Izhaja vsak' četrtek in stane po pošti po-šiljan letno Din 52, polletno Din 26, trimesečno Din 13. Naročnina se pošilja v naprej na upravo lista: »Narodni Gospodar« v Mariboru, Frančiškanska ul. 14.
Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka stane 1*50 Din.
NARODNI GOSPODAR
ORGAN NARODNE RADIKALNE STRANKE ZA MARIBORSKO OBLAST.
Dopisi se pošiljajo-uredništvu. Isti se ne vračajo. Cene oglasov po dogovoru, za večkratne oglase primeren popust. Otvor-jene reklamacije poštnine proste. Ček. račun poštnega urada Ljubljana št. 13.860.
2» številka.	MARIBOR, dne 8. januarja 1925.	2. letnik.
DoKozuie Demokrtt sleparije!
Glavni odbor NRS pod predsedstvom g. N. Pašića je na svoji seji 4. t. ni. zaključil, da se pozovejo gg. dr. Miiller, Kyrali in Dolničar, ki so podpisali kandidature na listi takozv. »Narodnega bloka«, da prekličejo svoje kandidature, ker »Narodni blok« v mariborski oblasti od izvršilnega odbora Narodne radikalne stranke ni priznan. V slučaju, da bi se imenovani protivili temu, se bodo izključili iz stranke.
Narodna radikalna kandidatna lista za mariborsko oblast z nosilcem dr. Ravnikom je bila potrjena na seji glavnega odbora NRS v Beogradu dne 4. januarja 1925.
Izvršilni odbor NRS.
Radikalni socijalizam.
Naš program ni narodni radikalizem, nego radikalni socijalizam.
Beseda »narod« v našem programu pomeni široke sloje naroda, pomeni, da nismo stranka samo tega ali onega sloja, nego najširjih plasti naroda. Ne pomeni pa, da se borimo samo za neka »narodna« prava, za prava jezika itd.	g
Politično syobodo in to od zunanjih sovražnikov, kakor tudi notranjosti, je bilo treba izvojeva-ti, ker drugače tudi ni mogoče dobro urediti so-cijalnega stanja. Toda naš glavni program leži na socijalnem polju.
Na prvem mestu našega programa je stala od početka in stoji vedno »samouprava«. Mi hočemo najširšo samoupravo ljudstva. To je treba vedno in povsod naglašati. Kdor ne razume poglavja o samoupravi, ne razume narodnega radikalizma. V novi skupščini bo treba pred vsem gledati, da se ustvarijo in ožive narodne samouprave. Odpraviti je treba vse ostanke nekdanjih pokrajinskih uprav, urediti oblasti in razpisati volitve za oblastne in srezke skupščine, potem pa narediti dobro občinsko postavo, ki bo odgovarjala sedanjim potrebam. Zato naj se vsi posli, kateri se lahko opravljajo v oblasti, prenesejo iz Beograda na oblasti. Centrala naj ima kolikor mogoče malo upravnih poslov. Ona naj rešuje samo najvažnejše reči.
Centralna vlada mora biti parlamentarna. Oblast mora biti v rokah ljudstva. Narodna Radikalna Stranka je prva izvojevala v Srbiji parlamen tarizem in to z velikimi žrtvami. Y Avstriji pa sploh parlamentarizma niso poznali in še sedaj politikar-ji, ki so vzgojeni v avstrijskem duhu, ne morejo razumeti parlamentarizma.
Mi hočemo torej samoupravo, parlamentarizem in omejitev birokracije. Te točke so bile v pro gramu Narodne Radikalne Stranke v začetku in so
ostale do danes.
To je naš politični program.
V gospodarskem programu zahtevamo:	Gle-
dati je treba, da se mnčgo proizvaja in malo troši. Kolikor kmet več pridela, kakor pa potroši, toliko bogatejši postane. Isto je z državo. V državi imamo stanove, ki proizvajajo (delavci in kmetje), stanove, ki ne proizvajajo, a so potrebni in koristni za širjenje omike (učitelji), vzdrževanje reda (orož niki, uradniki itd.), in za posredovanje med temi in med drugimi (trgovci itd.). Delo naj bo kolikor mogoče malo, samo kolikor je res potrebno, a podrejeni morajo biti onim, ki proizvajajo. Slednjič so še taki, ki nič ne proizvajajo, ampak samo uživajo. To so trotje, ki se rede na škodo drugih in država mora gledati, oa ji iztiebi.
Ako hočemo dvigniti blagostanje ljudstva, treba je gledati, da se kolikor mogoče veliko proizva-
ja in malo troši. A to še ni vse. Treba je še, da je bogastvo bribližno enakomerno razdeljeno, ne pa, da imajo nekateri veliko, drugi pa nič. Najpravič-nejše je razdeljeno, ako dobi vsakdo toliko, kolikor pridela, ne pa, da eden dej a veliko, a uživa malo, drugi pa dela malo ali nič, pa uživa veliko. Tako pridemo k socijalističnem načelu, k načelu, da mora plod dela uživati oni, kdor je delal.
To so temeljna načela Narodne Radikalne Stranke, kakor jih je razvijal zgodaj umrli Svetozar Markovič, za njim pa (in ob enem ž njim) Nikola Pašič.
Mi se načelno razlikujemo od vseh drugih strank.
Demokratska stranka je meščanska, kapitalistična in gospodska stranka, mi smo pa soeijali-stična in proletarska stranka — v resnici narodna stranka.
. Kmetijci sq kmečka stanovska stranka, mi pa poznamo samo dva stanova: proletarca in gospoda. Mi smo stranka proletarcev, pa naj delajo na polju, v tovarni ali v uradu.
Slovenska ljudska stranka je federalistična in republikanska stranka. Za nas o obliki vladavine sploh ni vprašanja, ker imamo monarhijo, zadovoljni smo ž njo, samo da imamo državljansko svobodo. Federalizem pa odklanjamo, ker bi nas potisnil nazaj v srednjeveške razmere. O federalizmu in- republikanstvu naj se prepirajo oni, ki so siti in brez posla, siromašno ljudstvo ima pa druge potrebe in bolečine, ki so mnogo bolj pereče, kakor pa je na primer vprašanje, kako bi se pregnalo kralja iz države. Federalizem in republikanstvo sta v naših razmerah neizvršljiva. S tem se samo ubija čas in moč za koristno delo. Pomislite, koliko korstnih postav bi bili že lahko naredili, če bi separatisti ne ovirali vsakega koristnega dela. Kako lepo bi bilo, če bi na primer v Mariboru že imeli urejeno svojo oblast in svojo oblastno skupščino!
Komunisti stoje v službi ruskih Judov. '1 i Judje so bili pa med vojsko najeti od Nemcev in so še danes ž njimi v zvezi. Oni so prinesli človeštvu, zlasti pa Rusiji neizmerno gorja, podaljšali so vojno za dve leti, ubili v Rusiji nekaj milijonov ljudi, uničili celo narodno gospodarstvo, tako da ljudstvo umira lakote. Oni znajo samo uničevati, a nič ustvarjati, mi pa ustvarjamo, a ne uničujemo.
Naš politčni program je toraj: Samouprava, parlamentarizem, proč z birokracijo.
Naš gospodarski program je: Organizacija, zaščita produkcije in produktivnih slojev, pravična razdelitev produktov.
Ta naš program ni od danes do jutri. Na teh idejah se je stranka razvijala in po njih je delala.
Agitator na Pohorju.
Pr nas je še stara navada, de puvabimu na nu-vega lijta sousede in žlahtu na sedmijnu za vilkim prašijčom, ki je ean al dva dnij praj britku smart
Tujdi lajtus sinu mili furež na nuvega lijta den. Prišli su vsi naši prjatlji in blu nas je pri mijzi kak na gustiji. Moaja stara je kuohala in peakla, de bi še faruvška kuvharca ne moagia buljši, mij pa smu jidli, de se njim je maša pu bradah cedijla. Measu in štruvklje smu zalijvali z drušuvcam, ki ^e je svajtu ku saunce. Usi smu bli vesajli in smu pajli našu sta-
»Ud poharskiga kmeata Vam houčem zapejti,
Kio mare v planijni velijku tarpejti.
