Političen list za slovenski narod.
Naročnino Jn oznanila (i n • e r a t e) Tiprejema upravništvo ln ekspedlelja v ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Po poiti prejeman velja: Za tele leto predplačam 16 fld., sa pol leta 8 fld., za četrt leta 4 fld., sa jede*
meiec 1 fld 40 kr.
V administraciji prejeman velja:	S	Rokopisi se n« vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
U telo leto IS fld., sa pol leta « fld., sa eetrt leta 8 fld., sa jeden mesec 1 fld. *	Vrednlitvo je v SemenlSklh ulleah St. 2, I., 17.
V Ljubljani na dom poailjan velja 1 fld. 20 kr. ve« na leto.
Posanme Številke po 7 kr.	I	Izhaja vsak dan, isvsemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne
Vredalitva t • 1« f 6 n - i t e v. 74.
Štev. 246,	V Ljubljani, v četrtek 26. oktobra 1899. Letnik: 3LK"VII
Državni zbor.
Dunaj, 25. okt.
Včerajšnji dogodki koncem seje, ko je moral pravosodni minister dr. vitez Kindinger kot levičar zapustiti zbornico vsled velike razburjenosti mladočeških poslancev, so bili danes predmet raznih ugibanj glede obstanka desnice. Sicer bo morda nekateri mladočeški poslanci predrastično izražali svojo in vsega češkega naroda opravičeno ne-voljo, toda ta dogodek je moral vlado prepričati, da stoji pred nepremagljivimi ovirami. Še jasneje je to dokazala današnja debata. Tako odločno in jasno, kakor danes, še nista govorila poljski klub in klub čeških konservativnih veleposestnikov. Vitez Jaworski je z današnjim svojim govorom očividno hotel ovroči vse govorice in trditve nemško-liberalnih listov, da namreč on v nasprotji z večino poljskega kluba po želji vlade pripravlja pot koaliciji. Te govorice so bile tako razširjene, da so veljale kot istinite. A danes je vitez Ja-•vvorski podrl vse nade nemških levičarjev ter po-dri most do vladnega obrežja.
Vitez Jaworski je rekel približno: Poljski klub je že davno pied vladno izjavo izrazil željo, da nastane mir v zbornici. Poljski poslanci niso prijatelji § 14., s katerim si je prejšnja vlada morala pomagati vsled nemške obstrukcije, zato so se mnogo trudili, da bi ustvarili normalne razmere. Kakor vlada, tudi Poljaki žele mir mej avstrijskimi narodi, toda ta vlada ne bode napravila miru, ker je zahtevala žrtev samo od jedne strani, ko je preklicala jezikovni na-redbi za Češko in Moravsko. (Burno odobravanje na desnici.) S tem činom je vlada dokazala, da ni neutralna, da ni nad strankami, temveč hoče vladati v smislu in po željah opozicije. Iz vladne izjave veje sapa birokratskega centralizma, kar ▼zbuja nezaupnost pri vseh pristaših avtonomije. Od početka parlamentarnega življenja so
LISTEK.
Prebogat.
Francoski spisal Octave Mirbeau.
Jean Loqueteux je sedel, utrujen vsled napornega pota, na rob ceste, naslonil glavo ob cestni kamen, a noge obesil črez cestni rob. Ob tem času je pripekalo solnce z vso močjo na prašno cesto, a vročina je bila uprav neznosna.
Jean Loqueteux je odložil torbo raz svoja pleča, odprl jo in pričel jemati iz nje pesek in spravil vsega na en kup. Potem je pričel pesek preštevati in ga zlagati poleg sebe po nizki travi v male dele, a ko se mu ni več ljubilo, je pograbil kopice in jih spravil v torbo, vzdehnivši pri tem pomenljivo.
»Račun se vjema« — reče, »še vedno imam svoje tri milijone. Vendar je to čudovito: od tega denarja lahko poklonim, kolikor hočem, mogoče mi je, s polnimi prgišči razsipati svoje zlato, pa imam še vedno tri milijone . . . svoje tri milijone«.
Nato je malo stresel torbo, vzdahnil globoko in si obrisal znoj s čela.
Poljaki ne glede na menjajoče se vlade vse moči zastavljali na dinastijo, moč in potrebe države. Na tem stališču bodo tudi v bodoče, toda v zvezi s sedanjo večino. (Burna pohvala na desnici.) Zato izjavlja govornik, da z ozirom na vladno izjavo poljski poslanci ne zaupajo sedanji vladi (živahno ploskanje), temveč bodo svojo taktiko uravnali po skupnih načelih sedanje desnice, s katero hočejo ostati v trdni zvezi. (Živahno odobravanje, govorniku čestitajo v prvi vrsti češki poslanci.)
Še večjo pozornost in viharno odobravanje osobito mej mladočeškimi poslanci je s svojim govorom vzbudil načelnik češkega konservativnega veleposestva grof Palffy. Tako odločno menda češki veleposestniki, mej katerimi je več konservativnih Nemcev, niso še nikdar izrazili svoje solidarnosti s češkim narodom in njegovimi zastopniki. S polnim prepričanjem je grof Palffy vladi očital, da je storila češkemu narodu veliko krivico, ko mu je odvzela jezikovni naredbi. Taka vlada ni in ne more biti neutralna, ki je kršila načelo ravnopravnosti. Češko veleposestvo zato vladi izraža svoje nezaupanje ter slovesno izjavlja, da bode trdno kot eden mož stalo ob strani čeških poslancev v boji za ravnopravnost. (Mej govorom in po govoru so češki poslanci živahno ploskali ter grofu Palffyju izražali svojo zahvalo za odločne in resne besede.)
Pred grofom Palflyjem sta govorila poslanca Turk in rusinski socijalni demokrat dr. Jaro-siewicz. Turk v nobenem svojem govoru ne zataji svojega prusaškega mišljenja. Danes je celo Wolfa prekosil. Včeraj je Wolf svetoval vladi, da naj v Prago pošlje nekaj bataljonov in tako s silo zatre češko gibanje, a Turk je danes naravnost klical na pomoč pruske polke in topove. Mož je odkril svoje srčne želje, in mi smo mu hvaležni za to. Naj se prepričajo — ako se sploh hočejo prepričati — merodajni krogi, kakšen sad rodi
»Ali težki so strahovito, težki ti moji milijoni. Pleča bo mi vsa ranjena, prsa me bole, a noge mi drgečejo«.
