Številka 01 • Glasilo Obcine Ig • Leto XXV • Februar 2019 • BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Dragi bralci in bralke, rubriki še o podelitvi priznanj so pregled sezone pripravili barjanec najboljšim podjetni-rokometaši, javili so se tudi kom. plezalci, ki vadijo na plezalni V rubriki Planinski koticek steni v Zapotoku. je vse v znamenju nocnih po-Na zadnjih straneh obja­hodov, za božic so se do Pla-vljamo vabila in koledar prire­nince v Krimskem pogorju že ditev v naši obcini, na pustno štirinajstic odpravili iz Pod-soboto, 2. marca vsi lepo va­kraja, malo mlajši je Stojkov bljeni na 21. Podkrimski pust­nocni pohod, ki poteka januar-ni karneval, ki bo ponovno po ja, pohodniki pa se iz Želimelj središcu Iga. povzpnejo do Zapotoka. Za Prijetno branje! vse, ki vas je zamikal organizi­ran nocni pohod, še ni prepoz- Uredništvo Mostišcarja no – vabljeni na Matijev nocni pohod na Krim. Med športnimi novicami Rok za prihodnjo številko Gradivo za prihodnjo številko Mostišcarja zbiramo do cetrtka, 28. februarja. Predvideni izid nove številke Mostišcarja je 15. marca. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostišcarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. PISANJE CLANKOV – navodila avtorjem prispevkov v Mostišcarju Pred oddajo piscem priporocamo naslednje korake: -Vzemite si cas in še enkrat v miru preberite svoj clanek. -Clanek naj ima naslov, ta naj bo kratek in jedrnat – do 30 znakov s presledki, ce je daljši, ga raje razdelite v nadnaslov in glavni naslov. -Ne pozabite se podpisati, nepodpisanih clankov ne objavljamo! -Uredite in izberite slikovno gradivo ter predvidite podpise k vsaki fotografiji (gl. še posebna navodila o slikovnem gradivu). Uredništvo Mostišcarja po enomesecnem premo­ru je pred vami prva številka Mostišcarja v letošnjem letu. Iz obcinske hiše porocajo o trenutnem stanju dveh velikih obcinskih projektov – gradnji prizidka k osnovni šoli ter projektu Na-kolih. Javili so se nam tudi iz dveh vaških svetov, SVS Iška in Iška vas. V rubriki Obcanov koti­cek naša obcanka izpostavlja problem, ki je aktualen zlasti pozimi, namrec (ne)kakovost kurilnih sredstev, ki jo upora­bljajo nekateri – posledice nji­hovih dejanj pa obcutimo vsi. Kaj se je veselega decembra dogajalo pod Krimom, je zapi­salo Turisticno društvo Krim, sicer pa v tem delu leta vsa društva pripravijo obcne zbo­re, na katerih mdr. potrjujejo tudi nacrte dela za tekoce leto. V rubriki Kultura o dveh zborovskih koncertih, ki sta potekala v praznicnih novo­letnih dneh, oba v župnijski cerkvi na Igu. Med kultur­nimi dogodki, ki sledijo, naj izpostavimo dve premieri za mlajše gledalce – lutkovno in gledališko predstavo. V rubri­ki, namenjeni najmlajšim, tudi o tem, kako so na OŠ Ig obe­ležili zadnji šolski dan v pre­teklem letu – na Svobodni šoli Kurešcek so se ucili lepopisja, otroke v vrtcu pa so obiskali njihovi dedki in babice. Cebelarstvo sodi med de­javnost, ki je v naših krajih prisotna že vec stoletij, Ce­belarsko društvo Ig je pripra­vilo prispevek o cebelnjaku pri gradu Zonek na Igu, ki je upodobljen v Valvasorjevi Sla­vi vojvodine Kranjske. Gre za prvo poznano slikovno upodo­bitev cebelnjaka v Sloveniji. Dobro je vedeti, kaj in kako s toplotnimi crpalkami, v isti Koledar izdaj Mostišcarja v letu 2019 Mesec Rok za oddajo prispevkov Predviden izid Januar Mostišcar ne izide. Februar 31. 1. 15. 2. Marec 28. 2. 15. 3. April 28. 3. 12. 4. Maj 6. 5. 17. 5. Junij 30. 5. 14. 6. Julij Mostišcar ne izide. Avgust Mostišcar ne izide. September 29. 8. 13. 9. Oktober 26. 9. 11. 10. November 28. 10. 15. 11. December 28. 11. 13. 12. Datumi so okvirni, zato spremljajte tudi aktualne mesecne podat­ke o predvidenih rokih izdaje na spletni strani in v Mostišcarju. Uredništvo Mostišcarja glasilo Obcine Ig. Naslov uredništva: Mostišcar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupancic, odgovorna urednica, Telefon: 01 280 23 10 Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Izdajateljski svet: Janez Cimperman, Klemen Glavan, Lektoriranje: Katarina Mihelic Bajt Zuhra Jovanovic, Anton Krnc, Franc Toni Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Naklada: 2.500 izvodov Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Ustanovitelj: Obcinski svet Obcine Ig Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Izdajatelj: Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Naslovnica: Gregor Bolha Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vracamo. Clanki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Obcinsko glasilo Mostišcar z obcasno prilogo Uradne objave izdajatelja Obcine Ig je na podlagi Zakona o medijih Obcina Ig (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostišcar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostišcar (spletna izdaja) Mostišcar 01 | Februar 2019 Konstitutivna seja obcinskega sveta N ovoizvoljeni svetniki in župan so se 5. de­cembra 2018 zbrali na konstitutivni seji, ki jo je – kot najstarejši svetnik – vo­dil Franc Toni. Po uvodnem pozdravu je porocilo o poteku lokalnih volitev podal predse­dnik Obcinske volilne komisi­je (OVK) Igor Kovacic. OVK je imela 9 sej, na katerih so op­ravili vse obveznosti, vse po­drobnosti o volitvah so zapisa­li v svojem porocilu. Vložena je bila ena pritožba, a je bila zavrnjena. Za dve vaški skup­nosti letos ni bilo volitev – za SVS Golo-Selnik sploh ni bilo kandidatov, za SVS Vrbljene pa ni bilo zadostnega števila kandidatov. Zbrane predstav­nike obcinskega sveta je še pozval, naj v prihodnje upo- Širitev OŠ Ig V januarju in zacetku februarja so potekala intenzivna gradbeno obrtniška dela na glavnem pri­zidku OŠ Ig. Prizidek je bil po­krit prve dni februarja, hkrati rabijo možnost predlaganja clanov volilnih odborov ter zaupnikov. Ob koncu je svet­nikom zaželel uspešno delo. Franc Toni se je OVK zahvalil za korektno delo. Sledilo je imenovanje man­datne komisije, ki je pregleda­la porocilo in nato predlagala potrditev vseh izvoljenih svet­nikov in župana, ki so s tem nastopili svojo funkcijo. Tako obcinski svet kot župan sta bila soglasno potrjena s 14/14 glasovi. Vodenje seje je nato prevzel stari – novi župan, ki je najprej cestital vsem izvoljenim svet­nikom, nato pa podal predlog za imenovanje Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Vanjo so sve­tniki potrdili: Alenko Jeraj, z montažnimi elementi so bila vgrajena tudi okna, zunaj se je izvajal priklop na obstojeco meteorno kanalizacijo, izvede­na so bila groba dela zunanje ureditve (stopnice, klancine, Suzano Bratkovic Zavodnik, Franca Tonija, Zlatka Usenika in Antona Modica. S tem deja­njem je bila seja koncana. Maja Zupancic Andreja Zdravje podhod). V notranjosti objekta potekajo zidarska dela, strojne in elektro instalacije. Sredi fe­bruarja bodo izvedeni estrihi, v zacetku zimskih pocitnic pa se bo zacelo povezovanje starega in novega objekta s preboji. Polona Skledar Mostišcar 01 | Februar 2019 Projekt Na-kolih se nadaljuje V letu 2017 se je Obcina Ig na povabilo Ministr­stva za kulturo aktiv­no (posredniški organ) lotila projekta Interpretacija biotske raznovrstnosti in dedišcine kolišc na Ljubljanskem barju (akronim Na-kolih), pri ka­terem je Obcina Ig vodilni partner. Projekt se bo izvajal do leta 2021 in je v vecini sofi­nanciran iz Operativnega pro­grama za izvajanje Evropske kohezijske politike 2014-2020 Evropski sklad za regionalni razvoj. Kot partnerji so še Kra­jinski park Ljubljansko barje in Inštitut za arheologijo ZRC SAZU. S projektom bomo do­segli vecjo prepoznavnost ob­cine, dodano vrednost že ob­stojeci ponudbi in spodbudili lokalno skupnost k sodelova­nju oz. razvoju turizma. Projekt kot celota je za­snovan tako, da bo v centru Iga postavljen nov objekt In­terpretacijski center, ki se bo programsko navezal tudi na prenovljeno kašco ter z njo in preostalimi urbanimi elemen-Idejno zasnovo projekta Vlogo za neposredno potrdi-ucno pot in kolišcarsko na­ti (knjižnica, zdravstveni dom, Interpretacija biotske razno-tev operacije na posredniški selbino je dokumentacija za pošta ...) in zelenimi površi­vrstnosti in dedišcine kolišc organ Ministrstvo na kulturo. gradbeno dovoljenje izdelana. nami tvoril zakljuceno celo­na Ljubljanskem barju je Ob-Na Upravni enoti potekajo Vlogo za izdajo gradbenega to osrednjega trga s parkom. cinski svet Obcine Ig – še v potrebni postopki za pridobi-dovoljenja bomo vložili na Od tu bo vodila ucna pot do prejšnji sestavi – potrdil na tev gradbenega dovoljenja. Iz-Upravno enoto Ljubljana. kolišcarske naselbine, ki bo 24. redni seji v decembru 2017, delan je tudi projekt za izved­ na prostoru, kjer ima Obcina investicijski program pa je bil bo s popisom del. V pripravi je Marica ZupanIg v prostorskem nacrtu že potrjen na 32. redni seji v no-Javni razpis za izbor izvajalca Arhiv Obcine Ig opredeljeno lokacijo za njeno vembru 2018. Obcina Ig je tako za gradnjo Interpretacijskega izvedbo. konec novembra 2018 oddala centra na Igu. Za povezovalno Obdarovanjeotrok in starejših P red prazniki v decembru Seveda nismo pozabili na je v Športni dvorani Ig v naše starejše obcane nad 80 organizaciji Obcine Ig let, ki jih je bilo konec leta 301. potekala igrica v izvedbi vzgo-V imenu obcine oz. župana so jiteljic Vrtca Ig Palcek Pohajal-jih obiskali in obdarili pred­cek, 603 otroke pa je obiskal stavniki društva upokojencev tudi Božicek. Dekleta iz šolske oz. predstavniki vaških svetov. skupnosti so Božicku pomaga-Obcina Ig se zahvaljuje la zaviti darila, OŠ Ig in Vrtec vsem, ki so kakorkoli pomaga-Ig sta pripravila dvorano oz. li pri obdarovanju.okrasitev, gasilci PGD Ig so poskrbeli za varnost, za prvo Polona Skledar pomoc pa so bili na voljo bol­ nicarji Civilne zašcite Ig. Mostišcar 01 | Februar 2019 Nacini obvešcanja uporabnikov javne službe oskrbe s pitno vodo za leto 2019 S kladno z dolocbami Pra-- Zapotok – oglasna tabla - Visoko – oglasna tabla (Vi-- Iška Loka – kozolcek pri vilnika o pitni vodi (Ur. (kamnolom) soko blizu 23) Iška Loka 1f l. RS, št. 19/04, 35/04, - Zapotok – odcep za Zaur-- Visoko – oglasna tabla pri - Matena – oglasna tabla pri 26/06, 92/06, 25/09, 74/15, banco – kozolcek trgovini na Golem gasilskem domu 51/17, v nadaljevanju Pravil-- Zapotok 10 – oglasna tabla - Matena – oglasna tabla pri Sistem Iška vas nik) in z vsebino strokovnih Brezje Matena 37a (Iška vas, Iška) priporocil Nacionalnega inšti-- Zapotok 23a – oglasna tabla - Brest – kozolcek pri gasil­ - Iška vas – oglasna deska pri tuta za javno zdravje obvešca-- Škrilje – avtobusna postaja skem domu gasilskem domu mo o nacinih in rokih obvešca-Ledine - Vrbljene – oglasna tabla na - Iška vas – oglasna deska na nja uporabnikov pitne vode v - Škrilje – avtobusna postaja gasilnem domu koncni postaji mestnega posameznih primerih glede na pri Škrilje 50 - Vrbljene – oglasna tabla na­ avtobusa 19I zahteve Pravilnika. - Škrilje (Tlake) – oglasna sproti kamnoseštva Žunko - Iška vas – oglasna deska v tabla - Strahomer – oglasna tabla POŠ Iška vas Vabimo vas, da se z vsebino - Škrilje (Mali Vrhek) – ogla-nasproti Strahomer 20 - Iška – kozolcek pri odcepu obvestil seznanite. Obvestila sna tabla - Strahomer – oglasna tabla za Gornji Ig so stalno objavljena tudi na - Škrilje (Krajcek) – oglasna pri mostu spletni strani Obcine Ig. tabla Iz vodarne Brezova noga - Tomišelj – oglasna tabla na - Podgozd 40 – kozolcek (Kremenica, Draga) gasilskem domu Sistem Golo - Zapotok - Dobravica – avtobusna po-- Kremenica – pri kapelici na - Tomišelj – oglasna tabla pri (Golo, Zapotok, Škrilje, del Vi­ staja Kremenici igrišcu sokega, Podgozd, Dobravica, - Dobravica – kozolcek v vasi - Kremenica – drevo pri hiši - Tomišelj – oglasna tabla pri Sarsko, Klada) - Odcep za Visoko – avtobu-Kremenica 14 kapelici - Sarsko – oglasna tabla sna postaja - Draga – drevo pri mostu v - Podkraj – oglasna tabla pri - Golo – oglasna tabla pri tr­ - Klada – oglasna tabla Dragi avtobusni postaji govini - Draga – obvestilo CUDV - Ig – oglasna tabla pri Obci­ - Golo – oglasna tabla pri ga-Sistem Visoko - Rogatec Draga ni Ig silskem domu (Visoko, Rogatec nad Želim­ - Ig – oglasna tabla pri Cen­ - Golo – avtobusna postaja ljami) Iz vodarne Brest tru Ig Gora - Rogatec – v vasi pri ko-(Ig, Kot, Staje, Brest, Mate­ - Ig – oglasna tabla pri poko­ - Golo (Golec) oglasna tabla zolcku na, Iška Loka, Vrbljene, Stra­ pališcu - Golo 37 – podružnicna šola - Rogatec – na drevesu pri homer, Tomišelj, Podkraj) Golo naselju Raj nad mestom - Staje – oglasna tabla pri bi-Sistem Gornji Ig - Golo pri št. 164 – oglasna - Visoko – pri Lenarcicu feju (Gornji Ig) tabla Hrastje - Visoko – na kozolcku - Kot – oglasna tabla na za-- oglasna tabla na zacetku - Zapotok – oglasna tabla av-- Visoko – oglasna tabla (Vi-cetku naselja naselja Gornji Ig tobusna postaja (odcep) soko pri 101) - Iška Loka – oglasna tabla pri gasilskem domu Režijski obrat Clen pravilnika Vzrok za obvešcanje Cas obvešcanja Nacin obvešcanja 9. Vzrok neskladnosti pitne vode hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje Od zacetka veljavnosti ukrepa, a najpozneje v sedmih dneh 1. Osebno – pisno obvestilo po pošti 2. Obvestilo na oglasni deski uporabnika(ov) hišnega vodovodnega omrežja 3. Telefonsko obvestilo upravniku v primeru vecstanovanjskega objekta 21. Obvešcanje v primeru omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode Od zacetka veljavnosti ukrepa, a najpozneje v dveh urah (obvešca se vsak dan do preklica) 1. Lokalni radio: Radio Slovenija (Val 202, 1. program), Radio Zeleni val 2. Spletna stran upravljavca www.obcina–ig.si 3. Informacijske tocke Na zacetku in ob preklicu veljavnosti ukrepa, a najpozneje v 24 urah od zacetka oz. preklica ukrepa 4. Aplikacija www.npv.si (obvešcanje NIJZ, ZIRS, NLZOH) 22. Obvešcanje, kadar se izvajajo ukrepi za odpravo vzrokov neskladnosti Od zacetka veljavnosti ukrepa, a najpozneje v enem dnevu 1. Lokalni radio: Radio Slovenija (Val 202, 1. program), Radio Zeleni val 2. Spletna stran upravljavca: www.obcina–ig.si 3. Informacijske tocke 31. Obvešcanje v primeru odstopanja Na dan pridobitve dovoljenja, a najpozneje v sedmih dneh 1. Lokalni radio: Radio Slovenija (Val 202, 1. program) Radio Zeleni val 2. Spletna stran upravljavca: www.obcina–ig.si 3. Informacijske tocke 34. Letno porocilo o skladnosti pitne vode Najmanj enkrat letno (najpozneje do 31. marca za preteklo leto) 1. Obcinsko glasilo Mostišcar 2. Spletna stran upravljavca: www.obcina–ig.si 3. Aplikacija www.npv.si (obvešcanje NIJZ, ZIRS, NLZOH) Mostišcar 01 | Februar 2019 Režijski obrat sporoca Navodila o prekuhavanju vode Z aradi vremenskih raz­mer v Sloveniji je v nekaterih delih države potrebno prekuhavati vodo. Zato svetujemo, da uporabni­ki stalno spremljajo navodila upravljavca vodovoda (tudi v primeru prekinitev ipd.). V primeru prekuhavanja vode pa priporocamo upoštevanje spodnjih navodil. Potem ko voda zavre, obi­cajno zadostuje, da burno vre še eno minuto. Ker se pogoji delovanja na klice spremi­njajo z narašcajo nadmorsko višino, je najbolje vretje po­daljšati. Zaradi vecje varnos­ti priporocamo, naj voda vre tri minute. Tako unicimo ali inaktiviramo vegetativne ob­like patogenih bakterij, viru­se ter tudi ciste Giardiae in kriptosporidijev. Tri minute vretja zagotavlja tako široko varnost, da to vodo lahko uži­vajo tudi osebe z mocno osla­bljenim imunskim sistemom. Zaradi možnosti naknadne­ga onesnaženja prekuhane vode je najbolje, da ostane v isti posodi, v kateri smo jo prekuhali. Hranimo jo v hla- Izbrani novi vzdrževalci obcinskih cest O bcina Ig obvešca vse obcanke in obcane, da je izbran nov izvajalec letnega in zimskega vzdrževa­nja obcinskih cest. Na javnem razpisu za letno vzdrževanje