Ma žage, ma miijne, visuke planijne,
Pu usu vulau, zram tolarjuv stan.«
Ne vajm, al smu preaveč glasnu pajli, al je našu jisti tak moačnu dijšelu, de su se na eankrat vrate udparle in je u bijšu stoupu en čloavek, kirga su lani vijdeu na Brinjuvi goari, ku je biu tam shoad; Mouž je na shoadu prijdgau, pa vajste ne u cirkvi in ud Boaga, ampak zumna pa ud pulijtike.
Zatau smu ga vsi mklu debejlu puglejdali. Nu, kir pa mareš tuoje ljudi, ljuvbeznijvu sprejajmat, su ga puvabu za mijzu.
Jeast ni hteu doasti. Je riku, de se je ži pr guspaudu fajmeštru du krofa nadajvau. Piu je pač, piu, ku žauna in — kar duš — jeazik mu je leateu hujši ku Kračuvnovi Žofki, ud kteare praviju trij fare na ukul, de iz nje vrag laja. Nijkoga nij pustiu guvoarijt, sam je bruvsu svoaj goubec. Praviu nam je, da smu si stari znanci, kir prijde pread vsakimi vulijtvami na Poharje, de nam Poharcam, ki nič ne vajmu, kak je pu svajti, puvaj, kak marmu voalit, de bu prav.
Kdau pa stea pol?« su ga vprašau. »Vajste,« je riku, »jez su . . .« zd'aj pa ne vajm, al je riku »agitator« al »kakitator«. Jez mijslim, de je prau »ka-kitator«, kir se je pr nas kukakau, ku je magu z daugim nausam nazaj pruti Kujicam.
»Ljuvbi prjatlji!« je druč začeu, »zdaj se gre za nas Sluvajnce, zdaj marmu prau voalit! Či ne bouste vargli kugle u pravu škatlju, bu slaba za nas.«
Mativžuv Mijha ga je vprašau:	»Koaga pa te
naj vulmu, de bu prav?«
Kakitator je vzdijgnu svoaje rouke in glasnu udgovoriu: »Vsi sluvajnski kmeati marju voalit Slu-vajnsku Ljuvdsku Stranku ali kak še drugič pravmu Kmeatsku Zvejzu!«
»Zaka bi magli voalit Sluvajnsku Ljuvdsku Stranku?« ga je Mijhec druč vprašau.
Naš goust je pukašljau in riku: »SLS marte voalit parvič zatau, kir je sluvajnska in kmeatska.«
»Tau pa nij rajs!« je zaklijcau Mijhec. »Sluvajnska Ljuvdska Stranka je vse drujgu ku sluvajnska, še majn pa je kmeatska. Oana se vejže s vsakim čluvikum in s svaku stranku, či ima ud tega kaj pru-fijta. U Austriji je bla douma zluj naroudna, na Duvnaju pa je rada dejlala z Najmci kšefte na našu rajtngo. Pu vojski je bla za ujedinjenje s Harvoati in Sarbi, kir je mijslila, de su Sarbi taki lumpi in te-apci, de jim bouju pustijli nas Sluvajnce izkurijščat, kak se jim bou zdilu. Ku SLS ni dubijla Sluvajnije u svoje rouke, su začejli njeni lijsti in vodijtelji naše ljudi hujskat prouti Sarbom, kralju in cajli daržoavi. Ku su Sluvajnce doasti zmajšali, su prijšli na den z avtonomijo. Uvpali su: muguče pa le dubijmu Sluvajnce u svoje rouke, či bu narpud tak hteu. Pa pravi brat nikul ne zapuvsti svoajga brata in tujdi brati Sarbi nijsu zapustijli Sluvajncuv. Doabru su vijdeli, de je vudijteljam Sluvajnske Ljuvdske Stranke maja za naš naroud ku za lanski snajug; zatau su kut pametni ljudi reakli: »Al boumu mili skuvp enu moačnu, rejdnu kraljevijnu, al pa ite k Najmcam in Taljonam.« In ku je Sluvajnska Ljuvdska Stranka vijdela, de ni z avtonomiju nič, su se njeni vuditelji ubajsali Naroudni Radikalni Stranki za suvknjo in cepetali veač ku eno lijtu za njo. Kir pa Naroudni Radikali nijso htli ninč čut ud njihouve lakute pu našem gnarju in pu moači nad Sluvajnci, su se zvej-zali z Radičem, Turki, Madžari, Najmci, Juvdi, pou-ževiki in najbarž tujdi s Cigani. Kralj je rajs dau tuti družbi vladu v rouke in tak su pulijti vladali našu državu trij majsnece. Pa še kak prijdni su bli! Nuben sluvajnski kmeat ni pustau minijstar, pač pa dva fajmoštra in dva prufesurja. Njihuvu parvu dijlu je blu, da su spravlji svoaje ljudi na doabre sluvžbe. Jim iie blu tau leahku, kir jih sami ne plaćaju. Za zdajšnje voulijtve su htli ud tistih sruma-kuv, ki marju kupuvat žijtu in movku, naguvlit dvanajst miljonov in eden njihuvih minijstruv je kuv-puvav šije za želiznicu tak pametnu, de je stau mi-Ijonuv preaveč plačau. Na kmeata nijsu cajle trij majsce mili časa se zmijsliti, Zatau ni Vaša »Kmeatska Zvejza« ninč druvgiga ku zvejzani kmeati, ki marju u svoju škudu voalit duvhounike, prufesarje in take ljudi, ki su sluvajnski pu jezijku, pu dhvhu pa tau, ka veač nease. Zapamnite si: u naši daržavi je rajs naroudna samu jeadna stranka, tau je Naroudna Radikalna Stranka. V Naroudni Radikalni Stranki su zdruvženi skoro vsi sarbski kmeati in velijku naših. Puleg kmeatov su v stranki dilavci, ubartnijki, štacunarji, učitelji, uradnijki in drugi. Tak su u stranki zbrani vsi stanouvi narouda; tak je prau, kir su vsi putrajbni, ne pa samu fajmuštri in prufesarji.«
Kakitator je najpraj gledau ku mali petelinček; ku pa je videu, de ima Mijhec debejle peasti in tujdi tej udpartu glavu, kedaj ne zija, je pučasi greaba-ju puvajsu in malu bulj ounijžnu riku: »Guspaud, Vij se moutite! Naša stranka je ži zatau narodna, kir je za republijku in prouti vujaštvu. Vijdite . . .«
Gramska strajla, zdaj su se pa začeu bat, ka bou. Mijhec je pustav rdeč ku huvhan rak, Pugle-dau su ga lajpu u oači in oan me je zastoupu; drgači ne vajm, či ne bi biu pugrabu kakitaturja in ga var-gu, de bi biu leahku en ceu amerikanski tavžutar v fujfti zacerau.
Namistu teagu mu je pa levijte brau ku en star kapucijnar: »Ka, al nas mate za tak noare, de bi ne vejdli, de daržava ne mure bit brez rejda in hrambe. Kdau pa glejda narbulj na rejd? Kralj. Zatau nam je putrajben. Či bi njeaga ne blu, bi se pr nas puvscoud pubijali in taukli, de bi nas na zadnju vse kup vrag vzeu. In či bi ne mili vujakuv, bi ži davni ne blu več naše daržave in ži davni bi nas bli pu-hruvstali Taljani, Najmci in Madžari. Vajm pa še za nikaj, zaka Vam vujaštvu ne dupade: fanti, ki ma-reju k vujakam, prijdejo dauč pu svajtu pa velijku vijdiju in doasti čuvjeju; ku pa se varneju damum, su kurajžni, de jih je vesajlu glejdat. Vij sevajda najnčete pametnih in kurajžnih ljudi. Vi bi radi mili na svajti same boažje voaleke, kteri se pustiju goa-nit, kam Vij čajte!«
Tak huvdega šnuftaboka, kak je biu Mijhcuv, kakidator ni moagu voahat. Čijstu tijhu se mi je zahvoalu in ju pupijhav, de se je kar kadijlu. Mijhec ! je še za njim zaklijcau: »Či nijmate nubenga druv-
giga dijla, ku se ljudajm leagat, pa prijdite k nam apce past!«
Nas je nesramni kakitator spravu u slabu voa-lu. Vesajli smu druč puštali, ku je naša mama reak-la, da je trajba na mijzu pustavit buljše latirne. Šau su u klajt pu flaše s starijnu. Nalijli smu glaže in najpraj napijli naši skuvpni materi doumuvijni, pol našemu doabrimu kralju in nazadnju še Naroud-ni Radikalni Stranki, kteari smu prsejgli vičnu zvea-stoabu.
