nč, 13. številka. Izdanje za petek 31« januvarja 1896 (v Trstu, v četrtek zvečer dne 30 januvarja 1896.) Tečaj XXI. „EDINOIT" izhaja po trikrat na teden t Šestih izdan, jih ob tiovlcift*, četrtkih in sobotah. Zjatranje izdanje izhaja ob 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno tadanje stan*; Jeden m^see . f. 1.—, i* ven Avstrije f. l.SO za tri mesec. . „ t.— , , „ 4,r>0 r.a pol letu . . » 6.— . , » 9.— M vse Into . . „ ■ » Naročnino je plačevati naprej m naročbe brez priložena naročnine se uprava ne ozira. Posamično stovilke dobivajo v pro- ■lajalnicah tobaka v IrstU po 3 nvč„ i7,ven Trata po 4 nvš. EDINOST Oglasi se račune po tarifu v petitu; za naslov" t debelimi črkami te plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic, poslana, osmrtnice in jame zahvalo, domači opbiS! itd. so r uriinajo po pogodbi Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništva: alica Caserma it. 13, Vsako pismo mora biti frankovano, ker uofrankovaita se ne •prepmajo. Rokopisi se ne vrafaje. Naročnino. r«klamacij oglate • "je plačevati loče Tr»t. Odprto roklama \ to pmst" poitnm«. A GI Uličnega druitva za Primorsko. , r •**%•*« J* mtmi" Deželni zbor istrski. Konec V. in VI. sšja. dne 21. in 23. januvarja 1896. Povodom razprave o prošnji občine galežan-ske za odločanje od občine puljske izustil je po-■lanec dr. Laginja jako obširen in jedrnat govor o splošnem prenstrojenju istrskih občin. Govor je važen In zanimiv in ker je, kakor rečeno, dokaj obsežen, priobčimo ga posebej. Potem je poročal v imenu finančnega odseka posl. B u b b a o uravnavi mirovin nekojim uradnikom, koje so poslali v pokoj povodom reorganizacije deželnih uradov. Deloma proti predlogu finančnega odseka je govoril dr. Laginja, večina je seveda pritrdila ravnokar omenjenemu predlogu. Isti odsek je predlagal, da se bivšemu deželnemu inženirju Ivan-cichu dovoli miloščina 1600 gld. Proti je govoril posl. dr. Dinko T r i n a j s t i č, brez vapeha seveda. Preidemo k poročilu o VI seji! Od poslancev ni bilo le dra. D. Trinajstima. Takoj po prečkanju zapisnika o prejšnji seji oglaša se dr. Laginja: Prosim za besedo. Visoki zbor! Na vrl« važen moj predlog gledč poziva na deželni odbor, da se istodobno izvrši zaokroženje vseh občin, je bilo rečeno od strani predsedništva — kakor razvidevam iz zapisnika, kajti v poslednji seji nisem popolnoma čul predsednika, ker je govoril tiho —, da tega mojega predloga ni mogoče dati v razpravo, ker je pisan v jeziku, ki ni razpravni jezik tega zbora. Jaz konstatujein pred velespoštovanim predsednikom in pred zastopnikom vlade, da to ni zakon in da j« ni zakonske določbe, ki bi odrejala, da je le jeden jezik razpravni jezik te visoke zbornice. Vi gospod predsednik d e 1 a t e j e d n o« a t a v n o proti c. kr. razsodbi glede r a z p r a v n e g a j e z i k a i 11 proti pravilniku te zbornice. (Manjšina: Tako je! Živiol) Predsednik prijavlja zbornici, daje posl. dr. D. Trinajstie opravičil svojo nenavzočnost, ter poživlja poslanca dra. C h e r s i c h a, da prečita interpelacijo posl. dra. S t a n g e r j a, kojo je dal predsednik prevesti 11a italijanski jezik. Po preči- 13 PODL1STFK. Obnarodiino se nekaj. To je prebral potlej pa jezdil na desno po poti. Mislil si je: „E nič ne de, ako zgubimo tega konju, dobun pa druzega, da le sam ostanem še živ". Jezdil j« zmiroin naprej, za več dni pa je srečal rujavega, strašnega volka. Volk ga je ogovoril: „Mladenič! kaj pa to, kaj ne veš, kaj je zapisano na stebru, al se ne boj š za konja?'