»Seveda, da imam še soprogo živo, ona bi mi res pomagala nositi mojo torbo, ali ona je mrtva, sirota je že davno umrla, ker ni mogla prenašati tolikega bogastva. Trije milijoni! Ah! A moj Bin? Tudi ta je umrl, — vsi so mrtvi! Ostal sem sam s svojim bogastvom, ki mi žuli pleča. Moj Bog, kako sem utrujen. Nikdo ne sluti, kako je nam milijonarjem hudo. Moj Bog, uprav nas bi morali pomilovati! Tri milijone imam — tri milijone! Tu so, v tej vreči, in v znoju svojega obraza jih moram prenašati, a ne vem zakaj«.
»Da, da«, je nadaljeval Loqueteux v razgovoru s samim seboj, »so tudi trenutki, ko bi bil rajši siromak . . . sirota brez vinarja, ki mora prositi in se živiti od darežljivosti ljudij«.
Jean Loqueteux, katerega obleka je bila povsod zakrpana, a večidel raztrgana, tako da se je na mnogih mestih opažala gola koža, je vzel sedaj črno, na pol plesnjivo skorjico kruha in jo počel polagoma grizti.
nemškonacijonalno gibanje, pred katerim se mora umikati avstrijsko rodoljubje!
Poljski demokrat Stapinski je napadal politično upravo v Galiciji ter izjavil, da bode poljska ljudska stranka podpirala le tako vlado, ki hoče izvršiti popolno narodno ravnopravnost.
V imenu mladočeških poslancev je daneB prvi govoril dr. Stransky, ki je znan kot eden najspretnejših govornikov, dasi morda njegova pogosta oeebna izzivanja vsakemu ne ugajajo. A ravno v tem, da točno in s perečim sarkazmom odbije vsak napad, mu je malokdo enak. Gladko mu teče nemška beseda in udarci njegovi nasprotnika zadevajo v živo meso.
Danes je izlil ves srd na sedanjo vlado, ki je s svojim činom z dne 17. t. m. pokazala svoje namene. Ta dan, ko je vlada preklicala jezikovni naredbi, se more primerjati s katastrofama pri Solferinu in Kraljevem Gradcu. Govornik naglaša, da noče obsojati obstrukcije, ker vsaka stranka naj si sama določuje svojo taktiko, ampak vlado, ki opravlja posle in izvršuje načrte grofa Golu-chow8kega. Grof Badeni ni izdal jezikovnih naredeb, da bi češke poslance pridobil za nagodbo z Ogersko, marveč da bi pripravil pot do ravnopravnosti. Toda Nemci poznajo ravnopravnost le zase, a ne za druge. Češki narod hoče živeti v Avstriji in uživati popolno ravnopravnost z nemškimi sodeželani, a sedanja vlada je zopet pretrgala vezi mej narodom in državo. Skrila se je za krono, česar grof Badeni ni storil. Mogoče, da se po obliki jezikovni naredbi ne strinjata s črkami ustave, toda v bistvu se strinjata z duhom ustave, kajti večina prebivalstva v državi in večina v zbornici zahtevata narodno ravnopravnost. Sedanja vlada se je udala obstrukciji in s tem škodila državni avtoriteti in načelu večina. V upravi sami pa mora nastati največja zmešnjava, kajti kar je bilo včeraj edino pravo, je danes kaz-njivo. Med aktivi vladne bilance je edino le ob-
m	■■■Mji »II i	■■■■ i,.>«i- ........ nii »■ ——— miiii'.
Od časa do časa je pokimal z glavo in za-mrmral:
»Nepojmljivo . . . trije milijoni ... tu so . . . treba mi je samo z roko seči, pa razmažem lahko denar, kolikor ga hočem . . . baš bi tudi bil pravi norec, če ne bi delal tako, ker se mi ves denar zopet povrne, a jaz toliko poklonim siromašnim vojakom, vaškim dekletom . . . vsem . . . vsem ... pa poleg vsega tega moram vendar tu sedeti in ne morem si dobiti druzega kruha, kot to skorjico, ob kateri si zobe lomim, ki smrdi po pljesnivosti in katere ne bi hotele niti svinje jesti! Tega si ne morem raztolmačitiI To mora biti nekaka zmota, nesporazumljenje . . .«
In zopet je pokimal z glavo, otipovaje svoj pesek.
»Tako bogat, tako bogat! Tri milijone imeti, pa ne imeti kaj jesti; ne imeti postelje, biti brez strehe, vedno pod vedrim nebom . .. naj pripeka solnce, ali naj zmrzuje — to je neverjetno . . . svet ni takšen, kakoršen bi moral biti«.
Težko izdihujoč so je zavalil starec in usnul kraj ceste.
juba, da hoče ustvariti redne parlamentarne razmere. Toda v to si vlada ni izbrala pravih sredstev in potov. Mir bode le tedaj, ako parlament Bklene jezikovni zakon, po katerem bode vsak najmanjši narod v Avstriji na svojem ozemlju vžival popolno ravnopravnost. To je v imenu katoliške ljudske stranke nagiašal baron Dipauli, toda nemška levica se mu je rogala in s tem dokazala, da hoče lo hegemonijo. Vlada je sicer češki narod globoko užalila, toda poguma mu ni podrla, zato bode Češki narod s podvojeno močjo nadaljeval boj za svoja narodna prava. (Živahno odobravanje. Mej govorom so levičarji vedno ugovarjali, toda Stransky je imel za vsak ugovor pripravljeno moralno zaušnico.)
Zadnji današnji govornik je bil dr. Fochl er, novi član Schonererjeve skupine in vreden tovariš
poslanca \Volla, kakor je pričal njegov govor.
*
* *
Danes je predsednik naznanil izid včerajšnjih volitev. V kvotno deputacijo so izvoljeni: dr Foft, Janda, vitez Ja\vorski, dr. Kathrein, dr. Menger, Prade, P o v š e, baron Schvvegel, grof Karol Maks Zed\vitz in David vitez Abrahamowicz.
V odsek vsled uim je izmed slovenskih poslancev izvoljen Žičkar.
Poslanec P f e i t e r in tovariši so nujno predlagali, naj vlada dovoli državno podporo onim občinam v črnomaljskem, krškem, novomeškem in litijskem okraju, ki vsled toče in nalivov trpe pomanjkanje.
Jutri je zopet seja.
Politični pregled.
V Ljubljani, 26. oktobra.
