Za slovensko sekcijo konservatorija je potrebna nova strategija Predsednica LDS Katarina Kresal je prepričana, da je čas, da se ljudje na volitvah v Sloveniji odločijo za alternativo /i4 » f* .t/ ^ Sto let razvoja M Hv üÄ ■ ^ . Vrtec pri Sv. Jakobu odprl vrata, ne pa nove sekcije Skup od 19, teritorijem praznovanje stoletnice '21* septembra no tu odprl vrata, BČC 3d Primorski TOREK, 16. SEPTEMBRA 2008 Št. 220 (19.310) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Politično motiviran deželni zakon SandorTence Predsednik tržaškega narečnega gledališča Armonia, ki je zbral 6000 podpisov v bran tržaškega narečja, je gotovo v dobri veri. Isto ne moremo trditi za podpisnike deželnega zakonskega predloga, ki hoče ločiti slovenska narečja iz videmske pokrajine od slovenske manjšine in slovenskega jezika. Najbrž je prav, da javna ustanova v določeni meri zaščiti tudi lokalne govorice, namen zakona, ki so ga včeraj predstavili v deželnem svetu, pa močno presega te okvire. Pri tem ne mislimo na tržaško ali istrsko-beneško narečje, temveč na namero po zaščiti re-zijanščine, nadiščine in narečja "po nasen" ki v resnici ne vemo za kaj pravzaprav gre. A to ni pomembno. Zelo jasni so politični nameni tega predloga, ki hoče s pretvezo zaščite krajevnih narečij, jezikovno in narodno razbiti slovensko narodno skupnost. Takšnih in podobnih poskusov je bilo v preteklosti kar nekaj. Dovolj da omenimo vse manevre in spletke okrog zakona FJK za zaščito Slovencev, da ne govorimo o večdnevni manifestaciji "domoljubnih" Rezijanov pred deželnim svetom. Kaj vsega smo slišali med obravnavo tega zakona, od "strokovnih" jezikoslovnih disputov vse do vloge pa-ravojaške organizacije Gladio v Benečiji. A takrat je bil na oblasti Ric-cardo Illy, danes pa Deželo vodi desna sredina, ki z logiko številk in razmerja sil naredi to, kar hoče. Morda pa se bo le našel kdo v večini, ki bo opozoril, da je takšno početje popolnoma zgrešeno. DEŽELNI SVET Desna sredina: Beneška narečja niso slovenska TRST - Deželna desna sredina je vložila zakonski predlog za zaščito lokalnih govoric in narečij, med katere uvršča tudi rezijanšči-no, nadiščino in "po nasen" Predlagatelji zakona izhajajo iz ugotovitve, da narečja, ki jih govorijo v vi-demski pokrajini, niso slovenskega, kvečjemu slovanskega izvora. Nekdanji župan Grmeka Fa-bio Bonini je zakonski osnutek v Messaggeru Venetu označil kot ostanek hladne vojne in nacionalistične miselnosti, ki je v nasprotju z idejo Evropske unije. Na 3. strani dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) gospodarstvo - Zlom ene najstarejših investicijskih bank v ZDA Lehman Brothers v stečaju Potres na finančnih trgih Prodali Merril Lynch, največja svetovna zavarovalnica AIG v težavah ajdovščina - Včeraj okrogla miza o preseganju meja Primorska praznovala Osrednja državna proslava je bila v nedeljo v Kopru, kjer je bil slavnostni govornik Janez Janša AJDOVŠČINA - Ob 61. obletnici vrnitve Primorske matični domovini so včeraj v Ajdovščini priredili okroglo mizo, na kateri so spregovorili o preseganju meje in novih izzivih, ki jim imajo pred sabo Pri- morci in Primorke. Med govorniki so bili tudi Boris Pahor, Ciril Zlobec, Jože Pirjevec, Boris Podrecca in Marta Verginella. Osrednja državna proslava pa je bila v nedeljo v Kopru, kjer je bil slav- nostni govornik predsednik slovenske vlade Janez Janša, ki je poudaril, da je bila vrnitev Primorske matični domovini zgodovinsko dejanje, ki je Slovence izoblikovalo kot narod. Na 4. in 16. strani NEW YORK/LONDON - Stečaj ene najstarejših investicijskih bank v ZDA, Lehman Brothers, prodaja banke Merrill Lynch in težave največje svetovne zavarovalnice AIG so navzdol pognale tečaje vrednostnih papirjev na borzah ter okrepile negotovost na svetovnih finančnih trgih. Ameriški finančni minister Henry Paulson je zagotovil, da "bo vlada ZDA storila potrebne korake, s katerimi bo ohranila stabilnost ameriških finančnih trgov". Največje evropske centralne banke so takoj posredovale na denarnem trgu, a zaskrbljenost ostaja. Na 12. strani Frattini: Tudi Slovenija pristopila v evroregijo Na 3. strani Lipizer: nagradili nadarjene violiniste Na 6. strani V Novi Gorici položili temeljni kamen za Majske poljane Na 16. strani Med sovodenjskimi krvodajalci so vsi dobrodošli Na 15. strani alitalia Zvezni sindikati se dogovarjajo, avtonomni ne RIM - Pogajanja med novo letalsko družbo CAI, ki naj bi prevzela »zdravi« del Alitalie, in sindikati so zabeležila pomemben premik. Sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL in UGL so v noči na ponedeljek ob posredovanju vlade sklenile s CAI okvirni sporazum, ki med drugim zaobjema industrijski načrt nove Alitalie, sinoči pa so se ponovno zbrale, da bi se dogovorile še za delovno pogodbo. S teh pogajanj pa so bili izključeni avtonomni sindikati ANPAC, UP, AVIA, ANPAV IN SDL, ki zdaj grozijo z blokado. Na 5. strani •MjjiuW^ UČENJE NEMŠČINE V TRSTU TEČ4JIZA0THQKEfrd3.1 l'.ji umetno dorasle DORASLE SEUOR 1+50), SDLE irfPOUjETJft GPfTl GOETHE-KSmur-a i CEfll* KW1 KrtnifllCA-ČteOPISJ BREZPLAČNI Ifiil M Otoii.tfljt prfdfllWiJ m fliiWfli™ «Elpwme &Di fHFZENTRUM I RtQI ■■■"v ^MH H EE.H1RD CULTURAL! imLD IEDESH Ul Bcccjna jj-ld Ü4D E35TE4 2 Torek, 16. septembra 2008 MNENJA, RUBRIKE / ISTRSKI ZORNI KOT Pozornost jadranski evroregiji Miro Kocjan V nedeljo bodo v Sloveniji volitve, to je dogodek, ki še kako zanima Istro in Kvarner ter Hrvaško v celoti. Opazno pa je, da je zanimanje zadnje čase objektivno nekoliko padlo, to pa zavoljo zamotanosti kampanje v sosedni državi. V Istri in Kvar-neru pišejo, deloma tudi komentirajo, o primeru Patria, vendar s poudarkom, da ni jasno, koga podpreti in komu kaj očitati. Pogosti so tudi glasovi, da problem Patrie navsezadnje ni le problem Finske in Slovenije, marveč, da je tu vmes neka tretja sila, ki igra na tem področju svojo me-galomansko vlogo. Časniki delijo mnenje, da je izid nejasen, da bo odvisno od tega, kakšna bo volilna udeležba. Strinjajo se z mnenjem, ki je razširjeno v Sloveniji, da je desnica bolje organizirana in da čvrsto računa vsaj na udeležbo, saj ima Socialna demokracija šibke pomočnike v strankah, ki jo podpirajo. Opozicija pa seveda nemalo daje na zadevo Patria in na socialne potrebe, ki so se zavoljo sploh pomanjkanja socialne politike ter pojava taj-kunstva že močno zaostrile. Tisk opozarja na zanimiv pojav, ki je razmeroma nov tudi za druge evropske države: da so se mladi kar odrezali s svojo volilno kampanijo, vodeno kar se da zrelo in sodobno, in pa na to, da je povsem nepričakovano napredovala stranka upokojencev. To je, navajajo nekateri časniki, evropski čudež, ali pa tudi ne, saj je materialni položaj upokojencev Slovenije večinoma resnično na dnu. Doma v Istri pa je politika prav tako mahoma oživela po še kar muhastem poletju. V Pazinu so imeli slavnostno sejo v počastitev sklepa hrvaškega ljudskega zbora, ki je leta 1943 proglasil priključitev Istre in Kvarnera Hrvaški. Roko na srce dogodku niso dali pretiranega poudarka, saj je na dlani, da bo treba v prihodnje take zgodovinske slovesnosti praznovati nekoliko drugače: bolj sodobno in ob predhodnem tesnejšem stiku z novo generacijo. Povezano s tem pa je spoznanje, ki ga v delu politike ne zanemarjajo in ga nekateri časniki poudarjajo. Gre za vlogo države v združeni Evropi. Spoznanje je v glavnem zasnovano na ugotovitvi, da je bilo logično pričakovati zmernejšo in po svoje manj važno vlogo sleherne države, dogaja pa se marsikje nasprotno: ni malo primerov, ko si država pomaga z ostrimi posegi, Evropska unija pa pojavu očitno ni še kos. Napredek narobe! Istrska javnost prek medijev pa obsoja nedavni nastop dveh italijanskih političnih desničarskih osebnosti, Alemanna in La Russe, ki sta javno enačila fašizem z demokracijo. Istrski časniki podčrtavajo, med drugim stališče glasila italijanske škofovske konference lAvvenire, ki neizbrisno opozarja na fašistično stranpot. Istrska glasila v italijanščini prav tako grajajo obujanje fašizma. Ta glasila pa seveda posvečajo osrednjo pozornost obisku novega italijanskega veleposlanika na Hrvaškem v istrskih in kvarnerskih glavnih mestih. Poročajo o pogovorih, ki jih je imel z domačo oblastjo in seveda s predstavniki Italijanske unije v Pore-ču, Vodnjanu, Novigradu in še marsikje. Tako je veleposlanik Pignatti moral prisluhniti problemu dvojnega državljanstva, ki ga da italijanska oblast priznava prepočasi (dosedaj je bilo predloženih okrog tri tisoč prošenj, rešenih je bilo manj kot tisoč, vrsta prošenj pa je pomanjkljiva v tem smislu, da italijanska dedna povezanost ni dovolj razčlenjena, se pravi, da v nekaterih prošnjah ni razvidna pri državljanih od leta 1940 nazaj). Poudarjeno pa je našla mesto v časnikih tudi novica s seje odbora italijanske skupnosti v Bertokih, da dvojezičnost žal ni povsod upošte- vana, to pa spet v številnih javnih uradih, sodiščih in drugih ustanovah. Mimogrede: občine poročajo o tem, da je koprski mestni svet ponovno kategorično zavrnil prošnjo ankaranske krajevne skupnosti, da bi se ločila od koprske občine. Vidno pa izstopa dogovor sodelovanja pripadnikov Italijanske unije s koprsko univerzo. Seveda gre za jezik in vse njegove smeri. Univerzo je zastopala Vesna Mi-količ. Rezultat je kar se da spodbuden: sinergije ne manjka zlasti ne v kulturi, pri čemer lahko pomembno prispeva kajpak Italijanska unija, zlasti pa sodeluje italijanski program koprske TV ter radia. Študenti bodo lahko sodelovali in dopolnjevali obstoječe programe, s tem pa seveda prispevali in pridobivali pri kvalitetnejšemu nivoju jezika, hkrati pa si tudi sami ustvarjali pogoje za zaposlitev. Pozornost je namenjena tudi že omenjeni knjižni »Bancarelli«, ki končuje v Trstu. Njen namen je, pravijo, vplivati na ohranitev italijanske kulture in književnosti na Jadranu. Med zadnjimi udeleženci je bil tudi Lucio Toth z izvajanjem o tem, kako posodobiti kulturni stik med tedanjo in sedanjo stvarnostjo. Zanimiv je predlog, naj pri tem ne bi zanemarili narečij, ki so bila in so v Istri številna, so pa tako ali drugače živa nit z istro-beneško stvarnostjo. Pri »Ban-carelli« v glavnem ne sodelujejo zdajšnji domači neposredni predstavniki italijanske manjšine. Na dlani je, da gre še zmeraj v glavnem za enostransko manifestacijo. V Rovinju pa se je začelo zasedanje Jadranske evroregije (ki ni evroregija, kot je zamišljena tu pri nas), ki jo predstavljajo zastopniku dežel Molise, Veneto, Furlanija - Julijska krajina, Emilija Romagna, Marke, Abruci, Apulija, Istra in mestece Kotar. Nastala je pred dvema letoma in si, čeprav s težavo, kakor so navajali, utira pot. Ta pa združuje človeške ter politične in gospodarske odnose. Računajo tudi na podporo Evropske unije. Področja so zlasti turizem, kultura, okolje, ribolov, prevozi in infrastruktura sploh. Leta 2015 nameravajo sodelovati na Expoju v Milanu s skupnim projektom. Velja ugotoviti, da je Slovenija tudi v tej skupini, vendar njenega delegata v Rovinju ni bilo. Jakovčič, ki predstavlja istrsko regijo, in Maria Luisa Coppola, ki se ukvarja z mednarodnimi stiki, sta glede tega optimistična, saj je Jadran čedalje bolj zanimiv tudi bilateralno (vzhodni in zahodni del), opozorila pa sta, da ustrezne države še ne kažejo posebnega razpoloženja za podporo. V Opatiji pa načrtujejo za prve dni decembra sestanek vodstev beneške, tržaške, koprske in reške luke. Na programu so načrti, ki zadevajo predvsem tehnološko prihodnost: informatiko, logistiko ter sploh sodelovanje med znanstvenimi zavodi. Strokovnjaki namreč sodijo, da je ta »jadranski koridor« v tem pogledu pomanjkljiv. V Pulju pa se srdito nadaljuje boj v zvezi z »Uljanikom«. Zdi se namreč, ugotavljajo, da država oz. novi lastnik (ki ni znan) namerava prevzeti vse - operativo in lokacijo. Vse naravno področje, ki sodi k podjetju, je namreč že ves čas ladjedel-niška last. Kot zaključek pa tragična novica iz že davne preteklosti: septembra leta 1944 je namreč zavezniško letalstvo med Umagom in Savudrijo napadlo s topovi in strojnicami civilno ladjo San Marco, ki je redno vozila na tej progi ter služila zvečine delavcem in domačemu prebivalstvu. Tokrat pa je bila na njej tudi četa nemških vojakov ter vse kaže, da so letalci izvedli to akcijo na sporočilo, da je na ladji nemška vojska. Žal pa so bili na njej v glavnem civilsti, tudi ženske in otroci. Neizbežna tragedija, kakršno žal terja vsaka vojna! BOGATIMO SVOJ JEZIK Ko je letos avgusta (2008) vlada v Rimu sprejela sklep o stabilizaciji, lahko bi rekli tudi uravnovešenosti javnih izdatkov, s katerim so močno znižali proračunska sredstva za založništvo, je to povzročilo zaskrbljenost tudi pri nas. Časopisom, ki jih izdajajo zadruge, tak je tudi naš Primorski dnevnik, bi grozila ukinitev. V naših medijih so se takoj pojavili članki, ki so naznanjali klestenje sredstev, z vsemi posledicami za manjše časnike. Res je, da se glagola klestiti, oklestiti in glagolnik kle-stenje avgusta niso pojavili prvikrat, vendar jih nisem srečevala dovolj pogosto, da bi jim posvetila nekaj besed. Ker pa bomo o tem odloku verjetno še dosti brali, je prav, da se danes ustavim pri tem »našem« klestenju. Pregledala sem kar nekaj starejših slovarjev, pa nisem nikjer našla klestenja v našem pomenu. Pomagal mi ni niti Ple-teršnik. Vse, kar lahko rečem je to, da je naše klestenje novejšega izvora, kdaj in kdo ga je prvi uporabil, žal ne vem. Zdaj pa k njegovemu pomenu. Šlenc pravilno navaja potare, diramare; sbrancare in sfrascare. Klestiti pomeni v slovenščini s sekiro ali klestilnikom sekati, torej odstranjevati veje z drevesa. Oklestiti drevo pomeni odsekati veje. Ko smo delo opravili, je deblo okleščeno. Okleščeno drevo je okleščenec, medtem ko je oklešček okleščen manjši kos veje. Skupno ime za okleščke je klestje. Za nižanje ali ukinitev proračunskih sredstev te besede niso primerne, ker jih razumemo samo pri nas. Pravilno pa uporabljamo oba glagola klestiti (nedovrš.) in oklestiti (dovrš.), ko nam neurje s točo klesti in oklesti sadno drevje ali grozdje v vinogradu, kjer je klestilnik zamenjala toča. Kadar žolna s kljunom tolče po deblu, rečemo, da žolna klesti po deblu. Očetje so včasih radi naklestili (natepli, namlatili) otroke. Poznamo pa tudi rek, da kdo klesti (ali raje) klati neumnosti. S temi zgledi pa se je pomen rabe teh glagolov izčrpal (končal). Naše klestenje sredstev moramo opustiti, če hočemo, da nas bodo v naši matični domovini razumeli. Poleg klestenja pa uporabljamo tudi krčenje sredstev, ki je poleg prvotnega pomena: skrčiti roko v pest, pa še krčenje in raztezanje mišic, že zelo dolgo v splošni rabi. Krčiti in krčenje smo uporabljali v pomenu krajšati kaj ali nižati glede na količino (krčiti proizvodnjo, stroške), na razpon (skrčiti delovni čas), na obseg (skrčiti delovni red, besedilo, krčiti komu pravice). Pri pranju pa se rado skrči blago. SSKJ nam ponuja dolgo vrsto zgledov. Iz nerazumljivih razlogov nam hoče SP rabo glagola krčiti v prenesenem pomenu, t.j. krajšati, manjšati »prepovedati«, zato takih zgledov v SP že v nekaj izdajah ne najdemo več. Izjemi sta samo dve, skrčiti besedilo in skrčiti delavcem pravice, poleg krčenja tkanine. Ohranja pa SP glagol krčiti, gla-golnik krčenje in samostalnik krčevina z drugačnim pomenom. Krčiti in krčenje goščave, gozda, grmičja, ledine (t.j. s travo zarasle neobdelane njive) pomeni odstranjevati drevje in grmičevje za pridobivanje obdelovalne zemlje. Krčevina pa je po krčenju nastalo zemljišče. Šlenc je v svojem Slov.-ital. slovarju upošteval SP in zato najdemo pri njem samo disboscare, dissoda-re; poleg prvega pomena contrarre, restringere; provocare crampi, con-vulsioni. Vse druge zglede je opustil. Lelja Rehar Sancin ljubljana - Zavod za varstvo kulturne dediščine Prikaz Plečnikovega opusa z vidika varovanja spomenikov Znameniti arhitekt Jože Plečnik nam je zapustil tako obsežno in dragoceno dediščino, da jo vedno znova odkrivamo in občudujemo. Lansko leto mu je bila ob stopetdesetletnici rojstva namenjena še posebna pozornost. Poleg najboljših poznavalcev, ki so Plečnikovo delo v Sloveniji in na tujem temeljito predstavili in ocenili že v več monografijah, se oglašajo tudi raziskovalci in strokovnjaki, ki se posameznih arhitekturnih spomenikov lotevajo z drugih vidikov, na primer s stališča njihovega varovanja in obnavljanja. Zbornik Arhitekt Jože Plečnik -Vodnik po spomenikih je v tem smislu dragocen prispevek k spoznavanju značilnosti postopkov in materialov, uporabljenih pri posameznih zgradbah, ki so sicer manj na očeh, kot njihova zunanja podoba. Uvodnemu orisu Plečnikovega življenja in dela izpod peresa dr. Damjana Prelovška, tudi avtorja večjega dela slikovnega gradiva v publikaciji, sledijo poročila strokovnjakov, ki so v zadnjem času vodili konservatorska dela na sedemnajstih spomenikih na slovenskih tleh. Neva Sulič Urek najprej opiše cerkev Gospodovega vnebovhoda v Bogojini, nato pa poroča še o obnovi fasade, saniranju ostrešja in napušča, zaščiti in osvežitvi barve na stropu ter zamenjavi oken na najznamenitejši Plečnikovi mojstrovini v Prekmurju, kamor sodi tudi Cerkev Marijinega vnebovzetja v Gradu. Matija Plevnik v naslednjem poglavju podobno govori o posegih zlasti v notranjščini Ljudske posojilnice v Celju, prispevek Saše Lavrinc pa o negotovi usodi strokovne prenove potrebne lovske koče kralja Aleksandra v Kamniški Bistrici. Maje Avguštin piše o restavratorskih posegih in prizidavi kapele v cerkvi sv. Petra v Komendi ter o opravljenih delih v cerkvi sv. Benedikta v Zgornjih Stranjah. Vsa druga poglavja - razen predzadnjega, v katerem Robert Červ opisuje usodo cerkve Marijinega obiskovanja v Ponikvah - obravnavajo kon-servatorske posege na Plečnikovih zgradbah v Ljubljani: v cerkvi sv. Cirila in Metoda, na bežigrajskem stadionu in Vrtu vseh svetih na Žalah (Mojca Arh Kos), v cerkvi sv. Jožefa, na Čevljarskem mostu, Tromostovju in v Križankah (Gojko Zupan), v NUK-u (Tatjana Adamič), v palači Miklošičeva (Sabina Ravnikar) in Pegle-znu (Marija Režek Kambič). Zavod za varstvo kulturne dedi- ščine Slovenije je izdal tudi nov zvezek svojega strokovnega glasila, Varstvo spomenikov 42-43; zraven sodi še posebna bogato ilustrirana izdaja Poročila 43, v kateri je objavljenih kar 237 poročil o spomeniškovarstvenih posegih na kulturnih spomenikih oziroma objektih kulturne dediščine, opravljenih v letu 2006. Nova sta poleg tega še dva vod- nika v zbirki Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, ki se ponaša z zares častitljivo tradicijo. Z zaporedno številko 210 je izšel vodnik Baročna Ljubljana, ki so ga pripravili Metoda Kemperl, Matej Klemenčič in Igor Weigl, številko več pa nosi še povsem »svež« vodnik po Kranju; napisala sta ga Nika Leban in Milan Sagadin. Iztok Ilich / ALPE-JADRAN Torek, 16. septembra 2008 3 dežela - Zakonski predlog za zaščito lokalnih govoric MV V« • •• V V« »Po nasen, nadiscma in rezijanscina nikakor niso slovenska narečja« Predlagatelji zakona so zastopniki Ljudstva svobode, UDC in Stranke upokojencev slori TRST - Deželna desna sredina je v skladu s predvolilno obljubo predložila zakonski predlog za zaščito lokalnih narečij, med katerimi je vključila tudi nadiščino, rezijanščino in "po nasen" (najbrž po našem). Ta naj bi bila, vsaj tako sklepamo, ena od govoric prebivalcev Nadiških oziroma Terskih dolin. Zakonski predlog z naslovom "Zaščita, ovrednotenje in promocija jezikovno-narečne in kulturne dediščine FJK" je predložilo sedem deželnih svetnikov Ljudstva svobode, Sredinske unije-UDC in Stranke upokojencev. Glavni predlagatelj zakona je tržaški politik iz vrst For-za Italia Piero Camber, sopodpisniki pa so Daniele Galasso (deželni vodja Ljudstva svobode), nekdanji goriški župan Gaetano Valenti, Antonio Pedicini, Roberto Novelli, Giorgio Venier Romano (UDC) in zastopnik Stranke upokojencev Luigi Ferone. Novelli, deželni svetnik iz Čedada, je na včerajšnji predstavitvi te pobude naglasil, da želi desna sredina s tem zakonom priznati dostojanstvo nadiščini Piero Camber in rezijanščini. »Gre za narečja, ki imajo svojo identiteto in ki so nepravično uvrščena v državne in deželne zakona za slovensko manjšino. Zakonodajalec jih je s tem prikrajšal z njihovo specifičnostjo in zgodovinskimi koreninami«, je dejal Novelli. Te skupnosti se po njegovem nimajo za Slovence, ampak se imajo za polnopravne Italijane, ki že dolgo časa upravičeno zahtevajo zakon, s katerim bi javne ustanove priznale njihove jezikovne značilnosti. V utemeljitvi zakonskega osnutka tudi beremo, da bi bilo treba na državni Roberto Novelli ravni ta narečja izločiti iz zaščitnega zakona za narodne in jezikovne skupnosti 482 iz leta 1999. Za to je že poskrbel furlanski senator desne sredine Ferruc-cio Saro, ki predlaga tozadevno spremembo omenjenega državnega zakona. Predsedstvo senata je Sarov predlog uvrstilo na dnevni red senatne komisije za ustavna vprašanja. Camber in somišljeniki hočejo s tem zakonom, poleg treh omenjenih »slovanskih govoric«, zaščititi tudi trža-ščino, venetsko narečje, bizjaščino (narečje, ki ga govorijo na območju Laške- Gaetano Valenti ga in Tržiča), govorico graisan, venetsko različico narečja, ki ga govorijo na Vi-demskem, istrsko-benečanski dialekt in na koncu še furlansko narečje, ki je značilno za območje Gorice. Camber je izrazil prepričanje, da bo deželni parlament zakon odobril razmeroma hitro, kar velja tudi za pristojno deželno komisijo, ki ji predseduje. Predstavitve zakonskega predloga se je udeležil tudi Bruno Cappelletti, predsednik tržaške narečne gledališke skupine Armonia, ki je zbrala 6000 podpisov za zaščito tržaškega in drugih deželnih narečij. videm - Ostra polemika v Messaggeru Venetu »Zakon sodi v hladno vojno« Bivši župan Grmeka Fabio Bonini ostro kritičen do stališč in predlogov svetnika desne sredine Roberta Novellija ČEDAD - Zakon, s katerim hoče desna sredina ločiti Benečane od Slovencev, sodi v obdobje hladne vojne. V to je prepričan Fabio Bonini, nekdanji župan Grmeka, ki v Messaggeru Venetu ostro polemizira z Robertom No-vellijem, ki je med podpisniki zakonskega predloga za zaščito lokalnih narečij. Soočenje med Boninijem in No-vellijem je objavljeno tudi na spletni strani deželnega svetnika Ljudstva svobode iz Čedada. Bonini je pričakoval, da bo v političnih sredinah, ki so na oblasti v naši deželi, prevladoval evropski duh, to se pravi evropska naravnanost do narod- nih in jezikovnih manjšin. Namesto tega smo priča nacionalističnim vsebinam in tonom ter določeni slepoti pred razvojem dogajanj. Vse to nas pelje nazaj v preteklost, meni Bonini, ki vsekakor računa na odprta in strpna stališča Evropske unije, kjer ne sme biti več manj-šincev oziroma smo vsi manjšinci. Nekdanji beneški župan izpostavlja dejstvo, da je tako državni, kot deželni zakonodajalec, priznal slovensko navzočnost v Čedadu, ki danes upravičeno kandidira za vključitev v Unescov seznam kulturne dediščine. To zahteva odprt in strpen odnos do tukajšnje več-kulturne in večjezične realnosti, ki slo- ni na prisotnosti italijanske, furlanske, slovenske in tudi nemške kulture. Za takšna dognanja niso potrebna ljudska štetja ali podobni postopki, dovolj, da vzamemo v roke čedajski telefonski imenik, kjer je veliko število priimkov slovenskega izvora. Novelli v odgovoru Boniniju zagovarja svoja stališča, začenši s trditvijo, da večina prebivalcev Nadiških in Terskih dolin nima in noče imeti nič skupnega s Slovenci v Italiji. »Če kdo v dvomi v to, naj te dvome dokončno razčisti popis prebivalstva, v katerem se bo vsakdo opredelil, kaj v resnici je,« piše še Novelli. Fabio Bonini Od 22. do 26. septembra Teden raziskovanja TRST - Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) prireja Teden raziskovanja, ki bo potekal od 22. do 26. septembra v Špetru, Gorici in Trstu z vrsto dogodkov namenjenih širši javnosti. V ponedeljek, 22. septembra, bo ob 17.30 v dvorani Inštituta za slovensko kulturo v Špetru, Slovenski kulturni center - Centro culturale sloveno, podelitev nagrad za diplomski in podiplomski študij, ki jih bo letos SLORI podelil 5 študentom. Sledila bo predstavitev publikacije PRE-MISLITI MANJŠINO in razprava o aktualnih temah slovenske narodne skupnosti v Italiji, v soorganizaciji SKGZ in SSO ter ob pokroviteljstvu Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Generalnega konzulata RS v Trstu. Tisk publikacije je omogočila Zadružna kraška banka. Publikacija vsebuje izsledke raziskovalnih projektov, pri katerih sta sodelovala SLORI in Znanstveno raziskovalno središče Koper Univerze na Primorskem in sta ju finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Predstavitev zgoraj omenjene publikacije bo tudi v Gorici, in sicer v torek 23. septembra ob 18.00 uri v Avditoriju slovenskih višjih srednjih šol ter v Trstu v sredo, 24. septembra, ob 18.00 uri v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. V petek, 26. septembra, bo ob 11.00 v dvorani Millo (trg Repubblica 4) v Miljah tiskovna konferenca in predstavitev publikacije ter spletne strani »Vabilo k spoznavanju manjšin. Slovenska narodna skupnost v Italiji ter Italijanska narodna skupnost v Sloveniji in na Hrvaškem se predstavljata / Invito a conosce-re le minoranze. La Comunita Naziona-le Italiana in Slovenia e Croazia e la Co-munita Nazionale Slovena in Italia si pre-sentano«, ki je nastala v sklopu projekta MI.MA. »Večine spoznavajo manjšine« ob sofinanciranju Programa Interreg IIIA Italija-Slovenija 2000-2006 v sodelovanju z Italijansko unijo. Med Tednom raziskovanja bodo na Dvojezičnem šolskem centru v Špetru potekale raziskovalne delavnice z učenci nižje srednje šole. videm - Obisk italijanskega zunanjega ministra Frattini: Tudi Slovenija bo pristopila v evroregijo VIDEM - Trst bo glavno mesto bodoče evroregije, na katero je na nedavnem medvladnem srečanju v Rimu pristala tudi Slovenija. To je med si-nočnjim obiskom v Vidmu povedal zunanji minister Franco Frattini. Šef rimske doplomacije se je najprej udeležil skupščine furlanske Confindustrie (na njej je sodelovala tudi vsedržavna predsednica Emma Marcegaglia), nato pa srečanja, na kateri so tudi v FJK postavili temelje za enotno stranko desne sredine. Frattini, ki se bo o evroregiji in o mednarodni vlogi naše dežele ukvarjal na današnjem obisku v Trstu, računa torej na bližnjo formalno oblikovanje evroregije. Berlusconijeva vlada je namreč na seji 28. avgusta vnesla v italijansko zakonodajo pravilnik o regionalnem in čezmejnem sodelovanju, ki ga je odobrila Evropska unija. Frattini je med tistimi, ki bi želel, da bi v evroregijo pristopila tudi Lom-bardija. Obisk zunanjega ministra v Vidmu pa je bil predvsem politično oziroma strankarsko obarvan. Frattini je bil v poslansko zbornico izvoljen v naši deželi in zato hoče v prvi osebi sodelovati pri oblikovanju nove stranka, sad združitve Forza Italia in Nacionalnega zavezništva. Predsednik Dežele Renzo Tondo je v novo konservativno stranko povabil tudi Sredinsko Zunanji minister Franco Frattini bo danes v Trstu gost deželne vlade ANSA zvezo-UDC, ki pa je vabilo prijazno, a odločno odklonila. »UDC lojalno podpira Tondovo deželno vlado in bo pri tej politiki vztrajala tudi v prihodnosti. Politično gledano pa smo na državni ravni alternativni tako Berlusconiju, kot levi sredini,« je Tondovo vabilo odklonil poslanec Angelo Compagnon, deželni tajnik UDC-ja. Med tistimi, ki nočejo avtomatičnega združevanja v desni sredini, je Roberto Menia, vladni podtajnik na okoljskem ministrstvu. Vodja tržaškega in deželnega NZ meni, da bi morala desnica v novi stranki ohraniti ne samo svojo organizacijsko avtonomijo, temveč tudi svojo politično in idejno identiteto. Menia se je tudi javno ogradil od stališča predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija, ki je javno dejal, da italijanska ustava sloni na vrednotah antifašizma. Fini je s tem odkrito demantiral obrambnega ministra Ignazia La Russe, za katerega bi si fašisti salojske republike zaslužili več dostojanstva in spoštovanja. Marcegaglia je pozvala Tonda, naj vztraja pri politiki modernizacije deželnega ustroja in infrastruktur, zlasti prometnic. Skupščino furlanskih in-dustrijcev sta pozdravila videmski župan Furio Honsell in predsednik Pokrajine Piero Fontanini. ANGLESCINA-SPANSCINA-FRANCOSCINA-NEMSCINA-SLOVENSCINA • Dnevni in večerni jezikovni tečaji vseh stopenj • Posebni tečaji za predšolske otroke, osnovnošolske otroke in srednješolsko mladino • Intenzivni tečaji in konverzacija • Pripravljalni tečaji za izpite University of Cambridge • Predavatelji v materinščini • Tečaji za podjetja • Cast: upravni center in opora Trinity za Furlanijo Julijsko krajino predavateljem angleščine • Sedež izpitov Trinity College London Pooblaščeni center št. 5934 TRINITY COLLEGE LONDON O Jezikovni tečaji SCU0LA PER INTERPRETI § Trst, Ul. S. Francesco ó Tel./Fax 040.371 300 www.scuolaperinterpretI.it -E-mail: info@scuolaperinterpreti.it VNI?$N3A01S-VNI?§W3N-VNI?;03NVlld-VNI?§NVd§-VNI?