* in izgovorivši to je planel nad konja, raztrgal ga in planil v stran ter zgubil se v goščavo. Kraljeviču se je premilo storilo; žal mu je bilo za konjem, ker je bil tako lep, vzlasti pa, ker je bil obetov dar; se vč, pa za tega del tudi, ker je moral potlej peš naprej. Žalostno se je iz-jokal in šel dalje. Pol dne je hodil peš; utrudil se je tako, da ni mogel več dalje. Vsedel se je pa komaj je nekoliko posedei, pritskel je volk za njim in nagovoril ga: „Žal mi je, prav žal, ker »em ti raztrpal konja, da moraš zdaj pes hoditi. Prosim, 11 h zameri mi. Zavsedi pa mene, da te ponesem, kamor hočeš," Kraljevič je zavsedel volka, povedal mu kaj tanju interpelacije oglaša se posl. dr. Stan gor: Gospod predsednik, moja interpelacija je sestavljena v hrvatskem jeziku... (Predsednik ga pretr-guje in nikakor ne uvažnje Stangerjevega prigovora). To je proti pravilniku tega visokega zbora in jaz protestujem najslovesneje proti takemu po* stopanju predsednika. Zbornica prehaja na dnevni red: poročilo gospodarskega odseka o prošnji občine Dolina, da se razdeli v dve občini. K tej točki izjavlja posl. K o m p a r e: Prosim za besedo. Visoki zbor ! Storiti hočem le manjšo izjavo. Mi členi manjšine stojimo na stališču in na načelu, koje je razvil v včerajšnji seji poslanec dr. Laginja, da naj nam namreč vlada predloži reorganizacijski načrt, po katerem naj se vse občine v Istri urede po orografiji, hidrografiji in etnografiji. (To je: kolikor le možno primerno pozemeljskim oblikam v pokrajini gledč na gorovje in vodovje ter narodnostnim razmeram. Ured.) Izjaviti moram torej, da je manjšina proti krpanju od časa do Časa. Vendar hočeva jaz in spoštovaui tovariš dr. M. Trinajsti«! iz lokalnih 0-zirov glasovati za predlog politiško-gospodarskega odseka. (Predsednik : Basta, basta.....) Posl. Kom- pare (nadaljuje): Stavim formalen predlog, da se imena pišejo tako, kakor zahteva pravopis onega naroda, ki prebiva v gori omenjenih selih. (Čita imena slovenskim pravopisom ter izroča pismeni predlog predsedniku.) Predsednik izjavlja, da mu je poslanec Kompare izročil neki predlog, ki ni pisan v razpravnem jeziku tega zbora in da iz tega razloga istega ne more dati v razpravo. (Manjšina: Živio!) in dodaje nadalje, da mu je poznano, da spoštovani posl. Kompare dobro govori italijanski. (Posl. Kompare : G r a z i e !) Zatem se je Čitala zakonska osnova v drugim čitanju. Ustaje dr. Laginja: Prosim za besedo. Visoki zbor! Za-me je vse to le formalnost. Jaz opažam že sedaj jedno pogreško pri tej zakonski osnovi. Ako hočete, da se izvede ta zakon, dajte mu eksekutivno klavzulo in poskrbite, da vsaj predsednik in poročevalec bosta imela isti tekst. Za to ne treba posebne parlamentarnosti. Jaz mislim, da se je morala tej zakonski ustanovi prido- in kako, in volk ga je nesel kot veter. Po noči uže ga je prinesel do visocega gradu. „Razsedi me in zlezi čez ta-le zid', velel mu je volk. „Za tem zidom je jama, v jami pa je tič v zlati ličnici. Idi v jamo, vzemi tiča, tičnice p« ne — Bog ne daj! — sicer bi te zgrabili in ne več izpustili. — No, ali veš P Zdaj pa le idi !