je bil kot najugodnejši ponudnik izbrano podjetje Tomislav Go-lob s.p., Ig. Letno vzdrževanje obcinskih cest obsega ureja­nje delov cest (bankine, udr­tine, poškodovanje asfalta na cesti, urejanje makadamskih cestišc …). Na javnem razpisu za zimsko vzdrževanje je bilo izbrano podjetje Mapri Pro­asfalt d.o.o., Ljubljana, kot vo­dilni partner in podjetje Križ­man d.o.o., Škofljica, ter Resal dilniku v isti in pokriti po­sodi. Tako pripravljeno vodo lahko za pitje uporabljamo 24 ur, izjemoma do 48 ur. Ce je motna, moramo pred prekuhavanjem odstraniti ve­cino delcev. To dosežemo z usedanjem in nato filtracijo skozi vec plasti ciste, najbo­lje prelikane tkanine ali sko­zi cist papirnati filter (npr. pivnik, filter za kavo). Ker je prekuhana voda lahko manj prijetnega okusa, za pitje pri­porocamo pripravo caja oziro­ma drugih napitkov, lahko pa jo zaužijemo v obliki juhe ali kakšne druge jedi. Režijski obrat d.o.o., Vace, kot partnerja. Kot 3. sklop na javnem razpisu je bilo podrocje urejanje polj­skih poti, na katerem pa je bilo najugodnejše podjetje Tomis­lav Golob s.p., Ig. Uroš Cuden Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporocite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Urnik Zbirnega centra Matena Letni cas (od aprila do oktobra): sreda, 9.00–13.00 ter 15.00–19.00 Ce je ta dan praznik, je zbirni center zaprt. Mostišcar 01 | Februar 2019 Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, na podlagi Pravilnika o sofinanciranju prireditev v obcini Ig (Mostišcar, UO št. 1/2011) objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje prireditev v obcini Ig v letu 2019 1. Predmet razpisa Obcina Ig s tem razpisom sofinancira programe nepridobitnih orga­nizacij, društev, združenj, skupin, javnih zavodov, posameznikov in drugih institucij na obmocju Obcine Ig, ki niso bili predmet sofinan­ciranja iz proracuna Obcine Ig in drugih javnih razpisov oz. jih ni bilo mogoce prijaviti na ostale javne razpise za sofinanciranje prireditev v Obcini Ig. 2. Pogoji za sodelovanje na razpisu Na razpis se lahko prijavijo izvajalci, ki izvedejo prireditev ali projekt na obmocju Obcine Ig, za obcane obcine Ig in so v interesu Obcine Ig, ali izjemoma izven Obcine Ig, ce izvedba prireditve bistveno pripo­more k promociji Obcine Ig. Izvajalec lahko prijavi najvec dva programa oz. projekta. Upravicenci do financnih sredstev so izvajalci, navedeni v 1. tocki razpisa, ki: - so registrirani po veljavni zakonodaji in imajo sedež v obcini Ig oziroma ne glede na sedež, ce je program dela zastavljen tako, da aktivno vkljucuje obcane obcine Ig - so registrirani po zakonu o društvih in imajo sedež enote delova­nja društva v obcini Ig - imajo urejeno evidenco o clanstvu, in ostalo dokumentacijo, kot jo doloca zakonodaja in so registrirani vsaj eno leto - imajo urejeno evidenco o placani clanarini oz. podajo izjavo, da društvo nima clanarine - imajo zagotovljene materialne, kadrovske in osnovne pogoje za realizacijo nacrtovanih programov - pristojnim obcinskim organom redno dostavljajo porocila o reali­zaciji programov - poslujejo v skladu z zakonskimi predpisi in statutom. 3. Višina sredstev in rok porabe Višina sredstev namenjenih za sofinanciranje prireditev po tem raz­pisu je a) na proracunski postavki 1104010 – razpisi prireditve 7.700 €. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2019. 4. Merila in kriteriji Strokovna komisija bo ovrednotila programe glede na preglednost in kakovost, pomen prireditve za prepoznavnost obcine, sodelovanje na obcinskih prireditvah, delež lastnih sredstev. Za vsako proracun­sko leto lahko komisija doloci še podrobnejša merila in kriterije za izbor programov in projektov. Pri izboru programov/projektov bo komisija upoštevala naslednja merila in kriterije: Merila Število tock Jasno opredeljeni cilji in namen programa Jasno opredeljen 10 Delno opredeljen 5 Slabo opredeljen 1 Kakovost in zahtevnost programa Kakovosten in zahteven 10 Delno kakovosten in zahteven 5 Manj kakovosten in zah­teven 1 Program vsebuje organizacijo pre­davanj, delavnic in drugih izobraže­vanj ter strokovnih ekskurzij za clane oz. za širšo okolico 5 tock na predavanje, delavnico (priznata se 2 predavanji) Prireditve Pomen prireditve za prepoznavnost obcine: - društvo je organizator in izvajalec prireditve 10 tock na prireditev (najvec 2) - sodelovanje na prireditvah 5 tock (najvec 2) - objava prireditve v koledarju prireditev 5 - sodelovanje na obcinski prireditvi 5 Športne aktivnosti oz. možnost rekreacije za clane 5 tock na aktivnost (najvec 2) Trajnost programa Vec let 10 Na novo 5 Clanstvo Število clanov s placano clanarino in stalnim prebivališcem v obcini Ig: - do 30 clanov 5 - od 30 do 50 10 - nad 50 15 Financna konstrukcija Višina zagotovljenih lastnih (neproracunskih sredstev) za izvedbo pro­grama: - do 40 % 5 - do 70 % 10 - nad 70 % 15 Obletnice, jubileji 10 let 5 Do 50 let 10 Nad 50 let 15 5. Vsebina prijave Prijavitelj mora oddati prijavo na razpisanem obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. V kolikor prijavitelj prijavlja vec prireditev, mora za vsako posamicno prireditev izpolniti locen obrazec. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge, ki so navedene v razpisnem obrazcu. Razpisno dokumentacijo lahko prijavitelji od objave razpisa dobijo na Obcini Ig, Govekarjeva cesta 6, v casu uradnih ur in na sple­tni strani www.obcina-ig.si pod rubriko Javne objave/Javni razpisi Prijav, ki ne bodo oddane na predpisanem obrazcu in v razpisnem roku oz. ne bodo izpolnjene po navodilih, se ne bodo obravnavale in bodo s sklepom kot brezpredmetne zavržene. 6. Rok za predložitev prijav in obvešcanje Prijave je potrebno poslati na naslov: Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig v zaprti ovojnici s pripisom »Javni razpis – prireditve 2019«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti naveden naziv in naslov pošiljatelja. Rok za prijavo na razpis je vkljucno do ponedeljka, 11. marca 2019. Prepozno prispele in nepopolne prijave ne bodo obravnavane. Pregled vlog pripravi obcinska uprava in predloži v obravnavo stro­kovni komisiji, imenovani s strani župana. Programi bodo ocenjevani na podlagi Pravilnika in meril. Predlagatelji bodo v roku 30 dni s sklepom direktorja obcinske uprave obvešceni o izidu razpisa. Obcina Ig bo z izbranimi prejemniki skle­nila pogodbo o sofinanciranju programov v letu 2019 v kateri bodo opredeljeni pogoji in nacin korišcenja proracunskih sredstev. Ce se prejemnik v roku 30 dni od prejema pogodbe nanjo ne odzove oz. ne vrne podpisane, se šteje, da je umaknil vlogo za pridobitev sredstev. Za vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom poklicite na telefon: 01/2802-318, 051/456-464 ali preko elektronskega naslova marica.zupan@obcina-ig.si. Številka: 325-0001/2019 Župan Obcine Ig Datum: 31. 1. 2019 Janez Cimperman l.r. - 1 ­ Uradne objave Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov turisticne dejavnosti v Obcini Ig (UO št. 2/2013) objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov turisticne dejavnosti v Obcini Ig za leto 2019 1. Predmet javnega razpisa Predmet razpisa so financna sredstva proracuna Obcine Ig za leto 2019, namenjena sofinanciranju programov turisticnih in drugih dru­štev, ki se ukvarjajo s turisticno dejavnostjo v obcini Ig in imajo to opredeljeno v svojih programih. 2. Upravicenci Upravicenci do sredstev so izvajalci na podrocju turizma (društva), ki so registrirani za izvajanje dejavnosti in izpolnjujejo sledece: - imajo sedež na obmocju obcine Ig, - so registrirani za izvajanje dejavnosti, ki je predmet razpisa, - društva morajo imeti urejeno evidenco o clanstvu, placani clanari­ ni in ostalo dokumentacijo, kot doloca Zakon o društvih, - so registrirani najmanj pol leta, - imajo potrjen program s strani Upravnega organa društva, - imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organi­ zacijske pogoje za realizacijo nacrtovanih aktivnosti na podrocju turizma, - izvajajo redno turisticno dejavnost, - redno dostavljajo obcini porocilo o realizaciji programov in nacrt aktivnosti za tekoce leto. Izvajalci prireditev lahko prijavijo najvec 5 razlicnih prireditev. Izjemoma lahko pridobijo sredstva za sofinanciranje turisticne dejav­nosti na tem razpisu tudi javni zavodi s sedežem na obmocju obcine Ig. Prednost pri sofinanciranju bodo imeli programi in projekti z vsebi­nami: - izvajanja promocijskih dejavnosti lokalnega in širšega pomena, - spodbujanje lokalnega prebivalstva za sodelovanje pri aktivnostih pospeševanja turizma, - akcije na podrocju ohranjanja kulturne in naravne dedišcine, ure­janju in varstvu okolja, - organiziranje in izvedba turisticnih prireditev lokalnega in širšega pomena, - aktivnosti za zagotavljanje ozavešcenosti mladine za delovanje na podrocju turizma, - izobraževanje clanov za namene pospeševanja turizma. 3. Višina sredstev Višina razpisanih sredstev za leto 2019 znaša 9.900,00 €. Dodeljena sredstva na podlagi tega razpisa morajo biti porabljena v letu 2019 za programe/projekte za katere so bila dodeljena. 4. Merila in pogoji Sredstva se bodo dodelila na podlagi meril in kriterijev navedenih v Pravilniku o sofinanciranju programov turisticne dejavnosti v obcini Ig (UO 2/2013). Pri izboru programov in projektov na podrocju turizma bo komisija upoštevala naslednja merila in kriterije: Višina sofinanciranja posameznega programa je odvisna od vrednosti tocke. Vrednost tocke se izracuna za vsako leto posebej na podlagi razpoložljivih proracunskih sredstev in skupnega števila odobrenih projektov. Za vsako proracunsko leto lahko komisija doloci še podrobnejša me­rila in kriterije za izbor prireditev, ki se sofinancirajo. Podrobnejša me­rila so opredeljena v razpisni dokumentaciji. Predlagatelji ne smejo kandidirati z istimi predlogi na drugih razpisih Obcine Ig. Merila/program Maks. tock 1. Izvajanje promocijskih aktivnostih lokalnega in širšega pomena Predstavitev obcine in društva na raznih prireditvah iz­ven obcine (samo ce je navedeno v porocilu) Do 5 na prireditev Izvajanje informativne in promocijske dejavnosti v kraju Do 10 letno Izdajanje promocijskega materiala (brošure, zgibanke, razglednice, drug promocijski material) Do 25 2. Aktivnosti na podrocju ohranjanja kulturne in naravne dedišcine, urejanja in varstva okolja Organizacija ocenjevanja urejenosti domacij, kmetij, naselji Do 50 letno Ohranjanje starih šeg, navad in spodbujanje k ohranjanju domacih obrti Do 20 tock/ društvo Urejanje in vzdrževanje sprehajalnih poti, tematskih poti, cistilne akcije Do 10 letno 3. Organiziranje in izvedba turisticnih prireditev lokalnega in širšega pomena Društvo je organizator in izvajalec prireditve v obcini. do 100 tock/ prireditev V okviru prireditve sodeluje vec društev. do 20 tock/ prireditev Organizacija tradicionalnega pohoda do 25 tock/ letno 4. Aktivnosti za zagotavljanje ozavešcenosti mladine za delovanje na podrocju turizma Delavnice za otroke in mladino do 5 tock/ delavnico 5. Izobraževanje clanov za namene pospeševanja turizma Organizacija drugih delavnic, predavanj, strokovnih ek­skurzij, ki se nanašajo na delovanje društva, namenjenih tudi lokalnemu prebivalstvu. Do 10 tock/ delavnico, iz­obraževanje 6. Reference izvajalca Sodelovanje na projektih obcine Ig v preteklem letu do 10 tock/ projekt 7. Porocilo o izvedenih aktivnostih društva v preteklem letu Izvedba porocila do 5 tock 5. Vsebina prijave Prijavitelji morajo oddati prijavo izkljucno na razpisnem obrazcu, ki ga lahko dvignejo na Obcini Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig, v casu uradnih ur, objavljen pa je tudi na spletni strani www.obcina-ig.si pod rubriko Javne objave/Javni razpisi. V kolikor prijavitelj prijavlja vec prireditev, mora za vsako posamicno prireditev izpolniti locen obrazec. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge, ki so v razpisnem ob­razcu. Prijav, ki ne bodo oddane na predpisanem obrazcu, komisija ne bo upoštevala. 6. Rok za predložitev prijav in nacin predložitve Rok za prijavo na razpis je do vkljucno ponedeljka, 11. marca 2019. Prijave je potrebno poslati na naslov Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig s pripisom »Javni razpis-turizem – društva«. Na hrbtni stra­ni mora biti naveden naslov pošiljatelja. Prepozno prispele prijave ne bodo obravnavane. V kolikor se ugotovi, da vloga ni popolna se pozo­ve prijavitelja, da jo v roku 5 dni ustrezno dopolni. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v navedem roku, se s sklepom zavržejo. 7. Obvestilo o izidu razpisa Pregled vlog pripravi obcinska uprava in predloži v obravnavo stro­kovni komisiji, imenovani s strani župana. Programi bodo ocenjevani na podlagi Pravilnika in meril. Predlagatelji bodo v roku 30 dni s sklepom direktorja obcinske upra­ve obvešceni o izidu razpisa. Obcina Ig bo z izbranimi sklenila pogodbo o sofinanciranju progra­mov v kateri bodo opredeljeni pogoji za izplacilo sredstev in roki za porocanje. Ce se prejemnik v roku 30 dni od prejema pogodbe nanjo ne odzove oz. ne vrne podpisane, se šteje, da je umaknil vlogo za pridobitev sredstev. Za vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom poklicite na telefon: 01/2802-318, 051/456-464 ali preko elektronskega naslova marica.zupan@obcina-ig.si. Številka: 324-0001/2019 Župan Obcine Ig Datum: 1. 2. 2019 Janez Cimperman l.r. Nova pridobitev v Iški vasi S redi lanskega leta je Ob­cina Ig objavila javno narocilo za sanacijo in izgradnjo javne infrastrukture v Iški vasi: sanacijo dela vo­dovoda, izgradnjo plocnika v dolžini 525 m, izgradnjo me­teornega kanala in postavitev javne razsvetljave na trasi od šole do gasilskega doma. Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano podjetje Pirc gradnje d. o. o. s partnerjem Komunal­ne gradnje d. o. o. Izvajalec je zacel dela juli­ja – postavljal je nove vodo­vodne cevi, gradil meteorno kanalizacijo, plocnik in javno razsvetljavo. Konec avgusta je dela kakovostno koncal. Vmes je bilo nekaj razgovo­rov in usklajevanj glede širine ceste oziroma plocnika, na koncu smo našli zadovoljivo rešitev. Po koncanih omenjenih de­lih je ostala makadamska ces­ta, iz katere so štrleli pokrovi jaškov vodovoda in kanalizaci­je. Med njimi so avtomobilisti vozili slalom, bilo je tudi nekaj presekanih gum, odtrganih iz­pušnih cevi in drugih poškodb avtomobilov. Predvsem so bili nejevoljni vozniki avtobusov, ki so tudi poškodovali nekaj vozil. Asfaltiranje ceste pa ni bilo v pristojnosti obcine, ampak je Direkcija RS za infrastrukturo razpis objavila šele po konca­nih gradbenih delih. Izbran je bil drug izvajalec, ki je pri­pravljalna dela za asfaltiranje zacel šele novembra. Dela so potekala zelo pocasi, nejevo- Cesta in plocnik v gradnji 1. sestanek SVS Iška lja krajanov in voznikov pa je bila vse vecja. Na Miklavžev dan (6. 12. 2018) dopoldne so koncno položili zakljucni sloj asfalta, ki ga je popoldne že pobelil sneg. Ob pogledu na novoasfaltirano cesto, plocnik in javno razsvetljavo je bila v hipu pozabljena vsa nejevolja iz preteklih dni. Krajani smo predvsem ve­seli plocnika in javne razsvet­ljave, ki vodi od gasilskega doma do šole, tako da je pred­vsem šolarjem in starejšim za- Nov asfalt in plocnik v Iški vasi V cetrtek, 10. 1. 