Obljubljati niž, temveč boriti se skupno z vsemi stanovi za ureditev njihovih perečih vprašanj.
Pozor! iiolilci! Pozor!
*
V demokratskih časopisih je že objavljena kandidatna lista takozvanega »Narodnega bloka« v mariborski oblasti. Opozarjamo svoje pristaše in vse volilce na to, da Narodna radikalna stranka z oblastnim odborom v Mariboru, kot zakonitim predstavnikom NRS v mariborski oblasti v takozvanem »Narodnem bloku« ni udružena, temveč, da stopi samostojno v volilni boj in da je nosilec liste Narodne radikalne stranke v mariborski oblasti g. dr. Rudolf Ravnik, odvetnik v Mariboru. Tudi Narodna socijalistična stranka in Samostojna kmetijska stranka v takozv. »Narodnem bloku« oficijelno nista zastopani in je ime »Narodni blok« pesek v oči volil-cem, ker se skriva pod tem imenom le samostojna demokratska stranka z nekaterimi uskoki drugih naprednih strank. Desidenti Narodne radikalne stranke: Kyrali, Dolničar in dr. Miiller pa so dobili za svoje izdajalstvo tudi na listi takozv. »Narodnega bloka« primemo plačilo, kajti Kyrali je dobil celo v domačem srezu le mesto namestnika, dočim je srezki kandidat za Dol. Lendavo samostojni demokrat. Dolničar je edini desident, ki je dobil srez-ko kandidaturo in še to v srezih: Maribor, desni breg, Ptuj, kjer bo sigurno nad vse sijajno pogorel. Radikalskemu prvaku brez pristašev NRS pa je milostno dovoljeno namestniško mesto v prevaljsko-slovenjgraškem srezu in je njegova usoda že v naprej končnoveljavno zapečatena. Srezkega kandidata Podlesnika za srez Prevalje-Slov. Gradec pa, kot pristaša NRS sploh ne poznamo, ker se pri nobeni krajevni organizaciji v mariborski oblasti kot član ni prijavil in v naših zapisnikih kot član ni zabeležen. Konečno še ugotavljamo, da so vsi štirje omenjeni gospodje brez dovoljenja in vednosti oblastnega odbora NRS v Maribora, kot najvišjega postavnega predstavnika v mariborski oblasti, prevzeli omenjene kandidature na listi »Narodnega bloka« in da torej Narodna radikalna stranka kot politična organizacija na tej listi ni zastopana po oficijelnih zastopnikih.
Strankino situacijsko porotno.
Iz vseh srezov mariborske oblasti dobivamo poročila, da se vrši intenzivna podrobna agitacija in da je razpoloženje za našo stranko jako ugodno.
Kandidatna lista NRS za mariborsko oblast je v glavnem že sestavljena. Nosilec liste za mari-borsko-celjsko volilno okrožje je dr. Rudolf Ravnik, predsednik oblastnega odbora NRS; srezki kandidati so predstavniki kmetov, invalidov, delavcev, upokojencev, obrtnikov, hišnih najemnikov
in državnih nameščencev. V listi sami kot celokupni se zrcali celokupno delovno ljudstvo mariborske oblasti.
Z zastopniki invalidov, upokojencev in stanovanjskih najemnikov je bila sklenjena pogodba, na podlagi katere prevzamejo oni kot nepolitična strokovna organizacija kandidature za sreze: Maribor, levi breg g. Aljančič, polkovnik v p. in predsednik društva stanovanjskih najemnikov. L j u-t o m e r g. J. Kleinšek, invalid. Brežice: g. Viktor Petan, invalid.
Glavni odbor NRS v Beogradu ni priznal kandidatne liste takozv. »Narodnega bloka« za mariborsko oblast z nosilcem dr. Pivkom. Rad kalni desidentje gg. dr. Miiller, Dolničar in Kyrali so predloženi glavnemu odboru NRS v izključitev vsled kršitve strankine discipline po čl. 22 strankinega Statuta.
Naša lista, kakor smo brzojavno obveščeni, bo od strani izvršilnega odbora NRS te dni potrjena in nam je zasigurana moralna kakor tudi tehnična podpora pri volitvah.
Centralno vodstvo samostojnih demokratov v Beogradu je bilo od strani funkcijonarjev NRS v Beogradu pozvano, da ukori njihove provincijalne zastopnike vsled nelojalnega postopanja in neresničnega pisanja, kar se tiče NRS v mariboisrd oblasti.
Oblastni odbor NRS v Mariboru.
Predstavnike Skrinjic so poslale že skoro vse naše organizacije, katere tega še niso storile, naj to store čimpreje.
Beograd. Deputacija železničarjev-radikalov gg. Belšak, Kesler, Galjot, Bauman, Wagner je bila sprejeta od ministrskega predsednika N. Pa-šiča in ostalih ministrov. Intervencije o žel. zadevah in potrebah stojijo ugodno.
Gospodu ueliKemu županu dr. Pirkma]er]u!
Od naših organizacij smo dobili sporočila, da poedini okrajni glavarji agitirajo za takozvani »Na-cijonalni blok«, ki od izvršnega odbora Narodne radikalne stranke v Beogradu ni priznan in prigovarjajo naše pristaše, da bi odstopili od glavnega odbora Narodno radikalne stranke v Beogradu priznane narodno radikalne kandidatne liste, katere nosilec je dr. Rudolf Ravnik.
Istočasno nam sporočajo, da prihajajo zaupni možje uradniki iz Maribora, ki obdelujejo naše pristaše, da bi se priključili desidentom Dolničarju in dr. Miiller ju, da so taki zaupni možje celo policijski revirni inšpektorji in detektivi.
Gospod veliki župan! Mi Vas odločno in energično opozarjamo, da je sedanja vlada vlada, ki si je nadela kot svojo glavno dolžnost, da uporablja zakon proti vsem in proti vsakomur. Z ozirom na to Vas opozarjamo, da naredite odločno konec počenjanju, ki nikakor ne odgovarja uradniškemu zakonu, ki velja tudi za najvišje uradnike, ker bi bili sicer mi sami prisiljeni, poiskati sredstva in načine, da ukinemo vsak teror od strani uradnih in tudi visokih funkcijonarjev.
Oblastni odbor NRS.
zaorovonle Mestnega zbora NRS o Ljubljani
Mestni odbor je za 30. dezembr.a zvečer oklical v prostorih Narodnega doma Mestni zbor in to v smislu čl. 34 in 62 strankinih Statutov.
Na zbor so bili vabljeni člani s posebnimi vabili. Pri vhodu je bila stroga kontrola. Pripustili so se na zbor samo pni člani, ki so priglašeni Mestnemu odboru in ki' se nahajajo v uradnem imeniku. Kontrola je bila potrebna, ker je opozicija skušala vtihotapiti precejšnje število neposredno pred zborovanjem fabriciranih radikalov.
Zborovalcev je bilo 132.
Otvoril je zborovanje predsednik Mestnega odbora g. dr. Vladimir Ravnihar. Na predsednikov predlog se je utrdil dnevni red: 1. poročilo o političnem položaju in postavitev kandidature za mesto Ljubljano; 2. slučajnosti.
Nato se je volilo predsedništvo zbora: predsednik dr. Ravnihar, drugi podpredsednik dr. Zupanič, drugi podpredsednik Babnik, zapisnikar Herbst ter trije overovatelji zapisnika.
Sledilo je poročilo o prvi točki s predlogom Mestnega odbora, da postavi NRS v Ljubljani lastno kandidaturo v osebi dr. Vladimirja Ravniharja, da pa prepušča mesto namestnika Narodnim socijalistom.
O predlogu se je razvila dolgotrajna debata, v katero so posegli vsi oglašeni govorniki. Razpravo, ki je bila mestoma vsled nekvalificiranega obnašanja opozicije zelo burna, je vodil predsednik jako spretno kljub temu, da je dal popolno svobodo izvajanjem govornikov.
Po razpravi je dal predsednik predlog na glasovanje: za predlog je glasovalo 76, proti predlogu 23 zborovalcev. Proglasivši ta izid je predsednik zaključil zborovanje.
Manjšina se je na to odcepila. Medseboj je sestavila mestne odbore in tvori sedaj pod predsedstvom prof. Prešla nekako novo desidensko grupo.