■ Kialjevič se je splazil čez zid. Prišel je v jamo k tiču; pa tič mu je tem bolje dopadel, čem delj ga je gledal. Vzel ga je ter hitel ž njim nazaj. A naenkrat se je vnela v njem želja in rad bi imel še tičnico. Vrnil se je po-njo, toda komaj jo je prijel, nastal je vrišč in tak diriudej, da je bilo groza. Bile so v tičuici strune iti te so tako vreščale, da so se. zbudili stražniki, kteri so varovali tiča in zagrabili kraljeviča ter peljali ga k svojemu carju. Car se je zel6 razsrdil. „Ali te ni sram", djal je ; „zakaj kradeš ? Kdo pa si in od kod ?" Kraljeviča je bilo sram. Sam ni vedel, kara bi pogledal. Povedal je, čigav je. „Tvoj tič je hodil na naš vrt 11a jablan in odnesel vsako noč zlato jabolko, tožil je, tako da jilt je skor uže zmanjkalo. Očetu pa je to drevo preljubo, zato se jim je žal delalo liudobno početje njegovo, 111 ve- dati tudi eksekutivna klavzula, kajti nekdo mora biti tu, ki naj izvede ta zakon. Poslancu Laginju odgovarja zatem zastopnik vlade, Fabiani, v italijanskem jeziku, izjavljajoči, da se strinja z njegovim predlogom, da je zakonski ustanovi dodati eksekutivno klavzulo. Oglaša se dr. Laginja: Prosim za besedo. Visoki zbor! Ne oziraje se na to, da je zastopnik vlade podprl moj predlog, moram obžalovati, da se pri tem ni poslužil istegajezika, kojega sem se poslužil tudi jaz. Mislim, da sva pripadnika istega okraja in menim, da bi mu bilo službena dolžnost, da mi odgovori v istem jeziku. Ker pa je podprl moj predlog in ker je to načelna stvar, predlagam po praviluiku te zbornice, da se ta zakon vrne komisiji in naj se v kratkem, v 3 do 4 dneh, sestavljen predloži zboru. — Posl. B e n n a t i izjavlja, da to ni nikaka pogreška, ker ni eksekutivne klavzule, ampak da je to le „svista". Posl. M a n d i 6: Takih »svist" ne bi smelo biti pri zakonih. Po par besedah od strani presednika predlaga posl. G a m b i n i še jeden paragraf k temu zakonu, na kar se oglaša posl. Jenko: Prosim za besedo. Visoki zbor 1 Kakor čujem, predlaga komisija nov paragraf zakona. Ker se pa vsak tak predlog mora prijaviti 24 ur poprej, ne more se isti dati v razpravo, zbok česar predlagam, da se vsa zakonska osnova vrne komisiji. (Konec ptih.) Velikonemška propaganda. (Konee.) Jednako je z ital. Irredento na Primorskem, oziroma v Dalmaciji, da ne omenjamo Reke, kjer se prej ali poslej porodi jednako irredentsko stremljenje. Pri tem, da cesar Viljelm naglaša za Ve-likonemce jednega Boga, mogli bi misliti, da po-števa izključno protestantizem, in najbrže nastopijo za katoličanstvo še hudi boji v Velikonemčiji; saj Bismarckov „Kulturkampf-' je bil le prenagljen, ker pri velikih zmagah je bila za trenotek Bis-marcka zapustila običajna politiška treznost. Ka- leli so nam, svojim trem sinovom, naj gremo iskat ga." „Če tudi, pa to vendar ni prav. Zakaj si se ga polastil meni nič tebi nič. Poprosil bi me bil za-nj, pa ti ga bi bil dal. Ker si ga pa sam vzel sam, naznanim to tvoje tatinstvo vsem kraljevinam. — — — No, pa ako mi trikrat prehodiš devet deželii in trikrat deset kraljevin in dobiš pa meni pripelješ konja, kteri ima zlato grivo, odpustim ti in na vrh dam še tiča s tičnico vred. Ako pa ne