2019, se nas je zbralo lepo število obcanov Iške, Iške vasi in Gornjega Iga na 1. sestanku vaškega sveta Iška, ki smo ga sklicali novi clani vaške skupnosti Tina Krevel, Vid Bratovž in Luka Kepec. Na posebno povabilo clanov so se sestanka udeležil tudi pred­stavnik gasilskega društva Iška vas in clana vaškega sve­ta Gornji Ig. Na uvodnem sestanku se je s strani 20 prisotnih odprlo veliko aktualnih predlogov in pobud za naše skupno dobro, predvsem pa smo skupaj pog­ledali v prihodnost in se resno lotili pregleda kratkorocnih ter tudi dolgorocnih nacrtova­nih aktivnosti. Prediskutirali smo možnosti za nabavo de­fibrilatorja, izpeljave gasilske reševalne akcije, želene uredi­tve neurejenih in zapušcenih prostorov, v prihodnosti pa bi si predvsem želeli sanirati cesto vse do Iškega vintgarja, ki je v izredno slabem stanju, kot tudi ureditev rondoja oz. križišca proti Gornjem Igu. Še naprej si želimo tvor­nega sodelovanja z obcani, zato ponovno vabimo vse, ki bi si želeli podati pred­loge in pobude, da se nam pridružite tudi na pre­ostalih skupnih odprtih rednih sestankih, ki so predvideni za vsak drugi mesec, in to vsak drugi gotovljena varnost. Za zares potrebno pridobi­tev se krajani zahvaljujemo žu­panu in njegovim sodelavcem. S tem pa dela še niso konca­na, saj pricakujemo nadaljnjo obnovo vodovoda. Od crpa­lišca v Iški do Iške vasi voda še vedno tece po salonitnih ceveh, o katerih je bilo že veli­ko govora, kako so nevarne za zdravje ljudi, zato bi bila zame­njava za sodobnejše nujna. Janez Rupert, SVS Iška vas cetrtek v terminih: 14. ma-rec, 9. maj, 11. julij, 12. sep­tember in 14. november. Sestanki bodo vedno ob 19. uri v pisarni GD Iška vas ( bivša trgovina). Naše dogajanje in delo ter vse zapisnike lahko najdete tudi na naši spletni strani - nova-pot.si. Veseli bomo vaših predlogov in komentarjev. SVS Iška • POSLANSKI KOTICEK //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// V Državnem zboru V zadnjih mesecih smo imeli v državnem zbo­ ru dve seji, na katerih smo obravnavali nekaj zako­nov, ki sta jih vložili PS SDS in NSI. Vladnih predlogov je bilo bolj malo, vecinoma je šlo le za uvajanje direktiv EU. Potrdili smo guvernerja Banke Slovenije. Gre za po­membno funkcijo, saj si ne želimo, da bi se nam ponovno zgodil bankrot bank in nato potrebna sanacija. Naj spom­nim, da smo v samostojni Sloveniji že dvakrat sanirali banko z velikim financnim vložkom davkoplacevalcev, ker vodstvo Banke Slovenije ni opravilo svojega dela. Ban­ka Slovenije mora biti regula­tor in tisti, ki izvaja nadzor nad bankami. V primeru neprimer­nih bancnih praks mora nanje opozoriti oz. sprejeti potrebne ukrepe, kar pa se v preteklosti ni zgodilo. Na to mesto je bil izvoljen dr. Boštjan Vasle, ki ga poznamo kot dolgoletnega direktorja Urada RS za makro­ekonomske analize in razvoj. Zagotovo pozna tudi delo­vanje bank, v naši poslanski skupini pa smo ga podprli, ker smo prepricani, da bo dobro vodil Banko Slovenije. Konec januarja smo na seji obravnavali Ustavno obtož­bo proti predsedniku Vlade RS Marjanu Šarcu. Ustavno obtožbo smo poslanke in po­slanci SDS in SNS vložili za­radi neizpolnjevanja ustavne odlocbe, vezane na sofinan­ciranje javno veljavnega pro­grama osnovnošolskega izo­braževanja v šolah s koncesijo. Ustavno sodišce je s sodbo konec leta 2014 naložilo DZ RS, da uredi neustavnost pri sofinanciranju javno veljav­nega programa. Država je po Ustavi dolžna 100 % sofinan­cirati javno veljavni program, in to je veljalo do leta 1996, ko je bil zakon spremenjen in je bilo doloceno, da se jav­no veljavni program v šolah s koncesijo sofinancira le 85-od­stotno. To v neenakopravni položaj s sovrstniki postavlja osnovnošolce, ki obiskujejo šole s koncesijo, a se ucijo po enakem programu kot v javnih šolah, saj morajo njihovi starši dodatno placevati šolnino. V tujini so zasebne šole oz. šole s koncesijo nekaj obicajnega in jih je med 20-30 %, v Sloveniji je takih šol le 1 %. Konkurenca tudi na tem podrocju prinaša bolj kakovostne šole. Do da­nes ustavna odlocba ni bila uresnicena, ceprav je konec prejšnjega mandata Cerarjeva vlada sprejela spremembe za­kona, a ta v DZ ni bil potrjen, ker se koalicijski partnerji niso znali dogovoriti. V SDS smo vložili zakon, ki sledi odlocbi Ustavnega sodišca RS, a ga je sedanja koalicija zavrnila, zato smo se odlocili za skrajni ukrep – ustavno obtožbo. Mar­jan Šarec je obljubil, da bodo zadevo uredili, v prihodnjih mesecih pa bomo videli, ali se bo to res zgodilo. Potrdili smo tudi novega varuha clovekovih pravic, spe­cialnega pedagoga Petra Sve­tino, ki bo funkcijo opravljal pet let. V predstavitvah je po­kazal, da podrocje pozna, zato tudi visoka podpora s strani poslank in poslancev. Vabim vas v poslansko pi­sarno v Mladinskem domu na Igu v ponedeljek, 25. fe­bruarja, od 15.30 do 17.00, kjer bomo lahko poklepeta­li in morda skupaj poiskali odgovor na kakšno vaše vprašanje ali pa samo poko­mentirali aktualne politicne dogodke. Lahko me poklicete na tel.: 01/478-95-80 ali se mi oglasite po e-pošti: alenka. jeraj@dz-rs.si. Predlagam, da se najavite na obisk v pos­lanski pisarni, saj vcasih zaradi izrednih sej ali dru­gih aktivnosti v DZ odpade. Lahko obišcite tudi mojo Fa­cebook stran, kjer objavljam aktualne misli in vse o svo­jem delu v DZ. Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru RS • IZ ŽIVLJENJA STRANK /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Za napredek obcine Ig S poštovane obcanke in obcani, zahvaljujemo se vsem, ki ste se udeležili lokalnih volitev 2018, in še po­ sebej vsem, ki ste svoj glas na­ menili Zlatku Useniku, kandi­ datu za župana in Listi Zlatka Usenika za napredek obcine Ig. Zahvaljujemo se podporni­ kom za pomoc v casu predvo­ lilne kampanje. Na lokalnih volitvah 2018 vas je za listo LZU glasovalo 864 obcanov, kar je 28 % vseh glasov. S tem izjemnim rezul­ tatom nam je uspelo doseci zastavljeni cilj, da bi imeli 4 svetnike v obcinskem svetu. V mandatu 2018-2022 nas bodo v obcinskem svetu Obcine Ig zastopali Zlatko Usenik, Mira Žagar, Zdravko Grmek in Ma­ rija Kucic. Pri volitvah za župana je zmanjkala le pešcica glasov, da bi se Zlatko Usenik in Ja­nez Cimperman pomerila v drugem krogu. Janezu Cim­permanu cestitamo ob ponov­ni izvolitvi in želimo uspešno delo ter sodelovanje v obcin­skem svetu. Novi obcinski svet je bil konstituiran na seji 5. 12. 2018. V casu pisanja tega prispevka še ni bilo redne seje obcinskega sveta, smo pa kot svetniška skupina podali pred­log tock, ki naj bi jih obravna­vali na naslednji redni seji. Želimo namrec, da se ponovno prouci projekt grad­nje Interpretacijskega centra Ig, pri cemer je pomembno poudariti, da projekta ne za­viramo in ga podpiramo ter s tem namenom tudi predla­gamo izboljšave. Zdaj je nacr­tovana postavitev v središcu Iga, kjer pa po našem mnenju ni primerna lokacija zaradi prometne preobremenjenosti. Središce Iga je prepredeno z veliko institucijami (zdrav­stvena in zobozdravstvena ordinacija, lekarna, knjižnica, obcinska uprava, pošta, šola, vrtec), za katere pa že zdaj ni zagotovljenih dovolj parkir­nih mest. Predlagamo izgrad­njo Interpretacijskega centra (muzeja) ob cesti Ig–Škofljica takoj za naseljem Rastuka, kjer ima obcina svoje zemlji­šce in je lokacija prometno lažje dostopna za avtobuse in vecje število obiskovalcev, vendar še vedno v urbanem je­dru Iga in blizu potrebne infra­strukture (gostinski lokali, po­šta, avtobusna povezava ipd.). Menimo, da je nujno prouciti tudi prometno infrastrukturo Iga, na podlagi katere bomo lahko v prihodnje nacrtovali in razvijali Ig in središce Iga. Prav tako smo predlagali, da se na seji obcinskega sve­ta obravnava problematika v zvezi z avtobusno postajo na Igu ter delovanjem Sveta za preventivo in vzgojo v ce­stnem prometu. Zavzemamo se za videopredvajanje sej, ki bi bile objavljene in dostopne na spletni strani Obcine Ig, saj želimo, da bi bil z delovanjem obcinskega sveta seznanjen cim širši krog obcanov. Lista Zlatka Usenika za napredek obcine Ig OO SDS Ig in Ženski odbor SDS Ig vabita na predstavitev knjige Srecen je, kdor zares živi in pogovor s pevcem Ivom Mojzerjem Kdo ne pozna skladb Cifra mož, Decek z ulice, Ti si rekla sonce, Polnocni kavboj in drugih? Glasbena legenda, bobnar, harmonikar in predvsem pevec Ivo Mojzer nas bo obiskal v torek, 26. februarja 2019, ob 19.00 v dvorani Centra Ig (Banija 4). Ne zamudite enkratne priložnosti, da mu prisluhnete! Pogovor bo moderirala poslanka Alenka Jeraj. Vabljeni! • OBCANOV KOTICEK ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Zastrupljevalci v Obcini Ig V sako zimo postanejo zastrupljevalci v naši obcini izrazito aktivni in nam, ostalim obcanom, pa tudi sebi in svojim družinam unicujejo zdravje, okolje in zrak. V casu, ko se cela Slove­nija zaveda nevarnosti sežigal­nic odpadkov in se vse obcine borijo proti temu, da bi se kaj takega postavilo na njihovem obmocju, se na Igu kar nekaj obcanov redno ukvarja s pri­vatnim sežiganjem odpadkov v domacih peceh. Medtem ko se Obcina Ljubljana že leta aktivno in zavzeto bori z one­snaženim zrakom in poskuša narediti kaj, da bi lahko obca­ni hodili po mestu brez vecje škode za zdravje, je v Obcini Ig skrb za zdravje in okolje ocitno dalec zadnjem mestu. Iz dimnikov številnih zastrupljevalcev na Igu se vsa­kodnevno vije težak, strupen in strahotno smrdec dim. Ve­ter ga nosi naokoli in teža trdih delcev pritiska k tlom tako, da ta toksicni dim zastruplja tudi zemljo, vrtove in sadno drevje v okolici takega zastrupljeval­ca, ki kuri vse kaj drugega kot dobro sušena in lepo dišeca bukova drva, katerih proso­jen plavkast in redek dim se da zlahka prepoznati. V peceh teh onesnaževalcev pa konca vse kaj drugega, od plastike do lesnih odpadkov, prežetih z lepili, barvami in drugimi kemikalijami. Ob nizkem pri­tisku zraka v centru Iga skoraj ni vec mogoce normalno diha­ti, vsekakor pa ne brez škode za zdravje. Še huje je, da so se zastrupljevalci in onesnaže­valci naselili tudi na robu na­ravnega rezervata Draga in brezvestno onesnažujejo tudi ta biser narave v obcini. Pri tem jim ni mar niti za lastne majhne otroke. Clovek bi mis­lil, da to pocnejo samo neizo­braženci brez koncanega ene­ga razreda osnovne šole. Toda ne, med najbolj zavzetimi one­snaževalci se najdejo celo taki, ki bi morali po službeni dolž­nosti ne samo spoštovati, pac pa poskrbeti za izvrševanje za­konodaje. Ti torej zelo dobro vedo, da je to, kar pocnejo, kr­šenje zakona, a ocitno menijo, da lahko pocnejo, kar hocejo – tudi unicujejo lastno zdravje in zdravje lastnih otrok, ce jim je že za sosede in naravo malo mar. Kar je še huje, med njimi so celo taki, katerih poklic je vzgoja in izobraževanje otrok. Le kakšen vzor je taka oseba otrokom?! Dober prav gotovo ne! Prilagam tudi fotografije dimnika enega takih onesna­ževalcev. Iz njegovega dimni­ka se vali vcasih crn, drugic siv in spet tretjic gost belo rjav dim – odvisno od tega, kar se tistega dne sežiga v tej nelegalni privatni sežigalni­ci odpadkov. Smrad, ki ga s tem ta družina povzroca, je neznosen in strupen. Ko sem zadevo opisala dimnikarju, je potrdil moje sume, da ni drv, ki bi lahko povzrocila tak dim in smrad, da so to lahko samo odpadki in materiali, ki niso ne primerni ne dovoljeni za kurjenje. Dimnikar je še pove­dal, da pri tem ne gre samo za tveganje za zdravje, kar je že samo po sebi dovolj hudo, saj tako onesnaževanje povzroca pljucna in rakava obolenja, pac pa, da bo v dimniku te hiše slej ko prej zagorelo in da sam ve za vec kot en tak požar. Sprašujem se, zakaj Obci­na Ig ne ukrepa? Redarji pi­šejo kazni za napacno parki­ranja vozila, ne menijo pa se za tihe morilce, ki se v obliki dima plazijo iz dimnikov teh zastrupljevalcev. Znano je zelo dobro, kako škodljivo je one­snaževanje in kako prispeva h globalnemu segrevanju, zara­di cesar se tudi Slovenija vse pogosteje sooca z naravnimi katastrofami, viharji in popla­vami. A v Obcini Ig kot da ni­komur ni mar. Kdaj bo obcina ukrepala? Kdaj bo zacela ak­tivno in z vso zavzetostjo kaz­novati te zastrupljevalce in jim preprecevati njihovo kriminal­no pocetje? KDAJ?! Koliko rakavih in pljucnih obolenj še potrebu­jemo? Koliko viharjev in po­plav? Ce je obcina zainteresirana za to, da se kaj spremeni na bo­lje, naj samo pogleda v dimni­ke in kaj se iz njih kadi. Naslov zastrupljevalca, katerega sliko dimnika prilagam, z veseljem delim s pristojnimi organi. Mateja Klaric, Sarsko Veseli december pod Krimom Postavitev in blagoslov jaslic V Vrbljenu smo clanice in clani Turisticnega društva Krim že tri­indvajsetic postavili jaslice v naravni velikosti. Kakor vsako leto smo tudi letos priprave zaceli že v zacetku decem­bra, ko smo šli na Krim po smrecice za postavitev jaslic. Nabrali smo jih pod visokona­petostnim elektricnim daljno­vodom. Naj pripomnim, da s sekanjem teh smrecic ne de­lamo škode v naravi, saj Elek­tro Ljubljana redno cisti rastje pod omenjenim daljnovodom, tako da s tem le preprecujemo zarašcanje trase daljnovoda. V naslednjih dneh smo pri­peljali in na mesto postavili hlevcek, Jožefovo delavnico in pastirsko koco, ki jih vsako leto po sv. Treh kraljih pospra­vimo in shranimo za prihodnje leto. Kot vsako leto vse skupaj najprej pregledamo in marsi­kaj tudi popravimo, saj prek leta vremenske nevšecnosti kljub zašciti marsikaj poško­dujejo. Prav tako je potrebno popraviti in obnoviti figure ter lucke in ostalo za osvetlitev in okrasitev jaslic. Še posebno veliko dela je bilo zadnji te­den, ko smo se lotili postavi­tve in okrasitve. Najprej smo postavili ozadje, zatem smo okoli jaslic postavili ograjo in smrecice, nato pa vse skupaj okrasili z luckami in reflek­torji. Sledila je okrasitev pri­reditvenega prostora, bližnjih dreves in tribe, kjer je potekal ob odprtju tudi blagoslov jas­lic. Zadnji dan smo postavili še figure ter tla posuli z listjem, slamo in mahom. Jaslice smo letos že peto leto zapored blagoslovili zad­njo soboto pred božicem, ko smo poleg njih pripravili tudi manjši koncert božicnih pes­mi, na katerem se je zbralo okoli 100 obiskovalcev. Jaslice je blagoslovil domaci župnik Jože Razinger, božicne pesmi pa so nam lepo zapeli pevci in pevke MePZ župnije Tomi­šelj, ki jih vodi Štefan Balažic, MePZ Društva upokojencev Ig in kot gostje letos pevci iz so­sednje obcine Brezovica Pod­peški oktet iz Podpeci. Po kon­canem blagoslovu smo se vsi obiskovalci ustavili pod tribo, kjer smo ob kuhancku, caju in prigrizku, ki smo ga pripravi­li za vse obiskovalce, še malo pokramljali in si zaželeli vese­le praznike. Blagoslov konj in živine Vsako leto se na god prve­ga mucenca sv. Štefana in na državni praznik dan samostoj­nosti in enotnosti praznuje tako drugod po Sloveniji kot v naši obcini blagoslov konj in živine. Ta lep obicaj naše turi­sticno društvo v sodelovanju s Konjerejskim društvom Krim in Obcino Ig pripravlja že tra­dicionalno vsako leto od kon­ca devetdesetih let prejšnjega stoletja. Blagoslov konj in živine je bil na hipodromu Vrbljene v sredo, 26. 12. 2018, ob 10.30. Na blagoslov so letos lastniki konj pripeljali 40 konj, od de­lovno-kmeckih, do športnih in poni konjickov, ki so sodelova­li v povorki po progi hipodro­ma. Povorka je bila sestavljena iz konj, vodenih na povodcu, konj, vpreženih v kocijo in vo­zove, par ponijev, vpreženih v vozicek, in jahacev z ižansko konjenico na celu. Obred blagoslova je opravil domaci župnik Jože Razinger, pozneje pa sta se mu pridru­žila tudi župnik iz sosednje župnije Ig Janez Avsenik in kaplan Simon Virant, ki sta zaradi obveznosti malo zamu­dila. Poleg blagoslova konj je župnik blagoslovil tudi sol in vodo, to so si obiskovalci lahko vzeli s seboj, vsakemu konju pa je dal košcek blagoslovlje­nega kruha in soli. Tudi letos so se s svojimi konji udeležili blagoslova clani Konjeniškega društva Barje s predsednikom Trckom na celu, sosednjo ob­cino Brezovica pa je zastopalo nekaj clanov ŠKTD Lokvanj iz Podpeci, ki so se pripeljali s kocijo iz Notranjih Goric in nazaj, ter Vinko Socic s svojo konjsko vprego. Vse navzoce obiskovalce, bilo jih je okrog tisoc, med katerimi so prišli letos orga­nizirano z avtobusom Kraljevi pohodniki iz celotne Slovenije, je na zacetku pozdravil in nam zaželel vse najboljše v novem letu župan Obcine Ig Janez Cimperman. Glede na to, da je ta dan tudi praznik, dan držav­nosti, se je prireditev zacela z državno himno, ki so jo letos zapeli pevke in pevci MePZ Društva upokojencev Ig. Med prireditvijo so v krajšem kul­turnem programu odpeli tudi nekaj božicnih pesmi. Po kon­cu uradnega dela smo za vse sodelujoce pripravili toplo malico – kranjsko klobaso z zeljem ter kuhanim vinom ozi­roma cajem. Konjerejsko društvo je vsa­kemu sodelujocemu na prire­ditvi podelilo tradicionalno medaljo, najmlajše pa je obi­skal Božicek in jih simbolicno obdaroval (pomarance, bom­boncki, cokoladice), kdor je želel, pa se je lahko popeljal Na sejmu Alpe Adria S ejem Alpe Adria velja za vodilni strokovni sejem v regiji. Letos je bil že 30. po vrsti, uvedli pa so no­vost, namrec letos se je sejem predstavil kot sejem turizma, kampinga in karavaninga. Po­tekal je na Gospodarskem raz­stavišcu od 30. 