Katoliška ljudska stranka in Mlado Čehi. Burni nastop nekaterih mladočeških poslancev v predzadnji seji poslanske zbornice, ko se je imela prebrati interpelacija nekaterih članov mladočeškega kluba gled£ tajnega ukaza finančnega ministerstva v zadevi jezikovnega vprašanja, je zelo vznevoljila nekatere člane nemške katoliške ljudske stranke in dunajska »Reichswehr« prijavlja iz teh krogov naslednje vrste: Dogodki koncem predzadnje seje so vzbudili v krogih katoliške ljudske stranke veliko razburjenje. Zahteva se od strani večine, da se takoj snide eksekutivni odbor desnice. Katoliški ljudski stranki se mora dati obvezno poroštvo, da se v bodoče ne ponavljajo taki izgredi od strani Mladočehov, sicer bi morala izvajati stranka neizogibne posledice. Ako bi se jednaki dogodki še ponavljali, bi se Mlado-čehom posrečilo to, kar je levica že davno poskušala : razbiti desnico. — To je precej jasna beseda in ako ne bodo mladočeški poslanci povsem mirno prenašali raznih udarcev v narodnem oziru, bo kmalu po desnici na veliko veselje levičarjev.
Kindingerjev tajni uka* je provzročil, kakor znano, v zadnji seji poslanske zbornice mnogo opravičene nejevolje mej češkimi zastopniki in vse javno časopisje prinaša cele uvodnike o tej zadevi. Češki listi zastopajo odločno stališče mladočeškega kluba, nemški, ne samo nacijonalni, pa udrihajo po čeških poslancih, ki so se drznili pričeti obstrukci|o proti pravosodnemu ministru. Najbolj iznenaden pa je pravosodni minister dr. pl. Kindinger sam, in sicer ne zaradi tega, ker se je pokazal grozno prijaznega nemškim nacijonal-cem in zameril češkim poslancem, marveč samo zato, ker so dotični uradniki izdali uradno tajnost. Minister je pojasnil nekemu poročevalcu, da je poslal dotični tajni ukaz samo trem visokim uradnikom in sicer predsednikoma deželnih nadsodišč v Pragi in Brnu, ter praškemu državnemu pravd-niku. Odlok, pravi minister, je bil naravna posledica odprave jezikovnih naredeb, in ne more umeti sedanje razburjenosti. Od raznih stranij je minister čul, da so odpravljene jezikovne naredbe le pro forma, zato je hotel pokazati, da se zelo motijo, ki tako trdijo, in je izdal omenjeni odlok. Sedaj je pa ta njegov čin prišel v javnost le vsled zlorabe uradne tajnosti, za kar se bodo seveda morali zagovarjati. — V resnici so razmere vse drugače in pravosodni minister je jako vesel, ker se mu je posrečil prvi poskus za — razdor desnice. Čehe so hoteli dovesti do skrajnega ogorčenja in s tem je glavni pogoj za usodo sedanje desnice dognan.
Za deielnozborske volitve na Baden-skem, ki se vršd 16. novembra, se razne stranke
že temeljito pripravljajo, toda uspeh je že & priori zagotovljen katoliškemu centrumu. V volilnem oklicu to vodstvo stranke tudi samo naglaša, ko pravi, naj velja prihodnji boj samo temu namenu, da se še bolj skrči manjšina nacijonalnih liberalcev, ki so za svojo brezupno agitacijo poslužujejo tudi velikega vojvode. Mej zahtevami, ki jih stavi .centrum za prihodnjo dobo, omenjati je posebno te-le točke: uvedba direktnih volitev v vse zastope, cerkvena in verska svoboda, pravična razdelitev javnih bremen, olajšave pri davkih za zadolžene kmete in obrtnike, varstvo srednjih in nižjih stanov, posebno delavcev, izjednačenje gospodarskih in socijalnih nasprotstev. Umevno je, da ima stranka s tako obširnim programom dovolj nade na sijajno zmago vkljub spletkam raznih nasprotnih strank.
Za Bure se je vprizorilo v raznih državah veliko naudušenje mej prebivalstvom in listi poročajo, da se nabirajo prostovoljci in denar za transvalske zatirance. Prvi so pričeli s to akcijo na Nizozemskem, kjer je prebivalstvo vse navdušeno za svoje sorojake. Njim so sledili Rusi in potem Francozi, ki imajo že obilo vspehov pri svoji akciji. Sedaj se je sprožila ta misel tudi v Avstriji, posebno mej Nemci, kjer se že nabira denar. Kar se tiče nabiranja denarja, je ta misel vsaj nekoliko umljiva in izvršljiva, drugače pa je z nabiranjem ljudij. Ta misel je naravnost nespametna, tako meni dunajska »Informat.«, ker bi ljudje-prostovoljci ne mogli na bojišče, ter pravi, da so taka nabiranja le »švindel«. Mogoče je, da je ta zadnja trditev resnična, gotovo pa je, da 8i bodo Buri že preskrbeli dohod do morja.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 26. oktobra.
(Kmetijska dražba.) Današnji občni zbor je silno obiskan. Število udeležencev se ceni na 1500 do 2000. Liberalci so delali in delajo z vsemi sredstvi. Pripeljali so cele vagone plačanih ljudi z dežele. V Ljubljani, kjer je itak velika večina udov liberalnih, je centralni odbor še sinoči, v zadnjem hipu, Bprejel na stotine — govori se o 300 — dvakrat cimentiranih liberalcev, ki so danes, kljub protestu podpredsednika Povšeta in svetnika Šiške, vsi glasovali. V mnogih slučajih se je konštatovalo, da so ne-u d i hoteli glasovati za liberalno listo. V nekaterih slučajih se je pa to zabranilo. Liberalci so mirno, a tem intenzivneje, vspešneje izrabili vsa sredstva, katera jim daje okolnost, da imajo vodstvo družbe v rokah. V takih razmerah seveda izid »glasovanja« ne more biti dvomljiv. Ne moremo si pa kaj, da pri tej priliki ne izrekamo svojega občudovanja kmetskim možem, ki so iz cele dežele, z velikimi žrtvami, prihiteli v Ljubljano, da na občnem zboru glasujejo po svojem prepričanju. Kmetje so v ogromni večini glasovali za našo listo — za nasprotno pa ljubljanski liberalci, učitelji, trgovci in nemškutarji — sploh večinoma taki ljudje, o katerih nihče ne more razumeti, kje da so iskati njihovi kmetijski interesi. Tako je sleparija, pričeta dne 13. ju-* lija, obrodila svoj sad. Liberalci bodo odslej v kmetijski družbi — mej sabo! — »Gospodarska zveza» ima danes ob 5. uri popoludne shod v »Katoliškem domu«. Na tem shodu se bode odločilo nadaljno postopanje v varstvo kmetijskih koristi!