$319NV 4 Torek, 16. septembra 2008 ALPE-JADRAN / koper - Osrednja državna proslava ob obletnici vrnitve Primorske matični domovini Janša: Enotnost primorskega duha naj pride v vse pore slovenstva »Vrnitev Primorske izjemno zgodovinsko dejanje, ki je Slovence izoblikovalo kot narod« KOPER - Na včerajšnji dan pred 61 leti je prišlo do uveljavitve pariške mirovne pogodbe, ki je tedanji Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji dodelila velik del Primorske. V spomin na ta dogodek v Sloveniji praznujejo dan vrnitve Primorske k matični domovini. Slavnostni govornik premier Janez Janša je na nedeljski osrednji državni proslavi, ki je potekala na koprskem Ukmarjevem trgu, poudaril, da je "pred nami čas sodelovanja". Pred Slovenci je "čas sodelovanja", je poudaril Janša, ki je izrazil prepričanje, da bo enotnost primorskega duha prišla v vse pore slovenstva. Premier je še ocenil, da moramo ne glede na zamere in razhajanja "znati črpati iz tistega, kar nas kot narod povezuje". Janez Janša je na nedeljski osrednji državni proslavi vrnitev Primorske uvrstil med izjemna zgodovinska dejanja, ki so Slovence izoblikovali kot narod. "Slovenija je z vrnitvijo Primorske po bolečem razkosanju dobila nazaj svoja pljuča in okno v svet - postala je celota," je spomnil premier.V govoru pa je opozoril tudi na še odprta mejna vprašanja. Kot je dejal, je bilo po drugi svetovni vojni vse Hrvaško ozemlje, ki je bilo prej priključeno Italiji, vrnjeno Hrvaški, ceno delitve pa "smo takrat plačali samo Slovenci". Prav zato mora "Slovenija pri odprtih mejnih vprašanjih vztrajata pri načelu pravičnosti". Janša je tudi opozoril, da je bila pred desetimi leti Slovenija po kupni moči na prebivalca pri 78 odstotkih povprečja EU, sosednja Italija pa pri 120. "Razlika je bila 42 odstotnih točk. Po desetih letih ta razlika znaša le še devet od- Na nedeljski osrednji državni proslavi ob obletnici vrnitve Primorske matični domovini je bil slavnostni govornik premier Janez Janša STA stotnih točk. S tem trendom razvoja bomo do leta 2012 Italijo dohiteli, še v naslednjih treh letih lahko po vseh kriterijih - tudi po višini realnih plač in pokojnin - dosežemo evropsko povprečje," je napovedal premier. Ob tem je opozoril, da se na področju Primorske vzpostavljajo nova gospodarska središča, ki bodo v prihodnje po njegovo nosilci gospodarskega razvoja regije. Pri tem je omenil okrepljeno konkurenčnost Luke Koper zaradi nove avtocestne in prihodnje železniške povezave.Napovedal je tudi, da bodo v ospredje postavili napore za ekološko zaščito severnega Jadrana in slovenske obale, medtem ko je tukajšnjo turistično ponudbo označil za še neizkoriščen potencial. "Primorska je že danes ena najuspešnejših regij pri nas," je ocenil premier in dodal, da so ustvarjeni "vsi pogoji, da v naslednji etapi preidemo od cilja visoke zaposlenosti k ustvarjanju dobro plačanih delovnih mest". V čas predsedovanja Slovenije EU pa sodi tudi čas, ko je bil prav na Primorskem "uresničen eden najpomembnejših projektov evropskega leta medkulturnega dialoga: ustanovljena je bila Evro-sredozemska univerza", ki združuje prizadevanja 39 držav "za oblikovanje novih ambasadorjev dialoga in strpnosti". Janša se je zahvalil zamejskemu Slovencu, pisatelju Borisu Pahorju, "velikemu Slovencu in demokratu". Pahor je po Janševih besedah namreč "simboliziral vest tega prostora" ter bil "luč na strmi in težki poti", po kateri je skozi 20. stoletje stopal slovenski narod. Primorska zgodovina, prežeta z grenko izkušnjo fašizma in radostjo ob vrnitvi k matični domovini, za Janšo "ostaja trajen gradnik slovenstva. Ne glede na dnevne politične razmere in razhajanja moramo znati črpati iz tistega, kar nas kot narod povezuje," je še dejal na osrednji državni proslavi. Ob tem lahko še dodamo, da so imeli v programu nedeljske proslave zamejski ustvarjalci precejšen delež. Hrvat naj bi z lažnimi obljubami oškodoval več slovenskih podjetij KOPER - Koprski kriminalisti so izsledili hrvaškega državljana, osumljenega, da je z lažnimi obljubami o najemu posojil z zelo ugodnimi obrestnimi merami oškodoval več slovenskih podjetij, so včeraj sporočili s Policijske uprave Koper. Osumljeni 50-letni hrvaški državljan z začasnim prebivališčem v Švici se je lažno predstavljal za posrednika tuje finančne družbe z Britanskih deviških otokov, verjelo pa naj bi mu več slovenskih podjetnikov. Trenutno je v priporu v Kopru. Kazensko ovadbo je na policijo podal podjetnik iz Primorske, ki mu je osumljenec obljubljal kredit v višini 13 milijonov evrov po zelo ugodni obrestni meri. Oškodovanec mu je kot garancijo za plačilo posojila izročil tudi gotovino v višini preko 500.000 evrov. Obljubljenih finančnih sredstev iz kredita slovenska družba ni nikoli prejela. Hrvat je bil že obravnavan za istovrstna kazniva dejanja tudi na Hrvaškem, hrvaška policija pa je za njim razpisala tiralico. Popravek Pri redakcijski obdelavi prepisa daljšega zvočnega zapisa pogovora s predsednikom stranke Zares Gregorjem Golobičem je prišlo do nekaterih napak. Tako je v odgovoru na drugo vprašanje stranka Zares pomotoma zapisana z malo začetnico, pri 5. vprašanju pa je prišlo do pomote sredi odgovora, ko bi moralo biti pravilno zapisano... Stranka bo zanesljivo prišla v parlament, zasedla v njem neko sredinsko pozicijo in pomembno prispevala k temu, da bodo druge teme in drug način argumentacije bolj prisotni v slovenskem parlamentu. V zadnjem odgovoru pa bi moralo biti v stavku, ki govoru o stališčih predsednika države, zapisano.... , ki se je v zadnjem letu nekajkrat zelo odločno izrekel proti poenostavljanju, ki... Za napake se opravičujemo. (rg) slovenija - Pogovor s predsednico Liberalne demokracije Slovenije Katarino Kresal pred nedeljskimi volitvami Katarina Kresal: Čas je za alternativo Katarina Kresal, mlada pravnica, je v politiko prišla pred dobrim letom dni in prevzela je Liberalno demokracijo Slovenije, ki je bila praktično v razsulu. V letu dni ji je uspelo stranko konsolidirati, zaustaviti padanje. Na volitvah pričakuje soliden uspeh, predvsem pa to, da skupaj s Socialnimi demokrati in stranko Zares dosežejo skupaj 51 % glasov. Gospa Kresal, ste ponosni, da ste kot prva ženska v Sloveniji prevzeli vodenje ene od parlamentarnih strank? Ja, sem ponosna na to, da sem prva predsednica parlamentarne stranke v svobodni Sloveniji. Nekaj pa pove tudi to, da so mi priložnost dali potem, ko so že vsi moški dvignili roke, ko je že kazalo, da bo vsega konec. Toda v enem samem letu se je pokazalo, da je bila ta odločitev pravilna, da ženske res znamo spreminjati svet in upam, da bo kmalu več strank, ki se bodo opogumile in odprle prostor za ženske. Neuravnoteženost političnega prostora, kar zadeva razmerje moških in žensk v politiki, je pri nas res neverjetna in smo glede tega prav pri repu evropskih držav. Na začetku je bilo slišati komentarje, da vas je kapital postavil na čelo LDS. Kako to komentirate? Malo kdo je v resnici želel, da bi nam uspelo, politična srenja se je že nekako pripravila na to, da bo ena stranka manj in da si bodo lahko razdelili ostanke. Ker sem sama popolnoma nova v politiki in ker v politiki nimam popolnoma nobenih grehov in nobenih nahrbtnikov, ki bi jih nosila s sabo, si je bilo seveda treba izmisliti nekaj, kar bi me vsaj malo etiketiralo in to je bil pač ta kapital. Sama prihajam iz gospodarstva in logično je, da nam gospodarski program pišejo gospodarstveniki. Če smo zato, ker nam je Matjaž Gantar pisal gospodarski program, stranka kapitala, tudi prav, vendar bi morali tudi reči, da smo stranka znanja, ker nam je program na področju znanosti pisala prof. dr. Lucija Čok, da smo stranka zdravja, zato ker nam je zdravstveni program pisal prof. dr. Slavko Ziherl. Smo tudi stranka zdravega odnosa do zgodovine, ker imamo akademika dr. Jožeta Pirjevca, lahko bi rekli, da smo tudi stranka pravne države in enakosti pred zakonom, ker imamo bivšega predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani Aleša Zalarja in predsednico pravnico. Se je padec LDS ustavil? Če nam je kaj uspelo v tem letu dni, je to, da smo res pošteno pospravili vse predale v stranki, prešteli smo se, prišli pa so tudi novi ljudje. Temu je seveda sledila tudi ustavitev padanja podpore, trend se je obrnil in gre samo še navzgor. Mi smo danes stabilizirana stranka in bomo nedvomno pomemben dejavnik na političnem prizorišču. Na čelu Liberalne demokracije Slovenije ste dobro leto dni. Za političarko ste relativno mladi. O svojih izkušnjah v politiki ste že izdali tudi knjigo. Kaj ste zbrali v njej? Gre za prvo bilanco stanja. Ne gre za avtobio-grafijo ali spomine, ampak za zbirko javnih nastopov, pomembnejših prispevkov v časopisih, najodmevnejših intervjujev in pa vseh kolumn, ki jih imam vsakih 14 dni v Financah. Kdor to knjigo prebere, lahko jasno razume, za kaj se v politiki konstantno in brez velikih odmikov zavzemam prvo leto. Kakšna je vaša ocena mandata vlade, ki se poslavlja? Štiri leta smo preživeli, še štirih takih let pa Slovenija noče več. Namesto, da bi zajadrali na krilih, ki smo jih dobili, ko smo relativno mirno preživeli tran-zicijo, ko smo vstopili v Evropsko unijo, ko smo bili najbolj pridna učenka od novih članic, se je zgodilo vse kaj drugega. Gospodarske rasti nismo znali izkoristiti, ničesar nismo prihranili za slabše čase, nismo se lotili nujnih prilagoditev sistemov, ki lajšajo življenje prav vsem, nič nismo storili proti neučinkovitosti zdravstvenega sistema, ne za večjo vzdržnost pokojninskega sistema in v štirih letih je ta vlada uspela dosledno razgraditi osnovne temelje pravne države. Če gledamo to, kar se dogaja ob vojni proti tajkunom in če gledamo, kaj se dogaja v aferi Patria, nam je lahko popolnoma jasno, da osnovni mehanizmi pravne države ne delujejo, da nimamo samostojnih organov pregona, ki bi bili sposobni izpeljati neodvisno, samostojno preiskavo v tako pomembnih zadevah, kot so sumi podkupovanja. Zgrozim se, ko slišim predsednika vlade, ko govori, da je to prava pot in da zasluži priložnost za še štiri leta vladanja. Jaz menim, da mu te priložnosti ne smemo dati in da je res čas, da se ljudje odločijo za alternativo. Ob tem se zdi, da obstaja boj za oblast samo med Janezom Janšo in Borutom Pahorjem. Ostali ste potisnjeni bolj v vlogo možnih koalicijskih partnerjev... Jaz ne pristajam na bipolarnost, ne pristajam na delitev na naše in vaše, na leve in desne, na prejšnje in zdajšnje, še najmanj pa pristajam na delitev na dva predsednika različnih strank. Borut Pahor iz SD ni edina alternativa Janezu Janši, alternativa smo tisti, ki smo aktivni v opoziciji in ki smo se zavezali, da gremo skupaj na te volitve. To smo poleg SD in Zares tudi mi v LDS. Mi vsi skupaj predstavljamo alternativo Janezu Janši in ravno v tem, da smo različni, da imamo različne programe in različne vizije, dajemo volivkam in volivcem večjo možnost izbire in s tem večjo verjetnost, da bodo prišli na volišča. Nameravate novo vlado sestaviti samo s strankama Zares in SD ali pa je možna tudi še kakšna druga koalicija za vas? Naša zaveza je, da skupaj s kolegi iz SD in Zares poskušamo dobiti 51% in sestaviti novo vlado. O drugačnih kombinacijah v LDS ne razmišljamo. Kakšen rezultat pričakujete oziroma kakšno moč bo še imela liberalna demokracija po volitvah? Prizadevamo si pokazati ljudem, da smo spet kompetentna stranka. Imamo izjemno dobro kandidatno listo, ki smo jo sestavljali od spodaj navzgor. Na tak način smo prišli do vseh 86 kandidatov in tudi do akademika Jožeta Pirjevca, ki kandidira v Sežani. Na volitvah ljudje izbirajo konkretne ljudi, na podlagi njihove zgodovine, njihovega dela in pa seveda na podlagi vizije, ki jo ponujajo. In glede na to, kakšno kan- didatno listo imamo in kako dober program, računam, da bomo v okviru načrtovanih skupnih 51 % dosegli pomemben delež. Ženske ste v politiki v manjšini. Imate zato morda večji občutek tudi za ostale manjšine? Pri tem mislim tudi na slovensko narodnostno skupnost v sosednjih državah. Kako ocenjujete njihov položaj in specifično položaj Slovencev v Italiji ter odnose med državama? Liberalna demokracija se je vedno zavzemala za ustrezno varstvo in varnost naših ljudi za mejo, pa tudi vseh ostalih skupnosti: verskih ali drugačnih, ki so včasih lahko potisnjene v stran, ker so pač v manjšini. Odkar vodim LDS, sem se srečala s predstavniki manjšin v Sloveniji, obiskala sem slovensko manjšino v Italiji in Avstriji, predstavniki manjšin pa so bili tudi pri meni. Pri urejanju te problematike pogrešamo aktivno vlogo politike pri izkoriščanju odprtosti prostora, ki je nastala s padcem meje z Italijo in Avstrijo, pogrešamo enotno strategijo, ki bi obmejne kraje povezala v skupno gospodarsko, kulturno, šolsko, znanstveno okolje. Pri zunanji politiki pa vsaj do Italije pogrešamo jasno pokončno držo. Naša zunanja politika se od vstopa v Evropsko unijo ni popolnoma nič spremenila, čeprav se kot polnopravna članica lahko enakopravno pogovarja s sosedami. Toda v odnosu do Italije te enakopravnosti ni in ugotavljam enako kot dr. Pirjevec, da bomo morali biti boljši, če bomo hoteli biti enakopravni s šestdesetmilijonsko Italijo. To pa pomeni, da mora priti do resnih sprememb v zunanji politiki, ki se bodo morale začeti z menjavo zunanjega ministra, ki je res že izčrpal vse svoje ideje. Na vaši kandidatni listi je tudi tržaški univerzitetni profesor Jože Pirjevec. Kako je prišlo do njegove kandidature? Z gospodom Pirjevcem sva oba istočasno prišla v stranko in kot dva »zelenca« sva tudi takoj našla precej skupnih točk. Tako uglednih članov, kot je prof. dr. Jože Pirjevec, bi bila vsaka stranka vesela, zato smo ga nemudoma vključili v delo stranke in je postal predsednik našega odbora za človekove pravice. Vprašala sem ga, če bi ga zanimala kandidatura za Državni zbor in bil je za, tako da sedaj kandidira v Sežani, ki je tudi njegov dom. Rado Gruden / ITALIJA Torek, 16. septembra 2008 5 alitalia - Nova letalska družba CAI dosegla okvirni sporazum s CGIL, CISL, UIL in UGL Zvezni sindikati se dogovarjajo, avtonomni grozijo z blokado Berlusconi: Če ne bo sporazuma, bo stečaj - Bersani: Vladna rešitev je v vsakem pimeru šibka Veča se verjetnost, da bo sicer sporni vladni načrt za rešitev Alitalie naposled prodrl. Pogajanja med novo letalsko družbo CAI, ki naj bi prevzela »zdravi« del državnega letalskega prevoznika, in sindikati so namreč zabeležila pomemben premik. Sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL in UGL so v noči na ponedeljek ob posredovanju vlade sklenile s CAI okvirni sporazum, ki med drugim zaobjema industrijski načrt nove Alitalie, sinoči pa so se ponovno zbrale, da bi se dogovorile še za delovno pogodbo. S teh pogajanj so bili izključeni avtonomni sindikati ANPAC, UP, AVIA, ANPAV IN SDL, češ da zavzemajo nesprejemljiva maksima-listična stališča. To pa predstavlja velik problem, saj ti avtonomni sindikati zastopajo glavnino pilotov in asistentov poletov. Kaj predvideva okvirni sindikalni sporazum glede industrijskega načrta? Pri novi Alitalii bo predvidoma skupno 12.500 zaposlenih, in sicer 1.550 pilotov, 3.300 asistentov poletov ter 7.650 delavcev, uradnikov in vodilnih kadrov. S tega vidika je zveznim sindikatom uspelo doseči pomemben premik, saj je prvotni načrt CAI predvideval skupno 11.500 zaposlenih, se pravi 1.000 manj. Začetni kapital nove Alitalie bo predvidoma znašal milijardo evrov. Družba naj bi dosegla izenačeno bilanco v nekaj več kot dveh letih poslovanja. Družabniki CAI so se obvezali, da bodo najmanj 5 let obdržali delnice nove letalske družbe, ki naj bi bila vsekakor večinsko italijanska. Načrt sicer predvideva, da bo v lastništvo vstopil tudi tuj družabnik, najbrž Air France-KLM ali Lufthansa. Družba bo v skladu z načrtom v celoti obnovila letalski park z nabavo 60 novih letal. Tako naj bi park postal tehnološko homogenejši, kar naj bi poenostavilo problem vzdrževanja. Nova Alitalia se bo predvidoma osredotočila na potniški promet, saj CAI namerava prevzeti le manjšinski delež pri vejah Alitalie, ki se ukvarjajo s tovornim prometom. Kot rečno, so se sinoči nadaljevala pogajanja med CAI in zveznimi sindikati okrog nove delovne pogodbe. Po besedah ministra za delo Maurizia Sacconija temeljni predlog CAI predvideva, da naj bi ohranili sedanjo raven plač, vendar pod pogojem, da bi bistveno povečali storilnost, vključno število delovnih ur. Ko zapiramo redakcijo, so pogajanja še v teku, med pogajalci pa prevladuje zmeren optimizem glede možnosti pozitivnega razpleta. Tudi ko bi se ta pozitivna napoved uresničila, ne bi bila še rešena vsa vprašanja na sindikalni fronti. Kot smo poudarili, pri teh pogajanjih ne sodelujejo avtonomni sindikati ANPAC, UP, AVIA, ANPAV IN SDL, ki pa uživajo podporo večine pilotov in asistentov poletov. Zaradi tega so pripadniki in voditelji teh sindikatov včeraj demonstrirali pred sedežema ministrstva za prevoze in predsedstva vlade v Rimu. Zagrozili so, da bodo blokirali letalski promet, če jih ne bodo pripustili k pogajanjem. Minister Sacconi je njihove predstavnike naposled sprejel na ločenem sestanku. Predsednik vlade Silvio Berlusconi je sinoči v televizijskem nastopu ponovil, da načrt CAI nima alternative. Če bo propadel, Alitalio čaka stečaj, kar bi bila katastrofa za italijanski letalski promet, pa tudi za 20 tisoč uslužbencev družbe. Zato je Berlusconi pozval vse k odgovornosti. Podobna stališča so izrazili drugi predstavniki vlade in njene večine, medtem ko je opozicija potrdila svoje kritike. Predstavnik Demokratske stranke Pierluigi Bersani je dejal, da se obeta šibka rešitev: nova letalska družba naj bi bila velika komaj za domačo uporabo, kar pomeni, da se bo morala povezati z večjimi partnerji, to »reševanje« Alitalie pa naj bi italijanske davkoplačevalce stalo pol drugo milijardo evrov. Pripadniki avtonomnih sindikatov demonstrirajo po rimskih ulicah ANSA milan Nasilje v nedeljo ob zori Mladenič ob življenje zaradi škatle piškotov MILAN - Fausto in Daniele Cri-stofoli, oče in sin, ki sta osumljena umora 19-letnega temnopoltega italijanskega državljana Abdula Salama Guiebre-ja, pravita, da nista rasista. Javni tožilec se z njima strinja, saj v obtožnici rasizma ne omenja, dvojico pa dolži namernega umora. Zgodilo se je v Milanu v nedeljo ob zori pred barom, ki ga upravlja družina Cristofoli. 51-letni Fausto in 31-le-tni Daniele sta opazila mlade, ki so tekli iz bara. Posumila sta, da so ukradli dnevni izkupiček, v resnici pa naj bi fantje izmaknili le škatlo piškotov. Na ulici je prišlo do obračunavanja: Abdulo-vi prijatelji trdijo, da se je mladeniču med begom spotaknilo, nakar ga je eden od Cristofolijevih silno udaril po glavi. Abdul se je onesvestil, umrl je 7 ur pozneje. Policija potrjuje, da ga je z železno palico udaril Daniele Cristofoli. Osumljenca sta se v nedeljo zvečer predala policistom, trdita pa, da je Daniele udaril Abdula, da bi branil svo- Abdul Salam Guiebre ANSA jega očeta. Skupina mladih naj bi jima grozila s steklenicami in pločevinkami, trditve enih in drugih pa se močno razlikujejo. Nekateri očividci trdijo, da sta možakarja med napadom temnopoltega 19-letnika težko žalila. Dogodek naj bi preiskovalci razčistili s pomočjo posnetkov nadzornih kamer bara in bližnje banke. Ostaja dejstvo, da je zaradi škatle piškotov ugasnilo mlado življenje. Abdulovi sorodniki so ogorčeno dejali, »da niti psov ne bi smeli ubijati na podoben način«. Avgusta inflacija 4,1-odstotna RIM - Avgusta je bila stopnja inflacije v Italiji 4,1-odstotna, enaka kot julija. Tako je včeraj sporočil osrednji statistični zavod ISTAT, ki je pristavil, da takšni draginiji v Italiji nismo bili priče vse od junija 1996. Podatek nekoliko presenetil, saj je bila za avgust na osnovi prvih analiz napovedana 4-odstotna inflacija. Posebno hude podražitve so v tem mesecu zabeležili pri žitih in pri kruhu: žita so se avgusta podražila v primerjavi z julijem za 0,6%, v primerjavi z letom poprej pa za 12,2%; kruh se je avgusta podražil v primerjavi z mesecem prej za 0,3%, v primerjavi z avgustom 2007 pa za 12,2%. Nezakonito priseljevanje šolstvo - Prvi dan pouka številni učitelji proti reformi Po vsej Italiji protesti zaradi uvedbe enega samega učitelja RIM - Številni protesti v italijanskih šolah so včeraj zaznamovali prvi dan pouka. Mnogi učitelji in učiteljice, pa tudi starši osnovnošolcev so nosili črnino. Protestirali so proti uvedbi enega samega učitelja na osnovnih šolah, kot to predvideva reforma ministrice za šolstvo Mariestelle Gelmini, in v tem smislu tudi začeli zbirati podpise za peticijo proti vladnemu odloku. Protesti so bili v mnogih italijanskih mestih, najbolj odločni pa so bili še zlasti v Firencah, Genovi in v Rimu, kjer so proti reformi vzklikali v kar 70 šolah. Če so v Firencah nekatere učiteljice nosile žalno obleko - »proti klestenju, proti enemu samemu učitelju«, je bilo glavno geslo - so v Rimu učitelji in starši celo okupirali osnovno šolo Iqbal Masih. Napovedujejo, da bodo tam ostali vsaj en teden. »Zaskrbljena sem zaradi prihodnosti mojih otrok: ta vlada ima v mislih šolski model, ki ga je zgodovina že odpisala,« je poudarila Laura Borgogni, mati enega izmed učencev šole Iqbal Masih. Pravcati show proti reformi pa so priredili nekateri mladi, ki so se dopoldne predstavili pred ministrstvom za šolstvo z oslovskimi ušesi. Tem so se pridružili nekateri študentje, ki napovedujejo odmevne proteste na državni ravni v oktobru. Ministrica Gelmini je v odgovor na proteste dejala, da »je sramotno vplesti otroke v proteste, ki so izrazito političnega značaja«. Prvi dan šole je zanje praznični dan, je še povedala Gelminijeva in dodala, da šola brez reforme nima prihodnosti. RIM - Nadaljuje se množično nezakonito priseljevanje. Samo v nedeljo je na otoku Lampedusa pristalo 341 priseljencev, med njimi tudi 26 mladoletnikov in 67 žensk. Na kakih 20 metrov dolgem plovilu je bilo največ Nigerijcev in Eritrejcev. Kaže, da je ladja priplula iz Libije. Notranji minister Roberto Maroni je ob tem opozoril, da Libija ne upošteva dogovorov o preseljevanju. Maroni je na shodu Severne lige v nedeljo v Benetkah še napovedal, da bo zato oktobra odšel v Libijo, kjer bo skušal doseči dosledno spoštovanje dogovorov glede tega vprašanja med državama. Maroni je tudi potrdil, da bodo nezakoniti nomadski tabori zaprti. Kot je še dejal, je njegov namen zagotoviti spoštovanje dogovorov s strani vseh držav, še posebej Romunije, ki morajo v Italiji obsojene priseljence poslati v zapor. Eni bo kupil kanadsko energetsko družbo MILAN - Energetski koncern Eni je sklenil dogovor za okrog 870 milijonov dolarjev vreden nakup kanadske naftne in plinske družbe First Calgary Petroleums. Uprava First Calgary-ja je soglasno podprla prevzem, končna odločitev pa pripada delničarjem. First Calgary je zelo dejaven pri raziskovanju in razvoju nahajališč v Alžiriji, zato Eni s prevzemom računa na povečanje svojih rezerv nafte in plina v Alžiriji. First Calgary ima 75-od-stoten delež na območju naftnega in plinskega nahajališča Ledjmet v Alžiriji, kjer naj bi s proizvodnjo začeli leta 2011 EVRO 1,4151 $ +0,60 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 15. septembra 2008 valute evro (povprečni tečaj) 15.9. 12.9. ameriški dolar japonski jen 1,4151 149,87 1,4066 150,91 ruski rubel 9,6864 36,2000 9,6282 36,1060 7,4561 britanski funt 0,79395 0,7962 norveška krona 8,1830 8,1165 24,436 švicarski frank estonska krona madžarski forint 1,5903 15,6466 240,92 3,3490 1,5998 15,6466 239,60 3,3665 kanadski dolar 1,5140 1,5036 bolgarski lev 1,9558 1,9558 3,6080 slovaška krona 30,270 3,4528 30,260 3,4528 latvijski lats 0,7046 2,5871 0,7044 2,5360 islandska krona 129,73 128,02 hrvaška kuna 7,1102 7,1112 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 15. septembra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,49688 2,81625 3,00125 2,9875 LIBOR (EUR) 4,52438 4,96563 5,18375 5,34063 LIBOR (CHF) 2,25 2,7183 2,865 3,14 EURIBOR (EUR) 4,424 4,964 5,187 5,341 ZLATO (999,99 %%) za kg 17.658,45 € +505,36 Učiteljice z oslovskimi ušesi pred OŠ Daneo v Genovi TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 15. septembra 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 26,52 INITEDIII IDr»DA 1QM -2,96 KRKA I UKA KOPER 78,25 -2,24 -7,08 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 45,74 212,60 -5,90 -2,19 -5 13 TELEKOM SLOVENIJE 445,00 210,93 -3,89 BORZNA KOTACIJA - DELNICE AERODROM LJUBLJANA 62,98 nm n ddnna ia -8,06 ETOL ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST ltlik/idac h/ltc 170,00 46,50 65,09 21,92 -1,59 -3,40 -2,27 NIKA - - di\/n\/adma i ači/n äqq1 ±(131 POZAVAROVALNICA SAVA ddnbami/a 24,71 -4,30 SALUS, LJUBLJANA - - SAVA 34011 -1 67 SAVA 340,11 -|,6/ TERME ČATEŽ - - ŽITO 194 QQ -0 77 ŽIIO 194,99 -U,// ZAVAROVALNICA TRIGLAV - - MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 15. septembra 2008 -3,72 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,917 6,385 1651 -3,86 -4,96 -5 13 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 12,28 1 766 -3,44 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 6,27 1 24 -3,29 -7,22 EDISON ENEL ENI 5,77 1991 -3,05 -4,15 FIAT FINMECCANICA 10,56 1642 -4,42 -2,97 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 17,91 2143 -2,62 -6,33 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 4,1725 -5,39 -2,33 LOTTOMATICA L MYOTT1CA 3,7925 20,72 1714 -2,96 -1,15 luxo 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 4,41 -2,31 -2,00 PARMALAT PIREMI e C 9,66 1,815 04375 -2,43 -4,07 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 22,55 -4,79 -5,33 -1 08 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,0925 8,715 +1,59 TENARIS TERNA 1,077 15,98 -3,23 -4,12 MBI BANCA MNICREDITO MNICREDITO 2,58 14,54 -0,50 -1,82 MNIPOL 3,6225 1,629 -3,27 -4,79 | SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 94,92 $ -0,82 IZBRANI BORZNI INDEKSI 15. septembra 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 6.53,07 -3,77 -441 sbii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 1.461,78 115,35 -0,03 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Banjaluka 3.255,45 1.468,49 -2,72 -0,23 Dll\J, Dal llalUKa FIRS, Banjaluka Reley 15 Beograd 2.915,11 1.287,54 -1,30 -1 88 DCICA 1 J, DCUUI SRX, Beograd BIFX Sarajevo 742,98 3.205,85 -2,80 -2 18 Dir a, jai ajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 16.751,43 4.749,43 -3,48 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.917,51 1.705,46 -4,42 -3,49 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World New York 1.193,53 1.263,082 1.263,082 -4,65 msci woild, New ioik DAX 30, Frankfurt FTSF mn I nnrlnn 6.006,50 -3,66 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 5.178,80 4.140,41 3.199,82 -4,39 -4,44 -3,65 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.236,8 3.130,78 -4,18 -4,49 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong 12.214,76 2.486,21 19.352,90 -3,29 Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 2.079,67 14.000,81 -2,26 6 Sreda, 17. septembra 2008 KULTURA / gorica - Mednarodno tekmovanje Lipizer Tokrat je bilo občutiti premoč ruske violinske šole Med šestimi finalisti je prvo mesto odnesel Artur Čermonov iz Kirgizije, ki se je šolal v Moskvi Kaj manjka goriškemu mednarodnemu tekmovanju Lipizer, da bi se enakovredno kosal z najuglednejšimi svetovnimi natečaji? Pobuda, ki se je rodila 1.1982 v spomin na violinista in pedagoga Rodolfa Lipizerja, je doslej zabeležila dolgo vrsto uspehov: tekmovalci prihajajo iz vseh koncev sveta in so praviloma na zelo visokem nivoju, kot vsako leto ugotavljajo člani žirije, imenitni mednarodni pedagogi. Bolj kot denarne nagrade, ki so seveda dobrodošle, pa so mladim violinistom potrebne pozornost glasbenih ustanov in je res škoda, da vlada v naši deželi nekaka brezbrižnost do talentov, ki bi si zaslužili vsaj nekaj nastopov v naših glasbenih centrih. Res je, da zmagovalec vsako leto nastopi v Gorici ob novoletnem koncertu, toda igranje z romunskim orkestrom, ki že več let spremlja tekmovanje, ne more biti primerna nagrada za mojstre, ki ciljajo na mednarodno koncertno kariero. V zlati knjigi zmagovalcev so zapisana imena kot Stefan Milenkovic, zdaj svetovno znan srbski violinist, ki poučuje na najuglednejši ameriški ustanovi Julliard School, pa Sergej Krilov, ki bo v petek nastopil v tržaškem gledališču Verdi v okviru simfonične sezone, še mnogo pa je imen, ki so v šestindvajsetih letih oplemenitila goriško tekmovanje in ga povzpela na zavidljiv nivo. Pričakovanje na končni izid je vedno zelo živo: po desetih dnevih preizkušenj, med katerimi morajo mladi tekmovalci dokazati suvereno obvladanje vsakovrstnega repertoarja, od Bacha do sodobnikov, so se v nedeljo zvečer v Avditoriju furlanske kulture predstavili finalisti. Tudi letos je bila žirija zelo ugledna: poleg predsednika Stefana Procac-ciolija so mlade poslušali in presojali romunski pedagog Marius Cristescu, iz Venezuele Francisco di Polo (mojster je zmagovalcu zagotovil koncert s čudovitim mladinskim orkestrom Simon Bolivar, ki sta ga dirigirala med drugimi Claudio Abbado in Gustavo Dudamel), Izraelec Josef Anzil Levin, Rus Igor Ojstrah (sin velikega nepozabnega mojstra), Francoz Gérard Poulet, Japonka Akiko Tat-sumi ter Italijan Mario Trabucco, skladatelj Gilberto Bosco pa je za priložnost napisal skladbo L'eco ritorna (Odmev se vrača). Ob popolni odsotnost italijanskih tekmovalcev (dva slovenska violinista se nista uvrstila v finale) je predsednik žirije iskreno pohvalil vse udeležence ter izjavil, da je bilo delo žirije zelo težko, kajti tekmovalce so ločili le majhni odtenki, drobne stotinke točk, zato so razočaranja neizbežna, kot se neizbežno dogaja tudi, da poslušalci odnesemo drugačne vtise od žirije, ki je lahko presojala kakovost skozi zelo različne preizkušnje. Pred slovesnim nagrajevanjem, ko se na odru zberejo finalisti ter vsi predstavniki oblasti ter javnih in zasebnih ustanov, smo poslušali že tradicionalne zahvale vsem pokroviteljem, od Predsedstva republike do Dežele FJK, goriške pokrajine in občine ter cele vrste darovalcev, med katerimi ima goriški bančni zavod Cassa di risparmio najpomembnejši delež. Predsednik društva Lipizer Lorenzo Qualli se je zahvalil tudi prof. Silvanu Ker-ševanu, v kolikor je tekmovalcem dal na razpolago prostore SCGV Emil Komel, da so lahko nemoteno vadili. Pozdrave in voščila goriške občine je izrekel Antonio Devetag, za Deželo FJK je govoril Gae-tano Valenti, za pokrajino Maurizio Salomoni, za goriško hranilnico Franco Ob-izzi; prireditev je s svojo prisotnostjo počastila tudi prefektinja Maria Augusta Marrosu, skratka, vsi so poudarili žlaht-nost in pomembnost pobude, ki ponaša ime Gorice daleč po svetu. Podeljevanju nagrad sledi nastop šestih finalistov ob spremljavi orkestra (tudi tokrat je Filharmonija P.Constanti-nescu iz romunskega Ploiestija pod vod-stom Ovidia Balana igrala na svojem ne ravno zavidljivem nivoju) in letos smo zabeležili premoč ruske violinske šole. Peto mesto sta si delila dvaintridesetletni Korejec Eung Soo Kim, ki ni imel srečne Skupinska fotografija letošnjih nagrajencev BUMBACA roke pri izbiri Koncerta v D-duru op.35 P.Iljiča Čajkovskega, kajti v romantični glasbi se je znašel nekoliko tuje, zato je zgledalo kar čudno, da mu je žirija dodelila enako število točk kot petindvajsetletnemu ruskemu tekmovalcu Mak-simu Kosinovu, ki je zablestel kot žlahten talent: njegova izvedba prvega dela Brittnovega Koncerta v d-molu op.15 je bila navdušujoča, med najlepšimi trenutki večera. Rusko nadvlado je potrdil dvaindvajsetletni Andrej Baranov, pristaš dobre stare ruske šole, ki je suvereno podal zadnji stavek Brahmsovega Koncerta v D-du- rim - Od včeraj Simpozij o Trubarju V Slovenskem papeškem zavodu Slovenik v Rimu se je včeraj začel Trubarjev simpozij, v organizaciji Slovenske teološke akademije v Rimu in Inštituta za zgodovino Cerkve ljubljanske Teološke fakultete. V šestih dneh bo o Trubarju spregovorilo 31 predavateljev, strokovnjakov s področja teologije in zgodovine. Znanstveni simpozij ob 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja bo potekal do sobote. Kar 31 predavateljev, med njimi tudi mur-skosoboški škof dr. Marjan Turnšek in evangeličanski škof Geza Ermiša, bo v petih dneh predstavilo Trubarjev odnos do nemških in švicarskih protestantov, do katoliške in pravoslavne cerkve ter do islama. Spregovorili bodo še o Trubarjevih teoloških pogledih na zakramente, opravičenje, antropologijo, cerkveno izročilo, ljudske pobožnosti, etiko in Sveto pismo, beseda pa bo tekla tudi o Trubarjevi pastoralni dejavnosti ter njegovi vlogi in pomenu za današnji čas, so sporočili s Tiskovnega urada Slovenske škofovske konference. V sklopu simpozija bo Anatol Štern jutri uprizoril monodramo Trubar pred slovensko procesijo. Predavatelji, katerih predavanja bodo izšla v Trubarjevem zborniku, se bodo v sredo udeležili splošne avdience pri papežu Benediktu XVI. Tovrstni simpoziji potekajo od leta 1983 in obravnavajo pomembne osebnosti v cerkveni zgodovini, predvsem pomembnejše škofe. Prvi simpozij je bil posvečen blaženemu Antonu Martinu Slomšku, lanskoletni pa škofu Ivanu Jožefu Toma-žiču. Na začetku so bile predstavljene cerkvene osebnosti starejše zgodovine oziroma tiste, ki so delovale pred drugo svetovno vojno, med njimi Franc Ivanocy, Jožef Frančišek Gnidovec, Anton Mahnič, Anton Bonaventura Jeglič, Janez Evangelist Krek, Friderik Baraga in Jožef Klekl, kasneje pa osebnostim iz polpretekle slovenske zgodovine, denimo škofoma Gregoriju Rožmanu in Antonu Vovku. Letošnji simpozij, 26. po vrsti, tako prekinja niz obravnave slovenskih škofov, saj je posvečen protestantu Primožu Trubarju. Cilj organizatorjev je Trubarja predstaviti s teološkega gledišča, saj se, kot pravijo, s tem do sedaj ni nihče ukvarjal, so še sporočili s Tiskovnega urada slovenskih škofov. (STA) ru op. 77. Zelo dober vtis nam je zapustil tretjeuvrščeni, komaj osemnajstletni Rus Mihail Počekin, ki je v prvem stavku Mendelssohnovega Koncerta v e-mo-lu op.64 našel priložnost za drhteče odtenke. Drugo nagrado je odnesla triind-vajsetletna Korejka Byol Kang (sicer rojena v Avstriji), ki je briljantno zaigrala Allegro iz Hačaturjanovega koncerta, tri-indvajsetletni zmagovalec Artur Čer-monov pa je rojen v bivši sovjetski republiki, zdaj avtonomni državi Kirgiziji, šolal pa se je v Moskvi in se zdaj izpopolnjuje v Nemčiji. Odlični talent je poleg prve nagrade prejel še številna priznanja, svoje dosežke pa je upravičil z izvedbo Koncerta v d-molu op.47 Jeana Sibeliu-sa, kjer je dokazal res brezmadežno tehniko in lepo razvito muzikalnost. Koncertu je dodal še dve skladbi za violino solo, na Lipizerjevo violino je zaigral Adagio iz prve Bachove Sonate, nato še 18. Etudo goriškega mojstra. Violinski maraton (prireditev je trajala štiri ure) je spremljajo polnoštevilno občinstvo, ki je vse finaliste nagradilo z navdušenimi aplavzi. Katja Kralj grahovo ob bači - Film Na svoji zemlji slavil 60 let »Glej jo, našo Grapo,« je dejal Lojze Potokar v vlogi partizana Sove v prvem slovenskem igranem zvočnem celovečercu Na svoji zemlji. Od tedaj, ko so ga prvič predvajali, bo 60 let. Obletnice so se spomnili na Grahovem ob Bači, kamor sta prišla tudi dva še živeča igralca, Štefka Drolc in Aleksander Valič. Tam in v okolici so posneli večino kadrov.Igralca se snemanja spominjata z nostalgijo, čeprav se kraji niso veliko spremenili, je novinarjem dejala Drolčeva. »To je bilo tako, kot da bi bili tukaj doma. Ljudje so nam prišli pomagat, razumeli so naše želje in težave, nosili so nam hrano,« je dodal Valič. Prireditve, ki jo je pripravila tamkajšnja krajevna skupnost, so se udeležili še nekateri drugi ustvarjalci filma: direktor fotografije Ivan Marinček, snemalec Ivan Belec in scenograf Tone Mlakar. V kulturnem programu, ki si ga je zamislil in režiral Marjan Bevk, sta igralca Alida Bevk in Janko Petrovec brala odlomke iz novele Očka Orel, po kateri je Ciril Kosmač napisal scenarij, sodelovali so še združeni pevski zbori Posočja in Pihalni orkester Tolmin. Podpredsednik Svetovnega slovenskega kongresa Tomaž Pavšič je v svojem govoru opomnil, da poteka primorski september, ko se spominjamo nekaterih usodnih dogodkov iz zgodovine slovenskega naroda na zahodu. »Na takih spominsko zgodovinskih srečanjih, kot je današnje, ko podoživljamo ustvarjanje filma Na svoji zemlji, se še posebej čutimo vsi eno. In tudi notranji politični spori nas ta trenutek, v tem slovenskem svobodnem ozračju, ne morejo in smejo razdvajati,« je med drugim dejal. Poudaril je tudi, da so slovenski narod prebujali in ga krepili zlasti tisti, ki so ga bogatili s kulturo. Zato ni zgolj naključje, ampak nacionalna značilnost, da je slovensko knjigo ustvaril Primož Trubar, da se je slovensko gledališče rodilo v prosvetljenem krogu Žige Zoisa in Antona Tomaža Linharta, da je slovenska poezija evropsko zacvetela s Francetom Prešernom in da je, tako Pavšič, osvobodilni boj navdihnil prvi slovenski celovečerni umetniški film. Spregovoril je namesto napovedanega pisatelja Borisa Pahorja, ki je navzoče nagovoril prek telefona in jim položil na srce, da bo treba paziti, kako obvarovati svojo samozavest, še posebej sedaj, ko ni več meje. Film Franceta Štiglica so, kot je povedala Marta Rau Selič iz Filmskega arhiva, prvič predvajali novembra 1948. In prav po zaslugi arhiva so si ga prebivalci Baške grape dan pred obeležitvijo obletnice lahko ogledali na velikem platnu s pomočjo klasičnega projektorja. (STA) Festival Lenti tudi letos nagrajen Mariborski festival Lent je bil nagrajen tudi na letošnjem 53. kongresu Mednarodnega združenja festivalov in prireditev IFEA. Kot so sporočili iz Narodnega doma, ki že 16 let organizira največji slovenski festival, je ta v močni konkurenci svetovnih festivalov tokrat prejel tri nagrade, med njimi »Gold Pinnacle Award« za plakat Festivala Lent 2008.Letošnja izvedba festivala Lent je ob tem prejela še dve nagradi »Silver Pinnacle Award«, in sicer za programsko knjižico ter za festivalsko razglednico. Za celostno podobo festivala je sicer tudi letos poskrbel Didi Šenekar, za grafično realizacijo pa Mitja Vi-sočnik. Letošnji kongres IFEA je potekal med 8. in 12. septembrom v ameriškem mestu Boise in že več kot 50 let združuje preko 2700 festivalov in organizatorjev prireditev iz več kot 40 držav vseh kontinentov. Omenjena organizacija s podelitvijo nagrad pinnacle vsako leto razglasi najbolj vidne in kakovostne primere ustvarjalnosti na področju promocije ter oglaševanja dogodkov. Ocenjevalci so strokovnjaki na področju grafike, oglaševanja in stikov z javnostmi, predstavniki medijev ter strokovnjaki s področja planiranja in manage-menta. Z nagradami si IFEA prizadeva doseči najvišjo stopnjo odličnosti v oglaševanju in predstavitvi festivalov ter s tem zvišati standarde medijskega oglaševanja po vsem svetu. Mariborski festival je skupno doslej prejel že 12 zlatih, 16 srebrnih in 9 bronastih priznanj IFEA. (STA) Mednarodna nagrada za Karmino Silec Mariborska dirigentka Karmina Šilec je ena od dobitnic letošnje nagrade »Music Theatre Now 2008« (Glasbeno gledališče zdaj 2008), ki jo podeljuje nemški center Mednarodnega gledališkega inštituta (ITI) Unesco. Dobila jo je v kategoriji »Other forms beyond opera« za predstavo Iz veka vekov v produkciji Opere in baleta SNG Maribor. Nemški center Mednarodnega gledališkega inštituta Unesco je v sodelovanju z Mednarodnim komitejem za glasbeno gledališče, ki deluje v okviru Mednarodnega gledališkega inštituta Unesco, letos izbiral med 200 projekti iz več kot 30 držav. Žirija je podelila nagrade v petih kategorijah: opera, komorna opera, velike produkcije, nizkoproračunske produkcije in druge, sodobne oblike glasbenega gledališča (Other forms beyond opera). V zadnji kategoriji so se predstavile predstave, ki odražajo novo v smislu umetniške forme, tako v glasbi, libretu ali odrski postavitvi. Tekmovanje je bilo odprto tudi za eksperimentalne produkcije, spodbujalo pa je tudi udeležbo predstav gledališkega besednjaka, ki ne izhaja iz zahodne glasbene kulture, so sporočili iz slovenskega centra ITI Unesco, ki je pod okriljem Združenja dramskih umetnikov Slovenije ponovno zaživel aprila letos. Karmina Šilec je z glasbeno scensko predstavo Iz veka vekov na glasbo Lojzeta Lebiča in v režiji Jerneja Lorencija uresničila idejo koncepta vokalnega gledališča. Gre za vzpostavljanje razmerij med izraznimi sredstvi (glasba, gib, svetloba, prostor) in vzpostavitev upri-zoritvene hierarhije, ki jo določa glasbena partitura. Nastala je predstava, ki raziskuje nove zvoke, nove vokalne tehnike, nove oblike izraza v interdisciplinarnem delu z vizualno umetnostjo, dramo, gibom. Premierno so jo uprizorili marca 2006 v Mariboru. Šilčeva bo kot dobitnica omenjene nagrade skupaj z ostalimi nagrajenci sodelovala na devetem trie-nalnem srečanju »Music Theatre Now«, ki bo od 20. do 23. novembra v Berlinu. (STA) Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it sv. jakob - V otroškem vrtcu včeraj prvi dan pouka »Javno šolstvo sloni predvsem na dobri volji zaposlenih ...