storiš tega, zvedfl pa kmalo vse kraljevine, kakov si ti. Kraljevič mu je obljubi! da stori, in je odšel ves žalosten. Povedal je volku, kaj mu je kralj natvezel za tega del, ter prosil ga je za zamero. „Prizanesi mi; vem, da sem grešil, ker te nisem slušal, pa nisem nalašč", djal je. „E naj pa bo no", djal je volk, »zavsedi me, ponesem te, kamor hočeš," Kraljevič je zavsedel volka, in ta je stekel ž njim in drl, kakor vleče veter. Dolgo sta drla in slednjič vendar pridrla k nečemu kralju, kteri je imel zlato grivo. Zdaj je djal volk pred konjiš-nico, ktera je bila vsa iz samega marmeljna: „Tu notri je zlatogrivasti konj; razsedi me in idi v toliki slovanske krvi v naši državi pa bi mogli tuđi izprevideti, za koga (Majo, ko pobijajo — v soglasju z Bismarckovimi načrti — slovanskogrški obred, ki bi se po zgodovinskem pravu imel povrniti sedanjim katoliškim Slovanom naše monarhije. Unija z Rimom ne odgovarja velikonemški propagandi, in poljska žlahta deluje v smilu te propagande, da se protivi povratu cirilo-metodij-skega obreda med zapadnimi Slovani. Plačilo za svoje zgodovinsko ruvanje že dobiva vsaj v Nemčiji, samo da pri tem trpi poljski narod v svojih širših množicah. Prava bramba proti velikonemški propagandi po takem bi ne bila samo v zaščičenju katoličanstva, temveč v tem, da bi se slovanski šibki narodi dobili kirilo-metodijsko cerkev v uniji z Rimom. Ako tega ne umejo avstro-ogerski državniki, naj premišljujejo velikonemško geslo, ki zahteva poleg jednega naroda in jedne države tudi jednega Boga. h lega bi mogli isti dižavniki sklepati, kaj se pravi naseljevati v okupovanih deželah ne le nemške kolonije, temveč zajedno tudi vstvarjati protestantske občine. Sicer pa se proti tej točki za-grešajo jako lehkomiselno tudi balkanske državice v obče. Povdarjajo, da le na vstoku ima vera politiski pomen; a iz velikonemške propagande se vidi, da tudi protestantizeiu je politiškega pomena, in politiške cilje v smislu ekspanzivnem imajo vsi tisti, ki slabč na Balkanu kirilo-metodijsko cerkev in s tem širijo katolicizem z rimskim obredom. No velikonemška propaganda meri še mnogo dalje, nego na avstro-ogerske Slovane ; o teh misli, da jej ne morejo uiti, ker v Avstro-Ogerski skrbč za slabljenje slovanskih narodov, in ker sosebno rastei o nemške nacijonalne stranke raznih barov. Pogled velikonemških propagandistov se obrača pred vsem v Rusijo. Oni nemškim množicam dokazujejo, da sedanja Velikonemčija ima sicer ime mogočne velevlasti, da pa za njo prinaša narod tolike žrtve, da jih ne bode mogel vzdrževati dolgo. Tudi da je naseljen je že pregosto, zato da je treba zemljo nemško razširiti, in to pred vsem proti vstoku in jugovstoku, torej pred vsem proti Rusiji. Kako mislijo velikonemški propagandisti, razkril je jeden agitatorjev s peresom sedaj cel6 v Dunaj kern časopisu.