Ravnokar smo prejeli poročilo, da je bilo oddanih čez 1800 glasov. Lista liberalcev je dobila okroglo 1260, naša okroglo 600 glasov. Tako je tudi ta »volitev« končana. Ž njo je »končana« tudi — kmetijska družba! — Kmetijska družba šteje sedaj 5000 udov. Glasovalo jih je 1800, toraj dobra tretjina. Kaj bode reklo tistih 3000 udov, ki so doma ostali ? T o s e v kratkem odloči.
(Vdlilne sleparije.) Naši liberalci so znani kot mojstri v volilnih mahinacijah, vrhunec pa so dosegli pri današnji volitvi v Kmetijsko družbo. — Pred vsem si je »Narodova« stranka hotela zagotoviti kranjske Nemce, zato je ta slovenska narodna stranka mej o smer o kandidati postavila pet Nemcev, oziroma nemčurjev, zato pa so ti danes prišli do zadnjega moža, najbolj znani Nemci so se danes gnjetli po dvorani oddajajoč svoje glasove za liberalne slovensko-nemške kandidate. — Drugo sredstvo je bil denar; včeraj
so švigali telegrami po deželi na učitelje in druge »Narodove« somišljenike, naj pripeljejo kar mogoče veliko kmetov, z zagotovilom, da se troški vsi v Ljubljani plačajo. Kar je pa najskrajnejše je to, da so pripeljali v Ljubljano tudi kakih 300 kmetov, ki niso člani kmetijske družbe, ter so jih zadnji hip vsprejeli kot člane; sicer so naši protestirali pri začetku zbora proti temu ter se je zagotovilo, da ti ne bodo volili; koliko pa da velja tako zagotovilo, to si lahko mislimo, ker poznamo, v kakih rokah je vodstvo kmetijske družbe. — Vsled takega postopanja je bilo takoj dopoldne jasno, da zmaga Murnik, ki je zadnjič zmagal tudi z manjšino, s tem da je avtokratsko zaključil shod in nasilno zaplenil ogromni večini glas odločitve.
(Dr. Slane 14 dnij lia konjn.) Danes se je v Narodnem domu dr. Slane hvalil s svojo agitacijo, rekoč: Hudič, bomo vendar zmagali, sem bil 14 dnij na konju ! — Z Dolenjskega smo dobili obvestilo, da je voditel^neko podružnice vabil na občni zbor kmetijske družbe tudi kmete, ki niso člani kmetijske družbe. Da to ni bilo samo na jednem kraju, dokazuje dejstvo, da se je danes zbralo v Ljubljani toliko nevolilcev z dežele. Ta je lepa: Večina članov pri zadnjem občnem zboru ni imela besede, danes pavolijo in odločujejo n e v o 1 i 1 c i!! — Seveda potem bo lahko dr. Slane še več nego 14 dnij na konju!
(Umeščena) sta bila 25. oktobra č. g. Jakob Mere, župnik v Rajhenburgu ob Savi, na župnijo Sv. Trojica nad Cerknco, in č. g. Ivan Lovšin, upravitelj v Polomu na Kočevskem, na župnijo Št. Vid nad Cerknico.
(Osebna vest.) Glavni učitelj na tukajšnji ženski pripravnici Jakob V o d e b in okrajni šolski nadzornik V. Zupančič sta s 1. januv. 1900 povišana v sedmi razred.
(Potrjen deželnozborski zakon.) Cesar je z odlokom z dne 20. t. m. potrdil sklep deželnega zbora kranjskega, s katerim se dovoljuje ljubljanskemu mestu najeti 800.000 gl. posojila za stavbe in druge naprave.
(Vzroki brezverstva.) Sinoči je predaval dr. A. Ušeničnik v veliki dvorani »Katoliškega Doma« o vzrokih brezverstva. Dokazoval je, da tiči veliko zlo naše dobe, indiferentizem ali celo popolno brezverstvo, ne v umu, ampak v srcu. Krščanstvo ima za svojo resničnost velike dokaze, ki so prepričali visoko izobražene pogane, in vedno še je veljaven preprost, a nepobiten dokaz sv. Avguština : Ali so galilejski ribiči s čudeži prepričali poganski svet o božanstvu Kristusa ali brez čudežev. Če s čudeži, torej je krščanstvo potrjeno s čudeži. Če je brez čudeža, je to največji čudež, da je nekaj preprostih, neukih judov izpremenilo ves svet, dalo človeštvu novo kulturo, in prov-zročilo največji in najvišji pojav v zgodovini človeštva. Moderna veda z druge strani ni našla še ničesar, kar bi pričalo proti krščanstvu. Ves napor protestantske biblične vede, vsa arheologija le bolj in bolj potrja, kako res je, kar je že iz-prva učilo krščanstvo. Tudi posamezniki, ki izpo-vedajo indilerentizem, nimajo nobenih dokazov zoper krščanstvo: kar se jim zdi dokaz, je, če si bliže ogledamo, navadno le fenomenalna nevednost. Bajke proti krščanstvu, ki jih prvi protestantski učenjaki že odkrito zametajo, ponavljajo te vrste ljudje kot dokaze. Ne v umu, ampak v srcu tiči zlo. Govornik je razkladal, kako je pravzaprav vse povedano s svetopisemskimi besedami : trojno poželenje, poželenje oči, poželenje mesa, napuh življenja. Napuh taji dogme, ker mu ne prijajo in ker jih umeti ne more. Napuh si prisvaja božje svojstvo neskončnosti: vse hoče dozreti, vse doumeti, Boga hoče obseči, ko vendar ne more tajiti, da je celo v prirodi krog njega toliko ugank in skrivnosti, kamoli v neskončnem Bogu. Pameten človek se veseli dogem, zakaj le te mu odkrivajo, kako velik, kako nedosežen, kako brezkončen je Bog, ki se je vendar v ekstatični ljubezni sklonil k njemu, ubogemu človeku! Ohol človek pa meni, da sam sebi za-doščuje, in zato umira brez vere, brez upa, zdvo-jen, kakor žival za plotom. Poželenje oči je drugi vzrok, materialistični duh naše dobe. Agent, ki išče le procentov, nima časa misliti na božje, in zato mu kmalu omrzi. Agentski duh, to pa je signatura naše dobe. Vse hiti, drvi, se peha noč in dan za procenti, za mamonom, zato ni idealov,
ni višjega poleta in ni vere. Najgloblje v srcu pa tiči tretji vzrok — poželenje mesa. To je vzrok tiste herodijanske podloBti, volterskefrivolnosti, difutskega cinizma, ki mu ni nič sveto, nič brezmadežno, nič nedotakljivo, ki vse ogabi, vse oskruni. Duša teh ljudi je kakor ukrivljeno zrcalo: vse spači, vse nagrdi. Ti ljudje pa niso zmožni vere, ker božanska vera ne more poganjati kali v bestialnem srcu. To so tisti, ki o njih pravi apokalipsa, da nosijo na čelu znak bestije. Za te je tudi pravična božja kazen, da blodijo in brodijo s slastjo le po blatu. To je trojni vzrok brez verstva. To trojno poželenje tiči po grehu v vsakem srcu, treba ga je iztrebiti iz vsakega srca, in to je naloga vzgoje. Dandanes pa je liberalizem razdejal semenišča človeštva, namreč družino in šolo, zavrl vpliv cerkve, popoganil državno zako-nodavstvo — odtod pojav, da se tako strašno zajeda v človeštvo indiferentizem. Planike po gorah branijo zakoni, najlepšega cveta vere v srcih pa ne. Časništvo dan na dan smeši najboljši čut človeštva, država pa gleda in molči. Kakor vedno, začeti je treba tudi tu od spodaj. Ljudstvo samo mora protestirati javno na katoliških Bhodih, javno mora izpovedati svojo vero v Kristusa in potreti mora sovražne sile.