Pomagati vsem in vsakomur, kdor je pomoči potreben, ne oziraje se na njih politično prepričanje.
Pokret NRS o marikorskl omasti.
Dne 28. dec. 1924 se je vršil v Ljutomeru krasno obiskan sestanek članov tamošnje krajevne organizacije NRS. Kot delegata obl. odbora NRS v Mariboru sta bila na sestanku navzoča predsednik in nosilec liste NRS g. dr. Rudolf Ravnik in podpredsednik obl. odbora NRS v Mariboru g. Janko Tavčar. Predsednik kraj. org. NRS v Ljutomeru g. dr. Karol Grossman je po prisrčnih pozdravnih besedah vodil zborovanje, ki je poteklo z živahno in zanimivo debato. O položaju je v jedrnatih besedah poročal predsednik obl. odbora NRS g. dr. Rudolf Ravnik, katerega so kot voditelja navzoči zborovalci pozdravili z nepopisnim navdušenjem. V debato so posegli gg. dr. Grossman, Janko Tavčar, Viktor Kukovec in še drugi govorniki. Značilno je, da so bili na zborovanju navzoči člani ljutomerskega Sokola, ki so z navdušenjem pozdravili samostojni nastop Narodne radikalne stranke pri bodočih volitvah v mariborski oblasti in izjavili, da bodo kakor en mož glasovali za listo NRS. Na predlog predsednika dr. Grossmana je bila šefu stranka g. Pašiču poslana pozdravna brzojavka. Tudi izvršilnemu odboru NRS je poslal zbor brzojav, v katerem
Nonte] ubežnik!
Žaloigra v treh dejanjih.
L dejanje
se vrši v avdijenci pri g. ministru Grogi, imenovanemu »Die Grosse«. G. minister sedi sključen v fo-telu in Nantej »Der Fesche« si odločno popravlja svoj cviker.
Grogar: Kako je situacija? Mislim glede ener-esarjev?
Nantej: Hudiča, jaz sem bil predsednik akcijskega odbora, ali danes nisem nič, samo navaden pristaš. Raditega g. minister, Vam javljam, da je ta stranka popolnoma za nič in da tudi nima nobenega pristaša.
Grogar: Ne, ne, ne, semtertja kakšnega že ima, to morate tudi Vi kot eneresar priznati.
Nantej: Če Vi želite, g. minister, potem jih ima.
Grogar: No, veste gospod, jaz šem poznani Grogar »Die grosse Mann« in me držijo tudi za jako zvitega. Pa si bomo vedeli že pomagati, da prekoto-me ovog prokletog koruškog trmoglavca z eno besedo politično ubijemo.
Nantej: Ja, to bo bolj težko!
Grogar: Kaj težko, kaj težko, mora iti, jaz imam že staro prakso v ubijanju političnih veličin. Poglejte na Vlademirja in Jožeta iz Ljubljane itd., kar se pa Vas tiče, g. Nantej, »wir werden schon machen, Sie verstehen ja die Sache, wir konnen ja deutsch sprechen.«
Nantej:	Kakor zapovedujete, visokorodhi g.
minister! (Skoči pri besedi »machen« v odločni mirni »Stoj«.)
Grogar: Tako, tako bre Nantej, takega Te imam
rad.
Nantej: Pokoren sluga, gospod minister!
Grogar: Torej poslušaj! Ti boš šel in boš naredil svojo grupo, in boš s to grupo razbil kongres eneresarjev. Nastopi odločno, utemeljuj vse z narodnim in državnim edinstvom, saj veš, v resnici, nam se gre pa le za to, da nam bodo delali mariborski eneresarji kuluk pri teh volitvah. Ti ja za-stopiš, zakaj se nam gre. Razumeš bre?«
Nantej: Kakor zapovedujete, gospod minister!
Grogar: No, kar se tiče pa denarja za agitacijo in druge take potrebščine, 100.000 Din bodemo že uredili. Znaš, to mora da budne. (Nantej se globoko pokloni ter odide.)
H. dejanje
se vrši v dvorani, kjer zboruje okrog 200 delegatov Narodne radikalne stranke in prinaša resolucije in smernice za volitve. Razpoloženje je jako napeto. Predsednik čita resolucije in jih da na debato.
Nantej vstane, napravi odlično pozo velikega diplomata in politika, povzdigne visoko glas in govori: Visoki zbor! Jaz Nantej sem bil nekdaj radikalni pervak in danes nisem (pri tem zavzdihne in naredi jako kisel obraz. Med poslušalci se vije hudoben smeh in medklici: »Zakaj nisi delal, kdo ti je kriv?« itd.) Vendar me to ne moti, da ne bi bil tudi jaz za državo, za narod in za kralja! Zato je potrebno, visoki zbor, da gremo mi vsi skupaj pod zastavo našega odličnega ’ dobrotvora, velikega političnega voditelja in ministra Grogo. (Pri tem se je spomnil na tistih 100.000 Din, ki mu jih je Grogar obljubil in sladko mu je bilo okrog srca.) Jaz sem Grogata (tedaj ga pa prekinejo težki medklici iz njegovega sladkega sna in sliši se tulenje in glasni protesti delegatov: »Ven ga nesite izdajalca, capin je kupljen, on nikdar ni bil radikal« itd.) Ne, ne, visoka gospo-I da (govori Nantej sključen naprej), jaz sem bil ved-
no in sem tudi še danes odlične radikal. (Ponovni protesti in tulenje.) Tedaj Nantej povzdigne svoj glas: Če je pa taka in če Vi tako hočete, potem sem tudi jaz za to, da se samostojno nastopi in da so krivi vsega ti nesrečni SDS-arji. (Gromovit »Živijo«.)
III. dejanje
se vrši v Beogradu. Minister Grogar povzdigne Nanteja v radikalnega pervaka in širi potom časopisja, da je on dobil ogromno večino eneresarjev na svojo stran. Kot takega ga tudi predstavlja v Beogradu.
Grogar: Nantej (pokašlja), polomil si ga!
Nantej: Ja, gospod minister, nisem mogel drugače, ne morem dobiti nobenih pristašev. Vse moje delo je edino eden, katerega sem ujel, vendar tudi ta ni bil eneresar, temveč sem ga kar sam naredil kot bivši pervak za takega tam gori na Koroškem.
Grogar: Nič zato, jaz te bodem poslal k »Beli bradi« in drugim eneresarskim pervakom in ti tam udrihaj, da jih ni nič in da imaš ti prekotome o-gromno večino na svoji strani.
Nantej: Kakor zapovedujete, gospod minister!
Nantej, v fraku z belo kravato, pričakuje, da bo sprejet od »Bele brade«. Nervozno si popravlja manšete in ponavlja v mislih govor, katerega se je doma naučil pred ogledalom. Čaka, čaka, čaka dolge ure, ali vrata so mrzlo in neusmiljeno zaprta. Ves preplašen vpraša Nantej starega slugo: »Al bo?« Ta mu odgovori: »Bre, Vi ste Nantej ubežnik, i za ovakve ljudi mi nemamo vremena,«
Nantej je tiho zgrabil svojo suknjo, se zavil in bežal preplašen takoj na kolodvor, se vsedel na vlak in škripanje koles mu je pelo trdo in kruto melodijo skozi celo noč vožnje: Nantej ubežnik, Nantej ubežnik, Nantej ubežnik, Nan-te-e-e-e-e-ej
Konec.

je zahteval na vsak način v smislu čl. 63 štatuta NRS, da se morajo uvaževati resolucije zbora delegatov v Mariboru z dne 14. dec. 1924. — Dne 30. m. .m. so se vršili volilni sestanki v Cvetkovcih pri Ormožu, v Zavrču in v Ptuju. Na vseh treh volilnih sestankih je podal poročilo o položaju predsednik obl. odbora in nosilec liste NRS g. dr. Rudolf Ravnik, odvetnik v Mariboru. — V torek zvečer ob 8. uri se je vršil v gostilni Bernkopf na Frankopanov! cesti zbor V. mestnega okraja NRS. Udeležba je bila zelo lepa.