1. do 2. 2. 2019, ekipa Turisticnega društva Kurešcek se je na njem predstavila prva dva dneva. Naša stojnica je bila zelo dobro obložena – veliko ko­zarcev z gozdnimi in drugimi sadeži ter degustacija spon­zorskih suhomesnatih izdel­kov, za kar je poskrbela Marija Medic. Gobarsko mikološko društvo Ig je poskrbelo za degustacijo gobove paštete, predstavili so se tudi z nekaj plakati o aktivnostih društev na Igu. Domaci kruh in do­mace sire je predstavil Roman Anžic, Lucija Gašparic je prip­ravila okusne domace piškote. S plakati Podkrimskega pust­nega karnevala in turisticni­mi zloženkami smo predsta­vili svojo obcino. Seveda smo imeli tudi zloženke in drugi propagandni material našega turisticnega društva. Na naši stojnici je v dveh dneh sodelovalo osem clanov društva. Zelo smo zadovoljni z odzivom obiskovalcev ter izkazanim interesom za naše programe in naš kraj oziroma obcino. Posebej smo zadovolj­ni z obiskom clanov društva, ki so bili povabljeni prek e-pošte. Upravni odbor se zahvalju­je vsem sodelujocim, GMD Ig, Obcini Ig in vsem obiskoval­cem naše stojnice. Momir Maksimovic tudi s konjsko vprego. Na blagoslov je prišla in naredila krajšo reportažo tako z jaslic kot blagoslova konj komercialna televizija Nova 24 TV, ki je obe petminutni reportaži predvajala v vecerni osrednji informativni oddaji. Janez Modic, Turisticno društvo Krim Andrej Indihar, Milan Knez Vabimo vas na redni obcni zbor Turisticnega društva Kurešcek, ki bo v cetrtek, 21. februarja, ob 19. uri v RTC Zapotok. Predlog dnevnega reda prevzamete ob prihodu. Na obcnem zboru clanov bo mogoce placati clanarino za leto 2018, ki je 10 eur, in tudi za leto 2019. Hkrati se lahko narocite na revijo Lipov list, ki jo izdaja Turisticna zveza Slovenije z doplacilom 5 eur. Kot clan TD Kurešcek in TZS lahko uporabite ugodnosti v mreži slovenskih turisticnih ponudnikov. Vec informacij na: www.turisticna-zveza.si (> turisticna kartica > ponudniki ugodnosti). Clani, ki že imate clansko izkaznico, jo prinesite s seboj, tisti, ki je še nimate, boste evidentirani za narocilo clan­ske izkaznice. Clanarino lahko poravnate tudi na racun društva: SI56 6100 0001 6699 479, Delavska hranilnica. Dodatne informacije: tdkurescek@gmail.com ali 041/329-847. Vabimo vse, ki želite delovati na podrocju turizma, kulture, prireditev, športa, ter vse, ki imate ideje in vizijo razvoja tu­rizma ali možnost pomoci pri razvoju turisticne ponudbe, da se udeležite zbora društva TD Kurešcek, kjer se lahko pobliže seznanite s programom dela in prireditev, z vizijo razvoja in nacrtov ter se hkrati vclanite v društvo, kjer pri­dobite razlicne ugodnosti, uresnicite svoje ideje in delite izkušnje ter navežete nove stike. Ob koncu uradnega dela obcnega zbora pa se bomo ob za­kuski in kozarcku sprošceno družili in še bolje medsebojno spoznali. Vljudno vabljeni! Upravni odbor TD Kurešcek Obcni zbor GMD Ig Z adnji dan januarja je imelo Gobarsko miko­loško društvo Ig 6. redni obcni zbor društva. Kljub sla­bemu vremenu sta se zbora udeležili vec kot dve tretjini clanov in povabljeni gosti. Sklepcnost je bila zagotovlje­na. Zbor se je zacel ob 19. uri. Po otvoritvenem in pozdrav­nem nagovoru predsednika društva Braca Vukosavljevica, ki je pozdravil vse prisotne clane in vabljene goste drugih društev, so nato vsi prisotni z minuto molka pocastili spo­min na lani preminulega clana društva Štefana Bunica. Sledil je uradni del – izvolje­ni so bili delovno predsedstvo in ostali organi za vodenje zbora. Predsednik delovnega predsedstva je povabil pred­sednika društva, da poda po­rocilo o izvedenem programu v letu 2018. Predsednik je po­drobno opisal vse dogodke, ki jih je društvo izvedlo v letu 2018. Dogodkov je bilo veli­ko, program dela pa je bil v celoti izveden. Društvo se je udeležilo vseh obcinskih pri­reditev, sodelovalo je na dveh mednarodnih srecanjih go­barskih društev, Smrckijada v Umagu in 4. mednarodnem gobarskem zboru Dobravce 2018. Sodeluje z društvi: Dru­štvo gobarjev Štorovke iz Ho­cevja, Gobarskim društvom Ribnica, GMD Ljubljana, Go­barskim društvom Novo mes­to. Aktivno sodeluje pri delu Mikološke zveze Slovenije. Povsod predstavlja Obcino Ig. Porocilo je bilo nagrajeno z ve­likim aplavzom. Program dela društva za leto 2019 so vsi clani dobili z vabi­lom na zbor. Nanj ni bilo nobe­nih pripomb in je bil soglasno potrjen. Vsa ostala porocila blagajnika, disciplinskega raz­sodišca in nadzornega odbora so bila brez pripomb potrjena. Financni nacrt za leto 2019 predvideva vec sredstev za de­lovanje društva, ker smo dru­štvo, ki deluje v javnem inte­resu in obveznosti za izvedbo Izsek iz programa dela za leto 2019 28. 3. Predavanje Spoznavanje gob 18. 4. Predavanje Strupene gobe 16. 5. Predavanje Zdravilne gobe, gobe v prehrani 7. 9. Gobarski zbor v Zapotoku 14. 9. Razstava gob na Ižanskem sejmu 5.-6. 10. Razstava gob na Golem in bolšji sejem 19. 10. Razstava gob v Obcini Škofljica Od 1. septembra do 1. decembra vsak cetrtek od 18. do 20. ure Determinacijski veceri - dolocanje gob v naših prostorih na Ljubljan­ski cesti 2 na Igu. Ustanovitev sekcije Mladi gobarji v sodelovanju z OŠ Ig. programa. Financni nacrt je bil enoglasno potrjen. Sledile so volitve v organe društva. Kandidacijsko-volilna komisija je skladno s statutom društva sestavila listo kandida­tov in jo predlagala obcnemu zboru. Za predsednika društva je bil en kandidat, za upravni odbor sedem, za nadzorni od­bor štirje in za castno razso­dišce štirje kandidati. Ker je bila lista zaprta, so udeleženci zbora izglasovali, da so volitve javne. Za predsednika društva je bil enoglasno izvoljen Braco Vukosavljevic, enoglasno pa so bili izvoljeni tudi kandidati za ostale funkcije. Novoizvoljeni predsednik se je clanom zahvalil za zaupa­nje in predstavil kljucne nalo­ge v novem mandatu. Prisotni vabljeni gosti so v svojem na­govoru cestitali novemu pred­sedniku, društvu za dosežene rezultate z željo, da v prihod­nje dobro sodelujemo. Na koncu je predsednik vse prisotne povabil na druženje v prostoru društva. GMD Ig • KULTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Na Govekarjevem veceru nas je obiskal tudi Ivan Cankar V Centru Ig in knjižnici smo 17. decembra 2018 koncali mesecne vecere v letu 2018 s pestrim umetniškim programom. 2018 je Slovenija na vseh kulturnih ravneh vsestran­sko obeležila spomin na Ivana Cankarja, tudi Društvo Fran Govekar na 97. Govekarjevem veceru. Idejno zasnovo za vecer je pripravila in ga vodila predse­dnica društva Alenka Jeraj. V pripovedno dramski obliki se je stkal pester literarni del. V pravi obleki in postavi nas je obiskal Ivan Cankar. Vlogo je odigral kulturni delavec in igra­lec Damjan Debevec iz Borovni­ce (slika). Iz knjige Antona Slodnjaka Tujec, posvecene Ivanu Cankar­ju, Franu Govekarju in njunim sodobnikom, je utrinke iz Can­karjevega življenja in druženja s Franom Govekarjem duhovito predstavila biografinja, prevajal­ka in lektorica Marjeta Žebovec. Osvetlitev simbolike slo­venske nravi iz Cankarjeve crtice Skodelica kave je s so­dobno interpretacijo predstavil svoj performans Kaj pa tvoja vest? Kunstkolektiv, ki delu­je v okviru Likovnega društva2002 Škofljica. V dvorani smo zacutili srcni utrip, slišali Can­karjevo razvajenost, ugledali materinsko boleco predanost, slišali boleco prodornost odno­sov, doživljali opojno sladkost ter grenkobo kave. Prepricljivo so performans uprizorili: Sabina Policnik z gibom, Kristina Prah s petjem, Mirko Anželj z gla­som in Matjaž Stopar, ki je pro­jekt zasnoval, s kuhanjem kave. Klavirske skladbe je med dejanji vecera uspešno zaigra­la ucenka Glasbene šole Ema Meglic. Pregledno razstavo likovne skupine Društva Fran Govekar je predstavila clanica Zdenka Vinšek. Slikarke in slikarji se enkrat letno predstavijo z indi­vidualnim ustvarjanjem. Tokrat je sodelovalo 12 clanov s 24 sli­kami. Štiri razstavljena dela so posvecena Ivanu Cankarju. So avtorska interpretacija Cankar­jevega portreta, njegove proze ali poezije. Ta dela so bila pred­stavljena na obmocni razstavi JSKD v Erbegovih paviljonih v Dolu pri Ljubljani. Pregledna razstava odseva individualnost skozi motiviko in v tehnikah. Slikarke in slikar­ji so ustvarjali v akrilu in olju na platno, akvarelu, akrilu ter z barvnimi svincniki na papir, v kombinirani tehniki ter v olju na platno. Motivi so prikazani v re­alisticni podobi, s pridihom stili­ziranj, nekateri z abstrahiranjem ob poudarjanju motivne simbo­like. Najpogostejša tema je kraji­na, sledijo tihožitja, figuralika in arhitektura. Avtorji tokrat spet dokazujejo obvladovanje likov­nih medijev in prostorske kom­pozicije s svojstveno likovno pi­savo in ustvarjalnostjo. Sodelovali so: Jožica Serafin, Ivanka Demšar, Milan Šubic, Ju­lijana Peršic, Marija Franinovic,Milan Zgonc, Marija Minka Ža­gar, Jožica Šubic, Irena Gašpa­ric, Marjana Dimec, Zmago Wer­bole in Zdenka Vinšek. Razstavo je postavila v knjižnici vodja skupine Mateja Jere Grmek. Na stopnišcu Centra je pos­tavila svoje cudovite slike v akvarelni tehniki Marija MinkaŽagar. Zdenka Vinšek Januarski Govekarjev vecer Na tokratnem Gove­karjevem veceru smo predstavili pesnico Majdo Mihovec in njeno pe­sniško zbirko Poljub strasti, ki je izšla leta 2018 v okviru Kul­turnozgodovinskega društva Rusalka. Rodila se je v prelepi vasici na Štajerskem, življenjska pot pa jo je nato zanesla najprej v Celje in nato v Ljubljano, kjer živi še danes. Ko je sama, iz srca izlije rime, ki smo jim prisluhnili. V zbirki najdemo ljubezenske, osebno izpove­dne pesmi s posvetilom ter pesmi, posvecene naravi, ži­valim, družini, otrokom, vnu­kom in prijateljem. Kar ne­kaj jih je nastalo ob razlicnih obletnicah ali rojstnih dnevih. Njeno branje je popestril Ed­vard Kladnik na citrah, ki je prav tako kot Majda aktiven clan Kulturnozgodovinskega društva Rusalka. O poslanstvu društva je nekaj besed poveda­la njegova predsednica mag. Minka Jerebic in dogovorili smo se, da bomo en Govekar­jev vecer posvetili samo temu. Razstava je bila tokrat malo drugacna. Obcudovali smo risbe 13-letnega Nala Šubica z Ižanske ceste. Nal je vnuk sli- Citrar Edvard Kladnik Majda Mihovec pred Nalovimi risbami karja Milana Šubica, ki je clan likovne skupine DFG in po­gosto sodeluje na skupinskih in samostojnih razstavah. Oci­tno je nekaj dedkovega talenta tudi v Nalu. Alenka Jeraj Božicni koncert na Igu D an po božicu, na štefa­novo, ko praznujemo dan samostojnosti in enotnosti, smo se zbrali na koncertu božicnih pesmi. Or­ganizatorja koncerta sta bila Društvo Fran Govekar Ig in Župnija Ig. Po pozdravu župni­ka Janeza Avsenika in himni, ki so jo v cast prazniku zape­li pevci Mešanega pevskega zbora DU Ig, smo se podali v svet prelepih božicnih pesmi. Povezovalka Alenka Jeraj je med nastopi zborov pripravila odlomke iz Cankarjevih del, saj se je iztekalo Cankarjevo leto. Nastopili so Mešani pev­ski zbor DU Ig pod vodstvom Klemna Jerinca, Otroški Marti­nov zbor pod vodstvom Mirka Merzela, Moški pevski zbor Ig pod vodstvom Mirka Merzela,Ženski pevski zbor Žene dveh vasi pod vodstvom Mirjam Jel­nikar, Mešani pevski zbor Žup­nije Ig pod vodstvom Brigite Gregorcic Lenarcic, Ženski pevski zbor Perunike pod vod­stvom Kristine Štemberger in Mešani cerkveni pevski zbor pod vodstvom Igorja Kovacica. Vsak zbor je zapel tri pesmi, na koncu pa smo vsi skupaj zapeli še Sveto noc. Po koncertu smo pevci po­klepetali ob sladkih dobrotah naših gospodinj ter caju in kuhanem vinu. Za pomoc pri organizaciji se zahvaljujemo clanicam Karitas. Oba koncerta sta nam po­lepšala doživete božicne praz­nike. Toncka Jeraj Alenka Jeraj Mostišcar 01 | Februar 2019 Radost in mir Božicni koncert ŽPZ Perunike V soboto, 5. 1. 2019, na predvecer praznika Svetih treh kraljev, so v ižanski farni cerkvi ponovno zazvenele božicne pesmi. Pev­ke ženskega pevskega zbora Perunike z zborovodkinjo Kri­stino Štemberger smo pripra­vile izbor cudovitih božicnih pesmi. Koncert smo poimeno­vale Radost in mir, saj so be­sede radost, mir in ljubezen v casu od adventa pa vse do sv. Treh kraljev najveckrat izrece­ne besede in najlepše orišejo pricakovanja ljudi za prihaja­joce leto. Za uvod sta mladi pianistki Simona Babnik in Ana Kiršic Resman, ucenki zborovodki­nje Kristine, zaigrali odlomek iz baleta Hrestac: Ples slad­korne vile. Nadaljevale smo Perunike. Ušesa poslušalcev so božali znani in manj zna­ni božicni napevi: Snežinke z neba, tri Marijine ljudske iz razlicnih delov Slovenije, Can­tate Domino, Kaj se vam zdi in Adeste, fideles. Koncert so nadaljevali naši gostje – pevci Stiškega kvarte­ta, ki so se ljubeznivo odzvali našemu vabilu. Stiški kvar­ ŽPZ Perunike tet obstaja že 27 let, vodi ga Dušan Kamnikar. Sodelujejo s številnimi glasbeniki in se udeležujejo glasbenih festiva­lov v Toskani, Pragi, na Hva­ru in v Subotici, za svoje delo pa so prejeli številna prizna­nja. Našim poslušalcem so se predstavili s šestimi skladba­mi in bili za svoj nastop nagra­jeni z bucnim aplavzom. Pred nadaljevanjem sta še enkrat nastopili pianistki. Za­igrali sta Ples pišcali in Marš iz baleta Hrestac. V drugem delu koncerta smo Perunike ob spremljavi pianista Petra Bar­te zapele še: Angelsko pesem, Snežno noc, Festival Sanctus in koledniško iz Prigorice pri Ribnici Prišli smo, prišli smo. Za lahko noc in slovo od poslu­šalcev je zbor zapel še ljudsko Zdaj smo delo dokoncali. V pripravo koncerta in tudi kateregakoli drugega nastopa je vloženo veliko truda. Hvala pevkam, ki v petje vlagajo ve­liko veselja in svojega proste­ga casa, seveda pa nam brez vztrajnosti, znanja in zagna­nosti zborovodkinje Kristine ne bi uspelo doseci takega napredka. Še enkrat se mo­ram zahvaliti župniku Janezu Avseniku, ki nam je omogocil nastop v farni cerkvi in je tudi sicer vedno pripravljen sode­lovati z nami. Hvala tudi obiskovalcem in poslušalcem. Polna cerkev, bucen aplavz in pohvale so za nas nagrada in hkrati spodbu­da. Emilijana MeglicŽPZ Perunike Alenka Jeraj Stiški kvartet Moški pevski zbor Ig vabi na KONCERT v pocastitev obcinskega praznika v soboto, 16. marca 2019, ob 19. uri v dvorano Centra Ig. Zborovodja: Mirko Merzel Sodelovali bodo tudi mladi ižanski glasbeniki ter clani Odrasle gledališke skupine s skecem. Vabljeni! Šolski avtobusni prevoz V januarju 2019 je prišlo med vožnjo s šolskim avtobusom na liniji 2: relacija Ig-Golo-Visoko–Za­potok do nevarnega incidenta. Ucenec OŠ Ig je z vžigalnim sredstvom poškodoval inven­tar na šolskem avtobusu. Sle­dovi ognja so vidni na mizah ter mrežah na sedežih. Dejanje je resno ogrozilo varnost vseh udeležencev. Podjetje Vucko tours je preventivno odstra­nilo vse zavese ter mreže na sedežih. Vodstvo OŠ Ig je za­celo reševati težave, vkljucena je šolska svetovalna služba, Obcina Ig, policist s policijske postaje Vic, Svet staršev OŠ Ig, podjetje Vucko tours ter ižanski gasilci. Vsi skupaj se trudimo, da se takšen incident ne bi ponovil, oziroma kakr­šenkoli incident, ki bi ogrožal varnost ucencev med vožnjo s šolskim avtobusom. Vse starše ucencev OŠ Ig pa pozivam, da zadevo jemljejo z vso resnostjo in se s svojimi otroki pogovo­rijo o upoštevanju pravil pri uporabi šolskega avtobusnega prevoza. Pravila so dostopna tudi na spletni strani OŠ Ig. Petra Stepan, predsednica Sveta staršev OŠ Ig Vucko tours Zahvala ob šolskem novoletnem bazarju 2018 Pravila pri uporabi šolskega avtobusnega prevoza Cakanje na postajališcih Na avtobusno postajališce pridete vsaj 5 minut, in ne vec kot 10 minut pred prihodom avtobusa. Takoj po koncanem pouku odidete na prvo možno vožnjo šolskega avtobusa. Ucenci stojijo na ustrezni oddaljenosti od roba cestišca, ki jim zagotavlja varnost (dva koraka). Upoštevate navodila dežurnega ucitelja. Na postajališcih morate po izstopanju iz avtobusa pocakati, da avtobus odpelje, in šele nato nadaljujete pot. Ucenci naj šolske torbe držijo na kolenih ali pod sedišcem (ne na hrbtu ali na sedežu). Obnašanje na avtobusu Ob vstopu in izstopu voznika pozdravite. Upoštevate voznikova navodila. Med vožnjo ste na sedežu, na katerem je vgrajen varnostni pas, vedno pripeti. Potrebno je pravilno sedeti na sedežu in biti obrnjeni v sme­ri vožnje. Ne smete stati ali hoditi po premikajocem se vozilu. Na avtobusu vstanete s sedeža šele, ko avtobus ustavi. Med vožnjo ne motite voznika. Na avtobusu ne kricite, se ne prerivate in se ne sprehajate. Nezasedenih sedežev ne zadržujete zase in na njih ne odla­gate šolske torbe. Med vožnjo ne uživate hrane in pijace. Skrbite za cistoco in ne odmetavate odpadkov pod sedeže. Ce pride do poškodb avtobusnega inventarja, morate to ob­vezno sporociti vozniku avtobusa. Fizicno, psihicno in verbalno nasilje med vrstniki ali do vo­znika je strogo prepovedano. Na poti domov in v šolo bodite posebej pozorni in pazljivi na vse udeležence v prometu. Varno in srecno pot želimo vsem udeležencem v prometu. Andreja Župec in predstavniki staršev N a šolskem novoletnem bazarju 6. 