« Italijanske mamice prepričane, da je slovensko šolstvo boljše od italijanskega Včeraj, Ulica Frausin pri Sv. Jakobu, ob 7.45. Pred veliko šolsko stavbo mlad oče fotografira hčerkico, ki s plahimi koraki vstopa v šolski svet. V prvem nadstropju jo čaka otroški vrtec s slovenskim učnim jezikom, v njem učiteljice Alessandra, Sara in Tanja. Seveda pa tudi ostali otroci, ki so se vpisali v šentjakobski vrtec. A kljub temu, da je večina to storila že januarja, ji včeraj ni bilo dano vedeti, ali bo vrtec lahko res obiskovala. Kajti vpisov je bilo letos dvaintrideset, zaradi česar je ravnatelj Marijan Kravos zaprosil za ustanovitev nove sekcije. Občina je sicer izdala vsa predvidena dovoljenja, saj je ugotovila, da lahko stavba pri Sv. Jakobu sprejme tudi nov oddelek. »Deželni šolski urad zagotavlja, da je naredil vse, kar je v njegovi pristojnosti, rimsko ministrstvo pa se ni odzvalo: še vedno čakamo odgovor na vprašanje, ali lahko zaposlimo dodatno učno osebje,« je tudi včeraj ponovil ravnatelj. Odgovora ni, dati pa ga mora italijansko šolsko ministrstvo, saj je neposredno zadolženo za osebje otroških vrtcev. Odgovora ni, kljub temu, da se je pouk začel včeraj. In zato si v šentjakobskem vrtcu pomagajo kot znajo. »Iščemo pač rešitev, kako bi obšli problem. Trenutno razpolagamo samo z eno: del otrok bi se moralo preseliti v vrtec pri Sv. Ani, kljub temu, da vlada tam precejšnja prostorska stiska. Ta rešitev pa seveda zahteva od staršev veliko dobre volje...« Nekateri so na to že pristali, drugi ostajajo optimisti. »Jasno je, da je za nastalo situacija kriva vladna politika, ki krči prispevke javnemu šolstvu. A ostajamo optimisti, ker imamo dobrega in sposobnega ravnatelja, ki se trudi, da bi našel najboljšo rešitev,« pojasnjuje na primer italijansko govoreča učiteljica, ki je svoja dva V vrtcu so se včeraj otroci že pridno igrali, o novi sekciji pa ne duha ne sluha KROMA otroka vpisala v ...slovenski vrtec. »Moja nona je bila Slovenka, ko sem bila zelo majhna, sem tudi sama obvladala slovenščino, potem pa žal ne več. Danes obiskujem slovenske tečaje, a verjemite mi, da to ni samo za neke vrste osebna revanša: slovenski vrtci in šole imajo dodatno vrednost. Delno je to odvisno od dejstva, da je v njih manj otrok, veliko pa tudi od odnosa, ki ga imajo ravnatelji in učitelji. Javno šolstvo slonipred-vsem na dobri volji zaposlenih: razlika med italijanskim in slovenskim osebjem je precejšnja ... « Podobnega mnenja je tudi druga italijansko govoreča mama. »Moj sin je iz italijanskega vrtca prestopil v slovensko osnovno šolo. Seveda nas je skrbelo, da se ne bi znašel, večjih težav pa ni bilo: lani smo zato hčerko vpisali tudi v slovenski vrtec. Zelo smo zadovoljni, odnosi so pristnejši, poleg tega je tu manj težav. Kajti ne smemo si zakrivati oči, v italijanskih šolah je veliko priseljencev, tudi takih, ki pridejo v razred z nožem ... « Večina staršev pa se za slovensko šolo odloči predvsem zato, ker želi investirati v bodočnost lastnih otrok. »Z znanjem slovenščine bodo v življenju imeli več možnosti. Poleg tega živijo Slovenci blizu nas: prav je, da naši otroci poznajo tudi jezik tega bratskega naroda ... « In nato, skoraj sramežljivo prišepnejo: »Potihoma upamo, da se bodo nekega dne vpisali na ljubljansko univerzo in preživljali mladost v mestu, ki je polno mladih. A tega nikar ne pišite ... « Poljanka Dolhar Policisti pregledovali šole z izurjenimi psi Včeraj so policisti tržaške kve-sture, ob začetku šolskega leta, opravili več pregledov na raznih višjih in nižjih srednjih šolah. Med drugim so preverjali, ali se med dijaki skrivajo mamila, izidi pregledov pa so bili vsi negativni. Podobne pobude se ponavljajo vsako leto, na kvesturi pa pojasnjujejo, da njihov namen tudi posredovati jasno sporočilo proti negativnim šolskim pojavom, kot sta vandalstvo in nasilje nad mlajšimi (t.i. »bulizem«). Policija je obiskala sedem tržaških šol, med temi sta bili tudi nižji srednji šoli Sv. Ciril in Metod ter S. Kosovel. Na lice-ju Oberdan in tehničnem zavodu Carli so bili na delu tudi izurjeni psi, ki so pripotovali iz Padove. Torek, 16. septembra 2008 APrimorski ~ dnevnik 7 zahodni kras Nevaren promet v središču Križa V vaseh Zahodnega Krasa postaja promet vse bolj problematičen, parkirnih mest pa je -zaradi porasta števila vozil - vse manj. V Križu je še posebno težaven in nevaren promet na oširku pred domačo cerkvijo in pokopališčem, kot je v vprašanju, predloženem na zadnji seji zahodnokraškega rajonskega sveta opozorila svetnica Demokratske stranke Maria Grazia Villi. Na tem območju se steka promet iz vasi na Obalno cesto, z Obalne ceste v vas in na pokrajinsko cesto Nabrežina-Op-čine, nadalje promet v središče vasi in promet proti cerkvici sv. Roka. Prometna signalizacija na odseku je popolnoma pomanjkljiva, prav tako nadzor nad prometom. Za pešce je zato odsek zelo nevaren, in to še posebej za časa šolskega leta. V bližini je namreč poslopje slovenske osnovne šole Alberta Sirka: zjutraj peljejo starši otroke v šolo, zgodaj popoldne se šolarji vrnejo domov. Ob pomanjkanju vsakega nadzora je pot v šolo nevarna. Prav tako pot Križanov na domače pokopališče. Villijeva je zato pozvala predsednika rajonskega sveta, naj predoči omenjene težave in nevarnosti občinskim oblastem, da bi čim prej ukrepale. Dosedanje izkušnje Križa-nov z občinskim ukrepanjem pa so dokaj bridke, o čeme priča prav primer oširka pred cerkvijo in pokopališčem. Na tem območju je nameščena kamnita štirna, ki je že dalj časa ograjena s kovinsko ograjo in plastičnimi elementi. Namestili so jih potem, ko je avtomobil med vzvratno vožnjo treščil v štirno tako močno, da je eden od štirih marmornatih elementov padel v notranjost štirne, globoko kakih 20 do 30 metrov. Zgodilo se je natančno pred enim letom, 16. septembra lani... urbanistika Tondo naj prisluhne tudi slovenski manjšini »Tondova večina se bo na vse kri-plje trudila, da bi že na prihodnji seji deželnega sveta sprejela zakon, ki bo vnesel bistvene spremembe zakona št. 5 iz leta 2007 o urbanističnem načrtovanju. Urbanistična reforma, ki jo je sprejela Illyjeva uprava, res ni najboljša, saj so v tem smislu predvsem številni župani že svojčas izrazili resne pomisleke ali celo nasprotovanja,« ugotavlja deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, ki pa v isti sapi odklanja vsako novo zakonsko spremembo, ki bi jo sprejemali v sumljivi hitrici in torej brez prepotrebne soudeležbe vseh zainteresiranih subjektov. Zato je Gabrovec v pristojni deželni komisiji iznesel zahtevo, da se takoj priredi serijo avdicij. »Poleg krajevnim javnim upraviteljem morajo deželni svetniki prisluhniti tudi mnenju slovenske manjšine, kot to izrecno predvideva žal redno nespoštovani 21. člen zaščitnega zakona,« zaključuje svetnik SSk, ki v tem smislu posebej apelira na mnenje tudi slovenskih županov. občina - V sodelovanju z Ater in ZP Predstavili dva načrta za obnovo Trga Giarizzole Na županstvu so včeraj predstavili dva načrta za obnovo Trga Giarizzole, ki naj bi v prihodnosti ponovno zaživel v skladu z željami oz. zahtevami krajanov. Načrta so pripravili v okviru pobude Periferija v središču, ki so jo sprožili občinska uprava, podjetje za ljudske gradnje Ater in zdravstveno podjetje (ZP) v okviru projekta Microaree. Oba načrta so pripravile skupine študentov, ki so pri njuni izdelavi vzeli v pretres mnenja, predloge in sugestije prebivalcev. Omenjene javne institucije bodo morale zdaj odločiti, katerega od dveh načrtov udejanjiti, še prej pa bodo morale poiskati ustrezna finančna sredstva. Načrta so predstavili občinski odborniki Franco Bandelli, Carlo Grilli in Claudio Giacomelli, podpredsednik in direktor podjetja Ater Raffaele Leo in Antonio Ius ter generalni direktor zdravstvenega podjetja Franco Rotelli. Srečanja so se udeležili tudi študenti s fakultete za arhitekturo na tržaški univerzi, z milanskega politehnika in z univerze Ca' Foscari v Benetkah, ki so izdelali dva načrta, ter Astrid Winkler v imenu School Of Economics iz Londona. V prvem projektu je v ospredju nova ureditev prostora na odprtem s posebnim ozirom na območje za pešce. V tem smislu je predvideno parkirišče zunaj rajona, območje za pešce pa zaznamujejo zelenje in skupna območja za razne dejavnosti, kot sta telovadba ali piknik. Drugi projekt predvideva širok prostor in novo enosmerno cestno povezavo s trgom. Območja oz. poti za pešce so še zlasti pozorni na fizično prizadete osebe. Sredi trga je prostor na pokritem, namenjen rekreaciji in ludičnim dejavnostim, razpolaga pa tudi s kuhinjo in območjem za piknik. Tlakovanje med zelenjem zaznamujejo manjše rampe za lažji dostop, razne poti pa so zvečer in ponoči označene s pomočjo posebne razsvetljave. Najboljši projekt bodo zdaj izbrali, kot rečeno, občinska uprava, Ater in zdravstveno podjetje, ki bodo pri tem še posebno upoštevali stroške za njegovo izvajanje. Temu bo sledil podpis konvencije, na osnovi katere bodo tudi poiskali ustrezna finančna sredstva. 8 Nedelja, 14. septembra 2008 TRST / šolstvo - Pouk se je začel v vseh šolah in vrtcih Od včeraj v klopeh Na DTTZŽige Zoisa in na NSŠ Simona Gregorčiča v Dolini novi ravnateljici Včeraj so se poletne počitnice ne- preklicno končale tudi za vse tiste učence in dijake, ki še niso bili pričeli s poukom. Potem ko so nekateri v šolske klopi sedli že prejšnjo sredo oz. četrtek, je včeraj zjutraj zvonec zazvonil še na preostalih šolah in v vrtcih: tako so s poukom začeli še na Trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa, na nižjih srednjih šolah Ivana Cankarja pri Svetem Jakobu, Simona Gregorčiča v Dolini in Iga Grudna v Nabrežini ter na šolah in v vrtcih šentjakobskega, svetoivanskega in na-brežinskega didaktičnega ravnateljstva, svoja vrata pa so poleg tega odprli še občinski vrtci v Šempolaju, pri Svetem Ivanu, na Greti in v Dijaškem domu. Zavod Zois obiskuje letos 102 učenca (59 na pravno gospodarsko podjetniški smeri in 43 na oddelku za geometre), od katerih je prvošolcev 14 (deset na pravno gospodarsko podjetniški smeri in štirje pri geometrih). Za prvošolce je začetek pouka minil v znamenju uvajanja v šolsko delo, za petošolce pa v znamenju delovne prakse v Ljubljani, kamor so odpotovali že pred tednom dni in kjer bodo tudi ta teden. S 1. septembrom je ob upokojitvi dotedanjega ravnatelja Daribora Zupana vodenje šole prevzela nova ravnateljica Milena Padovan. Čeprav je prezgodaj za kako konkretno oceno, so njeni prvi občutki po eni strani mešani, po drugi pa dobri, saj je prevzela šolo, ki jo delno že pozna, zaveda pa se, da gre za zahtevno nalogo in da trenutek ni lahek, saj so stvari vedno bolj komplicirane, manj je gotovosti, istočasno pa obstajajo pogoji za vzpostavitev dobrega sodelovanja s kolektivom. Padovanova je pristaš timskega dela in je s profesorji (večina slednjih je na Zoisu stalno nameščena) že začela načrtovati pobude. Eden izmed projektov bo obsegal bolj načrtovano promocijo obeh smeri šole, ker je bil letošnji vpis veliko manjši. Novo ravnateljico imajo tudi na Nižji srednji šoli Simona Gregorčiča v Dolini, kjer imajo letos štirideset učencev, od katerih jih je enajst v prvem razredu. Na prvi dan pouka jih je pozdravila Fiorella Ben-čič, drugače tudi didaktična ravnateljica pri Svetem Ivanu, ki se je pravzaprav vrnila domov, saj je na šoli Gregorčič poučevala 22 let. Če poznaš okolje, je to dobra štartna točka, nam je povedala in poudarila pomen in potrebo po kontinuiteti med osnovno in nižjo srednjo šolo: potrebno bi namreč bilo, da bi nižješolski profesorji poučevali tudi v zadnjih razredih v osnovni šoli. Drugače stavba dolinske šole, kjer se trenutno nahajajo tudi štirje razredi italijanske osnovne šole Pacifico iz Boljun-ca, katerim prenavljajo stavbo, letos obhaja stoletnico, v Dolini pa bodo prihodnje leto praznovali dvestoletnico domačega šolstva. S poukom so včeraj pričeli tudi na drugih dveh nižjih srednjih šolah: na NSŠ Ivana Cankarja pri Svetem Jakobu, kjer imajo 36 učencev (v prvem razredu deset) in na NSŠ Iga Grudna v Nabrežini, kjer imajo letos 76 učencev, od katerih jih je 25 v prvem letniku. Prav tako se je pouk začel v šolah in vrtcih svetoivanskega, šentjakobskega in nabrežinskega didaktičnega ravnateljstva. Prvo obsega 148 osnovnošolcev (25 v prvem razredu) in 45 malčkov v vrtcih (21 v prvem letniku). Drugo obsega 59 osnovnošolcev (dvajset v prvem razredu - glede točnega števila otrok v vrtcih je stanje zaenkrat nejasno zaradi zapletov v šentjakobskem vrtcu, kot poročamo na drugem mestu). Tretje pa obsega 139 osnovnošolcev (26 v prvem razredu) in 86 malčkov v vrtcih (22 v prvem letniku). Na ozemlju devinsko-nabrežinske občine deluje tudi občinski vrtec v Šempolaju, kjer imajo letos šestnajst otrok, od katerih so štirje v prvem letniku. V Občini Trst pa so trije slovenski vrtci oz. sekcije, ki so včeraj začeli s poukom: v vrtcu Oblak Niko pri Svetem Ivanu, kjer se morajo tudi ukvarjati s prostorsko stisko, imajo letos 25 otrok, od katerih jih je pet v prvem letniku. V vrtcu Modri delfin na Greti imajo šestnajst otrok (štiri v prvem letniku) v Dijaškem domu pa 25 malčkov (pet v prvem letniku). Ivan Žerjal S poukom so včeraj začeli tudi na nižjih srednjih šolah Simona Gregorčiča v Dolini (desno) in Ivana Cankarja pri Svetem Jakobu (spodaj) KROMA Terminal: v Rimu tudi zastopniki Slovenije Na ministrstvu za okolje v Rimu je zasedalo tehnično omizje o načrtovanih plinskih terminalih v tržaški pokrajini. Na seji, ki jo je vodil vladni podtajnik Roberto Menia, so bili tudi izvedenci slovenskega okolj-skega ministrstva. Omizje bo spet zasedalo čez približno tri tedne. Finalisti Start Cup Jutri popoldne (začetek ob 17.30 v veliki dvorani stavbe H3, na glavnem sedežu univerze) bodo znani finalisti natečaja Start Cup Trieste 2008. Pobudo prireja Univerza v Trstu, ki vsako leto nagrajuje najboljše podjetniške projekte, deseterica finalistov pa bo poleg denarne nagrade deležna pomoči pri pripravljanju svojega dokončnega podjetniškega načrta. Osnovna denarna nagrada znaša 1500 evrov, prvi trije uvrščeni pa bodo pozneje prejeli še 15, 10 in 5 tisoč evrov. Jutri bo na vrsti tudi predavanje o inovaciji, govoril bo prof. Andrea Granelli. Državni kongres o otroškem zdravstvu Trst bo od jutri do sobote gostil šesti državni kongres italijanskega združenja za otroške zdravstvene patologije - Simeup. Udeleženci bodo debatirali o reorganizaciji bolnišničnih storitev, o ovrednotenju posameznikov. Med drugim bodo predstavili tudi večji oktobrski simpozij, ki bo osvetlil enega izmed najbolj pogostih vzrokov smrti med otroki - zadušitev. Seminar Aidda Na sedežu tržaškega združenja in-dustrijcev (Trg Casali št. 1) bo danes ob 17. uri seminar na temo Davčne olajšave za raziskovalne in razvojne dejavnosti. Zasedanje prirejata združenje industrijcev in združenje podjetnic Aidda v sodelovanju z zbornico komercialistov. Namen seminarja je analizirati izvajanje davčnih olajšav, ki jih predvideva finančni zakon 2007. Razpis Občine Dolina Občina Dolina, Občina Milje in Pokrajina Trst so v okviru Agende 21 razpisale javni natečaj za zaposlitev ene osebe na podlagi pogodbe za določen čas (14 mesecev). Rok za vlaganje prošenj bo zapadel 30. septembra. Razpis in ostale informacije so objavljeni na spletni strani www.sandorligo-dolina.it in na oglasni deski Občine Dolina. katinara - »Dobrodošlica« učencem OŠ Milčinski ob začetku pouka v prenovljeni stavbi Neznanci pomazali tablo Z rdečo barvo pomazali slovenski del napisa, ki opozarja na prisotnost osnovne šole - Reklama nekomu očitno ni šla v račun Reklama je bila precejšnja, nekomu pa to očitno ni šlo v račun in je reagiral tako, kot pač ve in zna. Včeraj zjutraj je bil prvi dan pouka tudi za učence Osnovne šole Frana Milčinskega na Kati-nari, ki so se, kot smo že poročali, po enoletnem izgnanstvu pri Svetem Jakobu, vrnili v popravljene prostore katinarske šole. Pred glavnim vhodom pa jih je čakala neprijetna »dobrodošlica«: tabla s slovenskim napisom, ki opozarja, da se tu nahaja šola, je bila namreč pomaza-na, tokrat pa se neznanci niso poslužili običajne črne barve (jim je morda zmanjkala?), ampak so uporabili rdečo. Da nekaj ni v redu, je zjutraj kot prva opazila sluginja, ki je prišla v službo, nakar so si »podvig« ogledale tudi učiteljice, ki so prepričane, da si je nekdo katinarsko šolo privoščil ravno v zadnjih dneh, potem ko je krajevni tisk konec tedna poročal o prenovi prostorov. O dogodku je bila obveščena tudi svetoivanska didaktična ravnateljica Fiorella Benčič, ki je napovedala poseg pri občinskem odborniku za javna dela Francu Bandelliju. Prenovljena katinarska šola je nekaterim očitno trn v peti KROMA / TRST Torek, 16. septembra 2008 9 gledališče la contrada - V nedeljo zvečer V spomin na Orazia Bobbia in drugih osebnosti, ki jih ni več Predstavili so prvo delo, ki ga je maja 1976 zaigrala novonastala skupina La Contrada Večer v spomin na Orazia Bobbia, ki ga je gledališče La Contrada priredilo v nedeljo v dvorani v Ul. Ghirlandaio, ki so jo preimenovali po priljubljenem igralcu po njegovi prerani smrti, je spet izpričal posebno vez med to tržaško gledališko hišo in njenim občinstvom: gre za nekakšno doma-čnostno vez, saj se zvesti Contradini gledalci v svojem gledališču ne prepoznavajo samo po naravnanosti repertoarja, temveč v njem prepoznavajo tudi mestno kolektivno identiteto in to ne samo z zabavne plati sočnega iskrivega narečja predstav, s kakršnimi La Contrada po ustaljeni tradiciji začenja sezono, ampak še zlasti zaradi vrednotenja tukajšnjih avtorjev z uprizarjanjem njihovih del. Marsikdaj je ravno La Contrada spodbudila mlajše in tudi starejše avtorje, da so se lotili komedije ali drame o tukajšnji stvarnosti, nemalokrat na celo zelo žgoče teme. Tudi v tej dejavnosti je verjetno razpoznavna podjetnost Orazia Bobbia, kot so na spominskem večeru v nedeljo večkrat omenili njegovi kolegi, poleg tega je zametek te naravnanosti razviden tudi v delu, s katerim je La Contrada prvič nastopila maja 1976: to je bila drama z naslovom A casa tra un poco, v kateri sta tedaj mlada avtorja Roberto Damiani in Claudio Grisancich prikazala dogodek iz tržaške zgodovine, namreč splo- šno stavko iz leta 1902 v podporo kurjačev Tržaškega Lloyda, ki je terjala tudi petnajst smrtnih žrtev. Prav to delo so prireditelji izbrali za bralno uprizoritev med spominskim večerom. Tistega maja pred dvaintridesetimi leti je poleg Orazia Bobbia nastopilo še deset drugih igralcev, od katerih marsikoga ni več, tako da je bil večer priložnost, da so se poklonili tudi njim in soavtorju Robertu Damianiju, ki je letos umrl po dolgi bolezni. Večer je prevevalo vzdušje topline in hvaležnosti, ki je prišla do izraza v besedah številnih udeležencev, najprej Bobbiove žene Livie Amabi-lino, tržaškega župana Roberta Dipiazze, predsednice pokrajine Marije Terese Bassa Poropat, še zlasti pa pesnika Claudia Grisancicha, ki je med drugim povedal, kako sta sodelovala z Robertom Damianijem, Arielle Reggio, ki je pred dvaintri-desetimi leti nastopila v vlogi mlade Lidie, sedaj pa v vlogi starejše Amalie, in Francesca Macedonia, ki je dramo režiral tedaj in sedaj: oba sta bila med ustanovitelji nove gledališke skupine in sta se spomnila nastajanja predstave in snovanja skupine. Večer je povezovala novinarka Gioia Meloni. (bov) Orazio Bobbio KROMA fenice Razstava fotokluba Skupina 75 Slovenskega fotokluba Sku-pina75 ni potrebno posebej predstavljati, kajti gre za društvo, ki je s svojo dejavnostjo in s prizadevanji svojih članov doseglo zavidanja vredno odmevnost na krajevni, pa tudi na mednarodni ravni. Društvo se lahko pohvali tudi z domiselnimi postavitvami razstav, ki so sad dolgoletnih izkušenj, znanja in resnega pristopa do tovrstnih pobud. Skratka, goriški fotoklub si je ustvaril renome in utrdil svoje mesto v okviru zamejskega kulturnega prostora. Društvo je tudi dokazalo, da fotografiranje ni samo osebno bogatenje, ampak je postalo tudi sredstvo umetniškega izražanja, obenem pa kulturnega sodelovanja na zahtevnejšem umetniškem nivoju. S tem v zvezi gre omeniti tesne stike, ki jih je Skupina 75 vzpostavila s številnimi slovenskimi, italijanskimi, pa tudi hrvaškimi in avstrijskimi fotografskimi društvi. Prijateljske vezi so postale bržkone trdna osnova, iz katere so se rodila številna mednarodna fotosrečanja na visoki umetniški ravni. Te povezave, pa tudi odlične ocene, ki ga slovenskemu fotoklubu namenjajo v fotografskih krogih, so botrovale, da je Skupina 75 bila povabljena k sodelovanju na prestižni razstavi, ki jo bo priredil krožek Fincantieri-Wartsila iz Trsta. Na št. 2 v galeriji Fenice, kjer ima omenjeni krožek svoje razstavne prostore, se bo goriški fotoklub predstavil s tremi kompozicij -skimi deli oz. instalacijami, ki so v javnosti pustile nadvse dober vtis. Gre za tri geometrične like (krog, kocka in pravokotnik), ki jih kot nekak mozaik sestavljajo desetine in desetine fotografij. Poleg tega bodo tudi nekateri člani Skupine 75 sodelovali s posameznimi fotostvaritvami. Otvoritev tržaške razstave bo v petek 19. t.m. ob 18.30 uri, foto-prikaz pa so bo moč ogledati vsak dan od 10. do 11.30 ure in od 17. do 19. ure. Ob sobotah je galerija odprta od 17. do 19. ure. Fotoklub Skupina 75 bo v galeriji Fenice prisoten do 3. okt-obra.(VIP) trebče - Uresničuje se projekt Prvič so se zbrali člani mladinskega in dekliškega zbora V preteklih dneh se je na Vzhodnem Krasu začel konkretno uresničevati projekt, ki je bil nastavljen letos spomladi in je dobival vedno jasnejšo obliko skozi celo poletje. Skupina kulturnih delavcev z izkušnjami na glasbenem in pevskem področju, predvsem bivših članov in sodelavcev Slovenskega pevskega društva Primorec-Tabor, se je lotila v marcu 2008 novih načrtov, ki zadevajo mladinsko zborovsko dejavnost na tem področju. Spodbuda za začetek so bili pogovori z več mladostniki in starši, ki so opozorili na pomanjkljive možnosti za kvalitetno petje zlasti na nivoju mladinskih zborov. Začutili so in drug drugemu potrdili potrebo, da prispevajo k možnosti kvalitetnega nadaljevanja dejavnosti za pevce, ki prerasejo starostno mejo otroških zborov. Hkrati se jim je zdelo prav, da prispevajo k načrtni gradnji in utrjevanju glasbene in pevske kulture med mladimi, da pripomorejo k vzgoji bodočih generacij pevcev, ki bodo nadaljevali tradicijo naših odraslih zborov, in nenazadnje, da po- vežejo s pevsko in glasbeno dejavnostjo mladostnike, ki živijo na eni in drugi strani nekdanje meje. Tako se je sprva porodila zamisel o ustanovitvi novega pevskega društva, ki bi imelo čezmejni značaj, kar se je izkazalo za neustrezno in neizvedljivo. Organizatorji pobude so iskali pravo rešitev za društveni okvir novih dejavnosti, hkrati pa že načrtovali vsebine in oblike dela. Zamislili so si dve pevski skupini, prva bo povezovala mlade od 10. do 14. leta v mladinski zbor, druga pa dekleta od 14. do 19. leta v dekliški zbor. Strokovno vodstvo bo poverjeno glasbeni pedagoginji Nadji Bratina in izkušenemu zborovodji Matjažu Ščeku. Med poletjem se je preko osebnih stikov zbrala in sestala že lepa skupina 25 deklet, tudi za mladinski zbor se je čez poletje že izoblikovalo prvo jedro. Organizacijski odbor je medtem prišel do odločitve, da bi bila pravi okvir za oba nova zbora obnovljena dejavnost Slovenskega pevskega društva Primo-rec-Tabor, ki ima v svojem statutu jasno začrtane cilje in smernice za razvejano in kvalitetno glasbeno dejavnost, v svojem sicer kratkem kurikulumu pa veliko ustvarjalnosti, kvalitetnih projektov in uspešnih pobud. Tako je bil sklican in izveden v četrtek 10. septembra izreden občni zbor društva, na katerem so člani prediskutirali in sprejeli predlog za novo delovanje, obenem pa so se odločili za spremembo imena društva, ki bo odslej Slovensko pevsko društvo Krasje. V petek 11. septembra je bilo v Ljudskem domu v Trebčah že prvo srečanje z avdicijo za mladinski zbor, v soboto 13. septembra pa je imel avdicije in prvo intenzivno vajo dekliški zbor. Začetek je bil spodbuden, v nadaljevanju pa bodo dobrodošli tudi novi pevci in pevke. Vaje bodo praviloma potekale enkrat tedensko; za kraj, dan in uro se bodo člani še dogovorili glede na potrebe in možnosti sodelujočih; korepeticije bodo po možnosti ločene na področnih vajah, da bi olajšali članom in njihovim staršem breme prevoza. Prve dvodnevne intenzivne vaje bodo že v oktobru. V muzeju Wagner razstava protisemitskih razglednic Protisemitske razglednice in drugi poštni dokumenti so glavna tema razstave, ki so jo odprli včeraj popoldne v muzeju tržaške židovske skupnosti Carlo in Vera Wagner. Razstava Od afere Dreyfus do šoaha, protisemitski poštni papir bo odprta do 15. januarja, odprli pa so jo v sodelovanju s pokrajinsko upravo v okviru njenega projekta za mir med narodi. Na ogled je okrog 250 razglednic s protisemitskimi stereotipi, ki so bili značilni v Evropi v 19. in 20. stoletju. Zasluga za pobudo gre Gerardu Sil-vainu, ki že več kot 30 let zbira stare razglednice na židovsko tematiko. Razstava bo odprta vsak dan od nedelje do petka od 10. do 13. ure, ob torkih tudi od 16. do 19. ure. Na voljo je tudi katalog La carte postale antisémite Gerarda Silvaina in Joela Ko-teka. Uvod je napisala Anne Marie Matard Bonucci, publikacija pa je opremljena tudi z italijanskim prevodom. Skupščina Dialoghi Europei in tečaj demokracije Na sedežu centra Dialoghi Euro-pei (Ul. Roma št. 15) bo danes skupščina članov, na kateri bodo podali obračun dela in predstavili projekt za izobraževalni tečaj za »zavestne občane« Demokracija v Italiji v dobi globalizacije in evropske integracije. Srečanje bo 18. uri in bodo na njem posegli mnogi ugledni govorniki, in sicer Giorgio Ruffolo, Elena Paciotti, Gustavo Zagrebelsky, Giorgio Negrelli, Piervirgilio Dastoli, Sergio Bartole, Donata Gottardi, Roberta Nunin in Valdo Spini. V Medji vasi v oktobru omejitve v prometu V Medji vasi bodo od 1. do 5. oktobra veljale nekatere omejitve v prometu zaradi prireditve Konji in vonj po moštu. V tem obdobju bo veljala prepoved prometa in parkiranja na obeh straneh cestišča na trgu med hišnimi številkami 5, 9 in 17. Promet bodo takrat usmerjali v obeh smereh po gozdni poti, ki pelje od hišne številke 1 do pokrajinske ceste št. 34 (pri km 1.1). Dovoljena hitrost bo največ 10 km/h. Promet bo vsekakor dovoljen za prebivalce in reševalno službo. Od 4. do 5. oktobra pa bosta prepovedana promet in parkiranje na odseku med hišno št. 17 in pokrajinsko cesto št. 34 oziroma km 1.1. stalno gledališče fjk - Pred začetkom gledališke sezone Premično vabilo v teater Londonski doubledecker tudi letos premični oglaševalec gledališke sezone, ki se bo začela 8. oktobra s predstavo »To be or not to be« Po izrednem uspehu, ki ga je požel lani, bo londonski dvonadstropni avtobus, rdeči doubledecker ponovno vozil po tržaških ulicah in promoviral letošnjo abonmajsko sezono Stalnega gledališča FJK. Včeraj je najprej privozil pred vhod v gledališče na Drevoredu XX septembra, kjer se je zbral širši igralski ansambel. Po obvezni skupinski fotografiji pred »potujočim oglaševalcem« se je skupina igralcev pomaknila v dvorano Bar-toli na prve vaje predstave To be or not to be, ki bo 8. oktobra odprla letošnjo sezono. Glavni vlogi sta bili poverjeni Giuseppeju Pambieriju in Danieli Mazzucato, ki bosta pod režisersko taktirko Antonia Calende (za glasbeno kuliso je poskrbel oskarjev nagrajenec Nicola Piovani) odigrala pravo elegijo gledališkega življenja, ironično zgodbo o gledališkem ansamblu, ki pripravlja protinacistično piece. Rdeči avtobus, ki ga krasijo fotografije igralcev in napis »mamma mia che stagione«, bo še do 12. oktobra vozil po mestnem središču. Radovednežem bo v njem na razpolago vsakovrstni material o delovanju teatra, o bogatem programu in pestri vzporedni gledališki ponudbi. V njem so, tako kot lani, namestili nekaj kavčev, tako da bodo obiskovalci na udobnih sedežih prisluhnili glasbi in si ogledali video posnetke nekaterih izmed najbolj pričakovanih gledaliških predstav, muzikalov in plesov v letošnjem programu. (sas) Znameniti rdeči doubledecker bo v prihodnjih tednih promoviral gledališko sezono Rossettija KROMA 10 Torek, 16. septembra 2008 TRST / iLAVE HSR D E-TALHO SLE PATI TEAlia ETJEILE tLÚ¥í IÚ ŽELIŠ POSTATI IGRALEC, REŽISER, TE GLEDALIŠČE MIKA? PRIDRUŽI SE NAM! STUDIO ART vabi tretje leto k vpisu v GLEDALIŠKO ŠOLO 2008-09 Začetek tečaja 1 .oktobra 2008 Prijave novih tečajnikov in potrditev dosedanjih do 29.9.2008 Pokliči na 347-7615287 ali piši na sola@teaterssg.it PRIČAKUJEMO TE! Včeraj danes [13 Lekarne Fotostudio BP 08 Prosek 212 - Trst 328 9430124 «o let Zadruga Naš Kras «'et vabi na pogovorno srečanje s pesnikom MIROSLAVOM KOŠUTO 03' pogovor bo vodila dr. Matejka Qrgie DANES, torek 16. septembra, ob 20.00 v Kraški hiši v Repnu Na ogled bo likovna razstava Štefana Turka "LABIRINTI " nnkrnuitPlii vprpra Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pokrovitelji večera Pokrajina Trst - Občina Repentabor dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Danes, TOREK, 16. septembra 2008 LJUDMILA Sonce vzide ob 6.45 in zatone ob 19.14 - Dolžina dneva 12.29 - Luna vzide ob 19.23 in zatone ob 7.55. Jutri, SREDA, 17. septembra 2008 LAMBERT VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 17,4 stopinje C, zračni tlak 1010,3 mb ustaljen, veter 20 km na uro vzhodnik severo-vzhod-nik, burja s sunki do 80 km na uro, vlaga 54-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 21 stopinj C. Q Kino Od ponedeljka, 15., do sobote, 20. septembra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 (040 633080), Ul. Mascagni 2 (040 820002). Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 2110016) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12. Opčine - Nanoški trg 392 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 (040 397967). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na ALCIONE - Dvorana je zaprta zaradi poletnega dopusta. AMBASCIATORI - 15.30, 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Hancock«. ARISTON - 16.00, 18.45, 21.30 »12«. CINECITY - 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.15, 22.00 »Hancock«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il papa' di Giovanna«; 16.10 »Piccolo grande eroe«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Un giorno perfetto«; 18.00, 22.05 »Decameron Pie«; 20.00, 22.00 »X Files - Voglio crederci«; 16.00, 17.00, 18.00, 19.00,20.00, 21.15 »Kung fu Panda«. EXCELSIOR - 16.15, 18.15, 21.10 »Machan«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 21.00 »Pranzo di Ferrago-sto«. FELLINI - 17.15 »Kung fu Panda«; 18.45, 20.30, 22.20 »Il seme della discordia«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Un giorno perfetto«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.50, 18.40, 20.30, 22.20 »Il papa' di Gio-vanna«. KOPER - KOLOSEJ - 21.10 »Bob Dylan: 7 obrazov«; 17.00, 19.20, 21.40 »Mamma Mia«; 17.30, 19.30, 21.30 »Potovanje v središče Zemlje«; 16.40, 19.00 »Wall-E«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.00, 19.30, 21.00, 22.30 »Hancock«; 18.45, 20.30, 22.15 »Bird-watchers«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 16.30, 18.30, 20.15, 22.15 »Kung fu Panda«; Dvorana 3: 16.30 »Piccolo grande eroe«; 18.15, 20.15, 22.15 »X Files - Vo-glio crederci«; Dvorana 4: 16.30 »Le cronache di Narnia: Il principe Caspian«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.45, 18.30, 20.15, 22.15 »Hancock«; Dvorana 2: 17.00, 19.00 »Un giorno perfetto«; 21.15 »Hancock«; Dvorana 3: 16.50, 18.30, 20.10, 22.00 »Kung fu Panda«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.10 »Il papa' di Giovanna«; Dvorana 5: 18.00 »X Files - Voglio crederci«; 20.10, 22.10 »Il seme della discordia«; 17.45, 20.00, 22.00 »Sotto le bombe«. ¿i Čestitke Draga MAJNA! V sončnem septembru si prikukala na svet, od takrat minilo je nekaj let. Bili smo srečni tako kot danes, vsi te šte-mamo in veseli smo, da te imamo. Vsi domači. S Izleti fotograf OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR v sodelovanju s konzorcijem Fhocus in Zadrugo La CO.S.T.I.E.RA organizirajo v soboto, 27. septembra, izlet v Lignano z ogledom zoološkega vrta. Za morebitne informacije vam je na voljo igralni kotiček Palček tel. 040-299099. ŽUPNIJA REPENTABOR vabi na šestdnevno potovanje po Črni gori, od 13. do 18. oktobra. Potovanje bo z avtobusom. Ogledali si bomo vse znamenitosti, od Kotorja do Skadarkega jezera. Prespali bomo v hotelu 4 zvezdice (polni penzi-jon). Vse podrobnosti dobite na številki 335-8186940. Prijave do srede, 17. septembra. UPRAVNA SLUŽBA - SOCIALNO SKRBSTVO obvešča, da občine Devin-Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor organizirajo petek, 19. septembra, izlet v Avstrijo, in sicer v Beljak in grad Landskron, ki se ga lahko udeležijo ostarele osebe (nad 65 letom) s stalnim prebivališčem v eni od navedenih občin. Za vpisovanja in morebitne dodatne informacije se obrnite na Upravno službo za socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, Naselje Sv. Mavra 124 - Sesljan; tel. 040-2017383 ali 040-201389. USTANOVA ZA SPOZNAVANJE SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE organizira jezikovni-kultur-ni izlet na Sočo, v nedeljo, 21. septembra. Namen izleta je, da se naučimo, govorimo in poboljšamo slovenski jezik ter da spoznamo nove prijatelje. Za informacije in prijave pokličite na tel. št. 040-761470, Ul. Valdirivo 30, od 17. do 19. ure. KLUB PRIJATELJSTVA vabi 25. septembra na izlet v Ljubljano. Ogledali si bomo: razstavo o Primožu Trubarju v mestnem muzeju, Plečnikovo hišo in nekaj njegovih del. Vpisovanje do 20. septembra na tel. št.: 040-225468 (Vera) in 040639949 (Mira). Vabljeni! IZLET SPDT NA PLANINO: SPDT organizira v nedeljo, 28. septembra, avtomobilski izlet na Planino. Pohod, ki ga vodi Slavko Slavec predvideva štiri ure nezahtevne hoje in je primeren za vse. Za dodatne informacije pokličite tel. 040/2176855. ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME IZ SV. KRIŽA vabijo v ponedeljek, 29. septembra, na romanje k Gospe Sveti in h Sv. Hemi na Krki ter na vodeni izlet na Gosposvetsko polje in ogled raznih zanimivih kulturnih spomenikov na Koroškem. Avtobus bo odpeljal s Trga Oberdan ob 6. uri, s Proseka ob 6.15, iz sv. Križa ob 6.20 in iz Se-sljana ob 6.30. Stroški romanja znašajo 49,00 evrov. Za informacije in vpis pokličite na tel. št.: 040220693 in 347-9322123. Vabljeni. IZLET SPDT V VAJONT: v nedeljo, 5. oktobra, organizira SPDT avtobusni izlet v Vajont in v vasi Er-to in Casso. Izlet je namenjen članom, predvsem pa družinam z otroki, za katere bodo skrbeli planinski vodniki Mladinskega odseka. Pohod po stari oglarski poti (Trui de sciarbon) bo trajal približno tri ure in pol. Odhod avtobusa bo ob 7.00 uri iz Trsta- Trg Oberdan in ob 7.15 iz Sesljana. Obvezna je čimprejšnja prijava. Za informacije in vpis odgovarjata: za Mladinski odsek Katja na tel. 3385953515 ali na elektronsko pošto: »mailto:mladinski@spdt.org« mla-dinski@spdt.org in Vojka tel.040-2176855 ali 333-5994450. KONFEDERACIJA KMETOV ITALIJE (CIA) prireja v sodelovanju s Kmečko zvezo izlet za upokojence v Toskano. Izlet, ki bo od 6. do 11. oktobra, predvideva ogled to-skanskih mest, ki jih uvajamo v časovnem zaporedju obiska: Monte-catini, Firenze, Siena, Volterra, Arezzo, Pescia, Collodi, Lucca in Viareggio. Cena izleta znaša 530,00 evrov. Vpisovanja in vse morebitne informacije v uradih Kmečke zveze, tel. 040 - 362941. UPRAVNA SLUŽBA ZA SOCIALNO SKRBSTVO obvešča, da Občine Devin Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor organizirajo izlet na Bled v petek, 24. oktobra. Letovanja se lahko udeležijo ostarele osebe (nad 65. letom) s stalnim bivališčem v eni od navedenih občin. Za vpis in morebitne dodatne informacije se obrnite na Upravno službo za Socialno skrbstvo Občine Devin Na-brežina, Naselje Sv. Mavra 124 -Sesljan, tel. št. 040/2017383-389. 13 Prireditve SKD VIGRED vabi v Štalco v Šem-polaju na ogled razstave »Miniature« Giuliana Košute in fotografij na temo »Kraške kantine in podobe Krasa« Miloša Zidariča do danes, 16. septembra, od 16.30 do 18.30 in v sredo, 17. septembra, od 18.30 do 20.30. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi danes, 16. septembra, ob 20. uri v Kraško hišo v Repen na pogovorno srečanje s pesnikom Miroslavom Košuto, letošnjim prejemnikom »Zlatnika poezije«, ki ga podeljujejo v okviru Veronikine nagrade. Pogovor bo vodila dr. Matejka Grgič. SKD VIGRED vabi v sredo, 17. septembra, ob 20.30, na prostoru pod vrtcem v Šempolaju na ogled komedije »Amor, Amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe« v izvedbi gledališke skupine KD Brce iz Ga-brovice pri Komnu. Režija Sergej Verč. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je v v razstavni dvorani Turističnega Informativnega Centra v Sesljanu (IAT) na ogled razstava Izložba umetnikov, na kateri razstavljajo do 21. septembra: Pietro Marcucci (slike in skulptu-re), Mileva Martelanc (keramika), Rosalba Ruzzier Macinelli (grafika) in Anita Nemarini (slike). Razstava je odprta z urnikom okenca TIC, in sicer vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Do 12. oktobra bodo po skupinah predstavili svoja dela: Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Marte-lanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisia Co-melli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). V BAMBIČEVI GALERIJI Proseška ul. 131, Opčine, je na ogled razstava »Podobe iz mojega čopiča«, slikarja Claudia Clarija. Odprto od ponedeljka do petka 10. do 12.ure in 17.do 19. ure do 5. oktobra 2008. 0 Mali oglasi PODARIM majhne simpatične mucke. Klicati v popoldanskih ali večernih urah na tel. št. 3339396064. GRELEC Lamborghini Calor za peč, na kurilno olje (Diesel), v perfekt-nem stanju vredno 1.800 evrov, prodam za 180,00 evrov. Tel. 040208989. IZGUBLJEN DIGITALNI FOTOAPARAT panasonic lumix v majhni sivi torbici, v Bazovici v soboto zvečer med tabornim ognjem in parkiriščem mimo spomenika. Poštenemu najditelju krepka nagrada. Vnaprej hvala - tel. 347-1516964. MALE ZLATE PRINAŠALCE (Golden Retriever) prodam ljubiteljem živali. Tel. 347-7657924. PRODAM KNJIGO Start 1, 2 in 3 (Maccarone, Idone, Boasso) za prvi razred trgovskega zavoda Žiga Zois. Poklicati ob uri kosila na tel. št.: 334-3190721. PRODAM UČBENIK IN DELOVNI ZVEZEK Kemija danes, I. (Gabrič, Glažar, Slapnik Žigon). Telefon št. 040-220729. PRODAM 10-hektolitrski sod iz fi-berglasa s plavajočim pokrovom in 5-hektolitrski sod iz inoxa; tel. 0481-78066 ob uri kosila. PRODAM električni mlin za grozdje (pigia di raspatrice). Cena 200,00 evrov. Tel. 339-1024723. PRODAM krompir. Klicati ob uri kosila na tel. 0481-78066. PRODAM peč na plin ocean v odličnem stanju cena 250,00 evrov. Tel.: 333-4863968. PRODAM tri sode (5 hektolitrov) iz fiberglasa s plavajočim pokrovom, stisk in mlin ter eno kad (7 hektolitrov). Tel. 040-280910. V SOBOTO, 6. septembra, smo našli šop ključev na dvorišču pred cerkvijo v Boljuncu. Javiti se na tel. št. 040-228609. Id Osmice OSMICA je v Dolini pri Marju Žer-jalu. OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta. Točimo belo in črno ter nudimo domač prigrizek. S Poslovni oglasi AGRITURIZEM NA KRASU ZAPOSLI vestno/vestnega čistil-ko/čistilca. Vsak dan ali po dogovoru. 338-3767892 GOSTILNA NA KRASU IŠČE po- močnika/co v kuhinji. 347-7244856 IŠČEMO IZKUŠENEGA FRIZERJA/KO MAX 30 LET ALI VAJENCA/KO za nov salon v trgovskem centru v Rabojezu(Noghere). Višja plača kot pogodbena in zagotovljeno poklicno usposabljanje. Tel. 339-8434086 IŠČEMO IZKUŠENO slovensko govorečo gospo(da) za skrb in nego nepokretne gospe srednjih let, 24 ur dnevno. 347-6357400 v večernih urah. ^ Turistične kmetije BALKANSKI VEČER S KRAŠKIMI OVČARJI v Baru pri Bojani v Križu v PETEK, 19. septembra od 20.00 dalje. / Navodila za prostovoljne prispevke Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montecchi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec. Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga) iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika. Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njiegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njiegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca. / TRST Torek, 16. septembra 2008 1 1 □ Obvestila TRIDESETLETNICO MATURE bomo praznovali tudi mi, bivši 5. A-jevci znanstvenega liceja France Prešeren. Za podrobnejše informacije lahko pišete na e-mail ingacarli@gmail.com ali pa pokličete na 329-1076358 (Katka) ali 339-5605221 (Gracijela). OBVESTILO OLJKARJEM Na osnovi informacij, ki jih je dobila od Deželne službe za varstvo rastlin obvešča Kmečka zveza oljkarje, da je na celotnem tržaškem območju prisotnost oljčne muhe presegla prag nevarnosti. Omenjena služba svetuje takojšen škropilni poseg proti muhi z Dime-toatom ( Rogor ). SKD TABOR vabi v Prosvetni dom na Opčinah na ogled skupinske fotografije ob 40-letnici društva in sicer od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro. Na razpolago so tudi fotografije za člane. ENGLISH FOR EVERYONE: angleški jezik za vse starostne stopnje inrazli-čne stopnje predznanja. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, email: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. ESPAÑOL PARA EXTRANJEROS: tečaji španskega jezika za vse stopnje. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1.nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. SEŽANA: DRUŠTVO LJUBITELJEV BALETA KRASA IN BRKINOV SEŽANA vabi k vpisu klasičnega baleta (otroke in mlade od 5 let dalje) in jazz baleta (od 11let dalje). Vpis poteka ob torkih, sredah in četrtkih od 15. do 18. ure v Pomladni dvorani Kosovelovega doma v Sežani. Info: 00386-41524310 in 00386-41784754. SKD FRANCE PREŠEREN BOLJUNEC - PILATES: nova sezona vadbe Pila-tesa, Pilatesa body tehnike in telovadbe za hrbtenico in razgibavanje bo od danes, 16. septembra, kot doslej, v telovadnici nižje srednje šole v Dolini. Urnik: ob torkih od 18. do 19. ure Pilates 2 (nadaljevalni), od 19. do 20. ure telovadba, od 20. do 21. ure Pilates 2; ob sredah bo uvajalni tečaj Pi-latesa (Pilates 1) za začetnice od 18.00 do 19.30; ob petkih od 18. do 19. ure Pilates 2, od 19. do 20. ure telovadba, od 20. do 21. ure Pilates 2. Za-mudnice se lahko zglasijo do konca septembra v telovadnici, ob začetku vadbe. Vabljene. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo na sedežu na Padričah danes, 16. septembra, ob 20.45, prvo srečanje v novi sezoni za pevce, recitatorje in člane orkestra; v torek, 23. septembra, ob 20.45, pevska vaja na katero so vabljeni tudi novi pevci in orkestraši. JUS TREBČE vabi predvsem starejše člane in vaščane, da pridejo v sredo, 17. septembra ob 17. uri v Ljudski dom, na srečanje s prof. Pavletom Merkujem. Prof. Merku pripravlja raziskavo o trebenskih ledinskih imenih in bi rad slišal domačine kako izgovarjajo ledinska imena. KONFERENCA Novo gledanje na stres, ne le preprost sindrom - Ph. Dr. Francesco Furlan, Dr. Guido Marotta -sreda 17.septembra. ob 19:30 - Kulturni Center Yoga Jnanakanda na ul. Mazzini 30, III nadstr. Prost vstop. Informacije na 333-4236902/3292233309. BREZPLAČEN SEMINAR Yoge-Psiho-fizična Telovadba po metodi Ferriz-Ferriere 18. septembra od 16. do 18. ure in dne 27.septembra od 19. do 21. -Kulturni Center Yoga Jnanakanda na ul. Mazzini 30, III nadstropje. Informacije na 333-4236902 / 3292233309. Prost vstop. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal v četrtek, 18. septembra, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). NATEČAJ OLJKE V BREGU - Podaljšal se je rok za oddajo fotografij za natečaj Oljke v Bregu. Do 19. septembra lahko oddate vaše fotografije v protokol Dolinske Občine. Izbrali bodo najlepše fotografije za koledar oljk 2009, med neizbranimi fotografijami pa bo druga komisija zbirala najboljše za objavo na Jadranskem koledarju. Zamudniki, priložnost ni zamujena, a se je podvojila. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da v petek, 19.septembra zapade rok za vložitev prošenj za uporabo občinskih telovadnic v osnovni šoli v Devinu in srednji šoli C. de Marche-setti v Sesljanu za šol.l. 2008/09. Prošnje, naslovljene na Občino Devin Na-brežina - Področje služb in uslug namenjenih javnosti mora podpisati predsednik oz. pravni predstavnik zainteresiranega društva. Interesenti lahko dvignejo obrazce v občinski knjižnici v Nabrežini, v Uradu za šport in prosti čas, Nabrežina 102 (tel.: 040-2017376). TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v petek, 19. septembra ob 17. uri v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali v Ul. Trento 8 predavanje na temo: Novi diabetološki centri in družinski zdravniki v pomoč diabetikom. Po uvodnih besedah predsednika združenja diabetikov Marina Voccija bodo govorili dr. Paolo Da Col, dr. Dino Trento, razni specialisti in družinski zdravniki. Vabljeni so vsi! 25-LETNIKI POZOR! Vsi, ki smo ali bomo letos dopolnili 25 let (letniki 1983), se bomo srečali na večerji 4. oktobra v Zagradcu. Informacije in prijave sprejemamo do vključno 20. septembra po mailu vecerja83@gmail.com ali na 3355316286 (Veronika). Pišite in pokličite čim prej, ker je treba do 20. septembra za dokončno prijavo tudi poravnati plačilo! BREZPLAČEN SEMINAR ZA SPROSTITEV Nevromišična in čustvena sprostitev pa Miselna koncentracija po metodi Ferriz-Ferriere bo 20. septembra od 16. do 18. ure in dne 25. septembra od 19. do 21. ure - Kulturni Center Yoga Jnanakanda na ul. Mazzini 30, III nadstr. Informacije na 333-4236902 / 329-2233309. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 20. septembra, v popoldanskih urah, voden obisk kleti »Vigneti Pittaro« pri Codroipu. Poskrbljeno je za avtobusni prevoz. Za informacije in prijave kličite na tel. 333-4219540 (Luciano) ali 3406294863 (Elio). O.N.A.V. Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 20. septembra, v popoldanskih urah, voden obisk kleti VIGNETI PITTARO pri Codroipu. Poskrbljeno je za avtobusni prevoz. Za informacije in prijave pokličite na tel. 333-4219540 (Luciano) ali 3406294863 (Elio). OTROŠKI PEVSKI ZBOR »KRAŠKI CVET« začenja novo sezono. Prva vaja za osnovnošolce bo v soboto, 20. septembra, od 17. do 18.30, pri sestrah v Dolini. Vabljeni novi pevci! Za podrobnejše informacije je na razpolago sestra Karmen Koren (040228202). VOLČIČI IN VOLKULJICE KRDELA ČRNIH TAČK (SZSO) vabijo otroke od 7. do 10. leta, da se jim pridružijo na prvem srečanju, ki bo v soboto, 20. septembra, ob 14.30 v Fin-žgarjevem domu na Opčinah. Za informacije pokličite na tel. št. 3480841705 (Metka). GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bodo treningi potekali s sledečim urnikom: na Stadionu 1. maja za začetnice iz vrtca in osnovne šole ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17.30 do 18.30 za vrtec in od 18.30 do 19.30 za osnov-nošolke; na Opčinah ob sredah od 16.15 do 17.15 za vrtec, od 17.15 do 18.15 za osnovnošolke in ob sobotah od 14.30 do 16. ure. Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel. št.: 328-2733390 (Petra) ali 3385953515 (Katja). GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bo informativni sestanek v ponedeljek, 22. septembra za začetnice ob 18. uri, za ostale skupine pa ob 19. uri na Stadionu 1. maja, in v sredo, 24. septembra ob 16.15 na Op-činah, v večnamenskem prostoru didaktičnega ravnateljstva (P.le Monte Re, 2). Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel.: 328-2733390 (Petra) ali 338-5953515 (Katja). OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VI-GRED vabi v svoje vrste otroke, ki obiskujejo 2. in 3. letnik vrtca in osnovno šolo. Prva vaja v ponedeljek, 22. septembra, ob 16. uri v društve- nih prostorih v Štalci v Šempolaju. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut prireja »Teden raziskovanja« od ponedeljka 22. do petka 26. septembra, v Špetru, Gorici in Trstu. Program »Tedna raziskovanja« je objavljen na spletni strani www.slori.org. Vabljeni! ZDRUŽENI MEPZSKALA - SLOVAN obvešča pevke in pevce, da bo prva vaja v novi sezoni v ponedeljek, 22. septembra, ob 20.30 v prostorih doma Skala v Gropadi. Vabljeni vsi, stari in novi pevci ter pevke. PILATES-SKD IGO GRUDEN obveš-ča,da bo vadba pričela 23. septembra. Potekala bo v društvenih prostorih po sledečem urniku: Pilates-uvajanje začetnikov ob sredah 18.30-19.30; Pilates 1 ob torkih in petkih 18.3019.30; Pilates 2 ob torkih in petkih 19.30-20.30. Za zdravo hrbtenico: ob sredah in petkih 17.30-18.30. Za pojasnila- tel.št.: 040-200620 ali 3496483822 (Mileva) od 14. ure dalje. USTANOVA ZA SPOZNAVANJE SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE sporoča, da se bo tečaj slovenščine 2. stopnje začel v sredo, 24. septembra. Tečaj bo potekal vsak ponedeljek in sredo ob 18. uri. Odprte so vpisnine tudi za druge tečaje. Za informacije pokličite na tel. št. 040-761470 ali 040-366557. MOJA SLOVENŠČINA: začetni in nadaljevalni tečaji za Slovence in Ne-slovence. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opči-ne, tel.: 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. OTROŠKA PLESNA SKUPINA VI-GRED (za osnovnošolce), katere mentorica je Jelka Bogatec, obvešča da bo začela z vajami v četrtek, 25. septembra, ob 16. uri. TEČAJ V BAZENU Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov prireja tečaj v bazenu za dojenčke od 5. do 12. meseca starosti. Tečaj se bo začel v petek, 26. septembra. Za informacije in prijave info@melanieklein.org, www.melanieklein.org, tel. 3284559414. SLOVENSKE URICE Šc Melanie Klein obvešča, da bo tečaj slovenščine za italijansko govoreče in tuje otroke, potekal od 27. septembra do 29. novembra. Za informacije in prijave in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org, tel. 328-4559414. JUS NABREŽINA obvešča člane, da sprejema prošnje za nabiranje suhih drvi na jusarski imovini do 30. septembra. Odborniki so na razpolago v Kavarni Gruden v Nabrežini v nedeljo 21. in v nedeljo 28. septembra od 10. do 11. ure. MOPZ TABOR OPČINE obvešča vse pevce da so se pevske vaje za novo sezono že začele in da se odvijajo v prostorih Prosvetnega doma, vsak torek in četrtek od 20.30 do 22. ure. Za-željeni so tudi novi pevci še posebej prvi tenorji in baritoni da bi napolnili prazne vrzeli. Pridružite se nam še posebej mladi,ki vam je pri srcu petje in Slovenska beseda. JOGA PRI SKD IGO GRUDEN bo imela telovadbo ob ponedeljkih in sredah od 9. do 10.30 (prva skupina) in od 10.30 do 12. ure (2. skupina), večerna skupina ob ponedeljkih od 18. do 19.30. Vodi Divna Slavec. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 29. septembra. Info 040-299632 (Vera) ali 040220469 (Divna). TAI CHI CHUAN: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. Informacije in vpisi na sedežu Sklada Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel. 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. TEČAJ ZA DOJENČKE: Deželna zbornica kliničnih pedagogov in Študijski center Melanie Klein obveščata, da se bo tečaj, namenjen dojenčkom do 8. meseca starosti, začel v ponedeljek, 29. septembra. Tečaj predvideva masažo in dejavnosti v bazenu. Število mest je omejeno. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org. ŽPZ VESELA POMLAD obvešča, da bomo v mesecu septembru imele pevske vaje vsak ponedeljek ob 20.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah. Toplo vabljene tudi nove pevke. Za informacije pokličite na tel. št. 3480841705 (Metka). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da so v teku vpisovanja v novo sezono. Urniki treningov: 1. skupina 4-7 let ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 na Opčinah (ob sobotah od 10. do 11. ure); 2. skupina 8-11 let ob ponedeljkih in petkih od 17.30 do 19. ure na Opčine (ob sobotah od 11. do 12.30); 3. skupina 12-15 let ob torkih, sredah in petkih od 19. do 20.30 pri Banih; 4. skupina (16 let dalje) ob ponedeljkih, sredah in petkih od 19. do 21.30 pri Banih. Info na tel. št. 3497597763 Nastja ali 346-1852697 Petra. NEMŠČINA ZA VSAKOGAR - Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Pro-seška ul. 131, Opčine, tel.: 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. SEČNJA 2008 /2009 NA OPČINAH -OPENSKI JUS obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da se lahko vpišejo v seznam za letošnjo sečnjo vsak torek od 18.30 do 19.30 in nato vsak naslednji torek do najkasneje 30.sep-tembra na upravnem sedežu v Pro-seški 71. SKD LONJER KATINARA prireja tečaj joge, ki se bo odvijal vsak torek od 19. do 20.30 v prostorih ŠKC v Lonjer-ju. Prvo srečanje bo na sporedu v torek, 30. septembra. Vpisovanje na tel. št. 3335062494. SZ MLADOST - OTROŠKA SEKCIJA obvešča, da se je začela otroška mladinska dejavnost 2008/09 in sicer: cicibani 97/98/99/00 in mali cicibani 01/02 ob ponedeljkih in četrtkih od 16.00 do 17.30 ter naraščajniki 95/96/97 ob ponedeljkih in četrtkih od 17.30 do 19.00. Dejavnosti se odvijajo na doberdobskem nogometnem igrišču. Med zimskim obdobjem se bodo dejavnosti preselile v do-berdobsko telovadnico. Za dodatne informacije in nove prijave lahko pokličete na 3356041844. ŠAGRA V PARKU GLOBOJNER pri Padričah se bo odvijala do konca septembra. Delovali bodo dobro založeni kioski, vsak večer glasba v živo. AŠD ZARJA organizira tečaj ženske telovadbe, ki bo potekal v torkih in četrtkih od 20. do 21. ure v športnem centru v Bazovici. Za informacije pokličite na tel. št. 347- 6454919 (Irina). KLEKLJARICE bomo spet začele s svojo dejavnostjo v prostorih KD Lipa v Bazovici. V našo družbo vabimo tudi nove članice. Pred začetkom nove sezone se bomo sestale v sredo, 1. oktobra, ob 20. uri v bazovskem domu, kjer se bomo dogovorile in načrtovale bodoče dejavnosti. Tisti, ki bi se nam radi pridružili se lahko ob večernih urah oglasijo na tel. št. 040228212, kjer bodo dobili dodatne informacije in pojasnila. TEČAJ SLOVENŠČINE Šc Melanie Klein obvešča, da se bosta začetniški in nadaljevalni tečaj slovenščine za odrasle, začela 1. in 2. oktobra. Za informacije in prijave info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. AŠZ SLOGA da bodo potekali treningi odbojke za začetnike in začetnice (letniki '97, '98, '99) ob ponedeljkih od 14.30 do 16.30 in četrtkih od 17.30 do 19.00 v občinski telovadnici v Repnu, ter ob petkih od 16.30 do 18.00 v telovadnici srednje šole na Proseku. Tečaj bo začel 2. oktobra. AŠZ SLOGA obvešča, da bo tečaj mo-torike pod vodstvom prof. Drasiča potekal ob torkih in četrtkih, od 17.30 do 18.30, v telovadnici srednje šole na Opčinah. Tečaj bo začel 2. oktobra. BESEDNI RINGARAJA Šc Melanie Klein, prireja izpopolnjevalni tečaj slovenščine za otroke, ki obiskujejo slovenske šole in želijo bogatiti svoj besedni zaklad in utrditi svojo slovenščino. Prvo srečanje bo 4. oktobra, ob 15.30, na sedežu, v ul. Cicerone 8. Za informacije in prijave info@melanieklein.org, www.mela-nieklein.org, tel. 328-4559414. PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem glasbene matice sprejema vpise za glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Info. na tel. št.: 3386439938 ali 040-228333 in vsak četrtek, ob 20. uri na sedežu v Dolini. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v zdravilišču Strunjan od 12. do 22. oktobra. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za desetdnevno skupinsko bivanje Montegrotto terme od 12. do 22. oktobra. Za podrobnejše informacije naj se zainteresirani zglasijo čim prej na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b - tel. 060-360072. H Šolske vesti GODBENO DRUŠTVO PROSEK sprejema vpise v Glasbeno šolo za pihala trobila in tolkala. Za informacije in vpis tel. št.: 335-7722306 (Marko) in 040-251101 (Bruno) ali po e-pošti na gdp1904@libero.it. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo pouk v otroškem vrtcu v Šempolaju s slovenskim učnim jezikom v ponedeljek, 15. septembra s sledečim urnikom: do petka, 19. septembra, od 8. do 13. ure (s kosilom); od ponedeljka, 22. septembra do torka, 30.junija, od 8. do 16.ure. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bo do 19. septembra pouk potekal kot sledi: osnovne šole od 8. do 14. ure s kosilom (COŠ P. Tomažič pa do 16.ure); otroški vrtci jutranji urnik do 13.30 s kosilom (dodatna navodila bodo na razpolago v posameznih vrtcih prvi dan pouka). Prispevki Ob slovesu od dragega Mitje darujejo Bitežnikovi za Slovensko Karitas 200,00 evrov, za Sklad Otona Berce-ta 100,00 evrov, za Sklad Mitja Čuk 100,00 evrov in za cerkveni pevski zbor na Opčinah 100,00 evrov. V spomin na Mitjo Bitežnika darujeta Darinka in Jožka Doljak 70,00 evrov za Sklad Otona Berceta. V spomin na Rado Suban in na Sveta Kralja daruje Jožica Guštin 30,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Poldota Vatovca daruje Janko Simoneta 30,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Miro Sardoč daruje Janko Simoneta 20,00 evrov za AŠK Kras. V počastitev spomina Sveta Kralja darujeta Stana in Ivan Lazar 20,00 evrov za AŠK Kras. Na pragu svojega 70. leta je preminula dolgoletna sovaščanka Gaetana Garofalo Sanzone. V njen spomin darujejo Elda, Milena in Stojan 25,00 evrov za vrtec Miškolin in 25,00 evrov za vrtec Kekec v Boljuncu. V spomin »none Pine« Lukač darujejo družina Lukač Silva, 20,00 evrov za Ljudski dom Zore Perello in družina Milievich 50,00 evrov za izid nove knjige o Škednju. V spomin na Fulvija Businellija daruje brat z družino 50,00 evrov za zgo-niško cerkev. V spomin na Polda Vatovca darujejo Boris, Marina in Romina 50,00 evrov za KD Prosek Kontovel. V spomin na Polda Vatovca darujeta Adriano in Nadja Regent 50,00 evrov za KD Prosek Kontovel. Mario Pertot z družino poklanja 150,00 evrov za Sklad prof. Nade Pertot. V spomin na Polda Vatovca darujeta Mari in Adriano Puntar 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. V spomin na tovariša Poldota daruje Sergij z družino 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Proseku. V spomin na nepozabnega Silvana Ciaca daruje teta Malja 25,00 evrov za MPZ Lonjer-Katinara in 25,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. ZAHVALA Mariuccia Sanna v por. Zerjal Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so počastili spomin moje žene. Posebna zahvala gospodu Dušanu Jakominu za lepe in ganljive besede. Alj'oša 12 Torek, 16. septembra 2008 SVET / gospodarstvo - Ob prodaji banke Merrill Lynch in težavah največje svetovne zavarovalnice AIG Stečaj Lehmana v ZDA zamajal svetovne finančne trge Bela hiša skuša zajeziti plaz - Največje evropske centralne banke posredovale na denarnem trgu NEW YORK/LONDON - Stečaj ene najstarejših investicijskih bank v ZDA, Lehman Brothers, prodaja banke Merrill Lynch in težave največje svetovne zavarovalnice AIG so navzdol pognale tečaje vrednostnih papirjev na borzah ter okrepile negotovost na svetovnih finančnih trgih. Potem ko konec tedna predstavniki ameriškega finančnega ministrstva in centralne banke Federal Reserve niso uspeli poiskati rešitve za Lehman Brothers, je bil zlom ene od velikih bank z Wall Streeta neizbežen. Ugledna banka s 158-letno tradicijo, ki sta je močno načeli nepremičninska in kreditna kriza, je stečaj razglasila na podlagi 11. poglavja ameriške stečajne zakonodaje, ki jo ščiti pred upniki. V četrti največji investicijski banki v ZDA so že napovedali odprodajo nekaterih ključnih poslovnih enot, dejavnost borznega posredništva pa bo nemoteno delovala še naprej. V tretjem četrtletju, ki se je končalo konec avgusta, je banka, ki zaposluje približno 27.000 ljudi, beležila 3,9 milijarde dolarjev izgube, medtem ko je v letu 2007 ustvarila rekorden dobiček v višini 4,2 milijarde dolarjev. Finančni koncern Bank of America je v nedeljo za 50 milijard dolarjev v delnicah prevzel še eno načeto banko z Wall Streeta, Merrill Lynch. V težavah se je zaradi poslovanja z vrednostnimi papirji na ameriškem hi-potekarnem trgu znašla tudi največja zavarovalnica na svetu AIG, ki je Fed zaprosila za 40 milijard dolarjev premostitvenega posojila. Tako politiki kot finančniki skušajo zaustaviti plaz, ki ga lahko sprožijo težave največjih svetovnih finančnih ustanov. Največje evropske centralne banke so posredovale na denarnem trgu, in sicer je ECB zagotovila 30 milijard evrov kratkoročnih likvidnostnih sredstev, podoben korak sta storili še angleška in švicarska centralna banka. Centralni bančniki "izjemno pozorno" spremljajo razvoj dogodkov, je poudaril prvi mož ECB Jean-Claude Trichet. Ameriški finančni minister Henry Paulson je zagotovil, da "bo vlada ZDA storila potrebne korake, s katerimi bo ohranila stabilnost ameriških finančnih trgov". Britanski premier Gordon Brown je razmere označil kot "težavne", nemške oblasti pa ocenjujejo, da gre "kljub resnosti razmer še vedno za predvsem ameriško krizo". Evropska komisija po besedah njenega tiskovnega predstavnika Johannesa Laitenbergerja "pozorno spremlja dogodke". Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je v Moskvi zatrdil, da bo ruska vlada ohranila likvidnost v ruskem bančnem sistemu. Zaskrbljenost finančnikov in vlagateljev glede razmer so razkrila borzna gibanja - osrednji indeksi na vseh borzah so se znižali za tri odstotke in več. Po strmih padcih na azijskih borzah so enaka gibanja zabeležile tudi evropske borze: londonski FTSE-100 je izgubil 3,92 odstotka, pariški CAC-40 3,78 odstotka, nemški DAX 2,74 odstotka in švicarski SMI 3,83 odstotka, italijanski MIBTEL 3,49 odstotka. Na Wall Streetu se je po slabih treh urah trgovanja vrednost indeksov Dow Jones in Nasdaq krepko znižala, in sicer za 2,62 oz. 1,69 odstotka. Na Ljubljanski borzni je osrednji delniški indeks SBI 20 izgubil skoraj štiri odstotke. (STA) Osrednji sedež banke Lehman Brothers v New Yorku ANSA rusija - Napoved ruskega predsednika Medvedjeva Sporazuma z Južno Osetijo in Abhazijo bosta obsegala »vojaško komponento« Dmitrij Medvedjev MOSKVA - Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je včeraj napovedal, da bo še ta teden podpisal sporazuma o vzpostavitvi diplomatskih odnosov z gruzijskima separatističnima regijama Južna Osetija in Abhazija, ki pa bosta vsebovala tudi "vojaško komponento". "Ta teden bom podpisal poseben dogovor o vzpostavitvi prijateljskih vezi s tema dvema novima subjektoma mednarodnega prava ... Ta sporazuma bosta seveda vsebovala vojaško komponento," je dejal Medvedjev in dodal, da je prisotnost ruske vojske v separatističnih regijah nujna, da preprečijo morebitno agresijo gruzijske vojske. Rusija je po petdnevnem vojaškem konfliktu v Gruziji avgusta priznala neodvisnost Južne Osetije in Abhazije, minuli teden pa so visoki ruski predstavniki napovedali tudi namestitev vojaških oporišč in skupno 7600 vojakov v obeh regijah. Gruzija je ocenila, da si je Rusija s tem dejansko prilastila del njenega suverenega ozemlja. Sporazuma o prijateljstvu in so- delovanju, o katerih je govoril Medved-jev, bosta sledila simbolični izmenjavi diplomatskih not minuli teden in bo ponudila okvir za vzpostavitev odnosov med Rusijo in separatističnima regijama. Tako Južna Osetija kot Abhazija sta že napovedali odprtje svojih veleposlaništev v Moskvi. Medtem se je včeraj razvedelo, da bodo mednarodna pogajanja o Gruziji, ki naj bi se po prvotnih načrtih začela 15. oktobra v Ženevi, zaradi natrpanega urnika EU za nekaj dni preložena. Tako je včeraj v Bruslju po koncu zasedanja zunanjih ministrov v imenu predsedstva EU povedal vodja francoske diplomacije Bernard Kouchner. "Rekli smo 15. oktober, a to je bila napaka. Očitno bodo morala biti nekoliko pozneje, saj je takrat vrh EU," je pojasnil Kouchner. Evropski voditelji se namreč na vrhu v Parizu sestanejo 15. in 16. oktobra. Tudi donatorska konferenca za Gruzijo bo iz enakega razloga najverjetneje pripravljena v drugi polovici oktobra. (STA) eu - Sporazum s Srbijo blokiran Prižgali zeleno luč • • • • • • za misijo v Gruziji BRUSELJ - Vodje evropskih diplomacij včeraj zaradi nasprotovanja Nizozemske spet niso dosegli enotnosti za uveljavitev trgovinskega dela sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju EU s Srbijo, imenovanega začasni sporazum, so pa prižgali zeleno luč za napotitev 200 opazovalcev v okviru misije EU v Gruzijo do 1. oktobra. Srbija je po težavnih prizadevanjih slovenskega predsedstva aprila podpisala sporazum o stabilizaciji in pridruževanju, ki je vstopnica na pot k polnopravnemu članstvu v EU, vendar je pogoj za njegovo uveljavitev na zahtevo Nizozemske "popolno sodelovanje" Beograda z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Francosko predsedstvo, Evropska komisija in vse države članice razen Nizozemske sicer menijo, da je julijska aretacija nekdanjega političnega vodje bosanskih Srbov Radovana Karadžica zadostno "izboljšanje" sodelovanja Beograda s Haagom za uveljavitev trgovinskega dela sporazuma. Za Nizozemsko je sodelovanje Srbije s Haagom še posebej občutljivo vprašanje zaradi vloge nizozemskih vojakov v pokolu v Srebrenici, v katerem je bilo ubitih najmanj 8000 ljudi in za katerega je med drugim obtožen Mladic. Zaradi Srebrenice je leta 2002 celo odstopila tedanja vlada Wima Koka. EU je sicer včeraj prižgala zeleno luč za napotitev 200-članske opazovalne misije v Gruzijo do 1. oktobra. Države članice EU so potrdile pravno podlago za namestitev opazovalne misije, ki naj bi bila sprva nameščena okoli Južne Osetije in Abhazije v zameno za umik ruskih vojaških sil z nesporno gruzijskega ozemlja do 10. oktobra. Opazovalci bodo spremljali spoštovanje dogovora v šestih točkah, doseženega med gruzijskim in ruskim predsednikom, Mihailom Sakašvilijem in Dmitrijem Medvedjevom, sredi avgusta. (STA) francija - Ob 150-letnici romarske poti Benedikt XVI. daroval mašo za bolne v Lurdu PARIZ - Papež Benedikt XVI. je v francoskem Lurdu včeraj daroval mašo za bolne, na kateri se je zbralo več deset tisoč invalidov na vozičkih in drugih bolnikov. Zbranim je papež podelil bolniško mazi-ljenje in poudaril, da je vera tista, ki vernikom daje moč za boj z boleznijo. "Trpljenje lahko poruši še tako stabilno ravnovesje, lahko zamaje čvrste temelje zaupanja in včasih celo pripelje človeka do tega, da ne najde več pravega pomena in vrednot življenja," je med mašo dejal papež. Ob tem je dodal, da gre včasih za boje, v katerih "ne moremo vztrajati sami, brez božje milosti". Papež Benedikt XVI. je znamenito romarsko središče v francoskem Lurdu obiskal ob 150. obletnici tamkajšnjega prikazovanja Marije. Lurd vsako leto obišče preko šest milijonov obiskovalcev, ki jih privabijo predvsem pripovedovanja o čudežnih ozdravitvah, ki naj bi jim botrovala voda, ki tam izvira. Letošnje jubilejno leto naj bi število romarjev celo preseglo osem milijonov. Votlino, kjer naj bi se mladi pastirici Bernadette Soubirous večkrat prikazala Marija, je ob prihodu v soboto obiskal tudi papež, ki je še kot kardinal Joseph Ratzinger večkrat izkazoval zadržanost glede videnj in čudežev ter pogosto govoril proti zlorabam na tem področju. Ob tem je popil nekaj vode, ki izvira v votlini, a dejal, da ne prihaja z namenom iskanja čudežev. V Lurd, kjer je ob papeževem obisku za varnost skrbelo skoraj 4000 pripadnikov varnostnih sil, so prispeli tudi francoski škofje. Z Benediktom XVI. so se pogovarjali o stanju katolištva v Franciji, kjer se je preteklo leto sicer za katolike opredelilo 51 odstotkov prebivalcev, a obisk maš in število cerkveno sklenjenih porok vztrajno padata. Papež, ki je na čelo katoliške cerkve stopil aprila 2005, je svoj prvi obisk v Franciji od začetka papeževanja sklenil z obiskom bolniške kapele, kjer je Bernadette prejela zakrament svetega obhajila. "Marijin nasmeh je namenjen vsem, še posebej pa trpečim, ki lahko v njem najdejo tolažbo," je ob koncu obiska v Franciji še dejal papež. (STA) V Zimbabveju podpisali dogovor o delitvi oblasti HARARE - Zimbabvejski predsednik Robert Mugabe in opozicijski voditelj Morgan Tsvangirai sta včeraj v prestolnici Harare ob prisotnosti južnoafriškega predsednika Thaba Mbekija podpisala zgodovinski dogovor o delitvi oblasti v državi. Prisotni so bili tudi voditelji Razvojne skupnosti južne Afrike in Afriške unije. V skladu z dogovorom, ki je sad tri meseca trajajočih težavnih pogajanj, bo Mugabe ostal predsednik države, a z manjšimi pooblastili, Tsvangiraiju bo pripadel položaj predsednika vlade, drugi opozicijski voditelj Arthur Mu-tambara pa naj bi postal njegov namestnik. IAEA o iranskem jedrskem programu DUNAJ - Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) ima nove informacije o preteklih dejavnostih Irana, povezanih z njegovim jedrskim program, piše v najnovejšem poročilu generalnega direktorja agencije Mohameda El Baradeja. Agencija ob tem opozarja, da Teheran ne sodeluje pri pojasnjevanju teh dejavnosti. IAEA poskuša ugotoviti, ali so bili pretekli iranski projekti predelave urana in poskusi z visokoeksplozivnimi snovmi ter raketami povezani z razvojem jedrskega orožja. Analize IAEA, ki jih navaja poročilo, ugotavljajo, da dimenzije naboja, uporabljenega v testu razstreliva, ustrezajo dimenzijam bojnih konic, navedenim v domnevnih iranskih raketnih raziskavah. IAEA je že pred tem ugotovila, da obstjajajo znamenja, da je raketni program namenjen razvoju jedrskega orožja. Kitajska: zaradi mleka v prahu zbolelo 1253 otrok PEKING - Kitajsko ministrstvo za zdravstvo je sporočilo, da se je zaradi uživanja kontaminiranega mleka v prahu zbolelo skupno 1253 otrok, od tega jih 340 ostaja v bolnišnicah, 53 pa jih je v resnem stanju. Sporno mleko v prahu Sanlu bi utegnilo uživati kar 10.000 dojenčkov, je še sporočilo ministrstvo. Zaradi uživanja mleka v prahu, kontaminiranega s kemikalijo, ki povzroča nastanek ledvičnih kamnov, sta na Kitajskem doslej umrla dva dojenčka. Proti dvojici, ki naj bi bila med odgovornimi za kontaminacijo mleka, sta bila medtem izdana zaporna naloga. Gre za brata, zaposlena v zbiralnici mleka, ki je proizvajalcu Sanlu dnevno dobavljala tri tone mleka. (STA) Nedelja, 14. septembra 2008 289 Neobrzdana dežela naravnih lepot: Američani svojo domovino zelo radi tako prikazujejo. V tem je veliko resnice, narava je v nekaterih predelih čudovita, deželo pa so - v splošnem - že precej obrzdali in »civilizirali«. V program našega potovanja je bilo nanizanih tudi več ogledov naravnih parkov, ki (upravičeno) slovijo po vsem svetu. Če se v svojem kronološkem skakljanju vsaj nekoliko skušam držati reda, potem moram pri opisu naravnih lepot »made in USA« začeti z enim od znanih kalifornijskih parkov: Yosemite park bogato prekrit s krasnimi gozdovi, posut s svojstvenimi vrhovi in dodatno obogaten z vodo, ki se bohotno predstavlja v obliki slapov. Tja smo prišli v lepem poletnem dnevu, nadpovprečno vročim, tako da smo se v parku samo malce osvežili. V njem smo prebili nekaj borih uric, v nekakšno po-kušino tega, kar ta park ponuja. Po njem, kot po vseh, se je namreč treba lagodno sprehoditi, uživati v hoji pod visokimi in vitkimi smrekami, priti vsaj do vznožja slapov, ki tako spominjajo na »naše«, se povzpeti na vrhove, kar pa že zahteva več truda in spretnosti. Za plezalce tisti vrhovi, je suvereno razlagal naš slovenski vodnik Bojan, niso tako zahtevna preizkušnja: spodbijal je trditve domačinov, češ da je osvojitev nekaterih sten, npr. tiste, ki ji pravijo El Capitan - izjemen dosežek, »naši to skoraj mimogrede opravijo«. Preizkusili nismo, z občudovanjem -estetskim - smo zrli v vrhove in stene ter pri tem ugotavljali, da se pri nas -mišljeno v širšem območju Alp - najde kakšen, v plezalskem smislu, trši oreh. Kakorkoli že, v tem parku, ki sodi med ameriške veterane, gre za tretjega po vrsti, ki so mu priznali status nacionalnega parka, je zelo prijetno. Nahaja se, kot že rečeno v Kaliforniji, točneje na območju Sierre Nevada, letno pa ga obišče 4 milijone obiskovalcev. Za njih so uredili sprejemni center in več lokalov in lepih trgovin, le prenočišč ni v izobilici. Park ima štiri vhode, kjer pobirajo cestnino oz. vstopnino (vstop v vse ameriške parke je proti plačilu), sestavljajo pa ga prijetna istoimenska zelena dolina ter vrhovi, ki jo obkrožajo. Posebnost je sestava teh gora, saj gre za granit, kar z zelenjem gozdov ustvarja lep optični kontrast. Sicer pa gre za gore spoštljivih višin: že omenjeni El Capitan, do katerega Američani gojijo še posebno spoštovanje, je visok 2300 m, splezati nanj pa je zahtevno zaradi naklona stene, okrogli Half Dome, ki se ob pogledu iz začetka doline zariše kot nekakšna kupola, pa dosega 2690 m. »Zaščitni znak« tega parka predstavljajo tudi slapovi, ob našem obisku so imeli dovolj vode, da so se razkošno in glasno razpršili po skalovju, med najslavnejšimi so Yosemite Falls, bolj svojstvene oblike pa Bridevell Fall. Kar smo mogli, smo pofotografi-rali, na kratko smo se sprehodili - po parku je speljanih 1200 kilometrov najrazličnejših poti, od sprehajalnih do plezalnih, navžili smo se gorskega zraku in se odpeljali. Iz prijetnega hlada v peklensko vročino: prehod v resnici ni bil tako neposreden, vendar zaradi tega nič manj travmatičen. Kalifornija tisočih obrazov premore tudi dolino zastrašujočega imena, Death Valley - Dolina smrti. Ni ne dolina v pravem pomenu besede, pa tudi smrt ne preti na vas, edino peklensko ali smrtno vroče je na tem območju. Tudi to je park nacionalnega pomena, predvsem pa številnih presežni-kov. Če odmislimo severno Alasko, je Death Valley National Park najobsežnejši park v ZDA (12.139 kvadratnih kilometrov), če pomislimo na hladno Alasko, nam še bolj udari v glavo neznosna vročina tega območja: Death Valley je najtoplejši kraj v ZDA, absolutnega rekorda - leta 1913 so namerili 56 stopinj Celzija - nismo podrli, vendar smo bili z 49 stopinjami, kolikor smo jih doživeli, povsem zadovoljni in pripravljeni na takojšen odhod. In še zadnji »dosežek« območja: kraj Badwater se nahaja 86 metrov pod morsko gladino, kar je spet ameriški rekord. Sicer pa je Dolina smrti neverjeten kraj, eden tistih, ki jih moraš doživeti, saj opisi zbledijo pred resnico. Tako imenovano dolino sestavljajo, ob dolini, kanjoni, peščene dune in gore. Seveda se lahko po tem obsežnem puš-čavnem območju sprehajaš, vendar te vročina takoj prežene. Očem se kaže neverjetna pokrajina, svetla, pusta, nenavadnih oblik. Ne boste verjeli, vendar tudi v tej izsušeni deželi, ki je zato »slana«, so uredili golf igrišče. Primerjava s čudoviti igrišči ob Tihem oceanu, urejenimi ob slikoviti cesti 17 drive miles, je seveda povsem neumestna, pa vendar... V središčnem (za park) kraju Furnace Creek pričakajo obiskovalce informacijski center, restavracije, hoteli, trgovina, bencinska črpalka in že omenjeno golf igrišče. Najbolj impresiven pa je ogled najnižje točke v ZDA, se pravi kraja Badwater. Na stenah, ki zamejujejo belo ravnico, ki se v sončnih prebliskih kaže kot nekakšno izsušeno jezero ali morje, je označena morska višina in hoditi pod njo te spravlja v ne-lagodje. Misliš, da si v nekakšnem podzemlju, kjer ni več življenja, vendar se motiš. Pred očmi se ti sicer res riše puščava, skoraj brezbarvna in brezmejna, vendar je to optična prevara. Barve so oz. se pojavijo, ko je manj vroče ali manj svetlo, življenje je, vendar je poskrito, da ne zamre. V puščavi živi okrog tisoč »domorodnih« rastlinskih in živalskih vrst, zagotavljajo pisni viri. Težko jih opaziš, toda so v dokaz, da se tako rastline kot živali znajo prilagoditi še tako ekstremnim razmeram. »Land of Great Extremes«: tako pro-movirajo ta park v Kaliforniji na meji z Nevado. Vsekakor nenavadno, tako reče vsak povprečni turist. Posebna izkušnja je še hoja po »soli«, ki se malo udira pod tvojimi koraki. Daleč ne prideš, če naletiš na vroč dan, kakršen je bil naš, začenjaš pa razumeti, kako se ti lahko prikažejo prividi, kako se stvaren pogled zamegli in si kot začaran. Pa očaran tudi. Sicer je prav to smisel ogleda Doline smrti, ki te prepriča, da ima lepota veliko lic. Čar narave, moč domišljije. Da Američani ljubijo naravo, sem že večkrat zapisala. Pravzaprav svoje številne in lepe parke kujejo v nebesa. Zanje so nekakšen mit ali danost. Koliko jih res poznajo oz. - statistično vzeto - kolikšen odstotek prebivalcev redno zahaja v parke, je drugo vprašanje: mobilnost, ki naj bi bila tipična za »prave Američane«, se namreč kaže predvsem na kolesih, manj v fizičnem gibanju. To se pozna tudi na njihovi teži, debelost, ki se je za zaznavni del prevesila že v bolezensko čezmerno debelost, je med hujšimi problemi, s katerimi se mora soočati današnja ameriška družba. Sicer pa je glavni krivec neprimerna prehrana: izkazalo se je, da je osvojitev ameriškega načina prehranjevanja oz. nekaterih tipičnih ameri- ških proizvodov, privedla do podobnih pojavov tudi v državah, v katerih doslej ljudje niso bili debeli. Tako dokazana trditev... Ne samo v sedanjem, za Ameriko ne preveč rožnatem obdobju, tudi sicer je v ZDA priljubljena fikcija. V »domovini filma«, za kakršno se ima Amerika s Kalifornijo na čelu, so kraji, kjer se lahko pred tvojimi očmi zavrtijo zgodbe, zelo popularni. Ni slučaj, da smo svoje potovanje začeli v kraju, kjer se rojevajo filmsko-televizijske zgodbe. Na njem smo se ustavili tudi v mestu, ki je nekoč bilo in ga ni več. Calico, Ghost Town, piše v promocijskem gradivu o »mestu duhov«. Nastalo je marca leta 1881, v letih »zlate in srbrne mrzlice«. V številnih predelih Kalifornije in Nevade so naleteli na dragocene žile in iz njih so začeli črpati npr. srebro, kot v Calicu. Ko so iz rudnikov pobrali vse, kar se je pobrati dalo, so jih opustili. Nastajala in propadala so tudi mesta. Med temi Calico, ki je največji razcvet doživel med letoma 1881-1907. V širši mestni okolici je bilo do 500 rudnikov, ne samo srebra. Največ je mesto štelo 1200 prebivalcev, ki so imeli na voljo 22 saloonov in tudi »prepovedan predel«. Zadnje uradno štetje se nanaša na leto 2001, ko so Calicu zapisali osem prebivalcev. Danes je, kot rečeno, »mesto duhov« ali bolje »mesto muzej«. Na pobudo Wal-terja Knotta, znanega po proizvodnji marmelade, so mesto obnovili, novembra 1966 pa ga je predali kalifornijskemu okraju San Bernardino. Sedaj deluje kot deželni park oz. muzej, po katerem se lahko sprehodiš in obudiš predstavo o nekdanjem »divjem Zahodu«. Zanimivo poglavje iz ameriške zgodovine smo mi predelali zelo na hitro, preganjala nas je namreč neznosna vročina, takšna kot se kaže v kavbojskih filmih, v katerih se pod neizprosnim soncem nečloveško potiš, še preden ti kdo zagrozi s pištolo. (Se nadaljuje) 1 4 Torek, 16. septembra 2008 O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Vprašanje slovenske sekcije na tržaškem konservatoriju Tartini Pri zasledovanju cilja bodo iskali nove strategije Senatorka Tamara Blazina spodbudila Glasbeno matico in center Komel k organizaciji tehničnega sestanka Za odprtje slovenske sekcije v okviru tržaškega konservatorija Tartini, ki je predvidena v 15. členu zakona 38/2001, bi bilo potrebno izoblikovati novo strategijo. O nadaljnjih korakih, preko katerih bi slovenska narodna skupnost lahko končno dosegla izvajanje zaščitne norme, bosta Glasbena matica in center Emil Komel razpravljala med srečanjem, ki bo potekalo 29. septembra. Ob tej priložnosti bodo predstavniki glasbenih šol preverili aktualnost vsebine dokumenta, s katerim so lani predstavili pristojnemu ministrstvu svoje zahteve, in ugotovili, ali je treba v seznam vnesti kako spremembo. Pobudo za organizacijo novega tehničnega omizja med goriškim glasbenima šolama je dala senatorka Tamara Blažina, ki se je včeraj ob prisotnosti po- krajinskega predsednika SKGZ-ja Livia Semoliča pogovorila s predstavniki obeh institucij. Glasbeno matico sta v kulturnem centru Lojze Bratuž zastopala predsednica Nataša Paulin in ravnatelj Bogdan Kralj, Slovenski centra za glasbeno vzgojo Komel pa ravnatelj Silvan Kerševan in njegova sodelavka Alessandra Schettino. Blažinova je prisotnim najprej povedala, da se je pred nedavnim srečala z ravnateljem tržaškega konservatorija Massimom Paro-velom in predsednico Anno Illy. »Stališča se niso spremenila, zato se je treba dogovoriti o novi strategiji, ki bi nam omogočila uresničevanje 15. člena zaščitnega zakona. Osnovno vprašanje je, ali je vsebina dogovora med glasbenima šolama še v celoti aktualna,« je povedala Blažinova, Semolič pa je pojasnil: »Po- globljeno se bo treba dogovoriti o predmetih, ki bi jih na konservatoriju poučevali v slovenščini, učnem kadru in "akreditaciji" naših dveh glasbenih šol.« Paulinova je ocenila, da bi bilo koristno najprej ugotoviti, ali namerava ministrstvo za šolstvo nadaljevati z že zastavljeno reformo glasbenega šolstva. Blažinova je napovedala, da ima v načrtu srečanje z ministrico Gelminije-vo, izrazila pa je mnenje, da nova vlada na tem področju ne bo naredila koraka nazaj. Paulinova in Kerševan sta ocenila, da bi bilo pozitivno, če bi obe glasbeni šoli dosegli tudi »akreditacijo«, oz. priznanje, ki bi jima omogočalo sklepanje konvencij s Tartinijem, na podlagi katerih bi njihovi učenci lahko polagali izpite na konservatoriju. »Soglašam s potrebo, da v čim krajšem času doseže- gorica - V začetku oktobra bo potekal mednarodni strokovni posvet Poglobitev v človekovo bit Med predavatelji oxfordski profesor Anthony Kenny in raziskovalec teologije iz Pittsburgha Ronald Cole-Turner Kaj je posebnost človekove narave? Po čem se ljudje razlikujemo od ostalih živih bitij in kaj je to, kar nas naredi edinstvene? Sposobnost razumevanja? Svobodna volja? To je le nekaj od tistih večnih vprašanj, ki so si jih stoletja zastavljali filozofi in teologi, danes pa preučevalci naravoslovnih in humanističnih ved. Tej temi je posvečen mednarodni strokovni posvet z naslovom »Human Beings: Philosophical, Theological and Scientific Perspectives«, ki bo potekal v Gorici med 2. in 5. oktobrom. Na njem bodo sodelovali znanstveniki z različnih področij iz Velike Britanije, Italije, ZDA, Francije, Švice, Rusije, Kitajske, Nemčije, Irske, Poljske in Avstralije, ki si bodo izmenjali mnenja o teh starih, pa vendar še vedno aktualnih temah - pomislimo samo na čedalje bolj otipljivo možnost uporabe biotehnologije za preoblikovanje človeške narave -z namenom, da ustvarijo plodno interakcijo med filozofskimi, znanstvenimi in teološkimi disciplinami. Častni gost simpozija, katerega srečanja bodo potekala v konferenčni dvorani v ulici Alviano in v prostorih goriškega gradu, bo znani filozof z univerze v Oxfordu Anthony Kenny, ki bo predstavil svoj pogled na vprašanje o človekovi naravi. Po njegovem prepričanju sta namreč racionalisti-čna filozofija in filozofska refleksija o Z včerajšnje predstavitve posveta človekovi naravi zašli v slepo ulico in obtičali pri dveh enako jalovih stališčih. Nekateri podpirajo dualizem (človek naj bi bil sestavljen iz dveh ločenih substanc, duše in telesa; teorija, ki je še danes polna nerešenih vprašanj), drugi pa se sklicujejo na behaviorizem (in torej zavračajo veljavnost kakršnih koli izsledkov raziskav o duhu in čustvih ter trdijo, da je lahko samo vedenje predmet znanstvenih in filozofskih raziskav). Kenny zagovarja aktualnost »klasične« Aristotelove teorije in je prepričan, da človeški duh ni stvar, ampak sposobnost ali funkcija, ki se BUMBACA prenaša preko možganov. Pomemben poseg bo imel tudi raziskovalec Ronald Cole-Turner (Pittsburgh Theological Seminary), ki bo skušal dati odgovor na po eni strani zelo enostavno, po drugi pa nadvse zapleteno vprašanje: kako lahko začrtamo jasno mejo med človekom in živaljo v času, ko genetika to mejo čedalje bolj zabrisuje? Sodobne raziskave so pokazale na možnost ustvarjanja gensko spremenjenih himeričnih bitij, ki vsebujejo celice različnih živalskih vrst. Če bi na primer človeške izvorne celice vstavili v zarodek šimpan-za, bi ustvarili primata, ki bi sicer ohranil osnovne značilnosti svoje vrste, a bi vsaj do določene mere postal »človeški«. Gre za zelo občutljiva etična vprašanja, iz katerih se bodo gotovo rodile nove uganke. Med številnimi pomembnimi pričevalci s posveta velja omeniti še filozofa znanosti Michela Ghinsa (Université Catholique de Louvain, Belgija), ki bo zagovarjal tezo, da vprašanja meje med človeškim in nečloveškim ne moremo rešiti z »ob-jektivističnim« pristopom (saj je človeško bitje celota, ki je ni mogoče zre-ducirati na biološke komponente) ter filozofa Ouyanga Kanga (Huazhong University of Science and Technology), ki bo predstavil vprašanje o bistvu človeka z vidika sodobne vzhodne filozofije ter razlike med vzhodno in zahodno filozofijo. »Našemu mestu je v ponos, da lahko gostuje ta pomemben znanstveni posvet, ki ima svetovne razsežnosti«, je na včerajšnji predstavitvi posveta goriški župan Ettore Ro-moli. V imenu nadškofa Dina De Antonia je spregovoril duhovnik Adelc-hi Cabas in poudaril, da je teologija sestavni element, na katerem sloni evropska filozofska misel. Posvet bo potekal pod finančnim pokroviteljstvom občine Gorica, goriške pokrajine in Fundacije Goriške hranilnice. Več informacij o sporedu predavanj je mogoče najti na spletni strani www.xaviertillietteinstitute.org. (VaS) Z včerajšnjega srečanja s senatorko Tamaro Blažina BUMBACA mo "akreditacijo", obenem pa je pomembno, da dosežemo tudi uresničitev visokošolskih glasbenih tečajev na tržaškem konservatoriju,« je poudaril Kralj. Med včerajšnjim sestankom je tekla beseda tudi o ustanovitvi čezmejne glasbene šole. Gre za projekt, ki se tiče specifično goriškega območja in ki bi lahko nastal s pomočjo evropskih fondov. »Kmalu naj bi bil objavljen razpis za ustanovitev tovrstne glasbene ustanove, pri kateri bi lahko sodelovali obe naši glasbeni šoli, novogoriške glasbene institucije in italijanske glasbene ustanove iz Gorice,« je opozorila Schetti-nova in dodala: »Povpraševanje za srednješolsko glasbeno izobraževalno ustanovo obstaja na obeh straneh meje, zato bi bilo koristno, da bi to možnost vzeli v pretres.« (Ale) branik Električar se je smrtno ponesrečil med delom Včeraj se je med delom smrtno ponesrečil 36-letni električist, doma s Krasa, ki je bil zaposlen v podjetju Elektro Primorska. Nesreča se je pripetila ob 6.30, ko je moški hotel odpraviti napako na daljnovodu v bližini naselja Branik. Dispečerski center Elektro Primorske je bil ponoči obveščen, da je v zaselku Cvetrož pri Braniku motena oskrba z elektriko. Na kraj so iz podjetja napotili dežurnega električarja. Ta je pri transformatorski postaji, na mestu, kjer se odcepi vod za zaselka Bizjaki in Cve-trož, splezal na steber daljnovoda, da bi napako odpravil. Pri tem pa ga je udaril električni tok. S stebra je padel na tla in tam obležal. Našel ga je domačin, ki je okoli 7.30 ure prišel mimo. Na kraj je prihitela ekipa nujne medicinske pomoči. Zdravnica je lahko le ugotovila, da je smrt nastopila zaradi delovanja električnega toka visoke napetosti okoli 06.30. Kraj so si ogledali policisti, kriminalisti in pristojne inšpekcijske službe, ki o okoliščinah delovne nesreče še zbirajo obvestila. (km) CGIL o družbi IRIS »Spojitev družbe IRIS z drugim podjetjem iz dežele FJK s ciljem, da bi prišlo do boljših storitev za občane, je pomembno. Obenem pa je potrebna pri tej operaciji velika previdnost.« Tako je napisal pokrajinski tajnik CGIL Paolo Liva, ki je želel podati mnenje sindikalnega združenja v zvezi z načrtom spojitve energetskega in okoljskega sektorja družbe IRIS. »Nisem navdušen nad dejstvom, da so se nekateri politični predstavniki že izrazili v prid spojitvi s podjetjem Acegas, ne da bi podrobno poznali industrijski načrt,« jer napisal Liva, ki je prepričan, da je pred najboljšo ekonomsko ponudbo treba upoštevati tudi perspektive, ki jih kandidatke za spojitev z IRIS-om ponujajo na področju zaposlenih, tarif in kakovostnih storitev. »Družba IRIS je bogastvo, ki ga ne gre razprodati. Goriški sindikati CGIL, CISL in UIL želimo sodelovati pri razpravi o teh vprašanjih in menimo, da mora upravni svet družbe IRIS pazljivo oceniti vse ponudbe, industrijske načrte ter izbrati tiste, ki so najbolj koristne za občane, teritorij in zaposlene.« Obtožena posilstva Tržaško javno tožilstvo zahteva od sodnika, da odredi sojenje za dva 17-letni-ka, ki jih je vrstnica obtožila posilstva. Po dogodku, ki se je pripetil lani v stanovanju v Gorici, se je dekle obrnilo na goriško kvesturo. Dekle je fanta tudi obtožila, da sta posnela posilstvo z mobilnim telefonom in posredovala posnetke prijateljem. Obtoženca trdita, da je dekle privolilo v spolni odnos. Predhodna obravnava bo 16. decembra. Okence za gradbeništvo Okence za gradbeništvo pri goriški občini bo odslej delovalo s podaljšanim urnikom. Odločitev je sprejel občinski odbornik Dario Baresi na podlagi deželnega zakona št. 5 iz leta 2007, ki predvideva ustanovitev enotnega okenca za gradbeništvo pri vsaki občini. Po novem bo okence, ki ima sedež v Ulici Garibaldi št. 7, odprto ob ponedeljkih med 9. in 11. uro ter med 15.30 in 17. uro. Ob torkih, četrtkih in petkih bo delovalo med 9. in 11. Vrnitev Gorice Italiji Danes bodo v Gorici obeležili 61. obletnico mirovne pogodbe, s katero je bilo mesto priključeno Italiji. Ob 10.30 bo polaganje vencev na oširku Divisione Man-tova, ob 11. uri pa bo svečanost v spominskem parku. Ob 17. uri bo na županstvu podelitev diplom članom divizije Gorizia. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 14. septembra 2008 1 1 vrh - Krvodajalska sekcija iz sovodenjske občine praznovala jubilej V krvodajalskih vrstah so vsi dobrodošli »Starost ni pomembna«- V 31 letih so skupno darovali kri 3.172-krat V krvodajalskih vrstah so vsi dobrodošli. Ni pomembno, koliko je nekdo star, dovolj je, da je zdrav in da bi rad pomagal sočloveku. Tako je v nedeljo na praznovanju 31. obletnice krvodajalske sekcije iz sovodenjske občine poudaril njen predsednik Štefan Tomsič. Po njegovih besedah lahko pri 18. letih vsakdo postane krvodajalec, če se za darovanje krvi odloči v zrelejših letih, pa bo njegova odločitve vsekakor dokaz velike občutljivosti in pripravljenosti na nesebično pomoč sočloveku. Praznovanje 31. obletnice sovo-denjske krvodajalske sekcije, ki se je začelo v petek z baklado, je potekalo na Vrhu. V nedeljo dopoldne je bila v vaški cerkvi slovesna maša, zatem pa so se krvodajalci v spremstvu krvodajalske godbe iz Vileša odpravili do vaškega spomenika, ki je posvečen padlim v narodnoosvobodilnem boju in žrtvam naci-fašizma, in pred njim položili venec. Dogajanje se je zatem preselilo v športno-kulturni center Danica. Predsednik Tom-sič je med nagovorom poudaril, da je društvo imelo od svoje ustanovitve skupno 282 članov, ki so v 31 letih kri darovali 3.172 krat. Prisotne na slovesnosti so zatem nagovorili podpredsednik pokrajinskega združenja krvodajalcev Gianfran-co Lorenzut, predsednik Rdečega križa iz Škofje loke Blaž Kujunčič in občinski odbornik Slavko Tomsič, ki se je sicer udeležil tudi petkove baklade. V nadaljevanju praznovanja so podelili priznanja. Dolgoletnega predsednika sovodenjske sekcije Branka Černica so imenovali za častnega predsednika, dolgoletno tajnico Marinko Batič pa za častno odborni-co. Priznanje za desetkrat darovano kri so nato prejeli Livio Pahor, Vanja Sossou, Roberto Ipavic, Jana Soban in Dragica Bu-dihna. Bronasto priznanje sta prejela Romina Devetak in David Cibini, srebrno priznanje pa Marko Volčič. Zlato priznanje za 50-krat darovano kri si je pri- Marinka Batič, Štefan Tomsič in Branko Černic (levo) in del udeležencev praznika na Vrhu BUMBACA služil Andrea Kogoj, Pietra Brumata pa so nagradili z zlatim odličjem za 75-krat darovano kri. Krvodajalsko knjižico so prejeli Jan Černic, Elena Benedetti, Katja Terpin, Aleksandra Škern, Daniele Mauri in Saša Tomsič, ki so prvič darovali kri. Kulturni program je nato oblikoval vrhovski dekliški zbor Bodeča neža pod vodstvom Mateje Černic; sledila je družabnost, med katero ni manjkalo dobre volje. gorica - Danes Vilmi Brajnik naziv viteza Goriška prefektinja Maria Augusta Marrosu bo danes izročila diplome dvanajstim občanom, ki jim je predsednik republike Giorgio Napolitano podelil državno odlikovanje. Med dobitniki priznanj, ki jih je Napolitano podelil 2. junija s podpisom odloka, je tudi Slovenka, bivša interniranka in ves povojni čas angažirana Vilma Brajnik iz Štandreža. Brajnikovi je bil priznan naslov viteza italijanske republike na predlog bivšega goriškega prefekta Roberta De Lorenza, vest pa je pricurljala v javnost že ob koncu julija. Ob 80-letni Brajnikovi bodo danes ob 12.30 v vladni palači na Travniku prejeli diplomo tudi Ezio Bregant Gnot, Maurizio Dal Bello, Onofrio De falco, Renato Colpo, Luciano Alberton, Ferruccio Fran-zot, Francesco la Porta in Arnaldo Greco, ki so bili zaradi zaslug in prizadevanja na področju kulture, umetnosti, znanosti, gospodarstva, socialnega dela in civilne oz. vojaške kariere deležni istega naslova kot Brajnikova. Nagrajeni bodo tudi Remigio Rossi, ki je bil imenovan za komendnika italijanske republike, ter Luigi Pastore in Mario Schiavon, ki jima je Napolitano dodelil naslov častnika. romjan - Šolsko leto se je začelo tudi v najbolj številčni osnovni šoli v zamejstvu Prvi dan pouka za 123 učencev Z didaktičnimi dejavnostmi so včeraj začeli tudi v vrtcih v Doberdobu, Sovodnjah, Rupi, Romjanu in Ronkah TRZIC Prekinili dobavo vode V Tržiču je včeraj popoldne osebje družbe Irisacqua prekinila dobavo pitne vode v stanovanjski hiši Mazzoli v ulici San Giovanni Bosco, v katero so se pred dvema letoma nezakonito vselile tri družine in dva posameznika. Podjetje za javne stanovanjske gradnje Ater je eni izmed družin že odredilo, da naj zapusti stanovanje; tega družina ni storila, čeprav so ji ponujali preselitev v deset drugih stanovanj, v katerih bi treba plačevati najemnino. Družine in posamezniki iz hiše Mazzoni bi morali plačati 4 tisoč evrov računa za porabo pitne vode, ker nezakonito naseljujejo stanovanja, pa svojega dolga do podjetja Irisacqua ne bodo poravnali. Šolski zvonec je včeraj poklical ponovno v klopi tudi otroke slovenske osnovne šole v Romjanu. Pred stavbo v ulici Capitel-lo se je ob italijanskih vrstnikih, s katerimi si delijo poslopje šole Brumati, včeraj zjutraj zbralo 123 učencev, po zaslugi katerih je slovenska osnovna šola v Romjanu najbolj množična slovenska osnovna šola v zamejstvu. Šolski prag je včeraj prvič prestopilo 31 otrok, kar bo tudi letos omogočilo ravnateljstvu Večstopenjske šole Doberdob, da bo v prvem razredu odprlo dve paralelki. Skupno bo šola letos štela sedem razredov - dva prva, dva druga ter tretji, četrti in peti razred - rastoči trend vpisov pa jasno kaže na potrebo po čimprejšnji izgradnji novega šolskega centra v Romjanu. Ob romjanski šoli so včeraj odprli vrata tudi vrtci Večstopenjske šole Doberdob. V Romjanu in Ronkah bodo letos šteli 105 otrok, med katerimi je 33 novih, v Doberdobu pa imajo 44 vpisov in 15 »novincev«. Sovodenjski vrtec bo v tem šolskem letu obiskovalo 28 otrok (13 v prvem letniku), vrtec v Rupi pa 18 otrok, med katerimi so štirje včeraj prvič spoznali novo okolje. Začetek šolskega leta v romjanskem vrtcu (zgoraj) in šoli (zgoraj desno); malčki v vrtcu v Rupi (desno) BUMBACA 1 6 Torek, 16- septembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / ajdovščina - Okrogla miza ob prazniku vrnitve Primorske matični domovini Primorska pred pomembnim izzivom preseganja meja Med sodelujočimi Boris Pahor, Jože Pirjevec, Marta Verginella, Ciril Zlobec in Boris Podrecca Ajdovsko gradbeno podjetje Pri-morje se je odločilo dan, ko Primorci praznujejo obletnico priključitve k domovini, zaznamovati z okroglo mizo in odkritjem doprsnega kipa Venu Pilo-nu, ki se ga je udeležil tudi umetnikov vnuk, v Franciji živeči François Pilon. O aktualni podobi Primorske in izzivih preseganja meja so razmišljali akademik in pisatelj Boris Pahor, znanstvenik in fotograf Evgen Bavčar, akademik in pesnik Ciril Zlobec, zgodovinar Jože Pirjevec, arhitekt Boris Podrecca, zgodovinarka Marta Verginella, gospodarstvenik Rok Uršič in poslovnež Radovan Grapulin. Okroglo mizo je vodil novinar Ervin Hladnik Milharčič. Gostje so pred polno dvorano spregovorili predvsem vsak o svojem delu in življenjskih zgodbah, ki se prepletajo s Primorsko, z mejo in obema obmejnima prostoroma in kulturama. Boris Pahor je na moderatorjevo vprašanje, kako to, da njegova dela šele v zadnjem času postajajo prepoznavna tudi v Italiji, se pravi tam, kjer živi in dela, odgovoril z orisom niza dogodkov, ki so botrovali temu, da je tudi v italijanskem prostoru uspel spregovoriti o fašizmu. »V Italiji sem postal misijonar, ki pripoveduje o svoji mladosti, zaznamovani s fašizmom,« je sklenil svoje razmišljanje Pahor. Fašizem je zaznamoval tudi delo in življenjsko pot Cirila Zlobca: prvo srečanje z Evropo je doživel, ko je z očetom kot majhen deček obiskal Trst. Tam pa ga je v obraz pljunil fašist, rekoč, da bo obračunal z njim, če ga še enkrat sliši govoriti v tem »svinjskem« jeziku, kot se je izrazil. Da Z desne Pirjevec, Zlobec, Pahor in Podrecca FOTO K. M. se zgodovine ne da pozabiti, se je strinjal tudi Jože Pirjevec, ki je prišel do zaključka, da so Primorci že leta 1848 začrtali ambiciozen program. Imeti Trst in se vključiti v Evropo. Po letu 1945, ko se je Primorska znašla na pogorišču, pa so Primorci uspeli na novo ustvariti elito. »Zato je sedaj čas, da se z njo uveljavimo tudi v osrednji Sloveniji,« je svoje razmišljanje zaključil Pir- jevec. Odgovor na vprašanje, kaj je univerzalno, pa je ponudil Evgen Bavčar: »Lokalno plus podrti zidovi, takšni, ki nas omejujejo. Tega bi se morali Primorci najgloblje zavedati«. (km) nova gorica - Primorje položilo temeljni kamen 100 milijonov evrov vrednega projekta Majske poljane na startu Za tri enajstnadstropne stolpnice so že izkopali gradbene jame - »Kakovostna stanovanja bodo zanimiva tudi za Goričane« »Majske poljane so na startu. Sedaj nas čaka tek na 100 metrov.