Grušova pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Na Sv.
treh kraljev, dne 6. t. m. se je vršil pri nas prvi volilni shod Narodne radikalne stranke, katerega so se udeležili najboljši možje in fantje v tako velikem številu, da so bili prostori g. župana, pri katerem se je vršilo zborovanje napolnjeni do zadnjega kotička. Zanimanje za ta volilni zbor je bilo tako veliko, da so prišli nekateri somišljeniki NRS iz najoddaljnejših krajev in to po 2—3 ure daleč. Predstavniki naše tamošnje krajevne organizacije so za ta volilni shod razvili tako agitacijo, da so bile zastopane vse okoliške občine, kakor Dragučova, Vosek, Šmarjeta^ ob Pesnici itd. Zborovanje je vodil predsednik naše kraj. organizacije NRS g. Drozg. Delegat oblastnega odbora NRS v Mariboru g. urednik Ivan P u č e 1 nam je skoro v dvournem govoru raztolmačil vzroke, zakaj je vlada opo zicijonalnega bloka morala podati ostavko in zakaj je dobil mandat za sestavo volilne vlade naš prvo-boritelj in predsednik naše Narodne radikalne stranke g. Nikola P. Pašič. Z jasnimi in očividnimi dokazi je govornik ugotovil nezmožnosti vseh do-sedaj v Sloveniji obstoječih strank, ki so zastopale naše kmetsko-delavsko ljudstvo. Povdarjal je, da je edini spas za Slovence, ako želimo, da pride res v Sloveniji do izboljšanja sedanjih, neznosnih razmer, ki so jih zakrivili vsi oni, katerim je slovensko ljudstvo poverilo svoje zaupanje in katero so ti »zastopniki« izrabljali v svoje strankarske in o-sebne koristi, da si izvolimo za svojega zastopnika člana NRS, ki bo edino v stanu pomagati kmetskim trpinom in to iz tega razloga, ker se bodo zastopniki naših slovenskih radikalov pridružili v parlamentu najmogočnejši in najjačji naši Narodno radikalni stranki, katera bode sigurno dobila pri letošnjih skupščinskih volitvah absolutno večino. NRS bode potem lahko delala za obče ljudske koristi in se ji ne bo treba ozirati na ostale male stran čice, ki ji bodo skušale delati zapreke. Obrazložil nam’ je tudi o takoimenovanem »Narodnem bloku«, ki ni v resnici nobeden »Naroden blok« ampak čisto navaden lažiblok. Da ni prišlo v mariborski oblasti do skupnega nastopa vseh naprednih strank, pod naslovom »Narodni blok«, to so zakrivili nesrečn politiki samostojne demokratske stranke. Ker med desidenti JDS, samostojnimi demokrati in med našo NRS ni prišlo do sporazuma so zaupniki NRS zbrani na zboru zaupnikov dne 14. decembra 1924 v Mariboru sklenili, da stopimo samostojno v volilni boj in da postavimo svojo lastno kandidatno listo, katere nosilec je naš predsednik NRS za mariborsko oblast in koroški Slovenec g. dr. Rudolf Ravnik, odvetnik v Mariboru. Da skušajo, in da bodo še skušali samostojni demokrati s svojim la-žiblokom begati naše neuke volilce to je gotovo, preskrbljeno je, da bo ves njih trud brezuspešen in da se demokratom ne bode posrečilo izpeljati svojih temnih nakan, za to pa bodo skrbeli naši volilci. (Klici: ne bodo nas prevarili, nikdar!) Ob koncu svojega govora je pozval vse navzoče^ da se strogo držijo navodil oblastnega odbora NRS in da ne poslušajo več onih ljudskih zapeljivcev, ki so celih šest let vlekli za nos našo ubogo, revno slovensko ljudstvo. Dolžnost nas vseh je, da skrbimo za to, da bodo na dan volitev volili vsi od prvega do zadnjega edino našo Narodno radikalno stranko. (Navdušenje: Živijo naš dr. Ravnik, živijo NRS.) Po končanem govoru se je zglasilo še k besedi več kmetskih mož in fantov, ki so se vsi enodušno izjavili za politiko NRS in obljubili, da bodo gledali na to, da bode šla NRS častna kot zmagovalka iz volilnega boja. Po končanem zborovanju so se naši vrli kmetski možje razšli z iskrenim navdušenjem za NRS.
V Radencih p. G. Radgoni se je vršil v nedeljo dne 4. jan. srezki sestanek NRS, na katerem so bile zastopane vse srezke organizacije. Kot delegat obl. odbora NRS je nastopil predsednik in nosilec liste NRS g. dr. Rud. Ravnik, odvetnik v Mariboru.
Brežice. Tukaj se je vršil sestanek Narodtie radikalne stranke, na katerem je poročal delegat iz Maribora. Razpoloženje pri nas za Narodno radikalno stranko je izborno, ker so se ljudje naveličali raznih »lažiblokov«, katere je ustvarila naša fra-karija.
Sevnica. Zbrali so se radikali iz našega okraja in razpravljali o predstoječih skupščinskih volitvah, o agitaciji in ugotovili, da je razpoloženje za NRS jako ugodno.
Sestanek članov NRS za IH. mestni okraj se je vršil v pondeljek dne 5. t. m. ob 8. uri zvečer. Predsednik otvori zborovanje, pozdravi vse navzoče ter poda besedo g. tajniku Pečniku, ki prečita zaoisnik zadnje seje, ki se odobri. Zborovanja se je udeležil tudi predsednik NRS in nosilec kandidatne liste NRS za mariborsko oblast. Na sestanku se je razvila zelo živahna debata o politični situaciji in agitaciji naših nasprotnikov in o različnih strokovno-gospodarskih vprašanjih. Razpravljalo se je tudi,
kako rešiti stanovanjsko vprašanje drž. nameščencev ter je bil izrečen tudi predlog, da bi drž. nameščenci vzeli dolgotrajne kredite pri kaki banki ter si sami postavili svoja stanovanja. Sprejel se je sklep, da se prične agitacija, da dobimo zastopnika v najmočnejši stranki, da nam ta pripomore, da dobimo kredit. Zborovanje se je zaključilo ob pol 12. uri zvečer.
Družabni večer III. pododbora NRS se vrši v soboto, dne 10. t. m. ob 7. uri zvečer v gostilni Gselman na Meljski cesti 58. Vabijo se vsi somišljeniki in prijatelji naše misli, da se tega družabnega večera v polnem številu udeležijo. Za res zabavno in veselo razpoloženje je preskrbljeno. Podaljšana je tudi policijska ura.
Pododbor V. mestnega okraja NRS javlja vsem članom, da se vrše od sedaj naprej vsak teden širše seje, katere se vrše redno vsaki četrtek ob 7. uri zvečer v gostilni Bernkopf na Frakopanovi cesti. Seje so za vse odbornike strogo obvezne, posameznim članom pa se, oziraje se na predstojeće volitve, udeležba priporoča.
Seja 2. pododbora NRS, dne 7. januarja 1925 zvečer v tajnšitvu NRS, Frančiškanska ul. 8. Odborniki so se zbrali vsi navdušeni, da dajo ob tej priliki lahko duška svoji nevolji radi raznih odpadnikov in izdajalcev stranke. Na dnevnem redu so bile sicer razne točke, ali vse je bilo nestrpno in je komaj čakalo, da je prišel čas debate pri slučajnostih. Kakor bi bila to glavna točka dnevnega reda, so se vsi govorniki vrgli ogorčeno na izdajice naše radikalne misli, na one uskoke, ki so komaj čakali prilike, da jih milostno sprejme v svoj tabor ona stranka, ki jih je prej preveč, po njihovem mnenju namreč omalovaževala. Dosegli so — sicer le pod etiketo radikalov — da so bili sprejeti na listo, torej nekako med generale, a naj si dobro zapomnijo, da jim bo zmanjkalo strehe navsezadnje i tu i tam, kakor se navadno zgodi izdajicam. Govorilo in debatiralo se je še mnogo, a jedro vsega in refren je vedno eden in isti — enodušno obsojanje tako nizkega postopanja ljudi, od katerih kaj takega naši pristaši pač niso pričakovali. Zahtevali so vsi odborniki enodušno, da se take ljudi takoj izključi, ako bi pa hoteli še kdaj v Narodno radikalno stranko vstopiti, energično odbije. Na novo je bilo sprejetih 30 članov, ki so prosili za vstop in podpisali izjave. S tem je bil dnevni red izčrpan in predsednik pododbora je sejo zaključil s pozivom k enotnosti, vztrajnosti in neo-mejni odločnosti v boju, za narodno radikalno zmago. Pustimo uskoke njih usodi in veselimo se raje dejstva, da se naša radikalna armada kljub njim dan za dnem jači in zmagovito prodira, kakor nam prihajajo vesti iz vseh strani, posebno pa iz dežele. Naprej!