(Nova slika) Trgovec g. Peter Ni kol i č v Zagrebu ima na prodaj lepo sliko znamenitega srbskega slikarja Pavla Jovanoviča. Predmet tej sliki je povzet iz junaškega življenja Črnogorcev. Pred seboj vidimo zbrano črnogorsko družino ter gledamo, kako ded malega Črnogorca uči vaditi se v rabi orožja. Slika je nad 60 cm visoka in blizo 100 cm široka v lepem okviru. Slika velja 27 gld., ako se takoj plača, 30 gld. pa v obrokih. Slika služi v lep okras stanovanju.
(Vsled dobljenih ran) pri znanem poboju 4. t. m. v Trebnjem je umrl te dni vojaški novinec Alojzij Kolenc iz Gorenjevasi.
(Tukajšnja c. kr. davčna administracija) se dne 28. t. m. preseli iz poslopja finančnega ravnateljstva v svoje nove uradne prostore na Bregu št. 6, erarično poslopje, II. nadstropje. Radi selitve je omenjeni dan urad za stranke zaprt.
(Ponesrečena vožnja v Ameriko.) Sakserjeve agitacije so izvabile Franceta Šušteršiča iz Gradeča na Dolenjskem, da se je podal na pot v Ameriko Prišel je samo do Ljubljane. Na ljubljanskem kolodvoru ga je aretoval policijski stražnik Alojzij Slanoveo in je Šušteršiča peljal na okrajno sodišče, ker še ni zadostil vojaški dolžnosti. V Šu šteršičevih žepih so našli Sakserjeve reklamne listke.
(0 železnici Gorica - Trst) so pričeli poročati tržaški listi. Proga bi bila iz Gorice v smeri proti Ajdovščini do blizu Dornberga, po vipavski dolini bi se zavila čez Štanjel, Komen, Občino, Kati-naro, Milje, Sv. Andrej. Ta železnica naj bi nadomeščala predelsko in bohinjsko železnico, skoro gotovo pa bi bila ta proga le pričetek jedne ali druge železnice.
(Novo Ime za Postojno) je »Postumia«. Tako je naša slovenska Postojina krščena v uradnem oglasu poštnega in brzojavnega ravnateljstva za Primorsko in Kranjsko v »Osservatore Triestino« dne 17. oktobra.
(Za italijanski gimnazij v Pazinu.) Deželnemu odboru isterskemu delajo skrbi stroški za ta nepotrebni zavod. Da si skrbi olajša, je določil 10 % poviška na vse deželne davke, da tako pokrije «troške za svojo vzorno gimnazijo.
(Prijazni zdravniki in amobolni.) V mestni bolnišnici v Trstu imajo tako prijazne zdravnike, da postrežejo bolnikom baje z vsem kar si žele. Te dni je zapustil tržaško bolnico umobolni Gae-tano Vidali, ki je znan kot občno nevarna oseba. Pred svojim odhodom se je poslovil in zahteval — britev. Hitro se mu je ustreglo, in Gaetano je ▼esel odkuril z britvijo, hvaleč uzorno upravo tržaške mestne bolnice.
(Nezgode.) Dninarju Mihi Bokaliču je danes zjutraj pri gradnji kanala v novi garnizijski bolnici železna zaklopnica odtrgala tri prste leve roke, ko jo je vlagal na lijak. — Včeraj proti poldnevu je pri gradnji razširjene hiralnice na Radeckega oesti padla opeka na glavo zidarju G. Guglielmo in ga precej ranila.
(Mrtvo trnplo) kakega 50 let starega moža so našli v Savi blizu Podloga, ne daleč od železniške postaje Sava. Truplo je ležalo že dva meseca v vodi. O kakem umoru ni govora.
(Zdravje v Ljubljani) od 15. do 21. oktobra: Število novorojencev 15, umrlih 18; mej njimi za vratico 2, za jetiko 7, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 8; med njimi jo 5 tujcev in 7 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so obo leli, in sicer: 1 za škarlatico, 1 za tifuzom, 5 za vratico, 1 erisipelas, 1 za trachom.
(Veliko tatvino) je izvršil predvčeranjim neki dosedaj neznani uzmovič v Opatiji. Ukradenih je več dragocenostij v vrednosti 800 gld. in 210 gld. v gotovini. Kdor zasledi tatu, dobi 200 gld. nagrade.
(Utonila je) 17 letna posestnika hči Marija Repič, doma iz Cepnega pri Postojni, ko se je 17. t. m. popoldne vračala domov iz Mislič. Na brvi čez Reko pri vasi Zavrh je zdrsnila v vodo in je dosedaj še niso dobili.
(Novorojenca umorila.) Minulo soboto je 26-letna samska Marija Zgonc iz Višnjegore v bližnjem gozdu povila novorojenca ter ga umorila in zakopala. Orožniki so prišli temu zločinu na sled in jo izročili sodišču v Zatični.
(Poskušen samomor.) Pri shrambi za strelivo Oger. Gradišču je stal 19. t. m. na straži vojak 8. polka Alojzij Parkelj, doma iz Kresnic pri Litiji. Ob 2. uri zjutraj istega dne se je pa iz dosedaj neznanega vzroka ustrelil in smrtno - nevarno ranil.