« Tako je na včerajšnjem polaganju temeljnega kamna za največji projekt skupine Primorje načrtovani tempo izgradnje ponazoril generalni direktor družbe Dušan Črnigoj. Majske poljane bodo novo mesto v malem, ki bodo na 106.000 kvadratnih metrih površine zrasle med železnico in Prvomajsko ulico v Novi Gorici oziroma v neposredni bližini Gorice. Investitorji se zaradi bližine z italijansko mejo nadejajo, da bodo predvsem stanovanja zanimiva tudi za Goričane. Včeraj je bil tako položen temeljni kamen za izgradnjo celotnega kompleksa, ki zajema stanovanjski, trgovski in javni program, najprej pa bodo zgrajene tri stanovanjske stolpnice s skupno 214 stanovanji in 409 parkirnimi mesti v podzemnih garažah. Stolpnice bodo narejene vsaka po drugačni arhitektonski zasnovi. Zaradi obsežnosti projekta bodo Majske poljane nastajale v več fazah. Prva predvideva izgradnjo treh stolpičev -enajstnadstropnih stolpnic, za katere so že narejene gradbene jame s temelji. Stolpnice so projektirale tri različne projektantske skupine: objekt A, ki ga je zasnovala skupina Sadar-Vuga arhitekti, je stor-žaste zasnove, v njem bo 72 stanovanj in 10 lokalov, objekt B je projektirala skupina Primorje-Arhikon, njegova značilnost je preprosta forma, v njem bo 73 stanovanj in 10 lokalov, objekt C pa je zasnoval Arhitekturni biro Ravnikar Potokar. Njegova razpoznavnost bodo zamiki posameznih etaž, ki bodo omogočali zunanje terase pred stanovanji - teh bo 69 in 8 lokalov. Vse tri stolpnice so torej že v izgradnji, po Črnigojevih besedah bodo vse-ljive pomladi leta 2010. Na Majskih poljanah je sicer predvidenih skupno več kot 700 stanovanj, celotna investicija bo ajdovsko Primorje veljala 100 milijonov evrov. Vzporedno z Računalniška simulacija enajstnadstropnih stolpnic (levo) in polaganje temeljnega kamna FOTO K. M. gradnjo bodo uredili še celotno odvod-njavanje v Sočo. Preostala stanovanja se bodo nahajala v nižjih blokih, linijskih objektih vzdolž Prvomajske ulice. Na vprašanje, kdaj bodo zgrajeni ti objekti, Črni-goj odgovarja: »Odvisno, kdaj bomo prodali stanovanja v stolpnicah.« »Želeli smo uresničiti vizijo gradnje, ki bo dostojna za Novo Gorico, ta prostor pa naj bi postal tudi povezava s sosednjo Gorico,« poudarja generalni direktor Pri-morja, ki o cenah stanovanj še ni želel govoriti, povedal pa je, da bodo konkurenčne razmeram na tržišču. Tudi novogori-ški župan Mirko Brulc je poudaril, da si mesto, ki postaja regijsko središče s projektom, kot so Majske poljane, želi navezave s sosednjo Gorico. Tudi župan pričakuje, da bodo »kakovostna nova stanovanja zanimiva tudi za prebivalce Gorice«. Poleg stanovanjskega in trgovskega dela bodo Majske poljane vsebovale tudi t. i. javni program: vrtce, zdravstvene ambu- lante... mestna občina pa se nadeja še pridobitve prostora za izgradnjo 40 do 45 ne-profitnih stanovanj. Direktorica občinskega stanovanjskega sklada Nataša Leban upa, da bo pogodba s Primorjem podpisana že v kratkem. Primorje je zemljišče, kjer bodo stale Majske poljane, kupile že pred poldrugim letom od Slovenskih železnic. Zanj so odštele 23 milijonov evrov, v izgradnjo stanovanjskega dela na 60.000 kvadratnih metrih površin bodo vložili 100 milijonov evrov. Ker se Primorje ne ukvarja s trgovsko dejavnostjo, je za poslovni oz. trgovski del našlo sovlagatelje, ljubljansko družbo Immorent. Ti bodo vložili še 50 milijonov evrov v izgradnjo poslovno-trgov-skega dela na 45.000 kvadratnih metrih površin. Prvi objekt naj bi začeli graditi že v kratkem, v roku enega meseca. Celotne Majske poljane naj bi bile zaključene v prihodnjih štirih do petih letih. Katja Munih kostanjevica Vodnik zgodovino samostana Luigi Tavano BUMBACA V okviru študijske in založniške dejavnosti goriškega Inštituta za družbeno in versko zgodovino je izšla knjiga z naslovom »La Castagnavizza«, avtorja katere sta Liliana Mlakar in Luigi Tavano. Gre za sto strani obsegajočo monografijo žepnega formata, ki obravnava karmeličanski samostan iz zgodovinskega in zgodo-vinsko-umetniškega zornega kota. Da ima knjiga pravzaprav strukturo vodnika, nam priča bogata bera fotografij o notranjih poslikavah cerkve, tlorisi notranjih prostorov in drugih posnetkov, ki pričajo o dejavnostih in o pomembnejših dogodkih v samostanu skozi čas. Omeniti velja, da je zadnje znanstveno delo o zgodovini samostana izšlo pred sto šestdesetimi leti. »Končno bodo Goričani dobili v roke knjigo, s katero bodo spoznali del zgodovine našega mesta, kateremu Kostanjevica tudi pripada,« je na predstavitvi knjige, ki je potekala v petek zvečer v nabito polni konferenčni dvorani sedeža Fundacije goriške hranilnice povedal goriški nadškof Dino De Antoni. Predstavitve so se ob prisotnosti avtorjev udeležili še predstavniki frančiškanskega reda, pre-fektinja Maria Augusta Marrosu in zgodovinarka Liliana Ferrari. Vsebino knjige je prisotnim predstavil zgodovinar Andrea Tilatti, predavatelj in poznavalec srednjeveške zgodovine na Videmski univerzi. Prva dokumentirana postavitev svetišča na gozdnati vzpetini sega v sedemnajsto stoletje. Med letom 1623-1625 je dal lastnik zemljišča grof Matija Della Tor-re-Thurn zgraditi kapelo in manjši samostan (izraz »kapela« še danes uporabljajo Goričani, ko omenjajo samostan) s sveto podobo Marije, ki drži otroka v naročju. Postavitvi so botrovale legende o prikazu matere božje na tem mestu, ki je postal kraj ljudskega čaščenja. Varstvo samostana so kasneje prevzeli karmeličani. V tem času je duhovno središče dobilo današnjo arhitektonsko podobo in razsežnost. Leta 1781 so morali karmeličani samostan zapustiti saj so se znašli pod udarcem reforme Jožefa II. Leta 1811 so se v samostan vselili frančiškani, ki so še danes varuhi kostanjeviškega samostana. Le-ta je danes širše poznan, ker hrani družinsko grobnico zadnjih članov francoske kraljeve rodbine Burbonov. Najtežje čase je kostanjeviški samostan doživljal v dvajsetem stoletju. Med prvo svetovno vojno je bil objekt porušen, uničenih je bilo večji del sakralnih fresk, ki krasijo srednjo cerkveno ladjo. Razmejitev iz leta 1945 je kostanjevi-škemu samostanu odtrgala staro romarsko pot, ki je na kostanjevi-ški grič vodila iz ulice Cappella. Ob zaključku vsebinskega pregleda knjige je petkovo predstavitev zgodovinar Tilatti zaključil z mislijo: »Knjiga poroča o preteklosti na racionalen način brez političnih manipulaciji in drugih predsodkov«. (VaS) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 14. septembra 2008 1 1 gorica - Zaključila se je 16. Mittelmoda Slavila ustvarjalnost italijanskih oblikovalcev Prestižno priznanje za talentirane mlade modne oblikovalce »Mittelmoda« si je letos prislužil Italijan. Za dobitnika 16. prestižnega natečaja, ki se je v soboto zaključilo na goriškem sejemskem razstavišču, je žirija proglasila Paola Valeria Ferrarija, ki se je med 25 konkurenti iz celega sveta najbolje odrezal. Ferrari si je ob 10.000 evrih za najboljšo kolekcijo prislužil tudi priznanje Lec-tra, ki ga sestavljajo software licenca ter enoletna naročnina na spletno stran www.wgsn.com in na revijo »Sportswear international«. Žirija je bila navdušena tudi nad italijansko stilistko Karisio Papponi, sicer študentko na akademiji v Antwerpnu, ki je prejela nagrado »Sistema moda Italia« in potovanje v Brazilijo, kjer bo potekala prireditev »Fashion Week«. Papponijeva je prejela tudi nagradi Levi's (5.000 evrov) in H&M (2.000 evrov). Z nagrado »Levi's Award« je bila nagrajena kolekcija, ki je najbolje reinterpretirala klasični model hiše -in sicer »Re - design an icon - 501 Levi's«. Nizozemec Elisien Gringhuis je prejel nagrado 2.500 evrov za najbolj izvirno kolekcijo, Španka Karlota Las Palas pa priznanje za najboljša bombažna oblačila. Med mnogimi nagradami, ki so jih prejeli ustvarjalci, so bile ogromne plišaste kreacije tovarne Trudi in velike lizike, ki jih je podarila Chupa Chup's. Na sobotnem večeru se je s svojimi kreacijami predstavilo 25 mladih modnih talentov iz 14 različnih držav, med katerimi sta bili tudi Slovenija in Italija. Poleg predstavnikov oblasti je Gorica častno gostila kopico pripadnikov sveta mode. Prisotni so bili namreč kreatorji in dirigenti največjih modnih multinacionalk, od Levi'sa do Kreacija zmagovalca Ferrarija H&M-a. Prisotni so bili tudi slavni kreator Elio Fiorucci, častni predsednik projekta Giuseppe Modenese in novopečeni predsednik Matteo Marzotto, ki je med defile-jem poudaril pomembnost, ki jo ta natečaj zaseda na svetovnem nivoju. Ne gre sicer pozabiti, da so zmagovalci in nastopajoči iz prejšnjih let bili vključeni v največje svetovne modne firme in so pri nekaterih celo ustvarili svoje kolekcije. Sobotni večer, ki se je vsekakor pričel s skoraj enourno zamudo, je potekal brez posebnih efektov, bil je pa zanimiv predvsem zato, ker so lahko na njem vsi videli pogled na modno sceno mladih oblikovalcev, ki bodo čez kako desetletje vodili svetovne modne smernice. Gorica je doživela svoj vikend modne slave, prisotni na reviji pa so nedvomno želeli, da bi modni blišč bolj pogosto poživil mesto. (td) gorica - Jutri na štadionu Na Malih Rojah atletika brez meja Jutri bo štadion Fabretto na Malih Rojah prizorišče dveh pomembnih športnih dogodkov v atletiki na mladinski ravni. Gorica bo namreč gostila deželni pokal Minerva in deveto izvedbo mednarodnega prvenstva »Senza confini 2008«. Dogodek je včeraj v imenu vseh pokroviteljev, dežele FJK, goriške pokrajine in občine, Fundacije Goriške hranilnice ter podjetja Minerva, predstavil občinski odbornik za šport Sergio Cosma. Pokal Minerva, ki je namenjen športnikom od desetega do petnajstega leta starosti, ki so včlanjeni v deželnih atletskih klubih se bo pričel ob 17.15. Udeleženci se bodo preizkusili v teku na 100 metrov in štafeti. Ob 20. uri se bo pričelo mednarodno mladinsko prvenstvo »Senza confini 2008«, katerega se bodo poleg atletov iz FJK udeležili še atleti in atletinje iz Slovenije in z avstrijske Koroške. Preizkusili se bodo v teku na sto in tisoč metrov, v skoku v daljino, skoku v višino in metu kopija. Glede posodobitvenih del, ki ravnokar potekajo v občinskem športnem središču in tistih, ki se bodo pričela v prihodnjih tednih in bodo posledično začasno ohromila dejavnost tamkajšnjega goriškega društva »At-letica Gorizia« je Cosma povedal: » Upam, da bo novembra že vse nared, da bo dejavnost na goriškem štadionu ponovno polno stekla«. (VaS) doberdob - Zbor uspešen na gostovanju Hrast v Azzanu osvojil zmago in veliko nagrado Mešani pevski zbor Hrast je pod vodstvom dirigenta Hilarija Lavrenčiča v soboto,13. septembra, sodeloval na mednarodnem zborovskem tekmovanju v Azzanu X; z gostovanja se Doberdobci vračajo z dvema pomembnima priznanjema. Najprej je v kategoriji mešanih zborov osvojil prvo mesto. Žirija ga je za tem imenovala tudi za najboljši zbor tekmovanja, ki je bil razdeljen v tri kategorije, in mu dodelila veliko nagrado tekmovanja. Doberdobski pevski zbor se je udeležil tekmovanja v kategoriji mešanih zborov. Na natečaj so se prijavili mešani pevski zbori iz Italije in Hrvaške. Ob tem sta vzporedno potekala tudi tekmovalna koncerta za ženske in moške pevske sestave. V kategoriji ženskih pevskih zborov se je tekmovanja udeležila tudi vokalna skupina Vinika z Dobrovega pod vodstvom goriške zborovodkinje Franke Žgavec. Tudi briški pevski sestav se je odlično odrezal, saj je osvojil prvo mesto v kategoriji ženskih zborov. Večerno razglasitev rezultatov je popestril koncert zmagovalnih zborov, ki so uspešne sklad- be še enkrat predstavili občinstvu, in skupna pesem, ki so jo v kanonu zapeli vsi nastopajoči zbori. Zborovsko tekmovanje v Azzanu X v ljudskih napevih in priredbah je letos bilo na sporedu že sedmič zapored. Priznana mednarodna žirija, član katere je bil tudi slovenski dirigent Jože Fürst, je pohvalila visoko kakovostno raven tekmovanja, ki je bila po njenem mnenju najboljša doslej. Tekmovanje že od vsega začetka predvideva program ljudskih pesmi. Mešani pevski zbor Hrast in dirigent Hilarij Lavrenčič sta se odločila publiki in žiriji prikazati zanimiv prerez v slovensko ljudsko pesem in dušo tostran in onstran meje ter seveda skladatelje, ki ljudsko pevsko zakladnico oživljajo s priredbami za mešani zbor. Šlo je za izbor napevov, ki predstavljajo različne slovenske pokrajine od Primorske do Prek-murja. Doberdobski pevci so tako izvajali ljudske Polka je ukazana (Ubald Vrabec), Vöra bije (Uroš Krek), Petelinček je zapieu (Hilarij Lavrenčič) in Zeleni Jurij (Samo Vremšak). [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 16.45 - 18.30 -20.15 - 22.10 »Hancock«. Dvorana 2: 17.00 - 18.40 »Kung fu Panda«; 20.00 - 22.00 »Un giorno per-fetto«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »II papà di Giovanna«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 16.45 - 18.30 -20.15 - 22.15 »Hancock«. Dvorana 2: 17.00 - 19.00 »Un giorno perfetto«; 21.15 »Hancock«. Dvorana 3: 16.50 - 18.30 - 20.10 -22.00 »Kung fu panda«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Il papà di Giovanna«. Dvorana 5: niz »Kinemax dAutore« 17.45 - 20.00 - 22.00 »Sotto le bombe«. fl Razstave nih urah prireditvami. M Koncerti FESTIVAL DVORNE GLASBE: v petek, 19. septembra, ob 20. uri bo v gradu Kromberk koncert skladb Anne Bon. Nastopil bo ansambel Oberon; vstop prost, informacije na tel. 0481531326, www.dramsam.it. H Šolske vesti POTEKA NABIRALNA AKCIJA za namestitev Trubarjevega obeležja na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v Ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega liceja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki -Kmečki banki (št. 003571002089). Predaja kamnitega obeležja bo potekala ob proslavi, ki jo bo šola priredila v letošnjem oktobru. Morebitni presežek stroška za namestitev kipa bo namenjen potrebam šole. & Izleti Trbovlje za obisk in srečanje članov pobratenih društev Solkan, Trbovlje in DSUG. Vpisovanje pri poverjenih do zasedbe mest na enem samem avtobusu. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO Gorica organizira v okviru Kekčeve poti v nedeljo, 21. septembra, izlet na Črno prst (predvidoma 7 ur hoje). Zbirališče na železniški postaji v Novi Gorici ob 7.15; informacije na tel. 0481-882328 (Marko Lutman v večernih urah). ZDRUŽENJE AMICI DEL TRASPORTO SU ROTAIA prireja v soboto, 20. septembra, obisk delavnice, kjer vzdržujejo lokomotive v Trstu. Odhod z vlakom ob 8. uri z železniške postaje v Gorici, povratek ob 13. uri; informacije in vpisovanje na tel. 348-9223259 (Pino Ieusig) ali na tel.333-6205252 (Patrizio Venier). KONFEDERACIJA KMETOV ITALIJE (CIA) prireja v sodelovanju s Kmečko zvezo izlet za upokojence v To-skano od 6. do 11. oktobra. Ogledali si bodo Montecatini, Firenze, Siena, Volterra, Arezzo, Pescia, Collodi, Lucca in Viareggio. Cena izleta znaša 530 evrov; vpisovanja in informacije v uradih Kmečke zveze (tel. 040362941). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo 11. oktobra enodnevni avtobusni izlet v Rovinj in z ladjo na Lem-ski kanal. Vpisovanje v Agrarii Mila (tel. 0481-78398), gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 3804203829). □ Obvestila OD KRASA DO MORJA je naslov razstave ob 100. obletnici tržiške ladjedelnice, na kateri so na ogled umetniška dela Avgusta Černigoja in Lojzeta Spacala, ki so krasila čezocean-ske ladje; do 21. septembra od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro. RAZSTAVA »CANTIERE - 100 ANNI DI NAVI A MONFALCONE« bo na ogled do 31. oktobra samo po predhodni najavi za šole in združenja na tel. 0481-492746, 492341 (od ponedeljka do petka med 10.30 in 12. uro ter med 15. in 16.30), za posameznike na zeleno številko 800016044 vsak dan med 9. in 18. uro. V ARS GALERIJI v prostorih na Travniku 25 v Gorici je na ogled razstava likovne kolonije društva za umetnost KONS; do 4. oktobra od torka do sobote po urniku Katoliške knjigarne. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je na ogled samostojna fotografska razstava Zdenka Vogriča ob njegovi 80-letnici; do 30. septembra od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter v večer- DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 27. septembra, enodnevni izlet v AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja začetniški in nadaljevalni tečaj diato-nične harmonike pod vodstvom Andreja Gropajca. Sestanek bo v sredo, 24. septembra, ob 18. uri v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah; informacije na tel. 338-6495722 (Martina). AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja plesni tečaj modernih plesov pod vodstvom Jelke Bogatec za otroke od 6. do 13. leta starosti. Prva vaja bo v sredo, 24. septembra, od 18. do 19. ure v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah; informacije na tel. 3386495722 (Martina). OK VAL obvešča, da poteka vsak torek in četrtek v štandreški telovadnici otroška telovadba in miniodbojko: za letnike 2002 in 2003 med 15.30 in 16.30, za letnike 1999-2001 med 16.30 in 17.45 in za letnike 1997-1998 med 17.45 in 19. uro; informacije in vpisovanje v večernih urah na tel. 3939294686 (Sandro Corva), 3331439655 (Tjaša Corva) ali na naslovu okval@virgilio.it. ŠZ DOM obvešča, da ob ponedeljkih in četrtkih med 17. uro in 18.30 potekajo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici treningi košarke. Namenjeni so tako začetnikom kot otrokom, ki so se jih udeležili že lani; informacije v popoldanskih urah v Kulturnem domu (tel. 0481-33288). ŠZ OLYMPIA ponuja v sezoni 2008/09: telovadbo Gymplay za predšolske otroke od 3. leta starosti, športno ritmično gimnastiko za deklice od 5. leta starosti, orodno telovadbo od 5. leta starosti, odbojko in miniodbojka od 9. leta starosti, športni ples od 6. do 18. leta in več; vpisovanje in informacije do četrtka, 18. septembra, od 17. do 18.30 v uradu ŠZ Olympia na Drevoredu 20. septembra 118 v Gorici ali na tel. 335-5952551 (Damijana). DRUŠTVO JADRO prireja dva tečaja slovenščine za odrasle (začetni in nadaljevalni) na sedežu društva v Rom-janu od oktobra do januarja (petdeset ur po štiri ure tedensko v dveh večerih). Organizacijsko srečanje bo v torek, 30. septembra, ob 20.30 na sedežu društva v ul. Monte 6 Busi 2; informacije pri članih društva, v ronški knjižnici in v mladinskem informativnem središču v Tržiču (Informa-giovani) na Drevoredu San Marco 70 (tel. 0481-798011). DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ iz Gorice nujno išče sodelavce za popoldansko delo z otroki. Interesenti naj pokličejo v Dijaški dom (tel. 0481533495). KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi člane in sodelavce na občni zbor volilnega značaja v torek, 7. oktobra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v dru- gem sklicanju v Kulturnem domu v Sovodnjah. Kdor bi želel sodelovati v novem odboru društva, naj pokliče na tel. 349-3666161 (Erik, zvečer ali ob uri kosila). PALAČA CORONINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici bo do oktobra odprta od torka do sobote med 10. in 13. uro in med 14. in 19. uro, ob nedeljah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 15. in 20. uro; informacije na tel. 0481-533485. POKRAJINSKI ODBOR VZPI-ANPI je posredoval seznam listkov loterije, ki so jih izžrebali v ponedeljek, 8. septembra: 1. nagrada (vikend v evropsko prestolnico za dve osebi) listek št. 5933; 2. (žensko in moško gorsko kolo) št. 2043; 3. (prenosni DVD) št. 4991; 4. (mikrovalovna pečka) št. 1168; 5. (prenosni telefon) št. 5135; 6. (kuhinjski robot) št. 3030; 7. (Walkie Talkie Winner) št. 1641; 8. (prenosni sesalnik) št. 1217; 9. (sušilnik) št. 5755; 10. (likalnik) št. 909. Nagrade so na razpolago do 10. oktobra na sedežu v Ul. Valentinis 84 v Tržiču (tel. 0481798098) ob torkih, četrtkih in petkih med 9. in 12. uro. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE prireja vsakoletni Partizanski piknik v nedeljo, 5. oktobra, ob 16. uri v gostilni Kapriol v Dolu. Odbor sekcije pričakuje tudi člane in prijatelje mlajših generacij; informacije in vpisovanje na tel. 0481-78192 (Joško Vižintin) in tel. 0481-419946 (Jordan Semolič). URAD ATER v Ul. Verdi na vogalu z Ul. Roma v Tržiču bo septembra in oktobra odprt samo ob ponedeljkih med 9.30 in 12.30. ZADRUŽNA BANKA DOBERDOB-SOVODNJE vabi na praznovanja ob 100-letnici ustanovitve: v petek, 19. septembra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici bo slavnostna akademija stoletnice v režiji Vesne Tomsič; v soboto, 20. septembra, ob 21. uri bo na prireditvenem prostoru KD So-vodnje v Sovodnjah koncert skupin Blek Panters in The Maff Show; v nedeljo, 21. septembra, bo članski praznik v Sovodnjah: ob 10.30 maša v cerkvi Sv. Martina v Sovodnjah, ob 11.30 mimohod pihalnega orkestra Kras iz Doberdoba do prireditvenega prostora, kjer bo koncert, ob 12.30 govor predsednika banke in nagrajevanje, ob 13. uri kosilo za člane, sledila bo zabava ob zvokih ansambla Happy Day. ZDRUŽENJE CUORE AMICO obvešča, da bo sedež v Ul. Cipriani, 71 v Gorici do 17. septembra zaprt. 0 Prireditve V CENTRU GRADINA v Doberdobu bo v četrtek, 18. septembra, ob 20.30 večer na temo kraške kuhinje z Vesno Guštin. Sledil bo prigrizek. S Poslovni oglasi POŠTENA GOSPA Z IZKUŠNJAMI IŠČE delo kot gospodinjska pomočnica, večkrat tedensko. 00386-31220557 v večernih urah 0 Mali oglasi KAMIN ventiliran Palazzetti, v odličnem stanju, oblečen v roza-belem marmorju, uporabljen samo eno zimo, prodam po zelo ugodni ceni; tel. 348-4735330. NUJNO IŠČEM sorodnike pokojne gospe Leopoldine Makovec, ki je stanovala v Ul. Leopardi 8 v Gorici in je bila rojena 31.10.1902. Saverij Rožič, tel. 0481-390688. Pogrebi DANES V ŠLOVRENCU: 14.00, Olimpia Ross vd. Medeot (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.40) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 10.45, Vida Colja s pokopališča v cerkev Sv. Štefana v Romjanu in na pokopališče v Vižoljah; 11.00, Livio Sfiligoi (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališče v Tržiču. DANES V TURJAKU: 14.00, Nevio Bal-dusso (iz tržiške bolnišnice ob 13.45) v cerkvi in na pokopališču. 1 8 Torek, 16. septembra 2008 PRIREDITVE / slovenija - Lahka glasba Vrsta koncertov predvsem v Ljubljani Tudi v drugi polovici septembra se obeta obilica koncertov. V sredo, 17. septembra bo v ljubljanskih Križankah nastopila mlada hrvaška pevka Nina Badric z gostoma Gibonnijem in Markom To-ljem. Večkratna zmagovalka hrvaških glasbenih »oskarjev« porin z izjemnim glasom vedno očara poslušalce in ljubljanski koncert pri tem ne bo izjema. Vstopnice so v prodaji po 22 oziroma 25 evrov. V četrtek, 18. septembra bomo lahko znova v živo poslušali Bajago, ki je pred kratkim nastopil v Portorožu. Tokrat bo na vrsti Ljubljana s koncertom v Cvetličarni (ob 21. uri, cena vstopnice 22 evrov). 20. septembra bo na vrsti koncert še enega izmed te čase izredno popularnimi hrvaškimi pevci. V Ca- sinoju Kongo v Grosupljah bo od 22. ure dalje za goste v živo nastopal Tony Cetinski. VVstopnice so v prodaji po 25 €. Teden pozneje (v četrtek, 25. septembra) bo v Križankah ob 20. uri nastopila atraktivna, zanimiva, na trenutke šokantna in provokativna Josipa Lisac, ki vselej preseneča s svojo posebno glasbo. Vstopnice po 25 evrov. Istega večera bo v Cvetličarni nastopila skupina Tribute to EKV. Gre za skupino Ekaterina Velika, ki izvaja uspešnice legendarne beograjske jugo-rock skupine, ki se je razšla po prezgodnji smrti frontmena Milana Mla-denovica. Vstopnica 17 evrov. V petek, 26. septembra bo v Križankah nastopila še Tereza Kesovija. Koncert se bo začel ob 20. uri, vstopnice so v prodaji po 29 evrov. Zadnji dnevi v mesecu so namenjeni le enemu koncertu, saj je napovedani koncert škotske skupine Primal Scream, ki je nastala leta 1982 v Glasgowu pod vodstvom pevca Bobbyja Gillespia, odpadel. Za vrhunski zaključek meseca bo poskrbel oče ameriškega punk ro-cka Iggy Pop z legendarno skupino The Stooges. Ze od 70. let Iggy Pop navdušuje privržence te glasbene zvrsti in veliko njegovih albumov je doživelo izreden uspeh. Kot pred-skupina bo nastopala hrvaška zasedba Psihomodo Pop. Koncert Iggyja Popa bo v ponedeljek, 29. septembra v Hali Tivoli. Vstopnice: v predprodaji do 2. septembra po 36 oz. 39 evrov, po 3. septembru pa po 39 in 43 evrov. Iztok Furlanič ljubljana Opera se klanja Pucciniju Operni navdušenci po vsem svetu se letos spominjajo 150-le-tnice rojstva Giacoma Puccinija. Zato so se v SNG Opera in balet Ljubljana odločili, da bodo ob začetku sezone koncertno izvedli njegovo tretjo opero Manon Lescaut. Lirični drami v štirih dejanjih je bilo mogoče prisluhniti sinoči, ponovitev pa bo danes, in sicer v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Libreto za opero je nastal po literarni predlogi Zgodba viteza Grieuškega in Manon Lescaut iz leta 1731 avtorja A. Prevosta. Ustvarjalne moči pri pisanju besedila je združilo kar nekaj avtorjev, sodeloval je celo skladatelj. Prva uprizoritev je bila leta 1893 v Teatro Regio v Torinu. V Puccinijevem opusu velja Manon Lescaut za opero, ki je utrdila njegov zvezdniški sloves med skladatelji. V času njegovega življenja je veljala za njegovo najuspešnejše operno delo, so zapisali v gledališču. V Sloveniji so Manon Lescaut prvič izvedli 15. marca 1924 v Ljubljani, doživela je za takratni čas neverjetnih 32 ponovitev. Pred drugo svetovno vojno je na ljubljanskem odru zaživela še 17. maja 1938, nazadnje pa si jo je operno občinstvo lahko ogledalo 1. oktobra 1966 v Mariboru. Na tradicionalnem otvoritvenem koncertu sezone nastopajo solisti, operni zbor in orkester pod taktirko Lorisa Voltolinija. Naslovno vlogo pojeta v alterna-ciji Galja Gorčeva in Milena Mo-rača,v ostalih vlogah pa Marko Ko-bal in Robert Vrčon, Branko Ro-binšak in Jure Kušar, Saša Čano in Juan Vasle, Dejan Vrbančič in Andrej Debevec ter drugi. Ljubljanska Opera s tem vstopa v svojo tretjo sezono zunaj matične hiše, saj njena obnova še vedno traja. Večino predstav bo uprizorila v osrednjem slovenskem kulturnem hramu. (STA) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA ŠEMPOLAJ Dvorišče osnovne šole Jutri, 17. septembra ob 20.30 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu. GORICA Kulturni dom ■ 18. gledališki festival »Castello di Gorizia« V soboto, 20. septembra, ob 20.30 / »Lopera da tre soldi« v priredbi gledališke skupine G. A. D. Citta di Pistoia. V petek, 26. septembra, ob20.30 / »Il mastino dei Baskerville« v priredbi gledališke skupine Teatro Immagine - Sal-zano (Benetke). _SLOVENIJA_ PIRAN Gledališče Tartini V petek, 19. septembra, ob 20.00 / gostovanje Gledališča Koper z monodramo Zorana Hočevarja »Za znoret« (ironična izpoved moškega zrelih let v spopadu s časom). Režija: Nick Upper; igra: Valter Dragan. HRVATINI Kulturni dom V sredo, 24. in v četrtek, 25. septembra, ob 20.00 / ztok Mlakar: »Duoh-tar pod mus!«. Režija: Vito Taufer. SEŽANA Kosovelov dom V četrtek, 18. septembra ob 20.00 / Gledališka skupina TŠKD Urbanščica - Tone Partljič: »Krivica boli«. Režija Boris Mahnič. Igrajo: David Hreščak, Urška Florjančič, Tamara Kljun in Miran Fur-lan. Predstavo soustvarjajo: Bojana Kralj, Erna Mahnič, Danila Gombač, Mirjam F. Franetič, Jože Franetič Jožica Ivančič, Alen Novak in Stojan Gorup. NOVA GORICA SNG Nova Gorica V petek, 19. septembra, ob 20.00 / Maksim Gorki: »Letoviščarji«. Režiser: Paolo Magelli. V torek, 23. septembra, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!«. Režija: Vito Taufer. V soboto, 27. septembra, ob 20.00 / A. Annecchino - R. de Ceccatty - J. Kica: »Alica« (Alice). Režiser: Janusz Kica. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 16. septembra, ob 18.00 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V soboto, 20. septembra, ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. Mala drama Danes, 16. septembra, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V petek, 26. in v soboto, 27. septembra, ob 20.00 / Jean-Luc lagarce: »Samo konec sveta«. V ponedeljek, 29. in v torek, 30. septembra, ob 20.00 / Jean-Luc lagarce: »Samo konec sveta«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder William Shakespeare: »Milo za drago« / jutri, 17., v četrtek, 18. in v petek, 19. septembra, ob 20.00, v torek, 23. septembra, ob 15.30 in ob 20.00, v sredo, 24., v četrtek, 25. in v torek, 30. septembra, ob 20.00. V soboto, 27. septembra, ob 20.00 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon har-nick: »Goslač na strehi. Mala scena V petek, 26. septembra, ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. V soboto, 27. septembra, ob 20.00 / Jose Sanchis Sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«. V ponedeljek, 29. septembra, ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. ■ Ex Ponto 15. mednarodni gledališki festival Jutri, 17. septembra, ob 20.00 / Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana / A. Strindberg: »Mrtvaški ples«. Režija: Margarita Mladenova. Produkcija: Gledališki laboratorij Sfumato, Sofija (Bolgarija). V četrtek, 18. septembra, ob 20.00 / v Slovenskem mladinskem gledališču / S. & M. Jurcer: »Medejin krik«. Režija: Sašo Jurcer. Produkcija: Jurcer, Maribor. Soprodukcija: Festival Ex Ponto, Ljubljana; Festival Teuta - Novi antični teater, Kotor (Črna Gora); Slovensko narodno gledališče Maribor; Festival Za-dar snova (Hrvaška). V petek, 19. septembra, ob 20.00 / v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma / SHO-BO-GEN-ZO / režija: Jozef Nadj. Produkcija: Regionalni ustvarjalni atelje Josef Nadj, Kanjiža (Srbija). V soboto, 20. septembra, ob 20.00 / v Stari mestni elektrarni - Elektro Ljubljana / plesno-gledališka predstava po motivih A. P. Čehova Striček: Vanja: »Striček: Vanja in 12 šopkov Zasnova«, režija, scenografija: Barbara Novakovič. Produkcija: Mu-zeum, Ljubljana; soprodukcija: Festival Ex Ponto, Ljubljana in Festival Ljubljana. V sodelovanju z: Bunker, Stara mestna elektrarna -- Elektro Ljubljana. V nedeljo, 21. septembra, ob 20.00 / v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma / I. Štivičic - M. Krleža: »Pijana noč 1918«. Režija: Lenka Udovički; produkcija: Gledališče Ulysses, Brioni (Hrvaška). V ponedeljek, 22. septembra, ob 20.00 / Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana / L. Bangerter: »Random - Plasma-Project 9«. Režija: Lukas Bangerter; produkcija: Plasma, Zürich (Švica); soprodukcija: Theaterhaus Gessneral-lee, Zürich & Schlachthaus Theater, Bern (Švica). V ponedeljek, 22. septembra, ob 22.30 bo v Menzi pri koritu, AKC Metelkova koncert skupine Foltin, (Bitola, Makedonija). V torek, 23. septembra, ob 20.00 / v Slovenskem mladinskem gledališču / B. Brecht: »Bobni v noči«. Režija: Martin Ko-čovski; produkcija: Narodno gledališče Voj-dan Černodrinski, Prilep (Makedonija). TRST Gledališče Verdi Koncert posvečen glasbi Čajkovskija in Rachmaninova / nastopa orkester Gledališča Verdi pod vodstvom Ge-rarda Korstena, s solistom Sergejem Krylovom (violina). V petek, 19. septembra, ob 20.30 (red A) in v soboto, 20. septembra, ob 18.00 (red B). _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov Dom V četrtek, 25. septembra, ob 19.00 / Glas-beno-plesni projekt Healing Heating. KOMEN Cerkev sv. Jurija V soboto, 27. septembra ob 20.00 / Koncert akademskega pevskega zbora Tone Tomšič. DUTOVLJE Pomladna dvorana V soboto, 20. septembra ob 10.00 / Lutkovna predstava - Bikec Ferdinand. ■ KOGOJEVI DNEVI Danes, 16. septembra, / Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Koncert za mladino - Rojstvo in razvoj orgel skozi zgodovino v glasbi in besedi: Gregor Klančič - orgle. V petek, 19. septembra, ob 20.30, / Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Klavirski trio Ars Musica: Jerneja Gre-benšek - klavir, Mojca Menoni Sikur -violina in Martin Sikur - violončelo. V četrtek, 25. septembra, ob 20.30, / Kulturni dom Deskle / Spominski koncert ob deseti obletnici smrti skladatelja Marjana Gabrijelčiča - Solisti, zbor in orkester SNG Opera in Balet Ljubljana: Andrej Debevc - tenor, Mirjam Kalin - alt, Urša Žižek - sopran, Dejan Vrbančič - tenor, Zoran Potočan - bas, Saša Čano - bas. Aleksandar Spasic - dirigent. V četrtek, 2. oktobra, ob 20.30, / Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž / Kvartet Feguš: Filip Feguš - violina, Simon Peter Feguš - violina, Andrej Feguš - viola in Jernej Feguš - violončelo. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 16. septembra ob 19.30, Gallusova dvorana / Giacomo Puccini: »Manon Lescaut«. Dirigent: Loris Vol-tolini. Vodja zbora: Martina Batič. Operni solisti, operni zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. Izvedba je v italijanskem jeziku. Danes, 16. in jutri, 17. septembra, ob 20. uri / Linhartova dvorana / nastop stalne mednarodne plesne skupine EnKnapGroup. Koreograf: Iztok Kovač. V četrtek, 18. septembra, ob 20. uri / Gallusova dvorana / Simfonični orkester RTV Slovenija; dirigent: En Shao; solista: Julian Lloyd Webber (violončelo) in Benjamin Ziervogel (violina). V četrtek, 25. in v petek, 26. septembra, ob 19.30 / Gallusova dvorana / Orkester slovenske filharmonije; dirigent: George Pehlivanian; solist: Giuseppe Albanese (klavir). SNG Opera in Balet Ljubljana V petek, 26. septembra, ob 20.00 / v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma nastop Iva van Zwietena in Hansa van Manena »Tango za Rahmaninova« (premiera). V soboto, 27. septembra, ob 19.30 / v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma nastop Iva van Zwietena in Hansa van Manena »Tango za Rahmaninova« (abonma Zaupanja in izven). RAZ STAV E FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Bazen Bruno Bianchi: razstavi »Nova slovenska fotografija - 2. predstavitev«, in »Photonic Moments«. Razstavi spadata v sklop tržaškega fotografskega festivala "Triestefotografia". Muzej Revoltella, galerija sodobne umet-nosti:»1953: L'ltalia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00; od 1. novembra do 25. januarja od 9.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Prosvetni dom: na ogled je skupinska fotografska razstava članov. Pobuda je vključena v mednarodni fotografski festival "Triestefotografia". V Bambičevi galeriji, v Proseški ulici 131, bo do 5. oktobra na ogled razstava »Podobe iz mojega čopiča« slikarja Claudia Clarija. Odprta od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. REPEN V galeriji Kraške hiše je na ogled likovna razstava Štefana Turka »Labirinti«. Razstava bo odprta do 12. oktobra 2008 ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 in od 15. do 17. ŠEMPOLAJ V Štalci je na ogled razstava »Miniature« Giuliana Košute in fotografij na temo »Kraške kantine in podobe Krasa« Miloša Zidariča. Razstava bo odprta še danes, 16. septembra, od 16.30 do 18.30 in jutri, 17. septembra, od 18.30 do 20.30. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. SESLJAN Razstavna dvorana Turističnega Informativnega Centra (IAT): do 12. oktobra razstavljajo svoja dela Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulp-ture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vit-torio Porro (kamnite skulpture), Luisa Po-melli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). Razstava je odprta vsak dan od 9.00 do 13.00 in od 14.00 do 19.00. GORICA V Galeriji Kulturnega doma bo na ogled bo do 30. septembra samostojna fotografska razstava Zdenka Vogriča ob njegovi 80-letnici; od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju bo na ogled bo do 30. septembra fotografska razstava »2_LUOGHI DIVISI / 2_LOČENA KRAJA« v okviru prireditve Spilimbergo Fotografia 2008. Razstavljata Fabrizio Cicconi in Kai-Uwe Schulte-Bu-nert; urnik razstave: od torka do nedelje od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Na sedežu Banke Koper: do oktobra bo na ogled razstava likovnih del »Geografija spomina« akademske slikarke Klementine Golija. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. V Galeriji pri Valetovih: do 12. oktobra bo na ogled razstava del 3. likovnega srečanja »Jasna - Brje pri Komnu 2008«. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Paviljon Poslovnega centra HIT, (Del-pinova 7a) do 30. septembra je na ogled razstava botaničnih ilustracij Vladimirja Segalle; na ogled bo vsak dan med 10. in 19. uro. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA V Galeriji Hest (Židovska ulica 8) bo do 22. septembra na ogled razstava slik Franka Vecchieta. Razstavljena so umetnikova dela iz zadnjega obdobja. Slovenski etnografski muzej: do 5. oktobra bo na ogled interaktivna razstava izvirnih glasbenih inštrumentov »Zvoneče mesto EVFONIJA«. Projekt spremlja osrednjo letošnjo razstavo »Zvoki Slovenije - Od ljudskih godcev do Avsenikov«. / RADIO IN TV SPORED Torek, 16. septembra 2008 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Prvi aplavz 2008: ansambel Mladi kraški muzikanti 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 6.30 6.45 10.00 11.00 11.30 12.00 13.30 14.10 16.15 17.00 18.50 20.00 20.30 21.20 23.15 23.20 0.55 Nan.: Incantesimo Dnevnik, Cciss Aktualno: Unomattina Estate (vodita Eleonora Daniele in Luca Giu-rato) Aktualno: Verdetto finale Aktualno: Occhio alla spesa Dnevnik in vremenska napoved Variete: La prova del cuoco Dnevnik - Gospodarstvo Variete: Festa Italiana Aktualno: La vita in diretta Dnevnik in vremenska napoved Kviz: L'eredita 22.55 Dnevnik Kviz: Affari tuoi Variete: Tutti pazzi per la tele Dnevnik Aktualno: Porta a Porta Nočni dnevnik in vremenska napoved V^ Rai Due 6.15 Dok.: Gravine di Puglia 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Random 9.05 Nan.: Otto semplici regole 9.30 Paraolimpijske igre 10.00 Nan.: Tacy & Polpetta 10.15 Dnevnik, vremenska napoved in rubrike 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 E...state in costume, sledi Zdravje 14.00 Variete: Scalo 76 Cargo 14.40 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: The District 18.05 Dnevnik - kratke vesti vremenska napoved in Športne vesti 18.50 Resničnostni show: L'isola dei fa-mosi 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 22.50 Dnevnik 21.05 Nan.: Senza traccia 22.40 Nan.: Close to Home 23.25 Šport: Martedi Champions ^ Rai Tre 6.00 8.05 9.05 Dnevnik - Rai News 24 vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Aktualno: La storia siamo noi Film: La domenica della buona gente (dram., It, '53, r. A. G. Majano, i. M. Fiore) 13.00, 14.50 Aktualno: Comincia-mo bene estate Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Nad.: Terra nostra Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike Variete: Trebisonda Aktualno: Cose dell'altro Geo Geo & Geo Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti Variete: Blob Nan.: Agrodolce Nad.: Un posto al sole Aktualno: Ballaro' Dnevnik - deželne vesti in Primo 10.40 12.00 13.05 14.00 15.05 17.00 17.15 19.00 20.00 20.10 20.35 21.05 23.10 piano 23.45 Dok: Doc 3 - Marchiati a vita 0.35 Nočni dnevnik 0.55 Aktualno: S.O.S. tenibilita' u Rete 4 6.00 Dnevnik - Pregled tiska, sledi Se- condo voi 6.15 Nan.: Chips 7.35 Nan.: Magnum P.I. 8.35 Nan.: Charlie's Angels 9.35 Nan.: Febbre d'amore 10.30 Nad.: Bianca 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nad.: Hunter 12.40 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.00 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.00 Nad.: Sentieri 16.15 Film: Bravados (western., ZDA, '58, r. H. King, i. G. Peck) 18.40 Nad.: Tempesta d'amore 18.55 Dnevnik - vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Spy Game (krim., ZDA, '01, r. T. Scott, i. R. Redford) 23.20 Film: La moglie dell'astronauta (tril., ZDA, '99, r. R. Ravich, i. C. Theron) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Jutranji dnevnik 8.50 Aktualno: Mattinocinque (vodita B. D'Urso, C. Brachino) 11.00 Aktualno: Forum (vodi R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento Vetrine 14.45 Nad.: My life 15.55 Nan.: Men in trees - Segnali d'amo-re 17.00 Aktualno: Pomeriggiocinque (vodita B. D'Urso, C. Brachino) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Veline 21.10 Nan.: Il sangue e la rosa 23.30 Film: Tutte le donne della mia vita (kom., It, '06, r. S. Izzo, i. L. Zinga-retti) 0.30 Nočni dnevnik v Italia 1 6.05 Nan.: Zanzibar 6.35 13.40, 16.50 Risanke 9.05 Nan.: Starsky e Hutch 10.10 Nan.: Supercar 11.10 Nan.: Pacific Blue 12.25 Dnevnik in vremenska napoved, sledi Studio sport 14.30 Risanke: I Simpson 15.00 Nan.: Paso adelante 15.55 Nan.: Hannah Montana 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan.: Tutto in famiglia 20.05 Nan.: Camera Cafe' Celebrity Edition 20.45 Kviz: La ruota della fortuna Vip 21.15 Nan.: Medici miei 22.40 Film: Rat Race (kom., ZDA/Kanada, '01, r. J. Zucker, i. R. Atkinson) 0.50 Športni dnevnik La 7 LAs 7.00 Aktualno: Omnibus - Omnibus Life 10.10 Aktualno: Due minuti un libro 10.25 Nan.: Mai dire si' 11.30 Aktualno: Matlock 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: Cuore e batticuore 14.00 Film: Il magnifico avventuriero (zgod., It, '63, r. R. Freda, i. B. Hal-sey) 16.05 Nan.: Il ritorno di Missione Im-possibile 17.05 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 19.00 Nan.: Stargate SG-1 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Crozza Italia - Exsclusive 21.10 Resničnostni show: S.O.S. Tata 22.10 Adolescenti - Istruzioni per l'uso 23.15 Nan.: Sex and the City 23.50 Nan.: Dirt ^ Tele 4 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Storie tra le righe 9.00 Aktualno: L'eta non conta 9.30 14.00 Dokumentarec o naravi 10.35 Nan.. Don Matteo 4 12.40 Aktualno: Automobilissima.com 13.30 Aktualno: ...Nel baule dei tempi 14.55 Klasična glasba 15.30 Nan.: I misteri della giungla nera 19.00 Dok.: Auto da sogno 20.00 Aktualno: Ratatouille 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Amore ferito (dram., '95) 23.35 Film: Getting Gotti (t Slovenija 1 6.55 7.00 7.05 9.10 9.40 9.50 10.05 10.25 11.05 12.05 Kultura, sledi Odmevi 8.00, 9.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Na potep po spominu (odd. za otroke) Ciciban, dober dan! Lutkovna nan.: Biseroga Igrana nan.: Podstrešje Zgodbe iz školjke Dok. serija: Osupljivi planet Večerni gost: M. L. Greendberg (pon.) Wim 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Dok. odd.: Meja na reki 14.20 Obzorja duha 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risana nan.: Trojčice 16.10 Zlatko Zakladko 16.30 Nan.: Izgubljeni zaklad Fidžija 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.40 Dok. fnan.: Po travnikih ... s Stane- tom Sušnikom 18.05 Z glavo na zabavo (pon.) 18.30 Žrebanje astra 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Piramida 21.00 Dok.: Beslan - mesto, ki ga ne pozabiš 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Dok. serija: Zgodovina komunizma 0.05 50 let televizije 0.40 Dnevnik (pon.) 1.15 Dnevnik zamejske Tv {p Slovenija 2 6.30 9.30, 1.25 Zabavni infokanal 7.30 NLP s Tjašo Železnik in Klemnom Slakonjo 11.10 Paraolimpijske igre (pon.) 11.40 Dober dan, Koroška! 12.10 Resničnostna resničnost 12.40 Bleščica (odd. o modi) 13.10 Studio City 14.10 50 let televizije 14.30 Prisluhnimo tišini 15.00 Volitve 2008 17.00 Glasnik 17.25 Mostovi-hidak. Potepanja 18.00 Slovenija danes - regionalni program 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.00 Lepo leto hitro mine 19.20 Koroška poje 2008 20.00 Dok. nan.: Podobe 20. stoletja 20.30 Globus 21.00 Vrhunci angleške nogometne lige 21.50 Paraolimpijske igre 22.25 Dediščina Evrope 23.55 Nad.: Inšpektor Wallander Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.50 Fanzine (mladinska oddaja) 15.20 Artevisione 15.50 Sredozemlje 16.20 Pogovorimo se o... 17.00 Volitve 2008 18.00 Med valovi (program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 1.00 Primorska kronika 19.00 22.25 Vsedanes - TV dnevnik, športne vesti 19.25 20.50 Volitve 2008 19.30 Slovenski magazin 20.00 Potopis 20.30 Srečanje z... 21.40 Q - trendovska oddaja (vodi Lorella Flego) 22.15 0.45 Vsedanes - TV dnevnik 22.40 Biker Explorer 23.10 Arhivski posnetki 23.55 Folkest 1.00 Čezmejna TV - dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.30 20.00, 23.15 Dnevnik TV in vremenska napoved 12.00 23.30 Videostrani 16.45 Futsal: Puntar - Živex (pon.) 18.15 Predstavitev strank (pon.) 18.45 Pravljica (pon.) 19.00 Spoznajmo jih (pon.) 20.00 Kultura 20.30 Predstavitev strank 21.15 Praznik občine Sežana 21.45 Med Sočo in Nadižo 22.15 Odprta tema TVP - evropska sredstva za kmetijstvo (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 koledar; 7.30 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena - 2. del; 11.15 Studio D - kuhajmo z Emilijo; 12.Iz pogovorov; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta Knjiga: Kazuo Ishiguro - Ostanki dneva (30. del); 19.20 Napovednik, sledita Večerni list in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan, OKC poročajo; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 13.15 Samopredstavitev kandidatov; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Soočenja pred volitvami; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Indie ni Indija; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Inte-lekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 17.00 Volitve 2008; 17.40 Šport; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 0 Torek, 16. septembra 2008 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - Danes začetek Lige prvakov Angleži, Italijani in gm • • v v ^ • Spanci z največ možnostmi Nogometni navdušenci bodo od danes dalje spet lahko uživali ob mojstrovinah največjih svetovnih zvezdnikov, saj se začenja nova sezona lige prvakov. Branilec naslova je Manchester United, ki ga stavnice tokrat postavljajo v vlogo tretjega favorita tekmovanja. Bolje od njega naj bi se odrezala Chelsea in Real Madrid. Manchester United bo igral v skupini E skupaj z Villarrealom, ki ga gosti že v uvodni tekmi, Glasgow Celticom in Aalborgom. »To bo velik izziv. Čim hitreje moramo zbrati deset točk in mislim, da imamo ekipo, ki je sposobna to tudi uresničiti,« je po žrebu skupin dejal trener »rdečih vragov« Alex Ferguson, ki pa kljub temu vlogo favoritov za končno zmago prepušča drugim: »Ne moreš se imeti za favorita, ko pa tekmujejo tudi takšni klubi, kot so Milan, Barcelona, Juventus ...« Kakor koli že, vsekakor bo manjše presenečenje, če iz skupine ne napredujeta Manchester in Villarreal. Po mnenju mnogih je najtežja skupina H, kjer so se zbrali madridski Real, Juventus, prvak pokala UEFA Zenit iz Sankt Peterburga ter »outsider« Bate Borisov. »Zelo lepo je, da se bomo v ligo prvakov vrnili tudi s tekmama proti Realu. Toda ne smemo pozabiti na Zenit, ki pooseblja razcvet vzhodnoevropskih klubov,« je dejal direktor stare dame, ki se je po dveh letih vrnila v LP, Jean Claude Blanc. Na stavnicah so možnosti za razplet v skupini precej izenačene, najverjetnejša pa je ta, da bosta iz skupine napredovala Real in Juventus. Izjemno neugodna je tudi skupina D, kjer so Liverpool, PSV Eindhoven, Olympique Marseille, klub slovenskega repre-zentanta Boštjana Cesarja, in madridski At-letico. Posebej zanimiva bosta obračuna Li-verpoola in Atletica, saj v angleški zasedbi igra kar nekaj Špancev, na čelu z nekdanjim napadalcem Atletica Fernandom Torresom. »Zaradi Fernanda in drugih španskih no- Inter se bo danes v Atenah pomeril s Panathinaikosom, Roma pa bo gostila romunski Cluj. Na stavnicah predvidevajo, da imajo za končno zmago največ možnosti angleški klubi (kvota 2,1, da bo prvak angleško moštvo), španski (3,0) in italijanski (4,0) ANSA gometašev v našem klubu bo dvoboj z Ma-dridčani res nekaj posebnega. Tudi to daje čar ligi prvakov. Fantastično,« pravi izvršni direktor Liverpoola Rick Parry. Angleži in Španci so tudi veliki favoriti za preboj v osmino finala. Lanski finalist Chelsea bo igral v skupini A skupaj z Romo, Bordeauxom in Clu-jem. Favorita v tej skupini sta jasna. »Chel-sea je gotovo v prednosti pred drugimi v skupini, toda tudi mi se lahko zanesemo na vso trdo delo, ki smo ga opravili v zadnjih letih,« je dejal trener Rome Luciano Spa-letti, ki si dobrih iger in rezultatov želi tudi zaradi dejstva, da bo prav rimski olimpijski stadion maja prihodnje leto gostil finale lige prvakov. Drugi favorit tekmovanja milanski Inter, ki ga vodi Jose Mourinho, prvak s Portom leta 2004, ima v skupini B za tekmece Werder, Panathinaikos in presenetljivega udeleženca LP ciprski Anorthosis. Favori- ta: Inter in Werder. Skupino C sestavljajo nekdanji evropski prvak Barcelona, Sporting Lizbona, Basel in Šahtjor Donjeck. Prva dva sta favorita za osmino finala. Zelo zanimivi boji se obetajo v skupini F, kjer so Olympique Lyon, Bayern München, Steaua in Fiorentina. Stavničar-ji so v skupini dali prednost Bavarcem in Francozom, toda prav gotovo ne gre odpisati Italijanov. »Skupina je zelo težka. Lyon je izjemno močan tekmec, Fiorentina je za nas še posebej privlačna zaradi dejstva, da je zanjo igral naš napadalec Luca Toni, zelo močna pa je tudi Steaua,« pravi trener Bayer-na Jürgen Klinsmann. Skupina H bo bržčas v domeni Ar-senala in Porta, toda stara znanca evropskih nogometnih zelenic, Fenerbahče in Dinamo Kijev, prav gotovo še nista izobesila belih zastav. formula1 Zmaga Vetlla je senzacija desetletja MONZA -Zmaga Nemca Sebastiana Vettla, ki je pri 21 letih in 74 dneh postal najmlajši zmagovalec dirke formule 1 (pred tem je ta prestižni »naslov« pripadal Špancu Fernandu Alon-su), je izjemno presenečenje, še bolj pa je presenetljivo, da mu je to uspelo na krovu dirkalnika moštva Toro Rosso. To je s tujim kapitalom nastalo na pogorišču Minardija, po proračunu pa se ne more primerjati z večino ostalih udeležencev dirk formule 1. Res je, da je bilo dirkališče v Monzi razmočeno, kar je pripomogli k izenačitvi razmerja moči, vendar pa Vettlova zmaga ni naključna, saj je bil najhitrejši tudi na kvalifikacijah in je - če odmislimo obvezne postanke v boksih, vodil od prvega do zadnjega kroga. Zato lahko prav gotovo govorimo o zmagi Davida proti Go-ljatu in o enem največjih presenečenj formule ena zadnjih dvajsetih let. Nedeljska dirka je hkrati razgalila neprijetno resnico za italijanske navijače. Ferrari nima najboljših dirkačev. Poleg nove zvezde Vettla sta v Monzi veliko bolj blestela Hamilton (9 prehitevanj) in Kubica, ki se je z 11. povzpel na 3. mesto. Najtežji sta skupini H (v kateri igra tudi Juventus) in D - Lanski finalist Chelsea z Romo kolesarstvo Po Španiji še vodi Contador PONTEVEDRA - Tridesetletni Španec David Garcia Dapena (Xaco-beo-Galicia) je po pobegu zmagal v 15. etapi kolesarske dirke po Španiji od mesta Cudillero do Ponferrade (202 km). Drugi v sprintu ubežne skupine je bil Belgijec Nick Nuyens (Cofidis), tretji pa Španec Juan Manuel Garate (Quick Step). Španec Alberto Contador (Astana) je ostal v skupnem vodstvu, potem ko je po nedeljski zmagi še povečal vodstvo nad drugo uvrščenim moštvenim kolego Američanom Levijem Leipheimerjem. Današnja 16. etapa od Ponferrade to Za-more bo dolga 186 kilometrov, kolesarje pa po nekoliko lagodnejši etapi ponovno čaka vzpon prve kategorije na Alto del Acebo. Rossi povečal vodstvo INDIANAPOLIS - Valentino Rossi (Yamaha) je zmagal v kategoriji MotoGP na dirki motociklistične-ga svetovnega prvenstva za VN Indianapolisa v ZDA. Drugi v sedem krogov pred koncem prekinjeni dirki je bil Američan Nicky Hayden (Honda), tretji pa Španec Jorge Lorenzo (Yamaha). Rossi je v SP po 14 tekmah tega razreda še povečal vodstvo v skupnem seštevku. Izidi: motoGP (10 krogov, 84,32 km): 1. Valentino Rossi (Ita/Yamaha) 37:20,095 (povprečna hitrost: 135,508 km/h); 2. Nicky Hayden (ZDA/Honda) +5,972; 3. Jorge Lorenzo (Špa/Yamaha) 7,858. Skupno (14): 1. Valentino Rossi (Ita/Yamaha) 287; 2. Casey Stoner (Avs/Ducati) 200; 3. Dani Pedrosa (Špa/Honda) 193. 250 ccm: dirka odpovedana - SP, skupno (12): 1. Marco Simoncelli (Ita/Gilera) 190 točk. 125 ccm (16 krogov, 67,456 km): 1. Nicolas Terol (Špa/Aprilia) 29:51,350 (povprečna hitrost: 135,563 km/h) 12,251. Skupno (13): 1. Mike di Meglio (Fra/Derbi) 192. A LIGA DAN POTEM Maldini in Ancelotti: Kdo bo bolj dostojanstven? Dimitrij KriZman Je Ancelotti kriv ali ne? To je zdaj veliko vprašanje, ki si ga postavljajo nogometni misleci po samih dveh kolih. Povod je seveda zadnje mesto, ki ga Milan zaseda na lestvici. Rekli boste, koliko ima sploh smisla govoriti o zadnjem mestu po samih dveh kolih, češ, to je podobno, kot če bi v zvezde koval Lazio, ki je po dveh kolih prvi. Samo delno res, kajti trenutni Milan gotovo ne bo prvenstva tudi zaključil na zadnjem mestu, se mi pa vseeno dozdeva, da mu bo šlo še slabše kot lani. Kje so torej krivde Ancelottija? Nemajhna krivda je recimo ta, da po mojih informacijah ni dober trener. Ni Ancelotti-jeva krivda, da ima na razpolago kader vreden humoreske. Debelinko Ronal-dinho in od žene psihično izmozgani Ševčenko me neizprosno spominjata na Stanlia in Olia, pri čemer me sledja vsaj spravita v smeh. Obramba, za katero je kot okrepitev prišel Senderos (!), je očitno taka, da bi že ta podatek bil dovolj. Pomisleke začenjam imeti nad držo Maldinija: nesporno najboljši branilec zadnjih 20 let bi lahko imel toliko dostojanstva, da bi se končno zavedal, da sta ga rojstni datum in dolgoletni staž povozila. Ancelotti vse velike omejitve Milanovega igralskega kadra in nerazumljive kupoprodajne strategije dobro pozna in postavlja se vprašanje, zakaj nima, v nasprotju z Maldinijem, do- stojanstva reči "zdaj pa dovolj" Ali pa je tako naiven in verjame, da je iz pravega malega doma za ostarele možno izvleči še kaj? Drugo razočaranje tega začetka je nedvomno Roma, ki je že začela s poceni oddanimi točkami in brez Tottija še zdaleč ni moštvo, ki je lahko konkurenčno za naslov. Preostajata torej le še Inter in Juve, kar vsekakor obeta, da se bomo zabavali. Če ne drugega z domislicami Genija, za katerega postaja počasi jasno, kako mu je uspelo biti glavni magnet angleškega tiska, ko je sedel na klopi Chelseaja. Vsaj doslej pravega obraza Inter ni še pokazal ali pa je morda pravi obraz Mourinhove ekipe ravno ta, ki ga je pokazala v soboto: predvsem neverjetna pragmatičnost brez pretiranih baročnih priveskov. Nenazadnje, taka je bila tudi Genijeva Chelsea. Za konec še zanimiva informacija, ki omili podobo tretjega sveta, ki jo je Italija dala z znamenitim Vascovim odrom v Vidmu med kvalifikacijsko tekmo za SP. V nemški Bundesligi so v Frankfurtu odpovedali tekmo, ker je igrišče bilo razrito po Madonninem koncertu. Počasi začenjam verjeti tistim pristašem nemške urejenosti, ki zadnja leta tarnajo, da tudi Nemčija ni več tisto, kar je bila. (dimkriz-man@gmail.com) odbojka - Dodatne kvalifikacije Slovenci tretjič na EP Portugalsko so premagali tudi na povratni tekmi - Slovenkam pa ni uspel veliki met PORTO - Slovenska moška odbojkarska vrsta je v povratni tekmi dodatnih kvalifikacij za uvrstitev na evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Turčiji, še drugič premagala Portugalsko. Tako kot pred tednom dni v Mariboru je tudi tokrat slavila zmago brez izgubljenega niza ter se tako drugič zapored in tretjič nasploh uvrstila na sklepni turnir stare celine. Slovenija je po pričakovanju začela s postavo, ki je bolj ali manj odigrala ves dvoboj pred tednom dni v Mariboru. Do spremembe je seveda prišlo le na mestu podajalca, saj zaradi poškodbe na Portugalsko ni mogel odpotovati ta čas prvi organizator slovenske izbrane vrste Rok Satler. Na njegovo mesto je stopil Dejan Vinčič in prav z njegovo slabo podajo se je začela povratna tekma. Seveda je bilo prezgodaj, da bi po prvem napadu ocenjevali njegovo igro, saj se je Vinčič dokazal kmalu v nadaljevanju. Veliki met pa ni uspel slovenskim odbojkaricam. Vizum za Poljsko, kjer bo naslednje leto evropsko prvenstvo, je ostal le želja, Belorusinje so se izkazale kot nepremostljiva ovira. Premoč gostij, ki so prvo tekmo doma dobile s 3:1, je bila v Mariboru še bolj očitna, gostiteljice so bile boljše v vseh elementih, predvsem pa v sprejemu in bloku, tako da so povsem zasluženo visoko zmagale. Kozmus zmagal v Nemčiji STUTTGART - Brežičan Primož Kozmus, olimpijski zmagovalec iz Pekinga, je drugi dan atletskega finala IA- AF v Stuttgartu v metu kladiva zmagal z 79,99 m. Ljubljančanka Marija Šestak je bila v troskoku tretja (14,63 m). Koz-mus je začel slabo in je po 75,67 metra zmajeval z glavo, kljub temu pa je bil tretji, za Madžarom Krisztianom Parsom (77,77 m) in Japoncem Kojijem Muro-fušijem (76,31 m). Šestakova je tekmo začela s 14,34 m in bila peta, s 14,63 m pa je v drugi seriji prevzela vodstvo. Olimpijska zmagovalka Francoise Mbango Etone iz Ka-meruna, ki je s 14,50 m vodila po prvi seriji, je po drugi (14,48 m) in 14,61 m srebrne z OI Rusinje Tatjane Lebedeve padla na tretje mesto. Rusinja Ana Pjatik je v tretji seriji skočila 14,78 m in prevzela vodstvo. Rusinjam pokal Fed MADRID - Ruska ženska teniška reprezentanca je četrtič slavila v pokalu Fed. Rusinje so si že v soboto priigrale prednost z 2:0, odločilno tretjo točko pa je dan kasneje prispevala Svetlana Kuz-necova, ki je v Madridu premagala Španko Anabel Medino Garrigues s 5:7, 6:3 in 6:4. Rusija je v tem reprezentančnem tekmovanju slavila že v letih 2004, 2005 in 2007. Tenis: v Ljubljani 1. Srb Bozoljac LJUBLJANA - Peti nosilec teniškega turnirja ATP serije challenger BMW Ljubljana Open (42.500 evrov) Srb Ilija Bozoljac je v finalu v dveh nizih s 6:4 in 6:3 premagal nepostavljenega Italijana Gian-carla Petrazzuola in se veselil zmage. Jerman 3. v Magny Coursu MAGNY COURS - Slovenski motociklist Igor Jerman je na 24-urni dirki svetovnega prvenstva kategorije Endurance v francoskem Magny Coursu z ekipo Yamaha Austria osvojil tretje mesto. Pred zadnjo tekmo, ki bo 8. novembra v Dohi v Katarju, je Jermanova ekipa v skupnem seštevku na drugem mestu. Višješolci pozor! 1 so 1A m prijave na razpts sprejemamo do 22.9.2008 Podrobnejše informacije na www.zssdi.it sâ ali v uradih Združenja slovenskih športnih društev v Italiji v Trstu, ul. Cicerone 8, tel. 040 635627 ¡mGonciK:sBWera« / ŠPORT Nedelja, 14. septembra 2008 21 nogomet - Tržačani se tudi z drugega gostovanja vračajo s točko Brez prvega mesta, a nov zadovoljiv nastop Triestine Po slučajnem vodstvu Ascolija je domačo mrežo zatresel Antonelli - Agazzi solidno branil Ascoli - Triestina 1:1 (1:1) STRELCA: Cioffi v 19., Antonelli v 35.. ASCOLI (4-4-2): Taibi; Nastos, Melucci, Cioffi, Pesce (45.dp Giallom-bardo); Sommese (20.dp Aloe), Di Donato, Luci (32.dp Belingheri), Guberti; Bucchi, Soncin. Trener: Di Costanzo. TRIESTINA (4-4-2): Agazzi 7; Cacciatore 5,5, Minelli 6, Cottafava 6,5, Rullo 6,5; Antonelli 7, Allegretti 6,5, Gorgone 6,5, Testini 6 (37.dp Princivalli); Fi-goli 6 (20.dp Cia 6), Della Rocca 6 (25. Ardemagni 5,5). Trener: Maran. SODNIK: Stefanini iz Prata 7; OPOMINI: Allegretti, Minelli, Bucchi, Cioffi, Luci, Di Donato. Letošnji začetek sezone je v B-ligi tako izenačen, da po samih treh krogih že ni več enajsterice s polnim izkupičkom točk. Tako sta imela sinoči Ascoli in Triestina edinstveno priložnost, da bi se z zmago povzpela na prvo mesto na lestvici. Priložnost ni izkoristil nihče, vendar sta obe ekipi skoraj do konca srečanja poskušali tekmo zmagati, a Asco-liju so zmanjkale moči, Triestina pa verjetno ni želela pretirano tvegati in se je v zaključnih minutah zadovoljila z vsekakor dobrodošlo točko. Tržačani so tudi v Ascoliju z igro vsekakor zadovoljili. Obramba je na veliko višji ravni, kot smo je bili navajeni v lanski sezoni, težave pa so letos v napadu. Za poškodbo Granocheja se je seveda vedelo, v prvih treh tekmah pa sta Maranu zmanjkala najprej Eliakwu in včeraj še Della Roc-ca, tako da sta ostala trenerju Tržačanov na razpolago le še dva prava napadalca, Figoli in Ardemagni, ki sta prava novinca v B-ligi. Maran in Di Costanzo sta izbrala enako postavitev. Trener Tržačanov je po pričakovanjih potrdil istih enajst igralcev, ki so pred osmimi dnevi premagali Avellino, medtem ko je strateg domačih zaupal odlični dvojici napadalcev Bucchi-Soncin in tudi izkušenemu vezistu Sommeseju, ki je saniral lažjo poškodbo ravno v času, da ga je lahko Di Costanzo vključil v začetno enaj-sterico. Triestina je tekmo začela s pravo nogo, zlasti so izbirali desno stran, kjer je Antonelli znova dokazal, da je v izjemni formi. A na isti strani je Triestina tudi imela šibko točko Cacciatoreja, ki je zgrešil veliko število podaj in dvakrat povzročil preplah med soigralci v obrambi. V 5. minuti je dokaj aktivni Fi-goli pobegnil nasprotniku in z ostrega kota le za las zgrešil Taibijeva vrata. Mi- Antonelli zadel s strelom od daleč nuto kasneje Allegrettiju ni uspelo izkoristiti prosti strel z res ugodnega položaja, medtem ko je Agazzi prvič posegel v 9. minuti po strelu Gubertija. Triestina je bila bolje organizirana od domačih, a v 19. minuti je Cioffi slučajno zadel (da je šlo za srečno dosežen gol je priznal sam branilec Ascolija, ko se je »zelo originalno« veselil zadetka). Po udarcu z glavo soigralca se je žoga odbila v Cioffijevo nogo in zaključila svoj let v zgornjem desnem kotu Agazzijevih vrat. Po nesrečni poškodbi Della Rocce (sicer poškodba komolca naj ne bi bila huda) je v 35. minuti Antonelli s silovitim strelom s 25 metrov presenetil Tai-bija, ki najbrž ni bil najbolje postavljen. Minuto kasneje pa je vratarju Ascolija le uspelo odbiti v kot nevaren strel Figoli-ja. Konec polčasa je bil v znamenju domače enajsterice, ki je z Bucchijem dvakrat zaposlila Agazzija, mladi vratar Triestine pa je bil obakrat spretnejši od napadalca Ascolija. V drugem polčasu je igra ostala na dostojni ravni in kljub zelo majhnemu številu nevarnih priložnosti za gledalce dokaj dopadljiva. Pri Triestini se je še kako poznalo, da je manjkal igralec, ki bi zaključeval akcije. Ardemagni se je trudil, a je še neizkušen, medtem ko se Fi-goli bolje znajde v vlogi podajalca. Trie-stina je sicer drugi gol tudi dosegla - znova z razigranim Antonellijem - a sodnik je zadetek upravičeno razveljavil zaradi nedovoljenega položaja igralca Triesti-ne. Edino nevarno priložnost je Ascoli skoraj slučajno ustvaril sedemnajst minut pred koncem srečanja, ko je nastala gneča v tržaškem kazenskem prostoru: Nastos je bil najbolj priseben in poskušal s strelom z enajstih metrov presenetiti Agazzija, a slednji se ni dal in je z lepim posegom žogo preusmeril v kot. Domači igralci so poskušali pritisniti na plin, a so bili utrujeni in netočni, tako da je Maranovim varovancem, tudi po zaslugi svežine Cie in Princivallija, uspelo prestreči veliko število žog že na sredini igrišča in tako zaustaviti vsakršen napad domačih. V protinapadu so tudi poskušali presenetiti Ascoli, vendar bili premalo odločni. Top:Proti Avellinu je igral le zaradi poškodbe Tabbianija, a dokazal, da lahko Triestina letos računa tudi nanj. Včeraj pa je Antonelli potrdil, da igra letos kot prerojen in dosegel gol s silovitim strelom s tridesetih metrov. Flop: Cacciatore se je stalno vključeval v napade, vendar je bil preveč netočen, v obrambi pa bi lahko Triestina drago plačala njegovo nepazljivost. Vrstni red: Salernitana 7, Grosse-to 6, Livorno, Triestina in Ascoli 5, Parma, Mantova, Albinoleffe, Rimini in Pia-cenza 4, Sassuolo, Empoli, Pisa in Bari 3, Brescia, Cittadella in Ancona 2, Tre-viso, Vicenza, Frosinone in Avellino 1, Modena 0. (Iztok Furlanič) A-liga: Udinese KO Izidi: Bologna - Atalanta 0:1, Genoa - Milan 2:0, Inter - Catania 2:1, Juventus - Udinese 1:0, Lazio - Samp-doria 2:0, Lecce - Chievo 2:0, Napoli -Fiorentina 2:1, Palermo - Roma 3:1, Reggina - Torino 1:1, Siena - Cagliari 2:0. Vrstni red: Lazio, Atalanta 6, Torino, Inter, Napoli, Juventus 4, Udine-se, Genoa, Siena, Palermo, Bologna, Catania, Chievo, Lecce 3, Fiorentina, Reggina, Roma, Sampdoria 1, Milan, Cagliari 0. Prihodnji krog, 20.9.: Catania - Atalanta, Roma - Reggina; 21.9.: Cagliari - Juventus, Fiorentina - Bologna, Lecce - Siena, Palermo - Genoa, Sampdoria - Chievo, Torino - Inter, Udinese - Napoli, Milan - Lazio. CARLI - Cosenza, pri kateri igra Alen Carli, je v 3. krogu druge divizije (ex C2-liga) premagala Vigor La-mezio 1:0 in z 9 točkami vodi na lestvici. Carli je igral od 66. minute. odbojka Anastasi priznal napako V novi številki mesečnika Pal-lavolo Supervolley je selektor italijanske odbojkarske reprezentance v daljšem intervjuju povzel olimpijsko izkušnjo. V njem je Anastasi priznal napako, in sicer vpoklic Mirka Cor-sana v vlogi libera: »Ne morem reči, da se je s Corsanom dobro izteklo. Vedel sem, katere so njegove težave. To je bilo v breme celotni ekipi in verjamem, da so bile nekatere izbire napačne. Res pa je, da je Mirko dokazal svoje vrline in bil zato tudi nagrajen kot najboljši libero. Priznam pa, da sem zgrešil,« piše v intervjuju, ki ga delno objavlja spletna stran Volleyball. Anastasi je v intervjuju tudi pojasnil, zakaj ni nikoli postavil na igrišče hkrati kape-tana Cisollo in Zlatanova: »Ne verjamem, da bi bila to pravilna izbira v moderni odbojki, in tudi s taktičnega vidika imam dokaze, da je bila moja utemeljena izbira,« je pojasnil Anastasi. CAPRARA - Po treh letih zapušča rusko odbojkarsko reprezentanco Italijan Giovanni Capra-ra.Selektor bo odslej Vadim Pankov, trener Odintsova, ki je letos vodil B-reprezentanco. tenis - Carlotta Orlando (Gaja) 2. na državnem prvenstvu under 16 Odkritje prvenstva Pred njo padale reprezentantke - Opazil jo je zvezni trener - Pri Gaji razmere idealne« paraolimpijske igre - Danes in jutri še zadnji finalni obračuni Italiji še pet kolajn, Slovenija pa se poslavlja Danes bo v Pekingu zadnji tekmovalni dan, jutri pa bo nad 13. pa-raolimpijske igre padel zastor. Italijanska odprava je bila v nedeljo in včeraj nadvse uspešna. Skupni beri kolajn je dodala še pet kovin. Med njimi eno najžlahtnejšo, tri srebrne in eno bronasto. V nedeljo je bila v plavanju Maria Poiani prva, Cecilia Camellini pa druga. 