Dr. Pivko.
Vprašanje invalidov, vpokojencev, stanovanjskih najemnikov in viničarjev urediti sporazumno z njimi in njihovo pomočjo.
Politični pregled.
Naš notranji položaj.
Razpust NRSS in aretacija Radića.
Ministrski svet je na svoji seji z dne 23. dec. 1924 na predlog notranjega ministra sklenil:
1.	Hrvatska republikanska seljačka stranka, ki je z vstopom v kmetsko internacijonalo postala čdan komunistične internacijonale, se razpusti.
2.	V bodoče so prepovedana vsa zborovanja in konference te stranke. Prepovedano ji je izdajati publikacije, knjige in časopisje.
3.	Proti HRSS se imajo uporabiti vsi predpisi čl. 18 zakona o zaščiti države. Zaplenijo se vsi arhi vi, časniki in korespondenca HRSS.
4.	Proti odlokom HRSS se ima začeti kazensko postopanje.
Predlog notranjega ministra je stopil v veljavo 1. januarja 1925,
Takoj na to so se izvršile are'tacije voditeljev HRSS in hišne preiskave. Dne 5. t. m. je bil aretiran v Zagrebu predsednik HRSS Stjepan Radič.
Radičev pojav na Hrvaškem je posledica zavožene birokratske in gosposke politike samostojnih demokratov. Do tega koraka sploh ne bi bilo treba priti, ako bi naši samostojni demokrati takoj po raz-sodu vodili prvotno ljudsko politiko!
Finančni minister dr. Stojadinovič je postavil državno komisijo z nalogo, da v teku enega mesca izdela generalni elaborat o potrebnih reformah glede^ izenačenja davkov ter poenostavljenja cele finančne administracije. Za predsednika te komisije je bil izvoljen finačni delegat ljubljanski dr. K. Savnik. Komisija se sestane tekom prihodnjega tedna, ki bo delovala v Beogradu neprestano do tega časa, da se to delo izvrši.
Nemčija.
Novoizvoljeni državni zbor se je 5. t. m. sestal. Definitivni predsednik se izvoli na prihodnji seji. — Zadnje dni so silne poplave v Nemčiji napravile ogromno škodo. Ob Renu so cele doline pod vodo. Na nekaterih krajih je ustavljen železniški promet. Nekaj železniških prog je porušenih. Skupna škoda se ceni na milijone.
Mi smo v naših zadnjih izvajanjih opozorili g. dr. Pivkota na nekatera trdina in prejemljiva dejstva in smo mu kot njegovi prijatelji nasvetovali, da naredi prevari, katero so započeli samostojni demokrati, konec s tem, da odkloni nosilstvo liste.
Pri njegovi končni odločitvi pa je le igrala glavno vlogo tiha, ako tudi podzavestna želja po mandatu, ker g. dr. Pivko ni bil dostopen za vse naše jasne in prejemljive argumentacije.
Mi ne očitamo dr. Pivkotu te želje kot napako, ker ona je lahko zvezana z zahtevo po pozitivnem političnem delu in je v tistem momentu tudi opravičljiva. Ali mi trdimo, da je bil g. dr. Pivko predvsem kratkoviden, da je prijel za stvar, katera ne more in tudi nikdar ne bo, ravno vsled politične preteklosti naše demokratske stranke, prinesla nobene dobrine za naš narod. Kakor že zadnjič rečeno, je g. dr. Pivko le sredstvo poznanih demokratskih tipov ki hočejo zavoženi demokratski voz izvleči iz blata potom Sokolstva in Orjune,
Neki naš prijatelj demokrat je prav dobro povedal: dr. Pivko je bela ovca pred velikim gnojnim vozom in preti resna opasnost, da bo tudi njega gnoj v najkrajšem času pogoltnil.
Kakor je dr. Pivko pošten, vendhr to v politiki ne igra tako važne vloge, kakor dejstvo, da je on še jako naiven in kratkoviden. Vsled te greške mora dostikrat trpeti celokupen narod in napake, ki se ca takih politikov započnejo, so zločini nad celokupnim narodom.
Ako je torej dr. Pivko že prevzel nosilstvo liste, mora on tudi za to svoje dejanje nositi možato odgovornost in tukaj ne pomaga noben izgovor, »jaz sem pošten, jaz bi hotel tako in tako« itd.
S tem, da je dr. Pivko prevzel nosilstvo liste, je za sokolske vrste razdor in preti najresnejša o-pasnost, da se bodo te vrste razcepile.
Eto zakaj! Dr. Pivko ima med Sokolstvom precej osebnih pristašev, ki bodo šli pri sedanjih volitvah v boj za njegovo listo predvsem s parolo, da je bil on starosta Mariborske sokolske župe in kot tak priden delavec, kar bo pa izzvalo pri Sokolih, samostojnih kmetih, narodnih socijalistih, radikalih itd, velik odpor, ker bodo ti trdili: »Sokolstvo je nepolitična kulturna organizacija, in se ne sme nikakor vlačiti v njo partizanska politika.
Ta spor, kakor dobivamo obvestila, se že danes pojavlja v sokolskih vrstah in se bo, čimbolj se približujemo volitvam, stopnjeval in končno dosegel tak višek, da bo Sokolstvo razpadlo.
G. dr. Pivko! Ali je Vaša oseba v resnici tako važnega pomena, da ste nam vsled svoje kratkovidnosti razbili to našo edino in najzaslužnejšo na-cijonalno organizacijo, ki vrši svojo požrtvovalno nacijonalno in kulturno borbo že preko pol stoletja?!
_ G. dr. Pivko, Vi ste naredili veliko nanako, ki se imenuje v političnem življenju zločin nad svojim lastnim narodom in morate nositi za to tudi odgovornost!
Beležke.
Avanzmaji. »Jutro« v zadnjem času ustvarja nove radikale, tako tudi g. Podlesnika v Ribnici, za katerega niti nobena dosedanja organizacija vedela ni, na drugi strani pa avanzira svoja 2 in pol radikalna ubežnika v znane radikalne pervake, ugledne člane NRS itd. Če bo šlo to tako naprej, bodo ti radikalni ubežniki kmalu avanzirali za demokratske maršale in generale, katerim bo dodelilo »Jutro« visoke dekoracije, rede ubežnega zmaja.
Ne bo nič. Žerjavi so odleteli v Beograd, ali se bodo 8. februarja, takoj po volitvah, zopet preselili domov, žalostni in tužni v veselo krajnsko domačijo, kakor nam poročajo iz Ljubljane.
Iz državnih uradov izločiti partizansko politiko in zasigurati stalnost državnim nameščencem.
Je 1! oseoMItee bolečin vredni ene nolzktinje ?
Potem se ne toži! temveč pokušaj: LEKARNARJA FEL-LERA ELSAFLUID. Imaš bolečine v obrazu? Na celem telesu? Muči 11 Te revmatizem, glavobol? Zobobol? Ako si preobčutljiv proti mrzlemu zraku Ti bo trlanje z Elsa-fluidom olajšalo bolečine, Te okrepilo in osvežilo. Znotraj za želodec, pri krčih, bolečinah nekoliko kapljic na sladkorju. Mnogo izdatneje in bolje delujoče kot francosko žganje, najbolje sredstvo te vrste! Z zavojnino in poštnino vred stane:
1	paket	s	6 dvojnat.	ali	2	specialnimi	steklenicami	62	Din.
2	paketa	s	6 dvojnat.	in	2	specialnimi	steklenicami	96	Din.
3	paketi	s	12 dvojnat.	in	2	specialnimi	steklenicami	130	Din.
6 paketov	s	12 dvojnat.	in	6	specialnimi	steklenicami	240	Din.
Naročila naj se natančno naslove na:
E U G E N V. FELLER, LEKARNAR
v STUBICI DONJI, Elsatrg 332, Hrvatska.
■ ■ Z« dopolnitev paketa priporoča se: ELSA KROGUCE, milo ■ ■ odvajalno sredstvo z dobrim uspehom. ELSA-RIBJE OUE krepi slabe otroke in odrasle.