(Z nožem napadel) je neki Zajec iz mimo-peške občine predvčeranjim zvečer v železniškem vlaku iz Novega mesta se vračajočega posestnika Šlajpaha. Ranil ga je brez vsakega povoda v koleno in potem skočil z vlaka na piano. Njegov brat, ki se je z njim peljal, ga je izdal.
(Boren prizor na kontrolnem sliodu) zgodil se je v Skuču na Češkem. Meščan Bureš se je odrezal z »Zde«. Bil je takoj aretovan. Vsi navzočni člani občinskega sveta so zapustili dvorano, re-zervniki so pa pričeli peti narodne pesmi. Došlo je orožništvo, ki je vseh 208 rezervnikov zaprlo v dvorano.
(Izredno zmaščeval) se je te dni na Dunaju neki iz Blužbe odslovljeni pomočnik, po imenu Sauer, nad svojo ženo, s katero je živel v ved-nem prepiru. Priskrbel si je star, povsem neraben samokres, podal se z njim v neko gostilno, da se tam z obilico alkohola dobro pripravi za nameravano podjetje. Bil je pa pri tem tako nepreviden, da je v pijanosti razodel ljudem svoj načrt. Žena je bila o tem kmalu obveščena ter se naglo preselila iz dosedanjega stanovanja. Ko se je Sauer hotel vrniti domov, je izvedel, da je brez stanovanja. Žalost vsled preprečenega snidenja s ženo, na katero se je tako veselil, ga je spravila popolno iz duševnega ravnotežja ; kmalu je pa vsled pijanosti zgubil tudi telesno ravnotežje in ležal je na ulici s samokresom v roki, dokler ga policija ni spravila v varno zavetje.
(Krvav dogodek v Zagrebu.) Predvčeraj opo-ludne je na Maksimirovi cesti v Zagrebu napal svojega očeta kmet Andrej Jakšič. Potegnil je nož in je hotel očeta zabosti. Zločin je preprečil kovač Mirko Horvatinovič, ki je zbesnelemu sinu iztrgal očeta. Jakšič se je potem razjaril nad Horvatino-vičem, kateremu je potisnil nož mej rebra. Težko poškodovanega Horvatinovica so prenesli v bolnico.
(Ernt mož.) Orožniki so v Djakovu zaprli kmeta Marka Tomaševica, ki je grozno trpinčil svojo ženo. Upregel jo je poleg konja v voz in jo neusmiljeno pretepal. Vso razbito je potem zapiral v klet. Tomaševič se izgovarja, da mu je bila žena nezvesta in da jo je radi tega na tako krut način kaznoval,
(Minister ustavil vlak.) Ogerskemu poljedelskemu ministru Daranyju so železniški uslužbenci preveč razgreli salonski voz, ko se je te dni peljal z brzovlakom v Budimpešto. Da bi se mož nekoliko ohladil, posegel je po ventilatorju, ki je nameščen na steni voza. Toda kako se minister začudi, ko se po preteku dveh sekund nenadoma ustavi vlak in uslužbenci vsi preplašeni udro v ministrov kupej poizvedovat, kaj se je ministru pripetilo. Začuden pogleduje minister sedaj jednega, sedaj druzega, in ti njega, dokler se ne pojasni, da je minister mesto regulatorja pritisnil na zasilni signal.
(»Automobilamphibium") se zove nov stroj, katerega se more za prevažanje rabiti na suhi
zemlji in na vodi. Izumil ga je danski inženir Magrelen.
Društva,
(Izvanredniobčni zbor ^Kmetijskega društva v Laške m«) bo v nedeljo dne 5. novembra t. 1. v hotelu pri Floserju. Na dnevnem redu bo sprememba pravil.
Odbor.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 26. oktobra. Za razširjenje nižje gimnazije ljubljanske vvišjo je v državnem proračunu za leto 1900 postavljena določena svota. Tako je obvestil naučni minister H a rti poslanca di. Kreka in Ven ca j za, ki sta se posebno zanimala za to vprašanje.
Dunaj, 26. oktobra. Trditev »Narodova", da je poslanec Karlon Stranskemu zatrdil, da je bil klub katol. ljudske stranke informiran po dr. Šusteršiču glede kandidature dr. Ferjančičeve, je popolno zlagana. Posl. Karlon je zatrdil popolno določno, da o tej zadevi ni bil njegov klub poučen ne od dr. Šušteršiča in ne od katoliško narodnih poslancev slovenskih.
Dunaj, 26. oktobra. Danes se nadaljuje razprava o vladni izjavi. V imenu zveze je govoril posl. Bulat, kateri je izjavil, da krščanko-socijalna narodna zveza ostane solidarna z desnico, da obžaljuje, ker so se razveljavile jezikovne naredbe, ker se je s tem bistveno kršila narodna jednako-pravnost; glede šole zahteva govornik, naj vlada skrbi za versko - nravno vzgojo mladine v materinem jeziku, in naj gleda nato, da bo za potrebe ljudstva kazala smisel, zanimanje in naklonjenost.
Dunaj, 26. oktobra. Za posl. Bulatom je govoril Mladočeh Kramar. Mej njegovim govorom je levica ostavila dvorano. Govornik je izjavil, da Cehi vsprejmo boj in ga bodo tudi izvojevali. Posl. Bi a n ki ni je rekel, da bo njegova stranka proti vladi, posl. Začele je ostro napadal vlado ter izjavil, da Cehi žele priti do pravic potom mirnega dela.
Dunaj, 26. oktobra. Mej današnjo razpravo o vladni izjavi je posl. Stiirgkh predlagal, naj se seja preloži na drugi dan, pa levica je padla s svojim predlogom.
Dunaj, 26. oktobra. Predlog poslanca Sturgkha na sklep razprave o vladni izjavi je bil odklonjen s 168 proti 115 glasovom.
Dunaj, 26. oktobra. Koncem včerajšnje seje je zbornica vsprejela predlog poslanca Russa, naj se vladna predloga o odpravi časniškega koleka brez prvega branja izroči tiskovnemu odseku.
Dunaj, 26. oktobra. Izvršilni odbor desnice je sklenil v sinočni seji soglasno, priporočati klubom, naj svoje akcije proti vladi ne prično preje, dokler ni o tem sklepal izvršilni odbor desnice. Ta sklep meri na taktiko Mladočehov v torkovi seji.
Dunaj, 26. okt. Izjava posl. Kathreina, da katol. ljudska stranka v desniški zvezi hoče vlado podpirati, da se vstalijo redne parlamentarne razmere, ni vzbudila nobenega strmenja ne na desni ne na levi, ker je izvršilni odbor desnice tej izjavi pritrdil.