16-letna Camellini je osvojila tako že drugo letošnje odličje: druga je bila tudi na 100 m prosto. Marco Vitale je v lokostrelstvu (olimpijski lok) izgubil šele v finalu proti Kitajcu Cheng Changjlieju. Drugo mesto v posamični konkurenci je dopolnil z ekipnim bronom. Z Oscarjem De Pellegrinom in Fa-biom Espositom je bil včeraj tretji po zmagi nad Japonsko. Zadnjo včerajšnjo kolajno pa so osvojile namiznoteniške igralke, Michela Brunelli, paraplegik, in Clara Podda (bronasta že v kat. 3 tetra-plegikov). »Azzurre« so v finalu klo- Stefano Lippi nile proti Kitajkam. Četrte slovenske kolajne na pa-raolimpijskih igrah pa nismo dočakali. V nedeljo so slovenske odboj-karice izgubile z Nizozemkami v tekmi za 3. mesto. Slovenke so s četrtim mestom ponovile dosežek iz Aten. Kitajske so v finalu sedeče odbojke s 3:0 ugnale ZDA. V Ptičjem gnezdu sta v metu kopja nastopili debitantka Tanja Cerkvenik in Tatjana Majcen Ljubič, branilka srebra iz Aten, ki pa tokrat zaradi združevanja kategorij ni ime- la pravih možnosti. Cerkvenikova se je prebila v finale, z osebnim rekordom 18,69 metra pa nato za bronom zaostala le 39 točk. Na paraolimpijskih igrah sta slovenske nastope sklenila Jože Fle-re in Henrik Plank, ki v metu kija oziroma kopja nista prišla v finale. Flere, dobitnik srebrne medalje v metu diska, je ostal brez finala v metu kija, Plank pa je bil deseti, torej zadnji v metu kopja v združenih kategorijah F33/34/51. To sta bila tudi zadnja dva slovenska nastopa v Pekingu. V nedeljo je v Ptičjem gnezdu nastopil še en Tržačan: Stefano Lippi je tekmoval na 100 m. V konkurenci šestih tekačev je bil četrti, v skoku v daljino, njegovi paradni disciplini, pa ni nastopil. Danes in jutri bodo Ptičje gnezdo in športne dvorane gostile še finalne obračune. Največ pozornosti čaka najbrž Pistoriusa, ki bo jutri lovil še tretje zlato odličje. Carlotta Orlando bo sezono končala z nastopom na absolutnem deželnem prvenstvu, ki bo ta teden v San Vitu al Tagliamento. Lani je v finalu klonila pred klubsko tovarišico Ciguijevo KROMA »Takoj po tekmi sem bila seveda nekoliko razočarana, vendar pa je kmalu prevladala zavest, da je bilo prvenstvo v resnici več kot uspešno, da sem na njem igrala dobro in na vsaki tekmi dala vse od sebe. Uvrstitve v finale nikakor nisem pričakovala, mislila sem, da bi bil uspeh velik že, če bi napredovala en krog ali dva, zato sem zdaj presrečna,« je povedala Ga-jina tenisačica Carlotta Orlando, ki se je na državnem prvenstvu za dekleta do 16 let v Forliju kot nepostavljena igralka povsem nepričakovano prebila vse do finala, v katerem pa je v nedeljo z 0:6, 6:4, 6:1 klonila pred 4. nosilko Lambiasejevo. Pred Carlotto, ki bo prav danes dopolnila 16 let, in bo zaradi tega v tej starostni kategoriji tekmovala tudi prihodnje leto, so kot domine druga za drugo padle 6., 2 in 14. nosilka. »Najtežja ovira je bila pravzaprav 6. nosilka Damijeva, s katero sem se pomerila že v 32-tini finala. Zmaga proti njej mi je vlila veliko samozavesti, ki me je potem spremljala vse do finala,« je povedala gajevka, ki v pa-driško-gropajskem klubu že slovi po svoji borbenosti. Finalni dvoboj je bil poglavje zase in za Carlotto poln nesrečnih okoliščin. »Medtem ko smo med tednom igrali na odprtem na pesku, to je na podlagi, ki jo imamo tudi pri Gaji, se je finale zaradi dežja odvijal v dvorani s cementno podlago. To je dvorana, v kateri moja nasprotnica, ki je doma iz Emilije, redno tre- nira. Kljub temu sem prvi set osvojila brez izgubljene igre. Obe sva bili živčni, ona pa bolj. V nadaljevanju sva si, žal, zamenjali vlogi. Ona je zrasla, mene pa so nekoliko iztirile tudi nekatere dvomljive sodnikove odločitve. V 9. igri drugega seta sem imela pri izidu 4:4, na svojem servisu, štiri zaključne žoge za vodstvo s 5:4, vendar pa je Lambiasejeva tedaj igrala zelo dobro in set-žoge izničila, v nadaljevanju pa je prevladala ona,« je objektivno prikazala potek dvoboja Carlotta in nadaljevala: »Letošnja sezona je bila moja najuspešnejša. Osvojila sem open turnir v Rivi del Garda in tudi mladinski mednarodni turnir v Munchnu, vendar pa mi več pomeni to drugo mesto na državnem prvenstvu. Merila sem moči z državnimi reprezentantkami in jih tudi premagovala,« je ponosna na svoj rezultat gajevka. Njen podvig, največji v zgodovini mladinskega tenisa Gaje, ni bil neopazen, saj je že v Forliju z njo navezal stik zvezni trener Bolognino in ji obljubil sponzorstvo glede dobave teniške opreme in tudi povabilo na zbor reprezentantk v decembru. Carlotta se je s tenisom začele ukvarjati pri devetih letih starosti. Zakaj pri Gaji? »Tam je že igral moj brat, zato sem se preizkusila še jaz. Začela sem na poletnem tečaju s Cirilo Devetti, osnove tenisa sem se naučila z Alešem in Borutom Plesničarjem, zdaj pa je moj trener Anej Morel. Z njim se dobro razumem, ker je resen in meni je to prav, saj želim veliko trenirati, da bi lahko uresničila svoje teniške sanje, postati profesionalna igralka, se uvrstiti najmanj med 100 najboljših igralk na svetu in od tenisa živeti,« ima jasne načrte dijakinja liceja Oberdan, ki se veseli tudi tega, da lahko trenira s Paolo Cigui. »Ona ima močne udarce, kar mi nato pride zelo prav proti mojim vrstnicam. Ja, pri Gaji so razmere za delo res dobre,« je povedala Carlotta, ki dobro usklajuje tudi šolske obveznosti s športnimi, čeprav trenira vsak dan, poleti tudi do tri ure na dan, občasno pa ima še telesno pripravo z Ivico Saricem, Hrvatom iz Kopra. Morda je skrivnost Carlottinih uspehov tudi v tem, da izhaja iz športne družine. Oče Angelo je bil namreč vrhunski nogometaš, mnogi se ga bodo spominjali kot standardnega vezista Interja, za katerega je v prvi polovici '90 let zbral 95 nastopov, prej pa je igral tudi pri Udi-neseju in Triestini. Športnica je tudi njena mama Tiziana, ki se je lani celo preizkusila na newyorškem maratonu, brat Gianluca pa je nogometaš Opicine. (ak) 22 Torek, 16. septembra 2008 ŠPORT 35. pokal bazoviških žrtev - Moški in ženski odbojkarski turnir v priredbi ŠZ Sloga Sloga Tabor Televita zmagovalec turnirja Med ženskami Sloga List 2. - Priznanja za Nicholasa Privileggija, Danielo Ciocchi in Danila Riolina Z zmago Sloge Tabor Televita v moški in OK Grobničana v ženski konkurenci se je v nedeljo zvečer zaključil moški in ženski mednarodni odbojkarski turnir za Pokal bazoviških žrtev, ki ga je priredilo AŠZ Sloga v sodelovanju z Uradom vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. S tem turnirjem pa se je tudi zaključil niz proslav ob spominu na štiri bazoviške junake ob 78. obletnici njihove ustrelitve. Ženske Ženski del turnirja se je odvijal na Opčinah, kjer so poleg domače Sloge List nastopili še hrvaški prvoligaš Grobničan, AVC deWitt Klagenfurt 1 iz Celovca (lanskoletni prvoligaš, ki začenja zdaj nov ciklus z mlado in zelo perspektivno ekipo) in predstavnik iz Slovenije ŠD Piran. Največ zanimanja je seveda vladalo za nastop Sloge List, ki bo v letošnjem prvenstvu v nekoliko prenovljenem sestavu: z ekipo, ki jo letos vodi Franko Drasič, že dalj časa trenirajo tudi Sabrina Bukavec in Tanja Babudri (Kontovel) ter Brežanka Aleksja Colsani, ki bodo po vsej verjetnosti v prihodnji sezoni branile barve Sloge v C ligi in ta oblika sodelovanja med našimi društvi predstavlja nadvse pozitivno novost. Trener Drasič je na turnirju seveda preizkusil vse razpoložljive igralke in bil s prikazano igro zadovoljen. Dober mesec pred začetkom prvenstva vse kaže, da dekleta zavzeto delajo in prepričani smo, da se bodo tudi v prvenstvu dobro odrezale. Prvo mesto se je Slogi List izmuznilo po tekmi z Grobničanom, ki pa je, objektivno gledano, boljši od naše ekipe, vendar proti njemu naše igralke sploh niso odigrale podrejene vloge. Po sobotni gladki zmagi nad Piranom je v nedeljo Sloga List po treh setih odpravila tudi celovško ekipo in končno drugo mesto povsem realno odraža razmerje sil na tem turnirju. Grobni-čan je zmagal povsem zasluženo, saj je v treh tekmah izgubil le en set proti Slogašicam. Slovenska in avstrijska ekipa sta se ostalima dvema zelo žilavo upirali, njun medsebojni obračun pa je bil izredno izenačen in o končnem zmagovalcu so odločale res malenkosti. Izidi: Sloga List - ŠD Piran 3:1 (25:9, 25:20, 23:25, 25:15), Grobničan - AVC deWitt Klagenfurtl 3:0 (25:14, 25:20, 25:17), Sloga List- Klagenfurt 3:0 jadranje Optimist: V Poreču vsi uspešni V soboto 6. in nedeljo 7. septembra so mladi jadralci sesljanskega kluba Čupa nastopili na regati v Poreču. Na dvodnevni preizkušnji se je pomerilo 16 naših jadralcev, med katerimi je bilo sedem najmlajših, ki so letos zaključili jadralno šolo. V soboto so izpeljali štiri plove. Vremenske razmere so bile kar naporne (9 m/s in veliki valovi), zato so najmlajši izkoristili dan za trening, tekmovali pa so samo kadeti in juniores. V nedeljo pa so vsi opravili dva plova. Tudi najmlajši so dokončali obe regati. V konkurenci 81 jadralcev je bil najboljši Mirko Juretič, ki je bil absolutno 9., Chantal Zeriali pa je bila 19. in peta deklica. Ostali: 29. Ingrid Peric (šesta deklica), 42. Jana Germani (3. mesto med ka-detinjami), 48. Luca Carciotti, 54. Cecilia Fedel, 56. Sebastian Četul, 58. Haron Zeriali, 61. Samuele Ferletti, 68. Marko Co-slovich, 71. Nastja Maver (vsi Čupa), 72. Meta Sterni (Sirena), 73. Giorgia Sinigoi, 74. Nina Benedetti, 76. Dana Škabar, 78. Mattia Costantin. (25:21, 25:16, 25:23), Grobničan - Piran 3:0 (25:15, 25:8, 25:16), Grobničan - Sloga List 3:1 (25:18, 22:25, 25:20, 26:24), Klagenfurt - Piran 3:2 (22:25, 25:21, 22:25, 25:21, 16:14) Vrstni red: Grobničan 9, Sloga List 6, AVC deWitt Klagenfurt 1 2, ŠD Piran 1 OK GROBNIČAN: Tomašic, Dujmic, Stojkovic, Milinkovic, Ticak, Vizintin, Ban, Šestan, Babic, Filipovic, Tomas, Car. Trener: M. Crkovic SLOGA LIST: Babudri, Bukavec, Ciocchi, Colsani, Cvelbar, Gantar, Maurovich, Pertot, A. in M. Spangaro, Starec. Trener: F. Drasič AVC DEWITT KLAGENFURT 1: Maurer, Müller, Kosnjek, Lehmann, Magnet, Frank, Verdel, Jauernegger, Schober, Mitterberger, Mauch, Pintar. ŠD PIRAN: Truglas, Skomina, Bečaj, Baranovskaja, Bedene, Subotic, Furlan, Schiulaz, Žnider, Bubnič, Ju-rinčič. Trener: S. Jakomin Moški Turnir so- sicer nekoliko presenetljivo, vendar povsem zasluženo, osvojili igralci Sloge Tabor Televita, ki so gladko in brez izgubljenega seta premagali vse tri svoje nasprotnike. Ekipa bo letos v primerjavi z lansko nekoliko spremenjena, sej se po enoletnem posojilu pri Bibioneju vrača Vatovaz (ki je sicer igral le v soboto), veteran Igor Štrajn bo pomagal mlajšim soigralcem, v ekipo bo vključen center Marko Strain, na turnirju pa se je ostalim pridružil še mladi David Cettolo. Trener Božič je na teh tekmah preizkusil vse igralce, ki so s svojim nastopom prijetno presenetili, saj so dober mesec pred začetkom prvenstva že v dobri formi. Pozna se delo na pripravah, ki Igralci Sloge Tabor so sezono začeli s prestižno zmago na moškem delu turnirja, pokazali pa so tudi dobro formo KROMA so se jih nekateri udeležili, prav tako zavzetost na treningih doma. potem ko so Slogaši v soboto brez težav odpravili Gornjo Vežico, so z dobrimi nastopi nadaljevali tudi v nedeljo. V jutranji tekmi so premagali slovenskega dru-goligaša TAB Mežico, ki se mu je krčevito upiral, vendar je bil proti našim od-bojkarjem tokrat brez moči. Mežica je na turnirju pravzaprav imela zvrhano mero smole, saj je vse tekme izgubila brez osvojenega seta (v nedeljo smo napačno poročali, da je premagala Logatec), a je tako proti Logatcu kot v drugem in tretjem nizu proti Gornji Vežici bila zelo blizu zmage. Nedeljska prva popoldanska tekma je že odločala o zmagovalcu in naši ekipi bi po dveh prejšnjih zmagah zadostoval že en osvojeni niz, vendar so si Slogaši želeli zmage. Dobra igra v obrambi in prodoren napad sta spravljala v hude težave mlade goste (po lanskoletnem spodletelem naskakovanju prve lige so pri Logatcu korenito pomladili ekipo, v kateri je nekaj zelo perspektivnih od-bojkarjev, med njimi državni mladinski reprezentant Jereb), ki so morali položiti orožje. Ekipa iz Gornje Vežice iz okolice Reke je v nedeljo premagala tako Mežico kot Logatec in tako presenetljivo osvojila drugo mesto. Izidi: Logatec - Mežica 3:0 (25:23, 25:23, 25:20), Sloga - Gornja Udeleženke ženskega dela turnirja Vežica 3:0 (25:15, 25:19, 25:17), Gornja Vežica - Logatec 3:1 (25:19, 20:25, 25:12, 25:16), Sloga Tabor Televita -TAB Mežica 3:0 (25:14, 25:20, 25:12), Sloga Tabor Televita - Logatec 3:0 (25:17, 25:21, 25:16), Gornja Vežica -Mežica 3:0 (25:15, 25:22, 25:21) Vrstni red: 1. Sloga Tabor Televita 9, Gornja Vežica 6, OK Logatec 3, TAB Mežica 0. SLOGA TABOR TELEVITA: Cettolo, Peterlin, Privileggi, Riolino, Slavec, Sorgo, Strain, Štrajn, Vatovac, Igor in Vanja Veljak. Trener: E. Božič GORNJA VEŽICA: Grozdanic, Lasic, Pervan, Mikic, Krmpotic, Vido-vic, Lasic, Bradaric OK Logatec: Ogrin, Česnik, Jereb, Korenc, Igličar, Jerina, Mulec, Gostiša, Mihelčič, Pirc, Menard. Trener: N. Pozdniak TAB MEŽICA: Mandl, Šterh, Obreza, Vidmar, Plesec, Praznik, Ci-ganovič, Hercog, Breznik. Trener: B. Ivartnik. Tekmovanju je sledilo nagrajevanje, ki sta mu na ženskem delu ob predsedniku AŠZ Sloga Vojku Miotu prisostvovala še Milan Pahor, predsednik Odbora za proslavo bazoviških junakov in član odbora Karlo Avguštinčič, na moškem pa ob Sloginem podpredsedniku Viktorju Stoparju še Alekseja Škerk, predsednica našega najmlajšega odbojkarskega društva. Vse nastopajoče ekipe so dobile pokale, ki so jih v nagradni sklad prispevali ZSŠDI, Pokrajina Trst, Občina Repentabor, Občina Trst, pokrajinski odbor CONI, pokrajinski in deželni odbor FIPAV, SKGZ, SSO, Zadružna kraška banka, Draguljarna Malalan in čedajska Banca di Cividale, zmagovalca - Sloga Tabor in OK Grobničan pa še prehodni pokal Odbora za proslavo bazoviških junakov. V ženski konkurenci je pokal povsem nov (prejšnjega je v trajno last po treh osvojenih turnirjih lani prejel Grobničan), tudi tega je realiziral umetnik Pavel Hrovatin po zamisli Vojka Miota. Nagrajeni so bili tudi najboljši posamezniki in sicer za igro v obrambi Nicholas Privileggi (Sloga Tabor Televita) in Sabrina Jauenegger (AVC deWitt Klagenfurt 1), najboljša napadalca Jozo Lasic (Gornja Vežica) in Maja Milinkovic (Grobničan), najboljša podajača Velin Grozdanic (Gornja Vežica) in Daniela Ciocchi (Sloga List) ter najboljša igralca Danilo Rio-lino (Sloga Tabor Televita) in Sanja Car (Grobničan). jadranje - Državno prvenstvo Primavela v Cervii Bogata izkušnja za najmlajše Med kadeti letnika 1999 Jana Germani (Čupa) tretja deklica, Marta Curri 6. med dekleti na Pokalu »del Presidene« - Dan Poljšak (Sirena) slovenski prvak med kadeti V petek se je v Cerviji zaključilo državno prvenstvo za najmlajše jadralce v razredu optimist. V lepem vremenu in rahlem vetru so organizatorji od ponedeljka, 8. do petka, 12. septembra izpeljali 5 od predvidenih šestih preizkušenj. Tekmovalci v razredu optimist so bili razvrščeni v tri skupine, prav tako so bili po starostnih kategorijah razdeljeni tudi ostali jadralci v drugih klasah. Skupno se je v Cervii zbralo 900 otrok. Med najmlajšimi (letnik 1999) se je z odličnim absolutnim devetim in tretjim mestom med deklicami izkazala Jana Germani (Čupa). Tudi Sebastian Četul (Čupa) je dobro opravil svoj nastop in zasedel 21. mesto. Pietro Osualdini (Sirena) je pristal na 44. mestu med 124 tekmovalci. Najboljši kadeti letnikov 1997 in 1998 so se pomerili na Pokalu »del Presidente«. Med 112 jadralci je na dobrem 24. mestu je pristala Marta Curri (Sirena). Med dekleti je zasedla šesto mesto. Glede na to, da je Marta mlajša kadetinja, je njen rezultat spodbuden. V drugi jakostni skupini, ki se je potegovala za Pokal kadetov (tu so nastopili ostali kadeti, ki se niso uvrstili med najboljših 120 v Italiji), se je med našimi jadralci najbolje izkazal Luca Carciotti (Čupa) s 50. mestom. Haron Zeriali (Čupa) je bil 57., na 66. mestu pa je pristal Vanja Zuliani (Sirena). Nastopilo je 90 tekmovalcev. Na Ptuju pa se je v nedeljo zaključilo državno prvenstvo v razredu optimist. Dan Poljšak (član Sirena, ki tekmuje pod slovensko zastavo) je ubranil naslov državnega prvaka med kadeti. Med šestdesetimi jadralci je v absolutni konkurenci zasedel deveto mesto in slavil med kadeti. Regata je bila zelo naporna predvsem zaradi deževnega vremena in nizkih temperatur (10°C). Udeleženci državne faze Primavela s trenerji, Davidom Poljšakom (levo) in Matijo Spinazzolo (desno) / ŠPORT Torek, 16. septembra 2008 23 29. mednarodni turnir prijateljstva - Košarkarski in odbojkarski turnir v organizaciji ŠD Kontovel Union Olimpija in Luka Koper boljši od Jadrana U17 in Govolleya Na tretjem mestu Ardita in Kontovel Sokol, četrta pa Jadran U19 in OK Kozala (Hrv) Navezovanje novih prijateljstev in stikov z ostalimi klubi je glavni cilj mednarodnega turnirja prijateljstva, ki ga je minuli konec tedna ŠD Kontovel izpeljal že 29. Tudi športni vidik športnega dogodka se vsako leto izkaže za učinkovitega, saj dvodnevni turnir omogoča testiranje ekip in forme igralcev. Organizatorji so drugo leto zapored sočasno priredili košarkarski in odbojkarski turnir, na katerem so se poleg domačih ekip pod 17. letom starosti pomerile tudi ekipe iz Slovenije in s Hrvaške. Letos so se v košarkarski konkurenci pomerili Jadran U17, Ardita iz Gorice in Union Olimpija iz Ljubljane. Bosanska ekipa iz Cazina pa se je zadnji hip odpovedala nastopu, tako da so organizatorji mesto zapolnili z ekipo Jadrana U19. Na odbojkarskem turnirju pa se je prvič predstavila združena ekipa Kon-tovel Sokol. Igrali so še goriški Govol-ley, Luka Koper iz Kopra in reške od-bojkarice OK Kozala. Po sobotnih polfinalnih tekmah so v nedeljo v jutranjih urah stekli še finalni obračuni. Na košarkarskem turnirju sta se v tekmi za 3. mesto pomerili Ardita in Jadran U19. Jadranovci so vseskozi vodili, v končnici pa so bile napake usodne. Ardita je z delnim izidom 20:8 v zadnji četrtini upravičeno slavila zmago. V finalu za končno 1. mesto pa sta igrala Union Olimpija in Jadran U17. Zaradi bolezni je trener Gerjevič lahko računal samo na sedem igralcev, kar je vplivalo na končni izidi. Ljubljančanom so bili ja-dranovci enakovredni v prvi polovici obračuna, nato pa so gostitelji prevladali. Na odbojkarskem turnirju pa je tudi letos končno prvo mesto pripadlo Luki Koper. Koprčanke so v finalni tekmi gladko premagale Govolley, ki ni prikazal učinkovite igre kot v sobotni tekmi proti združeni ekipi Kontovel Sokol. Go-ričanke so se enakovredno upirale le v prvem nizu, v ostalih dveh pa je Koper z urejeno igro in manjšim številom napak zasluženo zmagal. Tekma za 3. mesto pa se je zaključila šele po petih nizih. Združena ekipa Kontovel Sokol je z učinkovito igro prevladala v prvih dveh nizih, nato pa do- pustila, da so Rečanke izenačile v nizih. Trenerka Cerne je v tretjem in četrtem nizu preizkusila vse razpoložljive igralke. V zadnjem nizu so gostiteljice le uredile svoje vrste in brez težav osvojile zmago in končno 3. mesto. Mednarodni turnir se je zaključil s skupnim nagrajevanjem v športnem centru Ervatti pri Briščikih. Predsednik ŠD Kontovela je po uvodnih besedah nagradil vsako ekipo, pokale pa so prejeli tudi najboljši posamezniki. Najboljši strelec turnirja je bil Borut Ban (Jadran U17), najboljši igralec pa Žiga Markus (Union Olimpija). Na odbojkarskem turnirju pa so kot najboljšo podajalko nagradili Giulio Antognolli (Kontovel Sokol), najboljša igralka pa je bila Tika Kaker (Luka Koper). (V.S.) IZIDI - KOŠARKA: tekma za 3. mesto: Ardita - Jadran U19 71:65 (18:21, 28:42, 51:57) JADRAN: Gantar 8, Starc 6, Košuta 2, Sossi 11, M. Malalan 2, Regent 9, Žužek 3, A. Malalan 8, Semolič 14. TRENER: Vremec. tekma za 1. mesto: Union Olim-pija - Jadran U17 84:61 (16:22, 39:35, 64:47) JADRAN: Ban 24, Zaccaria 8, Sacher 8, Škerl 7, Bernetič 11, Husu, Riz-zo. TRENER: Gerjevič. Vrstni red: 1. Union Olimpija (Slko); 2. Jadran U17; 3. Ardita GO; 4. Jadran U19. Zgoraj desno: predsednik ŠD Kontovel Marko Ban nagrajuje sina Boruta (Jadran U17), ki je bil najboljši strelec turnirja; spodaj: predsednik Ban in najboljša podajalka Giulia Antognolli (Kontovel Sokol) KROMA ODBOJKA: tekma za 3. mesto: Kontovel Sokol - Kozala 3:2 (25:22, 25:20, 19:25, 25:20, 15:8) KONTOVEL SOKOL: Antognolli, Turco, Zavadlal, Ferluga, Rau-bar, J. in M. Briščik, Gregori, Starc, Škerlavaj, Ghezzo, Bembi. TRENER: Cerne. tekma za 1. mesto: Luka Koper - Govolley 3:0 (25:23, 25:20, 25:17) GOVOLLEY: Bressan, Petejan, Černic, Antonič, G. in M. Zavadlav, Giuntoli, Turus, Paulin, Valentinsig, Pozzo (L). TRENER: R. Petejan. Vrstni red: 1. Luka Koper (Slo); 2. Govolley; 3. Kontovel; 4. Kozala Ri-jeka (Cro). šz dom Danes v Gorici začetek turnirja K2sport Danes se bov Kulturnem domu v Gorici začel tradicionalni turnir K2sport v priredbi ŠZ Dom. Na štiridnevnem turnirju bodo nastopile tudi štiri naše ekipe. Danes bo prvi stopil na igrišče Sokol, ki bo igral proti Dinamu (ob 19.30). Sledil bo derbi Dom - Kontovel, ki se bosta letos pomerila že drugič zapored. Prvič sta igrala prejšnji petek v Nabrežini, ko je slavila zmago goriška ekipa. V četrtek pa bo na parket stopil še Jadran Mark. SPORED: danes - tekma A: Dinamo - Sokol (ob 19.30), tekma B: Dom - kontovel (ob 21.30); jutri, 17. septembra - tekma C: zmagovalec A - Ardita (ob 19.30), tekma D: zmagovalec B - Ajdovščina (ob 21.30); četrtek, 18. septembra: zmagovalec C - Jadran Mark (ob 19.30), zmagovalec D - Pallacane-stro Codroipese; sobota, 20. septembra: Tekma za 3. mesto (ob 19.00), tekma za 1. mesto (ob 21.00). nogomet - Konec prvega dela državnega in deželnega pokala V drugi del le Primorje in Breg Kras Koimpex in Vesna v dobri formi - Sovodenjci imajo že težave s poškodbami - Zarja Gaja najela novega napadalca - Mladost že v soboto proti Poggiu Prvi del državnega in deželnega pokala je za nami. V drugi del sta se od ekip naših društev uvrstila le Primorje in Breg. V soboto in v nedeljo pa se bodo že začela prvenstva od elitne do 3. amaterske lige. Italijanski pokal V okviru 3. in zadnjega kroga državnega pokala skupine N je repenski Kras Koimpex v gosteh premagal Pon-ziano (0:2), ki jo letos trenira slovenski trener Milan Mikuš. Gol sta dosegla Me-tullio in Giacomi. »Igrali smo dobro. Predvsem v obrambni vrsti smo bili zelo koncentrirani in smo malo grešili. Na sredini igrišča in v napadu nismo še povsem uigrani. Fizično smo že v dobri formi,« je ocenil športni vodja Goran Ko-cman, ki mrzlično pričakuje prvo prvenstvo tekmo: »Od nedelje bo šlo zares. Proti Pro Gorizii bomo igrali v nekoliko okrnjeni postavi. Odsotni bodo diskvalificirani Kneževič in poškodovani Bu-sletta. Pod vprašajem so še Botta, Ci-pracca in Batti.« V skupini M sta se že v soboto med seboj pomerili štandreška Juven-tina in kriška Vesna, ki je zmagala s 3:2. Rdeče-beli so nekoliko razočarali svoje navijače. »Nismo še pripravljeni na začetek prvenstva. Po odhodu številnih nogometašev, ki so igrali z nami v lanski sezoni, imamo v obrambi, na sredini in v napadu precej težav. Čaka nas Lorenzo Degrassi (Breg) KROMA še veliko dela,« meni odbornica Juven-tine Maja Peterin. Pri kriški Vesni pa so pred začetkom prvenstva optimisti. »Kljub temu da smo igrali z okrnjeno postavo, so se vsi naši igralci izkazali. Smo že v dobri formi. Prepričan pa sem, da lahko še veliko napredujemo,« trdi športni vodja Vesne Paolo Vidoni. V 1. prvenstvenem krogu bo Vesna igrala v Červinjanu. Odsoten bo Michele Leghissa, ki bo z reprezentanco nogometa na mivki nastopil na evropskem pokalu. Juventina bo na domačem igrišču gostila Lignano. Izidi, skupina N: Trieste calcio -Muggia 0:1; končni vrstni red: Muggia 9, Kras Koimpex 6, Trieste calcio 3, Pon-ziana 0. Muggia se je kvalificirala v drugi del državnega pokala. Skupina M: San Luigi - Pro Gori-zia 2:0; končni vrstni red: San Luigi, Vesna, Pro Gorizia 6, Juventina 0. Zaradi boljšega izkupička v številu golov se je v drugi del kvalificiral San Luigi. Deželni pokal Primorje in Breg sta se v deželnem pokalu za ekipe 2. amaterske lige uvrstili v drugi del. Primorjaši so v 3. krogu s 4:3 premagali Zaule. Mrežo ekipe ža-veljskega društva so zatresli Aljoša Čok, Matteo Cheber, Pavletič in Mania. Gostje so v prvem delu celo vodili z 2:0. »Čeprav smo imeli stalno premoč in bi lahko brez težav zmagali celo z 8:0,« je malo za šalo malo zares povedal predsednik Roberto Zuppin. Pavletič je tudi zgrešil enajstmetrovko. Primorje, ki bo v nedeljo igralo proti Foglianu, bodo uradno predstavili v petek ob 20. uri. Predstavitev bo na dvorišču zahodno-kraškega rajonskega sveta na Proseku. V skupini R je Breg zasluženo premagal Esperio (1:0, strelec Esposito) in tako zasedel končno prvo mesto. Breža-ni so igrali dobro. Igro je ovirala močna burja. »Naš nastop je bil zelo pozitiven. Prikazali smo nekaj lepih akcij in tudi v obrambi smo bili zelo pazljivi,« je oce- nil spremljevalec Lorenzo Zupin. »Letos smo nekoliko spremenili taktično postavitev, saj igramo 4-4-2. Lani smo igrali z liberom. Moramo še nekoliko izpiliti novi način igre, vsekakor prvi vtis je pozitiven.« Breg bo v nedeljskem prvem prvenstvenem krogu igral v Beljanu. Zarja Gaja je v isti skupini premagala Chiar-bolo. Edini zadetek na tekmi je dosegel Vili Bečaj. Rumeno-modri so pokazali lep napredek v igri, čeprav imajo v napadu še vedno velike težave pri zaključku v vrata. Prav zaradi tega so v Bazovici najeli novega napadalca. To je Miljčan Claudio Bertocchi (letnik 1980), ki je pred leti že branil barve vzhodno-kraškega društva. Lani pa je igral pri Primorju. Zarja Gaja bo v nedeljo igrala v Fiumicellu. V drugi del deželnega pokala za ekipe 1. AL se nista uvrstili naši predstavnici Primorec in Sovodnje. V sovodenj-skem taboru so pozitivno ocenili nedeljski nastop proti Varmu (1:1, strelec Delise). »Nasprotnik je bil res soliden, vseeno smo tudi mi igrali dobro in imeli kar nekaj dobrih priložnosti za gol. Škoda le, da se je že v 4. minuti poškodoval naš napadalec Portelli, ki si je zvil gleženj. Upamo, da ni nič hudega in da bo kmalu okreval,« je povedal predsednik Zdravko Kuštrin, ki je še dodal, da bodo v nedeljo (proti Costalungi) odsotni še Robert Figelj, Bernardi in Bregant. V skupini N je trebenski Primorec igral v gosteh neodločeno 1:1 (strelec Leg- hissa) proti San Giovanniju. Na tekmi se je huje poškodoval igralec domače ekipe Godas, ki si je po nesrečnem trku s Cad-lom poškodoval ličnico. Primorec, ki je povedel v 72. minuti, je moral znova v zadnjih minutah pobrati žogo iz svoje mreže. To se jim je letos že pripetilo. V deželnem pokalu za ekipe tretje amaterske lige je doberdobska Mladost še tretjič zapustila igrišče poražena (2:4 proti Sagradu, strelca: Caggiula in De-meo). »Res je, da smo izgubili tudi tokrat in kar trikrat zgrešili v obrambi. Kljub temu pa sem v nedeljo videl določen napredek. Imeli smo številne priložnosti za izenačenje, ki pa jih nismo izkoristili,« je dejal trener Fabio Sambo. V nedeljo se je poškodoval vratar Jurij Devetak. Zamenjal ga je Sandi Gergolet. Mladost bo 1. prvenstveni krog igrala že v soboto. V gosteh bodo igrali proti Poggiu. Skupina H: San Lorenzo - Medea 1:1; končni vrstni red: Medea 5, San Lorenzo, Varmo 3, Sovodnje 2. V drugi del Medea. Skupina N: Domio - Costalun-ga 1:2; vrstni red: San Giovanni 7, Co-stalunga 6, Domio 3, Primorec 1. V drugi del: San Giovanni. Skupina Q: Opici-na je bila prosta; končni vrstni red: Pri-morje 6, Opicina 3, Zaule 0. V drugi del Primorje. Skupina R: Breg 7, Zarja Gaja, Chiarbola 4, Esperia 0. V drugi del: Breg. Skupina P: Poggio - Pro Farra 3:1; končni vrstni red: Sagrado 7, Poggio 7, Pro Farra 3, Mladost 0. (jng) 16 Nedelja, 14. septembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI / Višinsko jedro nizkega zračnega pritiska nad Balkanom prinaša nad našo deželo hladen in vlažen zrak iz severa. Alpska pregrada delno oblaži ta vpliv. Jutri bodo višinski tokovi prihajali iz ^ j-,__severozahoda in bodo bolj suhi. BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.45 in zatone ob 19.14. Dolžina dneva 12.29. r LUNINE MENE ^SŠ Luna vzide ob 19.23 in zatone ob 7.55. PLIMOVANJE Danes: ob 4.56 najnižje -57 cm, ob 11.20 najvišje 59 cm, ob 16.29 najnižje -47 cm, ob 23.23 najvišje 37 cm. Jutri: ob 5.20 najnižje -48 cm, ob 11.44 najvišje 58 cm, ob 17.01 najnižje -47 cm, ob 23.56 najvišje 28 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ...........12 2000 m...........-1 1000 m ........... 7 2500 m...........-4 1500 m............2 2864 m...........-6 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 6 in pol, po nižinah pa 6. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER (NAPOVED ZA JUTRp V glavnem bo po vsej deželi prevladovalo stabilno vreme z jasnim ali kvečjemu zmerno oblačnim vremenom. Le na zahodnem pasu se lahko pojavi nekaj več oblačnosti. Ponoči in zjutraj bo na obali pihal burin. Jutri bo precej jasno, več oblačnosti bo v vzhodni Sloveniji. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. v četrtek se bo po delno jasnem in ponekod meglenem jutru čez dan spet pooblačilo. NOVA GORICAadriatica.net CENTER POTOVANJ, Gradnikove brigade 7. tel.: + 381 (0)5 333 24 li | KOPER adriatica.net CENTER POTOVANJ, Pristaniška ulica 2, tel.: + 386 1015 627 B410 SE2ANAadriatica.net CENTER POTOVANJ, Kosovelova ulica t b. tel.: + 386 10)5 73012 10 POTUJ PAMETNO O AdriAfiC4i.net CENTER POTOVANJ www.centerpotova nj.si ZDA - Evakuiranih je bilo 2,2 milijona ljudi, mrtvih pa najmanj 28 V Teksasu se nadaljuje reševanje po divjanju orkana Ike Na levi poplavljeno naselje Winnie v Teksasu Na desni razbitine strmoglavljenega ruskega letala ANSA HOUSTON - Reševalci s pomočjo čolnov in helikopterjev nadaljujejo največjo reševalno akcijo v zgodovini ameriške zvezne države Teksas po divjanju orkana Ike, ki je po zadnjih podatkih zahteval 28 smrtnih žrtev. Reševalci so do včeraj na varno prepeljali okoli 2000 ljudi, ki niso upoštevali navodil o evakuaciji in so ostali ujeti na strehah ali med ruševinami. Ameriški predsednik George Bush je napovedal, da bo danes obiskal prizadeto območje, kjer bo "izrazil podporo zvezne vlade - sočutje na eni strani in podporo na drugi prizadevanjem za obnovo". Obljubil je pomoč zvezne vlade v obliki 1,5 milijona litrov pitne vode in milijonu toplih obrokov na dan. Več tisoč pripadnikov vojske in narodne garde skupaj z gasilci in drugimi reševalci na najbolj prizadetih območjih iščejo morebitne preživele. V reševanju sodeluje tudi več kot 50 helikopterjev in letal. Številni prebivalci, ki niso upoštevali na- vodila o obvezni evakuaciji, so ostali ujeti na strehah in med ruševinami brez elektrike in pitne vode. V okrožju Orange je policija ljudi s streh pred naraščajočo vodo rešila s pomočjo smetarskih tovornjakov. Reševanje se nadaljuje tudi v Galve-stonu nedaleč od Houstona, kjer je Ike v soboto dosegel kopno z vetrom do 170 kilometrov na uro. Tam ukaza o evakuaciji ni upoštevalo okoli 20.000 ljudi kljub opozorilu ameriške vremenske službe, da jih čaka "gotova smrt". Do nedelje popoldne je Ike oslabel v tropsko depresijo z vetrom s hitrostjo 25 kilometrov in se pomika proti ameriškemu srednjemu zahodu. Pred prihodom Ikea je domove zapustilo okoli 2,2 milijona Teksačanov. Ko se bodo vrnili, mnoge čakajo uničene ali poškodovane hiše, brez elektrike pa naj bi bili še vsaj nekaj dni. V Houstonu, kjer so ulice še vedno poplavljene in polne ruševin, je policija do prihodnje sobote razglasila policijsko uro. (STA) inDoneziJa Do smrti poteptanih najmanj 23 ljudi DŽAKARTA - V indonezijskem mestu Pasuran je množica, ki se je zbrala ob tradicionalnem muslimanskem "deljenju denarja" v času ramadana, do smrti poteptala 23 ljudi, več pa jih ranila. Pri deljenju denarja gre za tradicionalno dobrodelno navado, ko v času muslimanskega svetega meseca bogati delijo denar med revne množice. Nesreča se je pripetila pred hišo prodajalca avtomobilov, ki naj bi razdelil štiri ameriške dolarje po osebi. (STA) rusiJa - Verjetno zaradi okvare motorja V strmoglavljenju letala 88 mrtvih MOSKVA - Za strmoglavljenje ruskega letala boeing 737, v katerem je v nedeljo življenje izgubilo vseh 88 potnikov in članov posadke, je najverjetneje kriva okvara desnega motorja. Letalo ruske družbe Aeroflot, ki se je po dveurnem letu vzhodno od Moskve pripravljalo na pristanek, je v zraku zagorelo in strmoglavilo v bližini mesta Perm v gorovju Ural. Najverjetnejši vzrok nesreče je bil po mnenju preiskovalcev okvara desnega motorja, ki je nato tudi zagorel. Za to naj bi po njihovih navedbah obstajalo tudi precej dokazov. Preiskovalci so medtem tudi našli obe črni skrinjici, ki ju preučujejo. Oblasti so zanikale možnost terorističnega napada. Letalo, na katerem je bilo tudi 20 tujcev in sedem otrok, med njimi italijanski državljan, je stik s kontrolnim stolpom izgubilo med pristajanjem na višini 1100 metrov okoli 5. ure po lokalnem času. Nekaj trenutkov zatem je padlo na zemljo in pri tem za malo zgrešilo gosto na- seljeno predmestje Perma. "Gorelo je, medtem ko je bilo še vedno v zraku in videti je bilo kot padajoči komet," je za rusko televizijo Vesti-24 povedala očividka. Med žrtvami je bil tudi ruski general Genadij Trošev, ki je poveljeval ruskim četam v ruski republiki Čečeniji. Aktivisti za človekove pravice so ga obtoževali to-leriranja hudih zlorab. Med drugim je tudi pozval k javnim obešanjem čečenskih upornikov. Potem ko je leta 2002 zavrnil ukaz obrambnega ministrstva o premestitvi na nižji položaj poveljnika v Sibiriji, ga je tedanji predsednik Vladimir Putin odpustil. Kasneje ga je kot premier poklical na mesto svojega posebnega svetovalca. Letalska družba Aeroflot je sicer na moskovskem letališču Šeremetjevo in v Permu vzpostavila krizni center za sorodnike žrtev in za vsako izmed njih obljubila odškodnino do 55.000 evrov. Nekaj članov žalujočih družin je že odletelo v Perm, kjer je bil včeraj dan žalovanja. (STA)