12. 2018 smo zbrali 1.139 evrov za šolski sklad OŠ Ig. V šolskem skladu, ki deluje od leta 2008, zbiramo sredstva, ki jih na­menjamo reševanju socialnih stisk družin naših ucencev in zviševanju kakovosti izobra­ževanja in vsakdana ucencev Osnovne šole Ig. Zahvaljujemo se ucen­ cem, uciteljem in staršem za cudovite izdelke, gospem iz Društva žena in deklet na po­deželju Ig za piškote, nasto­pajocim ucencem pravljicno­dramskega krožka in njihovi mentorici za dramsko igrico ter ucencem in njihovim men­torjem za glasbeni program. Lepega izkupicka pa, seveda, ne bi bilo brez staršev in osta­lih, ki ste v zameno za izdelke darovali prostovoljne prispev­ke, vsem najlepša hvala! Hvala tudi uredništvu glasila za ob­javo vabila in te zahvale v Mo­stišcarju. Hvala torej vsem, ki imate radi OŠ Ig in jo tako ali druga­ce podpirate! UO Šolskega sklada OŠ Ig Spet diši nam cela hiška Glej, poticka je nastala! V zadnjem tednu pred novoletnimi prazniki smo na OŠ Ig imeli šol­sko prireditev, s katero smo v praznicnem vzdušju obeležili dan samostojnosti in enotno­sti ter božicno-novoletne praz­nike. Na prireditvi so nastopili ucenci 2. b in 3. b razreda. Prvi del prireditve je bil namenjen državnemu prazni­ku. Naznanil ga je boben, ki je poklical k prijateljstvu vse tis­te otroke, ki so si podobni, in tiste, ki so si razlicni, ki stopi­jo na desno, ko stopim sam na levo, ker tako skupaj lažje se živi. Naslednja besedila, ki so jih interpretirali otroški glaso­vi, so sporocala, da je lepo biti doma, kjer spet zadiši nam cela hiška, po slovenski potic­ki, ki jo je omenjal že Primož Trubar v Katekizmu leta 1571. Deklamacije so pozivale naše voditelje, da bi izbrali prave poti za vse ljudi, in izražale že­ ljo, da bi znali vladati z modro glavo. Štirje ucenci iz 4. c razreda so v gledališki igri odigrali vloge slovenskih junakov, ki so ponos slovenske književ­nosti. Kralja Matjaža – ta še vedno caka na Peci, da se mu brada dvanajstkrat ovije okrog kamnite mize. Kekca, ki je v letu 2018 praznoval 100 let od izida Vandotove knjige, in se hkrati poslovili od Matije Bar-la, prvega Kekca v filmski upo­dobitvi tega veselega, iznaj­dljivega in pogumnega fanta. Petra Klepca, ki svoje cudežne moci ni imel le zase, temvec je z njo pomagal tudi drugim. In želja, ki jo je France Bevk za­pisal v zadnjem stavku knjige o Klepcu: »Lepo bi bilo, ce bi bilo mnogo Petrov Klepcev na svetu.« V igro slovenskih juna­kov je prijahal na svoji kobilici tudi Martin Krpan, ki se je tisti trenutek držal jezno, kakor bi Mostišcar 01 | Februar 2019 Lepo dodelana plesna tocka in izbrani novoletni kostumi se za Mokrcem bliskalo, ko je v jezi do cesarja omenjal rajnke­ga Jerneja na Golem. Potrkalo je. V prostor je vstopil iz crno-bele fotogra­fije nad odprtim ognjišcem Ivan Cankar. Po sto letih se je spet srecal s Kekcem. Can­kar je spomnil Kekca na svojo zgodbo v knjigi Pehar suhih hrušk in se kriticno ocenil, kako nespametno je ravnal, ko je mami iz peharja v omari vzel suhe hruške. Spominjala sta se, kako so si otroci vcasih želeli za posladek suho sadje. Ugotavljala sta, kako se je v le­tih, odkar se nista videla, svet spremenil. Zdaj si otroci želijo kupljenih sladkarij. Ivan Cankar se je hitro poslovil. Pustil je pehar suhih hrušk, da bi si jih lahko gle­dalci postregli na odhodu iz prireditvenega prostora, jih tako spomnil na svoj cas in jim ponudil zdrav posladek. S pozdravom »Srecno, Kekec« pa je ob odhodu zaželel Kekcu in gledalcem sreco. Ob koncu prvega dela prire­ditve boben povabi vse nasto­pajoce znova na oder in hkrati opogumlja gledalce, da stopijo pogumno za njim v novi svet. K ogledu drugega dela pri­reditve so povabile deklice iz 5. c razreda z lepo dodelano plesno tocko in izbranimi no­voletnimi kostumi. Za božic­no-novoletni del prireditve smo po junakih iz preteklega casa izbrali junakinjo današ­njega casa; pisateljico, pesni­co in pripovedovalko pravljic Anjo Štefan. Anja Štefan je bila v letu 2018 dobitnica dveh na­grad; Zlate hruške – nagrade za dobro mladinsko knjigo – in Vecernic – nagrade casnika Vecer za knjigo Drobtinice iz mišje doline. Prav zato, ker so tudi našim ucencem všec nje­ne zvezdice in luna, soncek in pticki, miške in mravljice … smo jim namenili pozornost. Izbrali smo jo kot avtorico ver­zov in rim, besed in povedi. Ucenci so se jih naucili na pa-met in jih doživeto predstavili obcinstvu ter se ji s tem zahva­lili za prikupno, optimisticno, z mocnim sporocilom bogato zbirko pravljic in pesmic v knjigi Svet je kakor ringaraja. Doživete otroške interpre­tacije besedil je podcrtala in povezala Frida Košak, ucenka 3. b razreda, in pri tem prese­netila, saj je pokazala talent nastopanja in vodenja prire­ditve. S tem šolskim dogodkom je 39 nastopajocih ucencev spoz­nalo, koliko rekvizitov, truda in ur vaje je potrebno vložiti v enourni program. Pokazali so, da zmorejo. Ne le to. Marsikdo in kratkih pravljic Anje Šte-zvecer zatisnejo oci, mehko vse raztegnila še dalec tja v je dobil na kožo pisano vlogo fan, ki opevajo oblake, drobne posteljo, škrate, snežinke, no-praznicni cas ... in cez. in tako na odru blestel z izjem-ptice, zvezde, luno, vecerno voletno jelko in darila, smo nim nastopom. nebo, pravljice in mehke igra-povabili sreco, da je sedla med Z umirjeno vsebino pesmic ce, pozornost staršev, preden nas in zaželeli, da bi se le ta za Petra Strelec Naravoslovni dan o mikrobiologiji V cetrtek, 17. 1. 2019, smo imeli devetošolci nara­voslovni dan na temo mikrobiologija in tehnologija. Z naravoslovnim dnem smo zaceli prvo uro. Vsi deveto­šolci smo se zbrali v ucilnici za biologijo, kjer smo za uvod poslušali predavanje na temo virusi, bakterije. Po koncu prve ure se je vsak razred namenil k neki delavnici. Ucenci 9. b razreda smo najprej mikroskopirali. Dobili smo ucni list, kamor smo morali narisati plesen pri 400-kratni povecavi in jogurt pri 100-kratni povecavi. Po malici je naš razred de­lal molekulo DNK z lego koc­kami. Razdelili smo se v pare. Vsak par je dobil škatlico kock ter dva lista papirja, kjer so bili napisani sestavni deli mo­lekule DNK. Vsaka skupina je sledila svojim navodilom in v 10 minutah smo vsi uspešno zgradili to dvojno vijacnico. Cetrto uro smo delali pos­kuse s kvasom. Vsak par je dobil dvanajst epic (majhnih epruvet), ki jih je moral po navodilih natopiti s kvasom, vodo in sladkorjem. Epice smo zaprli ter nato cakali, kdaj se bodo odprle. Postavili smo jih v toplo vodo in gledali na uro, saj smo morali izracunati raz­liko med casom zaprtja in od­prtja epice. Na koncu smo se spet zbrali v ucilnici za biologijo in po­slušali predavanje o mikrobi­ologiji. Mikrobiolog je povzel stvari, ki smo jih poceli na de­lavnicah. Veliko nam je pove­dal o kloniranju ter o gensko spremenjenih osebkih. Naravoslovni dan je bil za­nimiv in poucen. Najbolj za­nimivo je bilo to, da smo na delavnicah delali samostojno, s preparati, s katerimi v šoli nimamo izkušenj. Tijana Nešovic, 9. b Dragi otroci, vabljeni na prireditve v Knjižnico Ig: Mostišcar 01 | Februar 2019 Dedki in babice pri Kapljicah V sredo, 16. januarja, so smo se dedki in babice zbrali, za šalo klicali medveda. Ob poti kakovosti vrtca. nas naši vnuki, ki obi-da skupaj preživimo in združi-caju in sladkih dobrotah smo Ta dan smo veselje in za­skujejo vrtec enote mo prijetno dopoldne z vnuki. še malo pokramljali ter se Met-dovoljstvo ponesli s sabo tudi Mavrica na Igu, povabili na Otroci so se v igralnici skozi ki, Neži in Urški zahvalili za domov. srecanje, ki je potekalo v pri-igro predstavili s plesnim in prijetno druženje; hvala vsem, jaznem vzdušju v igralnici Ka-pevskim izražanjem. Potem ki skrbite za naše malcke. Že­ Božena Gabrijelcic pljice. smo skupaj odšli na sprehod v limo vam, da še naprej pogu-in Mojca Adamic V lepem soncnem vremenu gozd. Navdušeni in igrivi smo mno in suvereno stopate po Babice in dedki na obisku P ri Lisickah je bil torek, 15. 1. 2019, prav poseben dan. Na obisk smo pova­bili babice in dedke. Pokazati smo jim želeli, kje in kako pre­življamo dopoldneve, ko sta mami in ati v službi. Z nami so šli v telovadnico, kjer smo z njihovo pomocjo premagovali ovire na poligo­nu. Zapeli smo jim pesmice in zaplesali. Po sadni malici smo jim narisali risbice in se sku­paj igrali. Ker imajo naše babice in dedki za nas vedno roko, toplo dlan, ki nas boža in potolaži, smo jim za spomin podarili prticek s svojo drobno dlanjo. Hvala za prisrcen obisk! Skupina Lisicke z Martino in Ireno Lutkovna skupina Mladinska gledališka skupina Društva Fran Govekar Ig Društva Fran Govekar Ig vabi na premierno uprizoritev predstave vabi na premierno uprizoritev predstave Tatjane Kokalj avtorice Mateje Perpar z naslovom z naslovom CAROVNIKOVO MOJA MAMI JE TUMAC STARA DARILO v cetrtek, 14. marca 2019, ob 17.30 v cetrtek, 14. marca 2019, ob 17.00 v dvorano Centra Ig (Banija 4). Režija: Alenka Jeraj v dvorano Centra Ig (Banija 4). Režija: Božena Števancec Vabljeni! Lepopisje na Svobodni šoli Kurešcek V waldorfskih šolah se otroci naucijo pisanja in branja nekoliko poz­neje, kot je to obicajno. Vendar to ne pomeni, da branju in pi­sanju ne posvecamo posebne pozornosti – ravno obratno. Ker se zavedamo, kako zelo je pravilno opismenjevanje in pisanje z roko pomembno za uravnotežen razvoj otroka, ima vpeljevanje te vešcine v prvih osnovnošolskih letih prav posebno mesto. Po risa­nju form in izpeljavi konven­cionalnih crkovnih znakov iz slik, ki imajo resnicno pove­zavo s posameznimi glasovi, se otroke v prvi triadi pripelje do skrbnega pisanja z malimi pisanimi crkami – seveda z mehkimi, precej debelimi bar­vicami, ki zahtevajo dosledno oblikovanje crk, ce naj bo pisa­va berljiva. Hkrati pa so zapisi barviti in cisti, estetski. Med 11. in 12. letom pa ot­roci potrebujejo nov izziv, ce naj ohranijo spoštljiv odnos do razvijanja lastnega rokopisa. Zato jim ponudimo kaligrafi­jo – umetnost lepega pisanja (iz grških besed ...... kal­los – lepota in ..af. graph. pisanje). Pravilne drže pisala in prve uporabe tuša se otroci ucijo s palicicami iz lesa bal­zovca, nato z gosjimi peresi – robove vedno ostro prirežemo na nacin, kot jih imajo prava kovinska kaligrafska peresa, nataknjena v lesene peresni­ke, s katerimi se zacne 'zares': kaligrafska vadnica, crtovje, natancno vodenje peresa od crte do crte pod dolocenim kotom, ustrezna kolicina tuša, kar zahteva doloceno hitrost premikanja peresa po nežni papirnati podlagi, dolocen nagib peresnika … dokler ne poskusiš, si težko predstavljaš, na koliko stvari hkrati moraš biti pozoren. In ce nisi, to v hipu postane vidno v obliki pack in zmazkov. Ob vajah lepopisja razvijamo sposob­nosti koncentracije, opazova­nja, vizualizacije, pozornosti, koordinacije, osredotocanja misli, potrpežljivosti, ki so v današnjem casu digitalne tehnike in razlicnih zaslonov resnicno ogrožene veliko bolj, kot si to lahko predstavljamo. Pri rocnem pisanju crk gre za pravo možgansko telovadbo, saj možgane zaposlimo in raz­vijamo veliko bolj kompleksno in harmonicno kot pri delu s tipkovnico ali celo zaslonom na dotik, kar danes s svojimi raziskavami potrjujejo tudi nevroznanstveniki. Ne nazadnje pa je pridoblje­na vešcina v veliko veselje in ponos otrokom, dobrodošla pri oblikovanju vošcilnic, va­bil, obvestil – naši peto- in šes­tošolci so za praznicno darilo svojim staršem izdelali kali­grafsko izpisane stenske kole­darje za leto 2019. Andreja Pliberšek, razredna uciteljica Mostišcar 01 | Februar 2019 Ižanski cebelnjak na gradu Zonek P oznano je, da se Ig po­naša s številnimi po­membnimi arheološkimi najdbami in zgodovinskimi dogodki. Ta mozaik naravnega, zgodovinskega in kulturnega bogastva želimo cebelarji v letu, ko praznujemo 85-letnico prve omembe samostojne ce­belarske organizacije na Igu, dopolniti še z opisom dodatne znamenitosti – s t. i. Ižanskim cebelnjakom, ki je stal v okviru gradu Zonek na gricu Pungart in je prva poznana slikovna upo­dobitev cebelnjaka v Sloveniji. O gradu Ižansko ozemlje je bilo v 11. stoletju sestavni del velikega zemljiškega gospostva s sre­dišcem v Ljubljanski kotlini v lasti Spanheimov. Grad na Igu je sodil med njihove naj­pomembnejše gradove v osre­dnjem delu Kranjske. Prvic se omenja leta 1261 (Igg), vendar pa je bil tu sedež spanheim­skega ministeriala že prej. Tega leta je Ulrik Spanheim grad odstopil oglejskemu patriarhu in ga dobil nazaj v fevd. Leta 1311 je pripadal ko­roškemu vojvodi, po letu 1335 pa je postal deželnoknežji fevd. Vas in grad se tedaj ozna­cujeta kot Studenec oziroma kot Zonek. Konec 14. stoletja se v listinskem gradivu pojavi omemba gradu Sonnegg, v ka­terem je leta 1399 bival turjaš­ki vazal. Grad in gospostvo Ig (Sonnegg) je leta 1436 kupil Martin Schnitzenbaum. Gos­postvo je imelo kmetije pred­vsem na Igu, v Iški vasi, Iški Loki, Kotu, na Sarskem, v Sta­jah in na Gornjem Igu. Šlo je za veliko gospostvo, ki je ime­lo leta 1539 svoj dohodek oce­njen na 103 gld. in 47 kr. V 16. stoletju je postal last Turjaških (Auerspergi), leta 1581 pa ga je kupil Janez pl. Engelshauser. Leta 1805 je grad od grofov Engelshauserjev podedoval sorodnik grof Vajkard Viljem Auersperg. Ti so v marcu 1848 doživel t. i. ižanski punt, ko je bil grad poškodovan in so bili zažgani urbarji in drugi grajski dokumenti. Iz statistic­nega prikaza zemljiških gos­postev na Kranjskem konec 18. stoletja izhaja, da je bilo tedaj gospostvo Ig med najvecjimi plemiškimi gospostvi na Go­renjskem. Njegova vrednost je bila ocenjena na 114.584 gld., obsegalo pa je 243 hub. Eno od kljucnih omemb gradu Zonek pa najdemo ko­nec 17. stoletja. Znameniti kartograf, geograf, heraldist, zbiratelj, polihistor in založnik Janez Vajkard Valvasor (1641– 1693) je v svojem življenjskem delu Slava vojvodine Kranjske, ki je izšlo leta 1689, omenil tudi grad Zonek. Valvasor tako piše, da je takšno ime dobil po soncu, kajti ko sonce (nem. Sonne) vzide, tako rekoc poz­lati ta kot (nem. Eck) v hribih. Pri opisu gradu pa tudi ni sko­paril z lepimi besedami. »Grad stoji na prikupni vzpetini. Na vrhu je lepa ravnica, od gradu navzdol pa je lepo, obširno in dolgo polje, ki je izredno plo­dno. Iz gradu je izredno lep razgled proti Ljubljani, Vrhni­ki, Šmarni gori, proti Snežne­mu gorovju in posebno proti reki Ljubljanici, tako da ni ve­liko gradov, ki bi lahko s tem tekmovali glede lepega razgle­da. Stavba je obdana z mocnim krožnim obrambnim obzidjem in stolpi. Znotraj ima lepo lego, okoli gradu pa prijazne vrtove. Pod gradom, na pobo­cju in v okolici je veliko sadja in prav posebej veliko orehov. Lastnik vzdržuje tudi kobilar­no. Nedalec od gradu je gozd, ki se razteza dalec naokoli po hribih; v njem je veliko jele­nov, divjih prašicev, pa tudi druge divjadi.