*) Ta propagandist naravnost ščuva Velikonemčijo, naj se spravi v vojno proti Rusiji in hujska Nemce v obče k sovražtvu. On dokazuje, da oboroženje Velikonemčije ima smisel jedino proti ruski opasnosti, ker od Francije Nemčiji ne preti nikaka zaresna nevarnost. (Je se je Bismarck dobrikal Rusiji, delal je to iz posebnih vzrokov kot diplomat, ne pa odkritosrčno. Ako Bismarck ni združil vseh Nemcev, pravi dalje, ni kriv 011, temveč okolnosti, in patrijot ni ta, ki se obrača radi tega proti Bismarcku, temveč tisti, ki kaže svoje mišljenje proti Rusiji; „kdor ne sovraži carstva, ne zasluži imena Nemca-. . . „Ali je kak Poljak, ki smrtno ne sovraži Rusije, ali se ni imelo isto sovražtvo zasaditi v Nemčijo, hitro ko je postala Rusija nje neposrednja sosedinja?" Potem kaže na dve težavi, ki se stavljati nemški eks- *) Glej „Zvit", 66. štev. od 10. jati. 1896. članek: „Worftii erkennt nihn ilen deut-chen 1'atrioten V panziji: politička ločitev naroda v Velikonemce in nemške Avstrijce ter mali narodi, katerih razmerje bi bilo treba določiti k bodoči Veliko-nemčiji". V istem smislu razpravljajo velikonemške cilje v velikonemških listih ; razlika je ta, da pišejo v teh tu pa tam tako hudo, da se nemški nacijonalci boje take stavke ponatiskavati v avstrijskih listih. Tudi Madjari, ko bi ne bili slepi, bi se mogli kaj naučiti iz takega velikouemškega stremljenja; saj bi se morali spominjati, da je že davno List (ekonomist) dokazoval potrebo, da Nemčija zasede zemlje sedanje Turčije; dosledno obseza tak pio-gram tudi sedanje Ogersko. No Madjaii s pomočjo Židovstva pripravljajo pot germanizaciji in Bismarck ni bez vzrokov povdarjal, da težišče v naši monarhiji je treba prenesti v Budimpešto. Tako se deluje tu in tam v smislu velikonemške propagande. Slovani pa imajo stalnih vzrokov, da premišljujejo o svoji bodočnosti, in kaj jih čaka od Pangermanije. Naj bi izprevideli, da separatizem je za nje poguben, a bez kulturnega orožja se ne ubranijo niti tedaj, ko bi se bojevali z združenimi močmi; kulturno orožje pa mora biti tako, da podeli slovanskim narodom zares zuačaj posebne skupine. Le taka skupina podeli posebno moralno moč in tudi na zunaj pripomoč, da bi drugi narodi zaklicali: veto! ko bi zares prišlo do tega, da bi Velikonemčija hotela uresničevati svoje velike cilje, o kojih je rekel pokojni cesar Friderik, oče sedanjega cesarja, da so taki, kakoršne je imel Karol Veliki. Slovani imajo prvi iu največo dolžnost, da pazijo na velikonemško propagando. nSl. Sv." Politiike vesti. T TRSTU, dn« 30 janu*arja. 189«. Kriza v Trstu ? Ni ga menda razsodnega človeka med nauii, ki bi Dil toliko najiven, da ne bi bil pričakoval najodločnejšega oporekanja vestem o krizi v namestniški polači tržaški. Na to stran nns ni torej niti najmanje presenetil kategorični „dementi" v današnjem .Mattinu". Kakor pa nas ni presenetil, tako nas tudi ni uveril o verojetnosti svojih trditev. Mi sami smo le beležili do sedaj, kar so pisali drugi in nikakor nismo trdili, da je o krizi v namestniški palači res smeti govoriti kakor o gotovi stvari. Nismo trdili, da je kriza, a istotako nas „Mattino* ni uveril, da je ni. Vero v verjetnost in zaresnost .Mattinovih" trditev je pa še posebno omajala razdraženost v „Mattinovi" izjavi ; kdor ima prav in je gotov svoje stvari, se ne jezi tako in ne psuje svojega soseda brez dokazov in brez stvarne podlage. Da se je .Mattino" omejil le na kategoričen .dementi", nikdo ne bi se bil razgreval na tem, ali da je porabil tudi to priliko, da na podlagi samih govoričenj, ali bolje rečeno: na podlagi svojih lastnih toli drznih izmišljotin psuje hrvatski živelj iu njega zastopnike, na to ne smemo in ne moremo molčati!! He