Praga, 26. oktobra. Iz Jičina, Pardubie, Kosteleca in Pečaka poročajo o demonstracijah proti vladi in Židom.
Brno, 26. oktobra. Povodom demonstracij v Svetinu (Všetinu) predvčeranjim zvečer, katerih se je udeležilo do 800 oseb, je streljalo orožništvo ter dva demonstranta ubilo, 17 pa ranilo. Demonstrantje so napadli orožnike s kamenjem. Še le vojaštvo je napravilo red. Včeraj je došla v mesto še jedna stotnija vojakov.
Rim, 26. oktobra. Papež je vsprejel včeraj avstro-ogerskega poslanika grofa Re-vertero.
Vojska t Južni Afriki.
Angleška vlada je sedaj tudi oficijelno priznala v parlamentu, da so resnična poročila o
umikanju angleških čet iz Dundeeja in Glencoe proti Ladysmithu. Lord Wolseley, ki je v zbornici naznanil to vest, je tudi povedal, da je generalu Yule-ju, katerega so Buri v soboto potisnili nazaj, odšel na pomoč general White, kar bi gotovo ne bilo potrebno, ko bi se Angleži nahajali v ugodnem položaju. Vzrokov, ki so dovedli do tega generala Yule, sicer vladni zastopnik ni navedel, vendar je pa vsakemu jasno in tudi angleškemu prebivalstvu, da se armada umika le tedaj, ako jo prisili nasprotnik.
Do kakega novega boja sedaj v tem delu še ni prišlo, vendar pa je gotovo, da se kmalu spo-primeta nasprotnika v bližini Ladysmitha. Pač pa so storiii Buri v poslednjem času dva nova važna koraka. Prvo važno delo je to, da so z nekaj sto možmi zasedli mesto Douglas, severozahodno od Kimberleya blizu kraja, kjer se izliva Vaal v reko Oranje, in s tem pripravili pot za nadaljne operacije ob železnici iz Kapstadta.
Nadalje so pa Buri v zadnjem času poslali precejšen oddelek bojevnikov v Melmoth, katero angleško mesto leži nekaj milj od skrajne južne transvalske meje. Na tem kraju si skušajo bržkone odpreti toliko potrebno pot do Indijskega oceana.
S temi najnovejšimi koraki so se Buri znatno pripravili za poznejše vojne operacije, ki se bodo po večini razvile še le ob prihodu drugega dela angleške armade.
Današnji številki smo priložili površen obris južno - afriškega ozemlja, s katerim bo nekoliko ustreženo onim čestitim čitateljem, ki nimajo pri rokah boljših zemljevidov.
London, 26. oktobra. General White poroča iz Ladysmitha, da so se Buri 23. t. m. zvečer zbrali v velikem številu na zahodni strani ceste mej Ladysmithom in Dun-deejem. V tistem času je odhajal namestnik Simonsov general Tule iz Dundeeja v La-dysmith. Poročevalec mu je šel nasproti in 7 milj od Ladysraitha je opazil nasprotnika, ki je jel streljati na Angleže. Ti so se pa omejili samo nato, da zavarujejo pot Yule-jevim četam.
London, 26. oktobra. Reuterjev urad poroča iz Kimberleya 21. t. m.: Transvalska vlada je proglasila deželi Grrigua in Bečuana za bursko last. Angleški poveljnik v Kim-berleyu je izdal protiproklamaciju ter zapretil vsakemu s smrtjo, kdor bi v teh deželah podpiral nasprotnika.
Durban, 26. oktobra. Večja četa bur-8kih bojevnikov se pomika proti Melmothu. Prebivalci so ubežali v Macwell. Pričakovati je vsak hip napada.
Oranje - River, 26. oktobra. Buri so predvčeranjim zasedli mesto Kiipdam. Dva angleška uradnika sta ujeta. Večji oddelek se bliža mestu Douglas ob pritoku Vaal.
Umrli so:
22.	oktobra. Marija Berčič, gostija, 65 let, Sv. Petra cesta 23, kap.
23.	oktobra. Ivana Ižanc, detektiva vdova, 82 let, Mestni trg 3, vodenica.
V bolnišnici:
22.	oktobra. Tomaž Stern, goslač, 65 let, plučnica.
23.	oktobra. Marjeta Velkarerh, gostija, 76 let, ostarelost.
24.	oktobra Katarina Petek, gostija, 67 let, naduha.
NeprekoalJtvega učinka Je
Tanno - chinin tinktura za lase.
Okrepdnje in ohranjuje lasliče in preprečuje Izpadanje las. — Cena 1 steklenici z rabllnlm navodom 60 kr.
Jedina zaloga 1 566 16
v deželni lekarni ,,pri Mariji Pomagaj" Milana Leustek-a v Ljubljani,
Resljeva oesta 1, poleg mesarskega mosta. Zaloga vseh preizkuienih zdravil. Razpoiilja z obratno poito.
Gena žitu na dunajski borzi
dn<5 25. oktobra 1899. Za 100 kilogramov.
Pšenica za jesen . . . gl. 8 39 do gl.	8 40
» » pomlad . . » 8 61»»	8 62
Rž za jesen.....» 6-87 » »	6 89
» » pomlad .... » 7'16 » »	718
Turšica za oktober . . » 5 65 » »	5 70
» » november . . » — » »	—
» » maj-junij. . » 5-38 » »	540
Oves za jesen .... » 5 22 » »	5 25
» » pomlad ...» 558 » »	5'60
Meteorologično poročilo.
ViSina nad morjem 306'2 m., srednji zračni tlak 736-0 mm.
Caa opazovanja
Stanje barometra v mm.
Temperatura po Celzija
Vetrovi
No bo
H< t*'
261 9. zvečer | 738-6
8-8 I sr. vzh. I oblačno
26
00
7 zjutraj I 737 6 I 6 6 jsl. vzsvzh I sk. oblae. 2 popol. I "37 2 | 10 8 | brezv. | jasno | Srednja včerajšnja temperatura 9 4° normale: 8'7°.
Brata Eberl,
črkosllkarja, pleskarska obrt za stavbe in meblje, trgovina oljnatih barv.