V Mariboru pripovedujejo, kako se je neki gospod desokoliziral in deorjuniziral in kako se bo po volitvah zopet sokoliziral in orjuniziral. Ali narod za take hitre prelevitve ni prav posebno vnet.
Desidentitis esdeesica. V zadnjem času so konstatirali mariborski zdravniki bacil, s katerim je zastrupljen takozvani laži-nacijonalni blok. Ko so ga DOčledali pod mikroskopom, so ugotovili, da je ta bacil demokratskega pokolenja in je okužil 2 in pol radikalov in par samostojnih kmetov. Karakteristi-cum tega bacila je, da okuži samo ljudi, ki so že enkrat bolovali na jedeesici-umazanilis.
Divji skoki. Naša javnost je že popolnoma pozabila in izgleda, da je tudi šinjor Macafizelj že o-pešal na možganih, da je bil min. g. Gregor Žerjav kot dijak na univerzi Narodni radikal, potem je poslal liberalec, za časa vojne pa klerikalni tajnik dr. Korošca, po vojni naprednjak, kasneje jugosloven-ski demokrat, sedaj samostojni demokrat in radikal in spe. Ako to vse skupaj seštejemo, se je vršil poskok ravno šestkrat in sedmič je na vidiku. Dragi macafizelj, kako kaj ti obsojaš lete dogodivščine?!!!
Podpirati kmetsko zadrugarstvo in delavske strokovne organizacije v borbi za izboljšanje njihovega položaja.
Dopisi.
Mariborske novice.
Glasbeno društvo »Drava« ima v petek dne 9. jan, ob 19.30 v Narodnem domu svoj redni občni zbor. — Čebelarska podružnica za Maribor in okolico je imela 4. t. m. svoj redni občni zbor. — Sokolsko društvo v Mariboru je priredilo tudi letos Silvestrov večer v Narodnem domu. Zabava je bila res prav lepa in tudi program je bil naravnost izbran za ta večer. Udeležba je bila dobra. — Nek mesarski pomočnik se je v petek dne 2. t. m. v neki mariborski gostilni tako razžaril, da je v svoji pijanosti pričel mesariti ljudi. Nekemu gostu je razrezal vrat, a k sreči poškodbe niso bile težke. Oddan je bil v zapore. — Veliko županstvo razglaša, da se vrši od 3. do 12. t. m. popisovanje živine v občini mariborski in sicer od hiše do hiše, — Možje postave so priredili dne 3. t. m. v Gbtzovih prostorih ples. Veselica je prav dobro uspela. —
Celjske novice.
Na Štefanovo je izbruhnil v Celjski koči pod Tostom požar. Vnelo se je tudi gospodarsko poslopje. V celem je škoda zelo velika. Sam oskrbnik je utrpel škode nad 6000 Din. — Kakor smo v zadnji številki poročali, se je našlo na celjski progi blizu cinkarne razmesarjeno truplo. Komisija je sedaj dognala, da se piše neznanec Josip Korinšek, bivši posestnik v Št. Jur ju ob juž. žel. — Služkinjo Frančiško Jazbec so našli na Novega leta dan mrtvo v Zavodni ob bregu Voglajne. Sumi se, da je bil izvršen umor. Aretirana je bila neka oseba.
Brežice ob Savi. Bližajoče se skupščinske volitve vzdramljajo tudi nas zaspane Brežičane iz kronične letargije. Volilno-politično sezono je otvorila SDS stranka s tem, da je začela sklicevati v gostilniške beznice (nemčurjev in klerikalcev) svoje maloštevilne pristaše in vabila vsakokrat k tem demokratičnim krokarijam pristaše »ostalih naprednih strank«. Cilj je bil dvojen. Na eni strani: propaganda za »nacijonalni blok«, na drugi strani: udejstvovanje v pitju, prepiru in pretezanju. Dočim so se zadnje tri točke nacijonalnega programa vsikdar dosledno izvedle, je prva točka še danes v mrtvilu. Že pri tretjem nacijonalno-blokaškem sestanku je »vabljenih« pristašev docela zmanjkalo, sestajal se je v nadalje le še pristen demokratski krožek in še ta se je pred par dnevi razblinil. Nacijonalna misija SDS je končana, obstoj te idealne stranke same pa zavisi od dobre volje g. Scagnetija. — Ostale stranko so v tej ljuti borbi odpornejše. Tako je pred tednom dni g. Pucelj mistru Drofeniku, spasitelju nacijonalnega bloka za Štajersko prav hladnokrvno zavil vrat in postavil na slučajno izpraznjeno mesto srezkega kandidata, samostojno zvezdo pana Mr-moljo. — Odpadlega Stergarja pa je SDS, vpričo pomanjkanja lastnih značajnih mož, sunila na svojo srezko listp. Pravijo, da ne bo izvoljen. — Tudi so-cijalpatrijot Varzlec že brenka svoje prve melodije na čast sodrugu Bernotu. — Med tem ko so Koru-novci in Radičeve! podpisali baje Žerjavovo belo izjavo in s tem kapitulirali, zveličavna SLS še vedno miruje in čaka, da zapade sneg. — Preko vseh teh političnih strančič, ki druga drugi predbacivajo nezmožnost in storjene lopovščine, pa je vzdignila ponosno svoj zmagonosni prapor Narodna radikalna stranka. Zavedajoči se, da je vsako cepljenje in vezanje brezprogramskih in skrahiranih strančič za dobrobit ljudstva pogubonosen, sprejeli smo tukajšnji radikali po vašem delegatu z veseljem vest, da nastopi ne samo v ljubljanski, temveč tudi v naši n ariborski oblasti, NRS samostojno. Izražamo pri tej priliki nosilcu kandidatne liste g. dr. Rudolfu Ravniku vse svoje neomajno zaupanje in obljubuje-r o, da bomo zastavili vse svoje moči za zmago NRS, edine prvoboriteljice koristi in dobrobiti delovnega ljudstva.
Sv. Urban pri Ptuju. Dopis viničarja. Viničarji in mali posestniki poglejte kakšni ljudje se zbirajo v Slovenski ljudski stranki. — Jaz sem bil za vini-1
čarja pri kmetu K. F.- v Trnovci pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah in sicer na Ločkem vrhu. Gospodar je strasten pristaš SLS. Jaz in moja žena sva mu delala celo leto in to vsaki dan do poznega večera, tako da sva prihajala h počitku redno šele okoli 11. ali 12. ure ponoči. Za to pridnost, vstraj-nost in požrtvovan je, dal nama je mali košček zemlje v izkoriščanje, na katerem pa seveda ni pri-rastlo živeža za naju — niti za mesec dni. Nikake-ga druzega plačila nisva dobila celo leto — razven par strohnelih drv za kurjavo! Obljubil nama je sicer en voz drv, katere sva si pri njemu že pošteno prislužila — toda sedaj ko bi moral to izpolniti — pa se brani! Ko nisem hotel na ta način prenašati več njegove nepoštene krščanske usmiljenosti, — sem se odločil da se preselim h drugemu gospodarju. Ko je videl, da me ne bo več, — mi je takoj rekel, da mi ne da nikakih drv — in v obračun, čujte in strmite: »Da bi mu jaz moral prav za prav še par mescev delati!« Izračunal mi je namreč za tisto zemljo.in tiste trhle drva še enkrat več nego sva se dogovorila. Kedo od nas bo rekel, da se marsikaterikrat njemu ne godi mnogo boljše! Mislim da je treba take pijavke že enkrat jami o žigosati in jih po zaslužku občutno kaznovati, t j. s tem, da pri teh državnozborskih volitvah pokažemo takim ljudem, da ne pustimo več, da bi se na tak nepošten način redili od naših žuljev. Niti eden od nas uboge raje, ne sme več voliti SLS — temveč vsi le Narodno Radikalno stranko, k' 'ma srce in razum in je že mnogo storila za nas de!a\-ce, pa bi še mnogo več, ako nebi imela mnogokrat tolike neprilike s pristaši ravno SLS, ki kakor ob-čeznano podpirajo le pristaše veleposestnike in ne upoštevajo upravičene tožbe in pritožbe malega moža. Zatorej viničarji trpini vsi v edino pravo' stranko — to je Narodno radikalno 'stranko. Na dan volitev pa pokažite, da niste več sužnji, ampak da imate pravico uživati svobodo, kot vsak državljan! (Opomba uredništva: Takih in sličnih dopisov dobiva uredništvo vsaki dan!) — Viničarski delavec iz Sv. Urbana.