« Med 528 bakrorezi, ki do­polnjujejo vsebino Slave voj­vodine Kranjske, je objavljena tudi gravura, na kateri je upo­dobljena grašcina Soneckh (v besedilu omenja še nemške in 'kranjske' razlicice imena: Sonegkh, Sonnegg, Sonek, Zornek in Shunek). Najvecja posebnost omenjenega bak­roreza je detajl, ki prikazuje cebelnjak. Gre namrec za prvo in za zdaj najstarejšo znano upodobitev cebelnjaka na Slo­venskem. O cebelarjenju Zgodovinsko se je cebe­larjenje zacelo z nakljucnim iskanjem cebeljih bivališc v gozdu. Z najdenega mesta se je pobralo medeno satje. Sledilo je gozdno cebelarjenje, ki so ga dobro poznali že predniki Slovencev, ki so se na našem ozemlju naselili v 6. in 7. stole­tju. V gozdu so izbrali ustrezno drevo, ga na ustrezni višini vi­soko od tal izdolbli in zaprli z desko. Vcasih so ga namazali z dišecimi mazili in zelišci ter cakali naselitev cebel. Drevesa so oznacili, znaki pa so kazali tudi na lastništvo. Postopno se je cebelarjenje selilo k biva­lišcem. Že vsaj od 13. stoletja je mogoce v urbarjih sloven­skega ozemlja najti zapise o dajatvah v medu in vosku ter cebeljih družinah. Cebelarstvo se je krepilo in postopno pos­talo pomembna gospodarska panoga predvsem za med in cebelji vosek. O pomenu ce­belarstva v tistem casu je pisal tudi Valvasor v omenjeni Slavi vojvodine Kranjske, kjer nava­ja, da se je ob opazni domaci porabi mnogo medu prodalo na tuje, predvsem v Salzburg (Solnograško). Ob širitvi cebelarstva se je razvijala tudi cebelarska teh­nologija. Tako smo prica raz­voju panjev ter nekaj pozneje tudi prvih cebelnjakov. Panji so bili najprej v obliki odse­kanih izdolbenih debel, ki so jih pripeljali iz gozda domov. Temu so sledili izvotljeni in položeni deli dreves – klade. Potreba po rocnosti oskrbe cebel je narekovala nov korak – korita, nato pa izdelavo po­lovicnih debel na leseni deski s premicno steno – polklade. Temu so nato sledile škatle, zbite iz desk, ki so imele pred-nost predvsem v možnosti zla­ganja drugo ob drugi in drugo na drugi. Iz zadnjih je izšel znameniti kranjic. O razlic­nih vrstah panjev imamo vec zapisov. Jonke v Kranjskem cbelarcku iz leta 1844 opisuje ležeci panj iz drevesnega deb-la »Dasiravno so ti 3 ali 4 ce­vlje, nekateri, ki imajo po dva predela, tudi cez klaftro dolgi zvotlejni terklji ali korita, ki se navadno panjevi imenujejo...«. F. Levstik v Bucelarstvu o ko­ritih piše: »Sem ter tam rabijo, tudi med nami bukovi bednji, iz lesa, ki je dve ali tri leta le­žal ali tudi iz tacega, ki je še v moci.« V 19. stoletju sta nastala tudi tovrstna zapisa Sumperja in Jurancica, to pa potrjuje, da se je na Slovenskem stoletja cebelarilo v kladah, polkladah in koritih. Ko Valvasor v Slavi vojvodi­ne Kranjske opisuje, kako so v njegovem casu Kranjci ravnali s cebelami, med drugim pravi, da je »tu v deželi videti poseb­ne hišice za cebele«. Cebelarilo se je v podolžnih, iz desk zbitih panjih ali v izvotljenih dreve­snih deblih. Zaradi obcutlji­vosti panjev za vremenske razmere, vlago in temperaturo so pozneje zaceli postavljati cebelnjake, ki so na Kranjskem scasoma dobili obliko, ki je še dandanes znacilna zlasti za gorenjske in tudi dolenjske ce­belnjake ter velja za slovensko posebnost. Rok Janez Šteblaj, Cebelarsko društvo Ig Viri: Bukovec, A., S. Mihelic, S. Raic, F. Robi­da, V. Rojec, E. Senegacnik, 1958: Sodobno cebelarstvo, Zveza cebelarskih društev za Slovenijo, Ljubljana, 678 pp. Gestrin, F. 1994: Ižansko ozemlje v sred­njem veku, Kronika, casopis za slovensko krajevno zgodovino. Gregori, J. 2011: Kratek pregled cebelarske zgodovine do 21. stoletja. Juvanec, B. 2018: Slovenski cebelnjak po Valvazorju 1679, poskus rekonstrukcije 1:20. Valencic, V. 1995: Statisticni prikaz zemlji­ških gospostev na Kranjskem ob koncu 18. stoletja, Zgodovinski casopis. Valvasor, J. V. 1689: Slava vojvodine Kranj­ske, (ponatis MK 1984). • SVET OKOLI NAS ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Kolesarska pot po Bližnjem vzhodu in Afriki — 1. del V Izraelu v mestu Tel Aviv sem marca lani zacel kolesarsko pot in jo nadaljeval prek Jeruza­lema v Jordanijo, kjer sem obiskal znamenito Petro. Ko­lesaril sem v Egipt, kjer sem imel skoraj ves cas policijsko spremstvo. Skozi Sharm sem kolesaril v Kairo in si ogledal piramide, nato pa nadaljeval ob Nilu skozi Luxor v Sudan, kjer je bilo nekaj dni zapored 45 stopinj. Kolesaril sem v Eti­opijo in pot sklenil v Keniji, v Nairobiju, in v 59 dneh na ko­lesu premagal 3.900 kilome­trov. Pred odhodom sem jordan­ski vizum zadnji dan v Ljubljani dobil brezplacno. Zahvala gre generalnemu konzulu Samirju Amarinu, ki je v moj potni list poleg vizuma v arabskem jezi­ku napisal, da sem prijatelj Jor­danije in da bom kot novinar delal promocijo in lepo porocal o njegovi domovini. V torek, 27. marca zvecer, sem imel let iz Zagreba v Tel Aviv in zgodaj zjutraj v sredo sem stopil na izraelska tla. Najprej sem odšel na plažo in se okopal v hladnem Sredozemskem morju. Nato sem obiskal slovensko velepo­slaništvo, predvsem namestnik Blaž Masle me je lepo sprejel in mi dal kar nekaj koristnih in­formacij že pred prihodom; sre­cal sem se tudi z veleposlanico Barbaro Sušnik. Tel Aviv sem zapustil in kolesaril proti jugu, proti Jeruzalemu, glavnemu in najvecjemu mestu Izraela. V središcu mesta sem se oglasil v ženskem salezijanskem samo­stanu in prvi dve noci na poti prespal tam. Za to je zaslužna s. Mimica Oblak, edina Slo­venka v samostanu. Naslednji dan sem ostal v mestu oziroma okolici, dopoldne sem šel peš po starem delu in si ogledal najvecje znamenitosti – Božji grob, del Križevega pota, Zid objokovanja … Popoldne sem kolesaril v bližnji Betlehem, ki je na Zahodnem bregu oziroma spada pod palestinsko ozemlje. V mestu sem si seveda ogledal prostor, kjer se je rodil Jezus Kristus. Glede na to, da je bil veliki cetrtek, sva šla zvecer s s. Mimico peš na drugo stran starega mesta, kjer je v baziliki Gethsemani potekala molitev v vec jezikih. Težave že na prvem mejnem prehodu V petek sem samostan in Jeruzalem zapustil okoli pol­dneva. Pot se je spušcala pro­ti Mrtvemu morju in kmalu sem dosegel raven morske gladine ter se spustil globoko v depresijo (geografsko). To je najnižja tocka na zemlji in je vsako leto nižja – trenutno je približno 430 metrov pod morjem. Še isti dan sem želel zapustiti Izrael, okoli štirih po­poldne sem prispel ma mejni prehod, ki je bil zaprt zaradi judovskega praznika oziroma je bil odprt le dopoldne. Ena­ko je bilo naslednji dan, zato sem ostal v bližini in kolesaril do obale Mrtvega morja, kjer sem pri kraju Kalia prespal v eni od zapušcenih hiš. Zad­nji dan v marcu ni minil brez težav oziroma birokratskih ovir. Za zacetek me izraelski cariniki niso pustili cez mejo s kolesom oziroma je bila edina možnost, da grem s taksijem. Za tistih nekaj kilometrov sem moral odšteti približno 25 evrov, poleg tega sem moral placati za izhod iz države še 45 evrov. Na jordanski strani je bila situacija nekoliko boljša – prvih nekaj kilometrov ni­sem smel s kolesom, zato sem šel vsaj na avtobus, ki je precej cenejši. Kmalu sem spet priko­lesaril do Mrtvega morja, se­veda na jordanski strani. Prvic in zadnjic na poti sem se oko­pal v Mrtvem morju, ki je zelo slano in gosto. Zvecer sem se v kraju Mujib ustavil na gasil­ski postaji, kjer so mi prijazni uslužbenci ponudili hrano in pijaco. Pospremili so me do bližnjega hotelskega komplek­sa, kjer sem spal in kolesaril po najnižji tocki v življenju – 415 metrov pod morjem. Lepote Petre Bil je prvi april in bila je ve­likonocna nedelja. Mrtvo mor­je sem zapustil in zvecer po zaslugi prijaznih domacinov prespal v stanovanju v kraju Fifa. Dan zatem sem prispel do svetovne znamenitosti Petre oziroma mesteca Wadi Musa ter prenocil v stanova­nju enega od hotelskih recep­torjev. V torek nisem sedel na kolo, ves dan sem ostal v okolici znamenitosti. Seveda je za vstop v Petro potrebno placati, in to prek 50 evrov, zato sem šel do šefa protokola Yaseena Alsaidata in mu po­kazal jordanski vizum. Lepo me je sprejel v svoji pisarni, mi poklonil majico Petre in mi dal popust, tako da sem placal dobrih 30 evrov. Nato sem se sprehodil po kanjonu, kjer se tre turistov z vsega sveta; na dan jih je približno 2.500 do 3.000. V skale vklesane zgrad­be sodijo med cudesa sveta. Najbolj znana med njimi je Al Khazneh. Zvecer sem v hotelu Candles spet pokazal vizum in prijazna receptorka mi je dala zajeten popust na racun gos­poda Amarina. V sredo sem zapustil Petro in prikolesaril v Aqabo, edino jordansko luko ob Rdecem morju. Prespal sem na plaži, bilo nas je kar nekaj takih. Popoldne sem zapustil mesto in tudi Jordanijo ter spet naletel na birokratske ovire. Zadnjih nekaj kilome­trov sem se moral peljati s tak­sijem in spet sem prispel na kratko v Izrael, le za kakšnih 15 kilometrov, in ga dokoncno zapusti pri mestu Elat. Policijsko spremstvo vecinoma cez ves Egipt Že dobro v temi sem prispel na egiptovski mejni prehod in zacel kolesariti tudi po Sinaj­skem polotoku. Izvedel sem neprijetno novico in moral po­polnoma spremeniti nacrt poti po Egiptu – cesto cez osrednji Sinaj so zaradi varnosti za­prli za vas promet, kar mi je pot podaljšalo za 330 kilome­trov. Moral sem cez Sharm el Sheikh, kar prej ni bilo v nacr­tu. Neprijetno je bilo tudi, da so bile veckrat na dan policij­ske kontrole, kjer sem moral pokazati potni list in razlaga­ti, kam grem, poleg tega je za mano ves cas vozil policijski avto. V soboto, 7. aprila, sem se najprej okopal v Rdecem morju in zvecer prikolesaril v turisticni Sharm. V nedeljo sem ostal v mestu; v glavnem sem bil na plaži, kjer turistov, vecinoma iz vzhodne Evrope, ne manjka. Ponedeljek, 9. aprila, je bil v Egiptu državni praznik; bil je velikonocni ponedeljek za pravoslavne in koptske kri­stjane. Zadnji so prvotni pre­bivalci Egipta in so v manjšini, prevladujejo muslimani. V re­stavraciji dobrega hotela sem si privošcil obilen velikonocni zajtrk in vecji del dneva ostal v Sharm el Sheikhu ter se še enkrat okopal v Rdecem mor­ju. Turisticni kraj sem zapustil in spet me je zacela spremlja­ti policijska patrulja, ki me v Sharmu ni. Najmanj trije so bili vedno v avtomobilu oziroma kombiju, vcasih jih je bilo tudi šest, in vsi so bili oboroženi s puškami ali pištolami. Vcasih je bilo motece, da so bili vedno poleg in sem jih moral prositi celo za kratek postanek zaradi stranišca ali pijace. Poleg tega sem jih vcasih moral cakati, da so se zamenjali. Po drugi stra­ni je bilo dobrodošlo, da so bili poleg, ker ni bilo nadležnih domacinov, vcasih pa so me kakšen kilometer zapeljali z avtom. Zapustil sem Sinajski polo­tok in kolesaril v bližnji Suez. Naslednji dan sem ostal v mestu in si ogledal tudi Sueški prekop, ki je s 163 kilometri najdaljši na svetu. V petek sem prikolesaril v prestolnico in dalec najvecje egiptovsko mes­to Kairo. S širšo okolico ima 18 milijonov prebivalcev in je tudi najvecje mesto v Afriki. To je bilo moje prvo velemes­to na tej poti. Neprijetno sem bil presenecen nad kaoticnim prometom v Kairu. Bil sem že v veliko velemestih in doživel marsikaj, a tako slabih in norih voznikov nisem videl še nikjer. Spraševal sem se, kje so zdaj policisti. V Kairu in okolici me niso spremljali. V Sharmu sem srecal zobozdravnika Sohaiba, ki mi je organiziral nocitev pri prijateljih v bloku vzhodnega dela Kaira Nasr. Naslednji dan nisem sedel na kolo, ampak sva šla zvecer s Sohaibom v bližnje mesto Badr, kjer ima v sklopu univerze zobno ordina­cijo. Na dvorišcu univerze je bil koncert, ki ga je imel Tamer Hosny, eden najbolj priljublje­nih egiptovskih pevcev. (Ko­nec prihodnjic.) Aleš Juvanc Zahvala pokroviteljem: Petrol, Slovenske železnice, Zelišcarstvo Maršic, Fraport, Bauer, Frizerstvo Alenka, Diem, Prevozi Petric, Gostilna Strah, Gostilna Petkovšek, KTM Jamnik, Pro Cond, Mizarstvo Bartolj, Avtopralnica Lavrica, Pekarna Grosuplje, Klima Župevec, Kljucavnicarstvo Podržaj. • DOBRO JE VEDETI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Društvo Fran Govekar Ig v sodelovanju z Micro Team d.o.o. v okviru projekta EU – Kompetence za razvoj kariere vabi na delavnico in tecaj. DELAVNICO KERAMIKE OSVEŽITVENI TECAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA bo vodila Anita Indihar Dimic in bo potekala ob petkih bo vodila Špela Podkoritnik Mokorel in bo potekal popoldne (od 17.00 do 21.00) oz. po dogovoru. predvidoma ob ponedeljkih (od 17.00 do 18.30)oz. po dogovoru. Delavnica keramike je namenjena vsem, ki išcejo sprostitev in bi radi ustvarjali lepe, uporabne in dekorativne unikatne pred-Tecaj je namenjen vsem, ki imajo že nekaj predznanja anglešcine ter mete ter si pridobili znanje starodavne spretnosti. Izdelovali si želijo znanje osvežiti in poglobiti ob obilici konverzacije v spro­bomo: skodelice iz polne gmote, sklede s predlogo, podstavke za šcenem vzdušju. Najvec pozornosti bomo posvetili vsakodnevnim vroce lonce z vrezi in odtisi, razlicne stenske okraske, zvoncke … pogovornim situacijam, pa tudi jezikovnim zadregam in pastem. Pogoji za sodelovanje: Ce pogojev ne izpolnjujete in bi želeli sodelovati, se prav izobrazba 5. stopnje ali manj, tako prijavite, saj mora biti v skupini vecina, ki izpolnjuje Prijave na: info@dfg.si starost nad 45 let, zaposlen. zahtevane pogoje, sodeluje pa lahko tudi kdo, ki jih ne. ali GSM: 051/374-475. Podelili priznanja barjanec D ecembra smo na Ob­mocni obrtno-podje­tniški zbornici Ljublja­na Vic praznovali 10. obletnico odprtja poslovne stavbe zbor­nice in že desetic najzaslu­žnejšim obrtnikom in pod­jetnikom podelili priznanja barjanec. Podelitev barjanca je spodbuda za vse, da pomaga­jo drugim in se zavedajo svoje družbene odgovornosti. Biti marljiv ter pošten obrtnik in podjetnik je posebnega pome­na za obrtništvo in širšo druž­beno skupnost. Prav je, da sta pomoc socloveku in družbena odgovornost podjetja za veci­no izmed obrtnikov in podje­tnikov pomemben del vsak­ O grevalna sezona se bli­ža koncu in marsikdo že razmišlja o prenovi ogrevalnega sistema za nasle­dnjo zimo. Ali bomo tudi letos ocistili dimnik, nabavili drva, pelete, kurilno olje ali utekoci­njen naftni plin in po potrebi servisirali kurilno napravo? In ce bi jesensko ogrevanje zace­li z enim samim pritiskom na gumb svoje nove najsodobnej­še toplotne crpalke? V zadnjih letih, ko je tehno­loški razvoj toplotnih crpalk izredno napredoval in posta­jajo tudi cenovno vedno bolj dana. Za podelitev priznanja barjanec upoštevajo merila, kot so urejenost