Povodom bližnjega praznika Vseh svetnikov se dovoljujeva p. n naročnikom najuljudneje priporočiti za pleskarska
dela na pokopalliču in zagotavljava pri najnižjih cenah
najboljšo izvrSitev.	801 13 — 11
Prodajalnica katol, tiskovnega društva
prej H. Nieman v Ljubljani, Kopitarjeve ulice 2
priporoča svojo bogato zalogo molitvenlkov, mnogovrstnih podobio in raznih drugih devoolonalij, zlasti :
Rožne venoe, navadne, po pet oddelov, na niti dvanajsterica 25 kr. do 1 gld. 40 kr ; na žici dvanajsterica 45 kr. do 3 gld.; iz bisernice jeden 35 kr. do 2 gld.; iz bisernice na srebrni žici in s križcem bisernim ali srebrnim jeden 1 gld. 70 kr. do 3 gld.; iz alumnija po 65 kr. kos.
Rožne venoe Naše ljube dospe, dvanajsterica 60 kr. do 1 gld.; rožne venoe Žalostne M. božje, dvanajsterica 1 gld 60 kr. do 2 gld. 40 kr.; rožne venoe za duše v vioah, dvanajsterica 1 gld. ali 1 gld. 10 kr.
Svetlnjloe, raznovrstne, manjše in večje, dvanajsterica 70 kr., 1 gld. 20 kr. do 3 gld. 60 kr.
Svetinje za ,.Marijine družbe", velike, iz aluminija, s slovenskim napisom, jedna 12 kr., sto skupaj 10 gld.
Srebrne svetlnjloe »Brezmadežnega Spoč.« in >presv. R. Telesa« po 45 kr. jedna in višje.
Fražkl Jezuičekl, v malih puSicah, po 10 kr., več skupa, ceneje.
Križoi za rožne venoe. dvanajst 25 kr. do 1 gld. 20 kr., iz niklja jeden 7 kr. do 70 kr.
Križi razne velikosti in kakovosti s stojalom ali za na steno od 75 kr. jeden do 20 gld.
Podobioe za I. sv. Obhajilo, sto skupaj 2 gld. 50 kr., s čipkami 3 gld 80 kr.; večje za okvir, sto 6 gld. in 12 gld.
Spomin sv. misJJona, sto podob skupaj 85 kr.
Litanlje presv. Srca Jezusovega, sloveoske, nemške, latinske, sto skupaj 80 kr.
itd. itd
Šivalnih strojev tovarniška zaloga
Ivana Jax-a
v Ljubljani, Dunajska cesta 13
priporoča svoje pripoznano najboljie
S?šivalne stroje?:
za domafo porabo in obrtniške potrebe.
Oklopju slicna barva za zi-
f1f~h111f1 katere boja je nespremenljiva, stanovitna tudi ivlf VJLV, proti vplivu svitlobe. apna in vremena, ter ne-odkrušljiva, je priporočljiva posebno stavbinskim podjetnikom, zidarskim mo.strom, hišnim posestnikom itd. Poraba je tako preprosta, da lahko vsakdo sam z njo prevleče vnanje dele poslopjinega zidovja. Edina prodaja pri tvrdki BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 10 11—7
Izvrstna, naravna hrvaška
priporoča iz svojega kleta
Mirko Broz v Zagrebu
Oddaja jih v sodih od 50, 100, 200, 300 1, itd. po 22, 23, 24, 25, 26 liter iz let 1895, 1896. 1897, 1898. Sode računam posebej ali nazaj jemljem franko. Vsa moja vina so analizirana in jamčim za njih naravnost.	726 60—21
5»
Glavna slovenska
hranilnica in posojilnica,
registrovana zadruga i neomejeno zavezo", pisarna v Šelenburgovih ulicah št. 3
v Ljubljani,
sprejema in izplačuje
hranilne vlo^c vsaki dan in obrestuje po 41|2°|0
od dne vložitve do dne vzdige brez odbitka in brez odpovedi.
Hranilne vloge zavodov in slovenskih društev ter delavcev in poslov obrestnje celo po 5 %.
Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
Dr. JLiidnik,
757 13	predsednik.
Telefon štev. 1345. Kupu le in prodaja vse zdolej zaznamovane
efekte in druge vrednostne listine po dnevnem knrzn.
Pri dež. kot trg. sodišču protokollrana
. BM \ 1*1 laks Veršec'
v LJUBLJANI.
Poštni čekovni promet itev. 847 533. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Sprejema hranilne vloge v tek. računu (Giro - konto),
obresti od dn6 do dn6 po 4■'/»%• Poštno - hranllnlčne položnloe so na razpolago.
I > i i n a j s li a borza.
Dni 26. oktobra.
Skupni državni dolg v notah.....99	gld.	65 kr.
Skupni državni dolg v srebru.....99	»	35	»
Avstrijska zlata renta 4°/0......117	»	75	»
Avstrijska kronska renta 4°/„ 200 kron . 99	»	30 »
Ogerska zlata renta 4°/0.......116	»	20 »
Ogerska kronska renta 4«/„, 200 ... .	95	»	20	»
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	900	»	—	»
Kreditne delnice, 160 gld..............368	»	75	»
London vista...........120	»	75	►
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drl. velj.	68	>	97",»
20 mark............11	»	78	»
20 frankov (napoleondor)............9	»	68'/»»
Italijanski bankovci........44	»	70	»
C. kr cekini . ..............5	»	70	»
Dn6 25. oktobra.
4°/0 državne srečke 1. 1851, 250 gld. . . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°la kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državue železnice . . »	» južne železnice 3°/0 .
»	» južne železnice 6°/„ .
»	> dolenjskih železnic 4°/„
170 gld.	—	kr.
153 »	76	»
195 »	25	»
98 »	—	»
137 »	75	»
127 »	—	>
107 »	50	»
- >	—	»
- »	—	»
96 »	—	»
- »	—	»
164 .	—	»
117 »	—	»
99 >	60	»
Kreditne srečke, 100 gld......197 gld	—	kr.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld.	155	»	—	•
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19	»	75	»
Rudolfove srečke, 10 gld.......26	»	—	»
Salmove srečke, 40 gld........83	»	50	»
St. Genčis srečke, 40 gld.......82	»	75	»
VValdsteinove srečke, 20 gld......64	»	—	»
Ljubljanske srečke.........23	»	75	»
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	151	»	»
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3110	»	—	»
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . .	431	»	—	»
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	70	»	.—	>
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	102	»	—	>
Montanska družba avstr. plan..........266	»	—	»
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	191	»	50	»
Papirnih rubljev 100 ..............127.	»	37	»
gOT Nakup ln prodaja "£B vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E R C U B"
I., W □ I lz s i 1810 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
Af Pojasnila v vseh gospodarskih in llnančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih jj 1 n v 111 c,