Ven z partizansko politiko iz vseh gospodarsko-strokovnih organizacij. Vsa ta vprašanja se najlažje rešijo potom samouprav.
Rožno.
Glasbena Matica v Mariboru stopa ravno sredi najhujših političnih bojev kot blažilen in pomirljiv duh pred mariborsko občinstvo. Letošnje društveno leto je peto njenega obstoja in Glasbena Matica ga namerava kar najslovesnejše obhajati. V to svrho bo priredila do maja 1925 tri prvovrstne koncerte in gre potem na 10-dnevno turnejo po vseh večjih mestih Jugoslavije, Najprej nastopi dne 14. januarja t. 1. v Dvorakovem »M rtvaškem ženin u«, ki ga je pred 12. leti na jugu proizvajal edino g. Hubad z ljubljansko Glasbeno Matico. Delo samo je moj-stersko, prepolnjeno s krasnimi zbori in silno učinkovitimi soli, ki se družijo in pestro menjavajo od začetka do kraja tega velikega dela. Težke, obenem pa božanske lepe vloge so v rokah: sopran gdč. Vla-dimirova, operna pevka v Mariboru, tenor g. Avg. Živko, bariton pa poje že iz »Pepelnične noči« Mariborčanom dobro znani P. Kolb iz Zagreba. Obši-len glas, ki ga zahteva najbolj obsežna njegova vloga, je povzročal društvenikom mnogo preglavic. Navsezadnje pa jim je pomagal iz zadrege ljubeznjivo mariborski škof, gospod dr. Karlin, ki se je osebno peljal v Zagreb in interveniral pri »fratrih« za gosp. Kolba. Zbor in orkester sta že dokončala svoje delo in čakata samo na trenotek, da stopita pred javnost. Kot priličen dan se radi zunanjih gostov srna-
TRAJNE VREDNOSTI
ostanejo vedno darila iz zlata in srebra, ker obdrže še po preteku mnogih let svojo prvotno vrednost.
«*11 Ure, verižice, prstani, zapestnice kakor tudi vsakovrstna zlatnina in srebrnina, nakit in predmeti za dnevno uporabo, v najlepši in najboljši kakovosti dobi se dobro in poceni pri tvrdki Suttner. — Zahtevajte divno ilustrirani cenik, za katerega je treba poslati samo 2 Din na: Odpošiljalnico ur
H. SUTTNER, Ljubljana št. 964, Slovenija.
■ ■ Za udobnost odjemalcev se morejo za nadopolnltev paketa ■
I primotatl tudi dobra in fina ELSA-mila, lepote in drugi kos- g I metičnl preparati lekarnarja FELLERJA	I I
Prosenu kašu
počam od 50 kg razašilje uz najnižu cijenu, paromlin H. Moster i sinovi, Sv. Ivan Žabno.
tra samo sreda v tednu. Radi velikanskih stroškov, ki jih trpijo člani društva s to prireditvijo, se za di-jaštvo ne bodo izdajale posebne znižane vstopnice, pač pa bodo imele vse srednje šole za polovično ceno dostop k generalni vaji v torek dne 13. januarja ob 16. uri. Razven dijaštvo nadzorujočih organov nima k generalni vaji nihče dostopa. Pri koncertu sodeluje 100 pevcev in okrog 70 godbenikov. Virtu-ozinja na gosli gospa Fanika Brandlova do danes sicer še ni obljubila, da bode s svojo mojstersko roko sodelovala pri orkestru, imamo pa trdno upanje, da nam ne odreče svoje mojsterske pomoči. Društveni orkester je pomnožen z vojaško godbo in najboljšimi godbeniki iz mesta. Koncert bode dirigiral ravnatelj Glasbene Matice in koncertni vodja gospod Fran Topič, ki bode nudil poslušalcem nekaj, česar v Mariboru še niso slišali.
»Slovenski gospodar« organ Slov. ljudske stranke, ki izhaja v Mariboru je bil dne 1. januarja 1925 zaplenjen.
»Radikalski glasnik«, glasilo NRS za ljubljansko oblast je pričel zopet izhajati.
Grajski kino predvaja od 8. do 11. t. m. neverjetno senzacijo mlade miljarderke »Žena iz oblaka«. — Od 12. do 14. t. m. »Tri tedne ljubezni«.
Mestni kino. Od petka 9. do 12. t. m. ljubavni roman v 4 činih »Muke zakonolomstva«. Od 13. do 15. prekrasni zgodovinski film v 4 činih »Uly.ssee« in veseloigra »Fatty kot ledeni mož«.
Ljudsko gibanje v Mariboru v letu 1924. V pre tečenem letu je bilo v Mariboru rojenih 922 otrok in sicer 484 moškega, 438 ženskega spola; umrlo je 695 oseb (372 moškega, 323 ženskega spola), porok je bilo pa 348. — V posameznih župnijah ,e bilo sledeče razmerje: Mestna župnija stolne cerkve: rojenih 185 otrok (89 moškega, 96 ženskega spola), 134 mrličev (65 moškega, 69 ženskega spola) in 85 porok. V župniji frančiškanske cerkve je bilo rojenih 235 otrok (122 moškega, 113 ženskega spola), umrlo jih je 132 (74 moških in 58 ženskih oseb) porok je bilo pa 145. V župniji Magdalenske cerkve je bilo rojenih 502 otroka (od teh je bilo 273 moškega, 229 pa ženskega spola), umrlo je 429 oseb (233 moškega, 216 pa ženskega spola), porok je bilo 118. — Značilno je, da v vilah, kjer stanujejo starejši in premožnejši ljudje ni bilo ne rojstva ne porok in tudi mrličev je bilo malo. Sploh je bilo pa letos 227 več rojenih kakor mrličev, pa tudi ta povišek je za Maribor neznaten. Vzrok temu je še vedno trajajoča stanovanjska beda, vsled katere se je sklenilo tudi primeroma malo porok. Kakor hitro bo prenehala stanovanjska beda, se bodo rojstva in poroke gotovo tudi pomnožile.__
Gospoda rstvo.
Mariborski tržni dan 3. Januarja. Ta tržni dan je bil ravno tako dobro preskrbljen kakor obiskan. Slaninarjev je bilo 78 na trgu, ki so prodajali svinjino po 30—40, slanino 30—35, drob 20; domači mesarji pa govedino po 21 do 25, teletino 24—30, svinjino 30—35, slanino 35—40, klobase 28—60, drob 8—15 Din 1 kg; v mestni mesnici( se je prodajala govedina po 21.50, teletina po 25, loj po 21 Din kg. — Perutnine je bilo okoli 600 komadov.
Kdor se strinja z našimi gesli, nas bo podprl na dan volitev dne 8. februarja 1925 s svojo kroglico, da dosežemo cilje, ki smo si jih postavili.
Oblastni odbor Narodne Radikalne Stranke v Mariboru.
Lastnik: Konzorcij »Narodnega Gospodarja«. — Glavni in odgovor-ni urednik Ivan Puče!. — Tisk Ljudske tiskarne^ Maribor, Sodna ulica 20.
ZAKLAD
vsake dobre gospodinje je močno in lepo perilo, kar pa je edino mogoče,. ako kupite
BELO PLATNO
ivMoM R. Slermecbi, i Mio,
kjer najdete velikansko zalogo in čudovito nizke cene, lastna manipulacija in import. Trgovci en groš cene. Cenik zastonj. Vzorci proti vrnitvi!
Odda se stnnosanje
v sredini mesta Maribor, obstoječe iz 2 sob in 1 kuhinje proti odkupnini pohištva, primerno za krojača ali šiviljo. Ali proti zamenjavi stanovanja z 1 sobo s štedilnikom. Poizve se pri gosp. Veras,Ruška c. 3.
Korneveš vpraša]
Dmizalni laimtinii W
„ARGUS“
Udu Mm 3i. Met. 6-25 Beograd
(Prehod Akademije nauka).
S
so nove pošiljatve vina od Vinarske šole gospe Balonove in gosp. Dopliharja. — Vina od 10 Din naprej. — Priporoča se
Oset Andrej, Narod, dom
Sirite „IMM fiospotliir“