obratovalni­ce, ugled obrtnika, dolgoletni staž (od 10 let naprej) in aktiv­no delovanje v širši skupnosti. Dobitniki priznanj barja­nec so postali: Marko Istenic (Istenic – avtoservis družba za storitve, trgovino in posre­dovanje, d.o.o.) iz Vnanjih Go­ric, Leopold Oblak (Splošno kovaštvo Oblak Leopold s.p.) iz Šentjošta nad Horjulom in Igor Zupancic (Zakljucna dela v gradbeništvu Igor Zupancic s.p.) s Škofljice. Mag. Peter Grabner, sekretar OOZ Ljubljana Vic Izbira toplotne crpalke v petih korakih dostopne, se vse vec ljudi od­loca za takšno ogrevanje. In to ne samo pri novogradnjah, kjer imamo skoraj brez izjeme talno ogrevanje, pac pa tudi pri starejših objektih z radi­atorskim ogrevanjem. Za te objekte izberemo eno od to­plotnih crpalk, ki lahko tudi pri zunanji temperaturi –15 °C segrejejo vodo na vsaj 55 °C (velja za Osrednjeslovensko regijo). Za primer še nižjih zunanjih temperatur ima ve­cina naprav vgrajen dodaten elektricni grelnik. Zato poleg toplotne crpalke ne potrebuje­mo nobenega dodatnega vira ogrevanja. Zakaj toplotna crpalka? Za prehod na ogrevanje s toplotno crpalko imamo števil­ne tehtne razloge. Zaradi raz­meroma visokih cen fosilnih energentov je ogrevanje s to­plotno crpalko dva- do trikrat cenejše kot s kurilnim oljem ali utekocinjenim naftnim pli­nom. Tako tudi bistveno manj onesnažujemo okolje. Ogreva­nje s toplotno crpalko je naju­dobnejši nacin ogrevanja, saj je temperatura v prostoru kon­stantna, s samo napravo pa ni nobenega dela. Odlocitev je še toliko lažja, ce je vaša doseda­nja kurilna naprava dotrajana in jo je potrebno zamenjati, saj ob tem dobite tudi zajetno subvencijo Eko sklada, za to­plotno crpalko tipa zrak-voda kar 2.500 €. Tako prihranite že v prvem letu, saj je skupni strošek elektrike in vracanja kredita za toplotno crpalko bistveno nižji kot pa strošek nabave kurilnega olja. Vrste toplotnih crpalk Toplotne crpalke delimo glede na vir, iz katerega cr­pajo toploto, na tip zrak-voda, voda-voda ali zemlja-voda. Tip zemlja-voda se zaradi ve­like investicije, prekopavanja velike površine zemlje ok­rog objekta in negativnega vpliva na vegetacijo bolj ali manj opušca. Veliko pogostej­ša izbira je toplotna crpalka tipa voda-voda, ce imamo na razpolago dovolj podtalnice razmeroma blizu površja. Ta tip ima od vseh najboljši iz­koristek, pridobiti pa moramo vodno dovoljenje Agencije RS za okolje. Dalec najvec inve­stitorjev se odloci za toplotno crpalko tipa zrak-voda. Pri teh je namrec investicija najmanj­ša, njihova tehnologija pa že omogoca zanesljivo ogrevanje objektov tudi v najhladnejših vremenskih razmerah. Vecino­ma delujejo na inverterski na­cin, tako da moc kompresorja prilagajajo trenutni potrebi po toploti. Vec o izbiri toplotne crpalke Zavedate se, da ta korak preprosto morate narediti, a niste povsem prepricani, ka­tero toplotno crpalko bi izbra­li? V marcu podjetje Termaks pripravlja brezplacen izobra­ževalni seminar na temo Izbira toplotne crpalke v 5 korakih. Predstavili vam bodo ponud­bo vseh najboljših toplotnih crpalk na slovenskem trgu in kaj vse moramo upoštevati pri izbiri. Ogledali si boste, katere toplotne crpalke so najprimer­nejše za nove objekte z dobro toplotno izolacijo in talnim ogrevanjem, in predvsem, ka­tere so najprimernejše za sta­rejše objekte z radiatorskim ogrevanjem. Seminar bo v vaši ali eni od sosednjih ob­cin. Predaval bo Robert Žib­rik. Udeležba na seminarju je brezplacna, obvezna pa je pri­java na GSM 041/692-410 do petka, 22. 2. 2019. O lokaciji in terminu predavanja boste pri­javljeni obvešceni, ko bo zna­no število prijav. Vabljeni! Robert Žibrik Gasilci PGD Golo deležni novoletnega darila Zavarovalnice Triglav Najmlajši clani PGD Golo T radicija gasilstva je na slovenskem podrocju dodobra usidrana med dobrimi ljudmi. Kljub temu se že kar težko najde organiza­cija, ki bi financno nagradila prostovoljno delo. Zavaro­valnica Triglav nam pomaga že vec desetletij pri zbiranju dobitkov za srecelov, ki je po­glavitni dohodek sleherne pri­reditve. Gasilci jih prirejamo za boljše materialno stanje društva. Zavarovalnica v svojem programu v zadnjih petih letih tradicionalno usmerja pod­poro razlicnim preventivnim projektom po vsej državi pod okriljem vseslovenske akcije Za boljši jutri. Konec lanskega leta smo od zavarovalnega agenta Branka Zajca izvedeli, da bo Zavaro­valnica Triglav za nesebicno delo naše društvo financno nagradila. Seveda je potreb­no omeniti tudi dolgoletno medsebojno sodelovanje, saj ima društvo svoje premože­nje zavarovano pri njihovi or­ganizaciji. Novoletno darilo oziroma cek je društvu izrocil direktor Obmocne enote Lju­bljana Aleš Klement na slove­snosti Zavarovalnice Triglav v Festivalni dvorani v Ljubljani. Darila smo bili zelo veseli tudi mentorji, ki vzgajamo mlade gasilce. Mentorji mladine se zelo dobro zavedamo, kako po­membni so otroci v gasilstvu, zato vse leto skrbimo za vklju­cevanje otrok v razlicne gasil­ske aktivnosti. Mentorji ter ot­roci se vsak teden srecujemo v gasilskem domu in skupaj izo­bražujemo v razlicnih smereh. Mentorji želimo že pri mlajših Predsednik PDG Golo sprejema darilo Zavarovalnice Triglav. zgraditi temeljno gasilsko zna­nje, ki bo osnova za nadaljeva­nje našega poslanstva. Zato se nenehno izobražujemo v smeri, kako otrokom cim bolj dati veselje in voljo do dela v gasilstvu. Velika priznanja za njihovo delo in trud pri so­delovanju na razlicnih aktiv­nostih so tudi tekmovanja, še vecje pa medalje, ki jih s pono­som prinesejo v društvo. Zato naši mlajši gasilci še z vecjim veseljem obiskujejo vaje, ki so zelo razgibane, delavne in navihane. Ker je pomembna tudi medsebojna komunikaci­ja, smo s pionirji, mladinci in pripravniki stkali tesne prija­teljske odnose. Med seboj se spodbujamo in podpiramo. Takšne donacije, kot smo jo prejeli od Zavarovalnice Tri­glav, nam zelo veliko pomeni­jo, saj z njimi lahko omogoci­mo stvari, ki se vcasih zdijo še kako nemogoce. Lep dokaz sodelovanja z mladimi vse od vrtca do deve­tega razreda osnovne šole je koledar za leto 2019. Napravili so risbe na temo požarne var­nosti v našem kraju. Projekt je bil nadpovprecno sprejet med krajani, ki jih obiskujemo konec leta. Ob tej priložnos­ti se tudi zahvaljujem za vse prispevke, ki smo jih prejeli. Obljubljam, da bodo nalože­ni v dobro vseh prebivalcev obcine in širšega obmocja ter vas pozdravljam z gasilskim pozdravom NA POMOC. Anamarija Virant, mentorica za mladino PGD Golo Zahvala gasilcem ter vsem, ki pomagajo pri odpravljanju posledic požara 24. novembra 2018 je bil pri nas dan, Ob tej priložnosti bi se radi zahva-Posebna zahvala tudi vsem krajanom ki si ga bomo zapomnili za vedno, saj je lili vsem, ki so in še bodo pomagali pri Zapotoka, ki so požrtvovalno in brezpo­požar zajel naše kmetijsko-gospodarsko odpravljanju posledic požara, ki niso gojno pomagali.poslopje in vse, kar je bilo v njem. Kljub majhne, kajti požar je unicil gospodar-Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste hitri pomoci gasilcev je nastala ogromna sko poslopje v celoti. nam priskocili na pomoc in pokazali svo­škoda, saj je poslopje pogorelo v celoti, Posebna zahvala gasilcem PGD Golo jo nesebicno požrtvovalnost ter pomoc v nas pa se je ustvaril obcutek groze, ko in PGD Ig, ki so se hitro odzvali in se socloveku v nesreci. To pa je tisto, kar lahko v takšnih trenutkih samo nemocno požrtvovalno spopadli z ognjem ter pre-vraca vero v ljudi! opazuješ, kako ti pred tvojimi ocmi ogenj precili še vecjo škodo. požira imetje. Družina Kraševec, Cetež Štirinajsti božicni nocni pohod na Planinco Ambroža iz Matene. Zahvaliti se moram predsednici Sveta vaške skupnosti Podkraj Darji Perme za postavitev jaslic, dru­žini Ambrož, ki dovoli postaviti jaslice v njihovem gozdu, Ma­tevžu Piškurju iz Bresta, ki mi pomaga pripraviti pot za varen pohod, clanom Lovske družine Tomišelj za skupno sodelova­nje ter vsem udeležencem po­hoda za red in disciplino. Vsi smo se srecno vrnili domov ter si ob slovesu zaže­leli vesele božicne praznike in srecno novo leto 2019 z mis­lijo, da se drugo leto, 25. 12. P laninsko društvo Krim vsako leto konca svoje pohode z božicnim noc­nim pohodom na Planinco, ki ga organizira z Lovsko druži­no Tomišelj. Planinca je zelo priljubljena izletniška tocka za prebivalce bližnje in daljne okolice pod Krimom. Ravno zato so clani Lovske družine Tomišelj leta 1986 zgradili lep lovski dom. Lansko leto in letos so ga teme­ljito obnovili in razširili njeno okolico. Lovci so nam pripravi­li odlicen lovski golaž in druge dobrote pa tudi na potešitev žeje so se dobro pripravili. Vsi, ki imajo radi pohode v hribe in naravo, še posebej pa ljubitelji Planince, smo se že štirinajstic zbrali na božic­ni dan ob 17. uri na avtobusni postaji pod cerkvijo sv. Jane­za Krstnika v Podkraju. Na prvem pohodu leta 2005 se nas je zbralo 18 pohodnikov, letos že okoli 100. Vreme je bilo ugodno, zato se nas je zbralo veliko od blizu in dalec. Med potjo smo si tudi letos ogledali lepo postavlje­ne jaslice v obcestni votlini v gozdu, ki je v lasti Franceta 2019, ponovno vidimo na že petnajstem božicnem nocnem pohodu na Planinco. Doživite prijeten vecer v naši družbi in ga izkoristite za oddih, nabira­nje novih moci in odkritje cesa novega – novih znancev, prija­teljev in Planince, ki leži 550 m visoko v narocju Krima. Zdaj je tudi pravi cas, da se vclanite v naše Planinsko društvo Krim. Jože Krašovec, vodja pohoda in nacelnik Odseka za planinska pota pri PD Krim sijane grebene, te zdrami lepo­ta. Spravi te v odnos z naravo. Hrib, pohod, svoboda gibanja, obilje svežega zraka, šeleste­nje listja pod nogami so vred­note, ki jih ceniš, ker so nekaj dobrega, lepega, vrednega. Zato samo pojdi, da boš imel lahko srce, bogato in ve­dro dušo, ki ti bo dajala voljo in moc, da premagaš sive tre­nutke in se pocutiš vrednega, ker zmoreš. Darja Mlakar, Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje 9. Stojkov nocni pohod S tojkov nocni pohod – nora ideja, ki se je poro­dila v Društvu Zapotok, Sekciji za zdravo življenje, bi lahko rekli pred devetimi leti. Iz Želimelj v Zapotok in nazaj, ponoci in v vsakršnem vreme­nu. Ideja se je rodila in se od­licno manifestirala. Tudi letos so na prvo janu­arsko soboto na pohod prišli ljubitelji narave in rekreacije iz vseh koncev Slovenije. Po-hod je vsako leto izziv. Je pre­izkus samega sebe, svoje volje in moci. Razdalja je vsako leto enaka, pa najsi se odpraviš iz Želimelj v Zapotok ali v obrat­ni smeri, le sposobnosti spo­pasti se s to razdaljo se spre­minjajo. A volja priti do konca, v družbi veselo razpoloženih starih in novih znancev je raz­log, da greš. Pohoda ni mogo­ce zgrešiti, ga pa je mogoce pogrešati. Ko pokukaš skozi dolinsko meglo na z luno ob­ Novoletne zaobljube Gibanje P rav ob zacetku vsakega novega leta se odlocimo, da bomo ravnali dru­gace, zato prevetrimo cilje in sklenemo, da bo tokrat prav res vse drugace. Najveckrat se novoletne zaobljube navezu­jejo na zdravje, boljše pocutje, bolj zdrave prehranske navade in ne nazadnje na gibanje in kakovostno preživljanje pro­stega casa. Odvecni kilogrami morajo proc, cezmernemu se­denju v službi, za volanom in pred televizijo pa bomo to leto naredili konec! Ste se kdaj vprašali, zakaj nam najveckrat obljub ne uspe držati niti do konca januarja? Zagotovo so naše obljube ob­sojene na propad, ce nismo globoko v sebi prepricani in trdno odloceni, da se spreme­nimo. Prvi korak je namrec motivacija – vseeno je, kaj nas žene, notranji ali zunanji dražljaji. Morda želimo smuk­niti v deset let stare kavboj­ke, imeti bolj mladosten in fit videz ali pa želimo premikati lastne meje. Pogosto nam ne uspe tudi zato, ker si ne pos­tavimo konkretnih ciljev. Reci­mo da se želimo v novem letu vec gibati. Trditev, želja ali zaobljuba je prevec splošna, da bi jo lahko udejanjili. Na­mesto tega si raje oblikujmo konkreten urnik ali poišcimo športnega vaditelja ali osebne­ga trenerja, ki nam na podlagi želja in zdravstvenega stanja sestavi nacrt vadbe. Zacnemo postopoma ter scasoma pove­cujemo intenzivnost in pogo­stost vadbe. Ce smo bili kar nekaj casa fizicno neaktivni, zacnemo trikrat tedensko po pol ure z lahkotnejšo vadbo, kot je hoja, preproste vaje za vecjo gibljivost, koordinacijo in ravnotežje, lahkotna joga. Nemalokrat nam tudi nepod­porno okolje povzroca velik pritisk, saj živimo v družbi, ki od nas zahteva takojšen rezultat. Zato je bistvenega pomena, da smo potrpežljivi sami s seboj in vztrajamo, pri cemer nam je lahko v veliko oporo vadba v prijetni družbi. To nas bo namrec navdalo z Po 10 urah se boste bolje pocu­tili, po 20 boste lepši, po 30 pa boste imeli novo telo. – Joseph Pilates Pilates na Igu P ilates je sistem vadbe, ki povezuje vaje za kre­pitev in vaje za giblji­vost. Njegov glavni namen je krepitev vseh trebušnih in hrbtnih mišic, centra telesa, ohranjanje stabilnosti telesa, mobilizacija hrbtenice, bolj pokoncna drža, vecja giblji­vost sklepov ter sprošcanje vsakdanjega stresa. Zaradi prilagodljivosti in varnosti je primeren za ljudi vseh starosti z razlicnimi zdra­vstvenimi težavami ali omejit­vami in tudi za tiste, ki si svoje telo želijo le razgibati in ga hkrati oblikovati ter utrditi. Vadba poteka vsak torek in cetrtek ob 20. uri v prostorih Osnovne šole Ig. Nika Vogrincic, inštruktorica pilatesa vecjim elanom, saj nam prav somišljeniki dajejo dodatno motivacijo, nas spodbujajo, da vztrajamo in ne obupamo kar tako. Morda se vam zdijo cilji nedosegljivi, pot pa predolga. Ne ustrašimo se! Postavimo si vmesne cilje, na primer: že­lim prehoditi 3 km ali želim se povzpeti na dolocen vrh. Ali pa si zastavimo casovno ome­jitev, zacrtamo doloceno ca­sovnico. Tako bomo dlje casa motivirani, in ko nam bo us­pelo uresniciti vmesne cilje, se lahko pohvalimo in nagradi­mo. V nekaj tednih se bo tudi organizem navadil na redno gibanje, in zagotovo ne boste niti pomislili, da bi gibanje ali vadbo izpustili. O koristi vadbe bi se lahko zagotovo na dolgo in široko razpisali, a na koncu šteje le eno, da smo zdravi in se dobro pocutimo v svoji koži! Za spre­hod v naravi ne potrebujemo veliko; trdno odlocitev, dobro obutev in obilo dobre volje! Lahko pa se pridružite tudi vodeni skupinski funkcionalni vadbi z elementi joge v RTC Zapotok – vabljeni ob torkih in cetrtkih ob 18. uri. Kakorkoli se že odlocite, vadite dosledno in redno ter pri tem uživajte! To je namrec kljuc do uspeha, zacnimo zdaj. Kdaj, ce ne zdaj? Ana Svetlin, licencirana inštruktorica jogesportaminpametnojem@gmail.com Joga je darilo J oga je eden od najstarejših visokorazvitih naukov o zdravem nacinu življenja in da­nes med najbolj priljubljenimi oblikami skupinske vadbe na svetu. Beseda joga pomeni po­vezati, združiti, kar je bistvo in glavni namen jogijske vadbe, ki cloveka obravnava celostno, torej združitev telesa, uma in duha. Temelji na vzhodni filozo­fiji, ki pravi, da se v telesu po­leg hrane skladišcijo tudi vsa custva, misli, poškodbe, kar povzroca napetosti in blokade. Nemoten in enakomiren pretok življenjske energije je osnovne­ga pomena za naše zdravje in dobro pocutje, ki pa ga lahko pri redni jogijski vadbi dosežemo s kombinacijo telesnih gibov ozi­roma asan, pravilne tehnike di­hanja in sprošcanja. Vadba je primerna za vse, ki si želijo vecje gibljivosti, prožnosti in vitalnosti telesa, okrepiti mišice, sklepe in vezi, izboljšati telesno pripravlje­nost, preoblikovati postavo, iz­boljšati prebavo, spanec, samo­podobo in samozavest. Z vadbo dvigujemo raven energije, se naucimo pravilnega dihanja, razstrupljamo telo, umirajmo misli in bolje spoznamo sami sebe. Jogijska vadba je primerna in priporocljiva za vsakogar. Naredite sebi in svojemu te­lesu