ampak „II Mattino• je * današnjo svojo razdraženo izjavo moral vzbuditi swn o ne baš prijetnih odnošajih med njegovo ekscelence in večino prebivalstva v deželi. Mi se nočemo do-tekniti njegove ekscelence, konstatovati pa moramo, da je le .Mattino* kriv, ako danes ves svet stoji pod utisom, da so res taki neprijazni odnošaji. Menimo torej, da „Mattino" ni napravil posebna usluge, njegovi ekselenci se svojo današnjo izjavo. Želeti bi bilo torej, jako želeti, avtentičnega pojasnila, da-li je današnja izjava v „Mattinu" došla v list po inspiraciji od te ali one strani, ali pa jo je zagrešilo koje nerodno pero v uredništvu „Matti-novem", koji list ne pozna druzega načela pri svojem delovanju nego srd — do Slovanov. V interesu njegove ekscelence bi bilo, da se pojasni sosebno oni odstavek, iz katerega se usiljqjt vsakomur menenje, kakor da je njeg. ekscelenca prijatelj Italijanom in nasprotnik Hrvatom, in da je to dejstvo jedini vir govoricam o krizi. To mora pripoznati vsakdo, da bi moralo ogorčiti čutstva vsemu prebivalstvu slovanske krvi v tej pokrajini, ako bi bilo to resnično. Dolžnost pa ni naša, da bi mi oporekali takim dejstvom, ker to v prvi vrsti ne boli nas l Suverenuim ponosom pa preziramo napad .Mattinov" na poslanca S p i n č i 6 a. Tega mola ne treba braniti pred ljudmi, ki mu ne segajo niti do ledij, kolikor se dostaje — značajnosti in moštva; moža, ki je navajen boriti se z odprtini vizirjem. Le to bodi povedano, da vesti o krivi so izšle iz krogov, h stoje prav blizu sedanji osrednji vladi, oziroma nje načelniku. Ako ministerski predsednik Badeni kaj ukrena glede primorskih razmer, stori to na podlagi svojega prepričanja in iz tehtnih razlogov, in ne opiraje se na osebo Spiučicevo; pač pa morda uvaževaje marsikaj, kar je ta poslanec z drugimi vred pojasnil v mnogih svojih govorih. To pa lahko že danes rečemo, da „Mattinovi" izbruhi jeze ne oinajejo našega prepričanja, še manj pa konečnih ukrepov osrednje vlade. M>, ki nismo razvajeni, lahko čakamo! O razmerah v Istri piše .Slov. Narod" pod naslovom .Badeni in deželni zbori": Še hujši poraz nego v češkem dež. zboruj« zadel Badenijevo ministerstvo v istrskem deželnem zboru. Mogoče je le dvoje: ah se tudi grof Badeni ne upa nastopiti z vso odlečnostjo zoper pre-Serne isterske Kamjele, ker se jih boii, kakor sa izvestni krogi boje madjarskih košutovcev, ali pa ni imel pravega pomjma o isterskih razmerah. Faktum je, da je vlada v deželnem zboru ister-skein doživela strašen poraz. Laška večina je z nečuveno drznostjo dejauski razveljavila cesarjev ukaz glede razpravnega jezika iu vlada je to mirno dopustila; laška večina krši dan na dan osnovne pravice vsakega parlamentarizma, razveljavila je celo mandata dveh skoro soglasno voljenih poslancev iu naposled primorala slovanske poslance, da so zapustili deželni zbor. To je poraz grofa Badenija. Njegova dolžnost ie bila preskrbeti, da bodo tudi v isterskem deželnem zboru vladale dostojne razmere, preskrbeti, da se tam konjišnico ; konjači spt* vsi, zato lahko dobiš konja, pa le tiho ravnaj, kolikor se dd, da ne zbudiš konjačev. Odveži zlatogrivca in odpelji ga; na steni visi pa zlata uzda na zlatem klinu, pa ne dotikaj se je, sicer bo huda!" Kraljevič je razsedel volka, pa šel po konja. A zopet se je bil spozabil in vzel uzdo z zlatega klina. Nastal je vriŠČ in direndaj po konjišnici, ker so bile strune na uzdi, ktere so začele peti, da so drugi konji skakali, rezgetali, ritali in ko-pitali, kar da niso konjišnice prebrnili. Konjači so se zbudili, zgrabili kraljeviča in peljali ga k caru. Car gaje uprašal: .Mladenič, čigav si in od kod?