uslugo ter se odlocite za jogijsko vadbo. Joga je darilo, dovolite si jo. Jogijska vadba poteka ob sredah v OŠ Ig med 19.30 in 20.30 uro ter ob nedeljah v GD Iška vas med 20. in 21. uro. Vljudno vabljeni! Simona Cilenšek, voditeljica jogijske vadbe Rokometaši ŠD Mokerc - KIG uspešni na turnirju v Brckem V lanskem decembru se je rokometna ekipa deckov letnik 2004 ŠD Mokerc - KIG udeležila XVI. mednarodnega rokometnega turnirja Lokomotiva cup 2018 v Brckem v Bosni in Hercego­vini. V hudi konkurenci evrop­skih in državnih prvakov ter podprvakov iz trinajstih držav so osvojili odlicno drugo mes­to in individualno priznanje za najboljšega igralca turnirja v finalni tekmi. V hudi konkurenci rokometaši preizkusili igralsko formo Na turnirju se je predstavilo 13 držav s svojimi najboljšimi ekipami, kjer so igralci pre-koliko zmedeno in raztreseno. dobro obrambo in borbeno navidezni premoci sta bili ob izkusili svojo igralsko formo. Veliko je bilo zgrešenih metov igro so jih premagali z rezulta-polcasu ekipi izenaceni z re-Poleg tega pa je bil cilj roko-in napacnih podaj. Niso bili to tom 28 : 26. zultatom 8 : 8. Tudi v drugem metašev ŠD Mokerc - KIG za-naši pravi fantje, ki smo jih na-polcasu je bilo vseskozi nape- Polfinale in finale odigrali z igrati v finalu turnirja in želja, vijaci vajeni. S tribun smo jih to in na tribunah nismo mogli ekipama iz Zagreba da se v finalu pomerijo z eno mocno spodbujali in zaupali, ostali ravnodušni. Napravili izmed ekip iz Zagreba, pred-tako njim kot trenerju. Toliko V polfinalu so se naši roko-smo pravi navijaški spektakel vsem z ekipo RK Maksimir jih že poznamo in vemo, da metaši pomerili z ekipo RK Za-z bobnanjem, z Golico … Ob Pastela. Na prejšnjem turnirju zaigrajo na polno, ko je to pot-greb. To je bila igra, ki jo igrajo dramaticnem zakljucku je na­v Brckem so nas Zagrebcani rebno. Kljub malo slabšemu naši fantje – hitra, s cvrsto ob-šim fantom malo zmanjkalo, premagali za dva gola in nam zacetku so gladko premagali rambo, izkazala sta se tudi oba premagani so bili z rezultatom tako odnesli zlato. Naši fantje ekipo RK Trimo Trebje z rezul-vratarja. Že takoj na zacetku 16 : 15. vedo, da je Maksimir mocna in tatom 24 : 16, MRK Dugo selo so naši povedli s 5 : 0, na kon­ Cestitke za doseženi uspeh dobra ekipa. Bil je vedno kon-iz Hrvaške z rezultatom 25 : 21, cu pa zmagali z rezultatom 25 : Osvojena srebrna medalja kurencen tekmec in pomeriti RK Sloboda Tuzla iz Bosne in 20. Trdo delo vso sezono in že­je za rokometaše ŠD Mokerc se z njimi je pravi izziv. Vedo Hercegovine z rezultatom 28 lja, da pokažeš vse, kar znaš, je -KIG na tako velikem in moc­pa tudi, da so premagljivi, saj : 16 ter RK Celje PL z rezulta-našo ekipo pripeljalo v finale. nem turnirju velik uspeh. Potr­so jih Ižanci že premagali na tom 20 : 17. Sledila je še tekma Finalna tekma z RK Maksimir ditev uspeha je tudi priznanje prijateljski tekmi v Zagrebu. s MRK Krka Novo mesto. Se-Pastela iz Zagreba, vecletnimi za najboljšega igralca finalne Vendar je bilo treba priti do fi-veda so Krkaši želeli dokaza-hrvaškimi državnimi prvaki, je tekme, ki ga je prejel roko­nala in si ga v hudi konkurenci ti, da so tudi oni dobra ekipa, kazala vse znacilnosti derbija metaš ŠD Mokerc - KIG Anže izboriti. rezultat ob polcasu je bil 11 : 8 z napetim in dramaticnim zak-Rupert. Drugi med najboljšimi v korist Krke. Tudi v drugem ljuckom. To sta dokaj enako- Spodbujali smo fante in jim strelci turnirja, takoj za Lukom polcasu je povedla Krka in vo-vredni ekipi, po višini in moci zaupali Muhicem iz Krke Novo mesto, dila do nekaj minut pred kon-pac ne, saj so fantje v zagreb­ je bil prav tako naš rokometaš V prvih dneh turnirja so cem tekme, ko so rokometaši ški ekipi zelo visoki in težki, Timotej Drnovšek. naši rokometaši delovali ne-Mokerca naredili preobrat. Z nekateri prek 90 kg. Kljub Iskrene cestitke rokometa­šem ŠD Mokerc - KIG, trener- Ekipa s trenerjem in vodjem s srebrnimi medaljami ju Dejanu Vujicu in vodji ekipe Branetu Drnovšku za doseženi uspeh. Hvala vsem staršem in navijacem za spodbudno navi­janje in podporo. Darja Mlakar, v imenu navijacev ŠD Mokerc - KIG Klavdija Zalar Mostišcar 01 | Februar 2019 2018/2019 C as hitro beži in že smo na polovici tekmovalne sezone 2018/2019. Vse naše ekipe so uspešne in be­ležijo dobre rezultate. Strnili smo nekaj misli glede doseda­njega poteka sezone in prica­kovanj za nadaljevanje. Clani – trener Roman Šimon Kljub porazu na zadnji tekmi prve polovice sezone clanska ekipa Mokerc KIG pridno trenira in se pripravlja na drugo polovico sezone, v kateri bomo dali vse od sebe za cim boljše rezultate in cim višje mesto na lestvici. Tre­nutno ekipa zaseda 9. mesto, a na koncu sezone upamo še na višjo uvrstitev. Ekipi so se pridružili tudi novi igralci: Aljaž Bucar, Žiga Kastelic in Klemen Kolar. V daljšem premoru pred nadaljevanjem ligaških tekem so fantje odigrali tudi prija­teljske tekme z ekipami MRK Ljubljana, RK Cerklje ter RK Grosuplje. V zacetku februarja se zac­ne druga polovica sezone. Clani bodo prvo tekmo druge polovice odigrali z ekipo RK Drava Ptuj. Tekma bo v sobo­to, 2. 2. 2019, v športni dvorani na Igu. Prav tako bodo odigra­li domaco tekmo z ekipo RK Slovenj Gradec 2011 v soboto, 9. 2. 2019. Upamo na najboljše razp­lete prihajajocih tekem, da bodo fantje pokazali na igrišcu takšno igro, kot jo znajo, in se­veda si vsi želimo, da bi bilo cim manj poškodb oz. še bolje nic. Ekipi SDB (letnik 2005) in MDA (letnik 2006) – trener Nedeljko Ošap Ekipi sta na zacetku sezone dobili novega trenerja. Skupaj v obeh trenira in tekmuje 20 nadobudnih fantov. Treningi potekajo štirikrat tedensko. Vaditi smo zaceli že konec avgusta na razlicnih lokacijah v Ljubljani in okolici. Zaradi prenove, ki je potekala na OŠ Ig, smo se šele z decembrom lahko 'preselili' v naše domace prostore v športno dvorano na Igu, vendar smo v slabih dveh mesecih po vecini nadoknadili pomanjkljivosti, ki so nas pe­stile zaradi treningov na pre­majhnih košarkarskih igrišcih. Obe ekipi tekmujeta v dr­žavni ligi pod okriljem RZS. Do zdaj nam gre kar dobro, saj smo se z ekipo SDB uvrstili v nadaljnje tekmovanje, kjer tekmujemo v cetrtfinalni sku­pini. Z zadnjo zmago proti RK Škofljica pa 'potiho' upamo še na preboj v polfinalno skupi­no. Ekipa MDA pa je še v za­cetni fazi tekmovanja, ki se bo kmalu koncala. Tudi tu smo zelo uspešni, vse kaže, da jo bomo koncali brez poraza kot vodilni na lestvici. Tudi v nap­rej pa si nadejamo uspešnih predstav. Ekipa MDB (letnik 2007) – trenerja Luka Valant in Matija Maricic Mladi upi našega rokome­tnega kluba so prvi del sezone opravili skoraj z odliko. Edina ekipa, ki jim je bila v prvih enajstih krogih kos, je Urban­scape Loka A. Sicer pa so naši mlajši decki B (MDB) dosegli nekaj izredno visokih zmag in predvsem prikazali viden na­predek v igri. Ekipa je tri kro­ge pred koncem tekmovanja v skupini Center I na odlicnem tretjem mestu, le tri tocke za vodilnima MRK Ljubljano in Urbanscape Loko A in z eno nogo že v drugem delu tekmo­vanja, v katerega se iz te lige zanesljivo uvrstijo prve tri eki­pe, cetrta pa igra kvalifikacije. Ekipa MDC (letnik 2008) – trenerja Luka Valant in Matija Maricic Naši najmlajši rokometaši v letošnji sezoni še zadnjic igra­jo po pravilih mini rokometa. Ekipa kaže izjemen napredek in prikazuje že pravo igro. Ne­kaj deckov pridobiva izkušnje za naslednjo tekmovalno se­zono tudi pri starejši starostni skupni. Kljub zacetnim težavam z dvorano rokometaši ves cas trenirajo trikrat tedensko. Na treningih vladata red in di­sciplina, kaže se želja po zna­nju in igranju. V letu 2019 je predvideno enkrat mesecno sodelovanje z ekipo s Škoflji­ce. Organizirani bodo skupni treningi, saj sta ekipi po zna­nju primerljivi. Ekipa se je v letošnji sezoni udeležila že kar nekaj turnir­jev: mednarodnega turnirja Odprto prvenstvo Koroške v Slovenj Gradcu, turnirja v mini rokometu v Ribnici (8. Urba­nova ribica) ter 3. rokometne­ga turnirja Pekarne Grosuplje Don Don v mini rokometu v Grosupljem. Z veseljem pa igralci pricakujejo velikonocni turnir Koper cup 2019. Za konec še povabilo na naše tekme, kjer upamo na cim glasnejšo podporo s tri- Plezanje v Zapotoku 2. skupina plezalcev bun. Vec o urnikih tekem in o vsem, kar vas o nas zani­ma, pa si lahko preberete na www.mokerc-drustvo.si. Do prihodnjic lep pozdrav! Kristina Žagar, Nedeljko Ošap, Uroš Volk, Katja Šajnic,ŠD Mokerc Ig 3. skupina plezalcev V leto 2019 smo vstopi­ li v Društvu Zapotok z željo, da naši mladi plezalci nadgradijo znanje v plezalnih vešcinah. V zacetnih mesecih tega leta bo pouda­rek na plezanju na dolocene postavljene smeri. To je že trening za našo tradicionalno meddruštveno tekmo – sreca­nje v okviru obcinskega pra­znika v mesecu marcu. Takrat se bodo naši mladi plezalci sre­cali z otroki iz drugih plezalnih društev. To bo za nekatere prva izkušnja tekmovalnega plezanja. Iz izkušenj prejšnjih let mladi plezalci zelo uživajo v druženju, s tem oni in njiho­vi starši še bolj spoznavajo ta šport, ki ima iz leta v leto v Slo­veniji vecjo popularnost. Kot dokaz temu so uspehi naših re­prezentanc, posebno pa veseli uspeh plezalke Janje Garnbret, ki je postala najboljša športni­ca Slovenije za leto 2018. To je za popularnost tega športa ve­lika promocija. O stanju športnega plezanja v Sloveniji je povedal trener clanske reprezentance Urh Ce­hovin: »Smo ena najboljših re­prezentanc na svetu, kar smo dokazali v minulih letih. Nis­mo pa plezalna velesila, ker število plezalcev zaostaja za velikimi državami, vendar pa je potrebno vedeti, da predvsem na racun majhnosti Slovenije. Po odstotku plezalcev na pre­bivalca smo v samem vrhu, trenutna plezalna infrastruk­tura in financni pogoji pa se še zdalec ne morejo primerjati z velikimi državami. Zato pa imamo odlicne plezalce in ple­zalke kakor tudi trenerje, ki v danih pogojih nadoknadijo vse tisto drugo. Slovenija je geo­grafsko dobro pokrita z manj­šimi plezalnimi centri, kjer se kalijo mladi plezalci. Ena od teh je plezalna stena v okviru Društva Zapotok, kar pomeni, da se naša plezalna družina širi tudi v tako majhne kraje, kot je Zapotok. To je zelo spodbudno. Zanimanje za ta šport v Slove­niji je zelo veliko, zato za nje­gov nadaljnji razvoj ni skrbi.« Vito Cehovin, Društvo Zapotok • OGLASI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Mostišcar 01 | Februar 2019 .OGLASI//////////////////////////////////////// . ZAHVALE ///////////////////////////////////// Župnijska Karitas Ig ZOBNA AMBULANTA Troštova ulica 12, 1292 Ig PRENADENT Zahvala dobrotnikom Draga 1, 1292 Ig GSM: 040 934 000 • estetsko zobozdravstvo, • protetika, • implantologija, • otroško zobozdravstvo, • brezbolec.insko lasersko zobozdravstvo, • zdravljenje parodontalne bolezni, • laserski dermatološki posegi www.zobozdravstvo-prenadent.si Ob pogrebu pokojnega Franca Kocjana iz Staj je svoj dar namenila za potrebe Župnijske Karitas Ig družina Toneta Uršica iz Iške Loke, za pokojno Marijo Virant z Dobravice pa Anka Virant Dornik z družino. Iskrena hvala. Ob pogrebu pokojnega Rašida Bekanovica z Iga je svoj dar namenila za potrebe Župnijske Karitas Ig Mira Gantar z Iga. Iskrena hvala tudi vsem dobrotnikom, ki podpirate naše delo in pomagate lajšati stiske ljudem. Župnijska Karitas Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v ucilnici župnišca. Transakcijski racun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoc ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). DRENOV GRIC 128, VRHNIKA WWW.VRHOVEC.EU 01/ 755 14 37 041 637 617 24 – URNA DOSEGLJIVOS T 031 637 617 NUDIMO VAM TUDI ŽALNE ARANŽMAJE BREZPL A CN A DOS T A V A na obmocju Ljubljane z okolico. 32 Mostišcar 01 | Februar 2019 Mostišcar 01 | Februar 2019 VESOLJE • februar 2019 • št. 146, leto 23 • 2,69 € • Foto: Pro. media Je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega. Poleg planetov ga sestavlja še vsaj 158 naravnih satelitov, ki krožijo okrog planetov, ter vecje število preostalih majhnih teles, kot so asteroidi, planetoidi, kometi in meteoriti. Leži v spiralni galaksiji, imenovani Rimska cesta ali Gala­ ksija. Obhodni cas njegovega tira je galakticno leto. Glavni sestavni del je Sonce, zvezda glavnega niza tipa G2, ki vsebuje 99,86 % znane mase sistema in gravitacijsko pre­vladuje. Sonceva štiri najvecja kro­žeca telesa, plinski velikani, pred­stavljajo 99 % preostale mase, od tega samo Jupiter in Saturn skupaj vec kot 90 %. Vecina velikih teles, ki kroži okrog Sonca, se nahaja blizu ravnine Zemljine tirnice, poznane kot ekliptika. Planeti so zelo blizu ekliptike, medtem ko so kometi in telesa Kuiperjevega pasu pogosto pod vecjim kotom. Vsi planeti in vecina drugih teles krožijo okrog Sonca v smeri njegovega vrtenja, vendar obstajajo tudi izjeme, kot je Halleyjev komet. AKIS - Galatejin ljubimec, ki ga je ubil Polifem, MANASE - sin egiptovskega Jožefa, praded izraelskega rodu, MISTRA - nekdanje utrjeno mesto blizu Šparte na Peloponezu 34 Mostišcar 01 | Februar 2019 • VABILA //////////////////////////////////////// • KOLEDAR PRIREDITEV ///////////////// FEBRUAR ponedeljek, 18. februar, Evritmijska predstava za otroke ob 18. uri, Kulturna in odrasle dvorana Golo Svobodna šola Kurešcek Zdrav in uspešen vrtstrokovno predavanje 20. februar ob 19.00, Knjižnica IgPreprosto in zanimivo boste prejeli nasvete in ideje o tem, kako se lotiti permakulturnega vrta, torej vrta, ki je usklajen z naravo in pripravljen skladno z njenimi zakoni. Predavanje je namenjeno vsem, ki ne marate umetnih gnojilin kemikalij, želite pa pridelati zdravo domaco hrano, pa ceprav o vrtnarjenju morda še ne veste veliko.Predavala bo Bojca Januš. Vabimo vas na tradicionalni 17. MATIJEV NOCNI POHOD NA KRIM v petek, 22. februarja 2019.Start med 16. in 18. uro v Iški pri križišcu Iška–Gornji Ig. Priporocamo pohodniško opremo, naglavno svetilko in palice. Pohod bo v vsakršnem vremenu. Udeležba na lastno odgovornost. Pohod je v organizaciji SVS Iška. Informacije – Roman Grm 041/507-373 RDECI DREN IN KOLIŠCARJI Z LJUBLJANSKEGA BARJA Spoštovani ljubitelji zgodovine in Ljubljanskega barja! Vabimo vas na drugo predavanje v letu 2019 vi rdecega drena res neuporabni? Kolišcarji z Ljubljanskega barja niso bili tega mnenja. V deželI kolIšcarjeV Predavateljica: dr. Tjaša Tolar Predavanje bo v sredo, 6. marca 2019, ob 19.00 v Gostilni Hram na Igu. Vabljeni! So plodo vi rdecega drena res neuporabni? Kolišcarji z Ljubljanskega barja niso menili tako. Dream in English: Is snow water? MKL - Knjižnica Ig Strokovno predavanje Zdrav in uspešen vrt MKL - Knjižnica Ig 17. Matijev nocni pohod na Krim SVS Iška Veseloigra Miciki je treba moža KD Borovnica Predstavitev knjige in pogovor z Ivom Mojzerjem OO SDS Ig Pustna ustvarjalnica MKL - Knjižnica Ig MAREC sobota, 2. marec, Podkrimski pustni karneval ob 14. uri, središce Iga Obcina Ig Ura pravljic: Teta Marjanca in divji mož MKL - Knjižnica Ig Predstavitev Brainobraina MKL - Knjižnica Ig Predavanje Rdeci dren in kolišcarji z Ljubljanskega barja Društvo Fran Govekar Ig Beremo s Tackami MKL - Knjižnica Ig Premiera lutkovne predstave Carovnikovo darilo Društvo Fran Govekar Ig Premiera predstave Moja mami je tumac stara Društvo Fran Govekar Ig Koncert Moškega pevskega zbora Ig Društvo Fran Govekar Ig Prireditev ob obcinskem prazniku Obcina Ig Prodam gozd 0,7 ha, katastrska obcina Vrbljene, cena 0,65 €/m2. Informacije 041/413-881. Mali oglasi so brezplacni in jih sprejemamo na naslov: Obcina lg, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig ali na elektronski naslov: mostiscar@obcina-ig.si. Rok za oddajo malih oglasov za objavo v prihodnji številki je 28. februar 2019. Mostišcar 01 | Februar 2019