* in povedal je kraljevič vse kaj in kako, car pa je djal: „Kraljevega stanu, pa kradeš 1 Da si me prosil za konja, dal bi ti ga bil. Ali ti bo po všeči, ker naznanim vsem kraljevinam, kakšen tat si.* — Kralj se je zdaj zamislil in za pasek zopet djal: „No, pa vendar, »ko spolniš zapoved mojo, pa ti prizanesem. Prehodi mi trikrat devet dežela, trikrat deset kraljevin in dobodi kraljico : „krasno Leno" po imenu, potlej se ti pa nič ne zgodi in dam ti na vrh še zlatogrivca z uzdo vred. Če je pa ne dobiš, ali pa če te ni volja dobiti je, pa povedi, potlej pa razglasim, da si tat* Kraljevič je obljubil vse in odšel britko jo-kaje, in povedal volku, kaj se je zopet zgodilo. .Zakaj me nisi slušal, tako je zdaj ? !" djal je volk iu kraljevič se je izgovarjal: .Prizanesi mi šo to pot; zopet sem se spozabil, pa mi je žal, ker sem se; saj ne spozabim nič več." .Daj", nadaljeval je volk, »zavsedi me, ponesem te kamor hočeš." — Kraljevič ga je zavsedel iu volk neael ga je deleč, deleč — hitro kot veter. Ko sta prišla do Lenine palače k vertu, v kte-rega so bila zlata vrata, djal je volk: .Razsedi me, idi po doslednji poti nazaj in počakaj iue v tisti lepi dolini pod košato lipo, dokler ne pridem." Vrnil se je, volk pa sedel pred zlata vrata in čakal .krasne Lene." Prišla je kraljica, ž njo pa dvorkinje, na vrt skozi zlata vrata, zvečer, ko je rumeno solnce pošiljalo zlate svoje žarke bratcu zepadu v naročje. Volk je .skočil med-nje, zagrabil iu odnesel kraljico. Dvorkinje so se prestrašile. H tele so v palačo povedat kralju, kaj se je zgodilo. Brž so poslali vojake za volkom, pa vojaki ga niso do-tekli, čeravno so šli za njim, kar so jim pripuščale moči. Ko je bil volk uže v lepi dolini pod košato lipo s krasno kraljico, djal je kraljeviču: .Zda pa le brž na-ine oba, in kraljevič ga je zavsedel z Leno v naročji in oddirjali so hitro kakor po vetru h kralju, za katerega je moral poiskati „krasno Leno.1, Pa kraljeviču se je dopadla blagodejna Lena, in on se je dopadel njej. Ko so bili uže v kraljevem mestu, rekel je volk: .zdaj me pa le razsedi, in pelji kraljico h kralju." Pa kraljevič je vzdihnil, globoko vzdihnil. Solze so se mu vdirale po licih. — „Zakaj ti solze zalivajo oči«, uprašal ga je volk. „E kaj mi jih ne bi, glej rad bi, da bi bila kraljica moja, pa jo moram dati kralju". „Smiliš se mi", nadaljeval je zopet volk, .smiliš se mi, večkrat seui ti uže pomogel, in tudi zdaj ti še pomorem; naj bo! Spremenim se v Leno in vzemi me pa pelji h kralju. Kedar me oddaš, idi, vzemi kraljico in zavsedi ž njo vred zlatogrivca, pa beži kolikor boš mogel. Jez jo pa že zvijem. Spremljevale me bodo dvorkinje, ti se pa zmisli na-me medpotoma, in spremenim se v volka ter pridirjain k tebi, pa bo." (Dalje prih.) ne bodo teptale pravice većine prebivalstva, a on ni storil ničesar in s tem dokazal, da, ali sploh neče ali nima volje. Brez ovinkov povemo: do-godbe v deželnem zborn isterskem pričajo vsemu svetu, da vladajo v jedni avstrijski kronovini razmere, ki delajo vsej državi sramoto in jo smešijo pred vso Evropo, v prebivalstvu pa obujajo menenje. da vlada še toliko moči nima, da bi naučila Karnjelrt spoštovati cesarjeve ukaze. Zadovoljstvom javljamo, da se tudi .Slovenec" v novejši čas pridneje bavi z našimi razmerami. Tako je v včerajšnji številki priobčil od besede do besede daljši naš spis o postopanju italijanske večin« in o dolžnosti — slavne vlade. Mi beležimo hvaležno sleherni pojav vzajemnosti in sočutja, kajti taki pojavi so v veliko moralno okrepljenje tlačenim Slovanom istrskim. Predznaki vojne? Iz Dubrovnika pišejo .Katoliški Dalmaciji'': Nekaj visi v zraku ! Doznali smo, da so vsi tu bivajoči črnogorski podaniki dobili od svojega kneza ukaz, da se morajo do februvarja meseca vrniti domov. Po noči videti je naložene vozove, ki se tiho pomikajo in nekaj časa sčm opaziti je neko tajinstveno kretanje. Zopet poraz liberalcev. Pri dopolnilni dr-žavnozborski volitvi za meBtno skupino S t e y r na Gorenjem Avstrijskem bil je izvoljen protilibe-ralec E r b proti liberalcu S t i g 1 e r j n. Erb je dobil 1110, Stigler pa le 863 glasov. Nemško-ži-dovsko-liberalna stranka pač ne uide svoji dobro zasluženi usodi!! A nepreviden računar je oni, ki bi hotel spajati svojo lastuo politiško bodočnost z usodo imenovane stranke. Posojilo za Bosno. Zveza bank odpre začetkom tebruvarja na nemških trgih podpisavanje za bosensko posojilo 24 milijonov kron. Posojilo se bode obrestovalo po 4%, .Božji mir* je torej splaval po vodi, kakor si ga je želel vodja opozicije na Ogerskem, grof Apponyi. Oblastnežu Banffy-u bi pač bilo prav, da ga opozicija pusti pri miru; .božji mir" bi mu bil že ljub, ali pogojev za tak mir noče in tudi ne more izpolniti, ako noče strmoglaviti svoje lastne stranke in sebe. Grof Apponyi je namreč — kakor znano — predlagal premirje pod tem pogojem, da se zakonitim potom preprečijo za bodočnost sleparstva in nasilstva pri volitvah. Zahteva je pač poštena in umevna sama ob sebi, ali Žido-Madjari jej ne morejo ustreči; — kajti v isti hip, ko se prenehajo na Ogerskem sleparstva in nasilstva — zlasti proti nemadjarskim narodnostim — preminula je tudi slava korumpiranega židovsko-liberalnega gospodstva. Saj je ravno te dni mnogo govora o velikem škandalu, o dejstvu namreč, da se je visoki uradnik Miklos dajal pod- kupovati v ta namen, da je zastavljal svoj upliv pri podeljevanju koncesij za vicinalne železnice. Zistena pa, ki potrebuje takih uradnikov — takov zistem naj bi se odpovedal nasilstvom?! Grof Apponyi menda še ne pozna dobro sedaj vladajoče stranke, Romuni na Ogerskem proti milenijski razstavi. V Temešvaru izhajajoči romunski list .Dreptatea" izjavil je te dni, da se o g erg ki Romuni neudeležšmadjarske milenijske razstave. Romuni bi se razstave udeležili, ako bi genij domovine propovedoval milili pravo bratsko ljubezen. Romuui bodo ljubili kljubu sedanjemu zaslepljenemu, strastnemu oger-skeinu .patrijotizmu" svojo domovino tudi v bodočnosti, bodo žrtvovali zanjo in krvaveli zanjo, kajti domovina je nedolžua na vsem. Toda tem ener-gičneje se bodo Romuni bojevali proti zlorabam ki se počenjajo v imenu domovine. Dotični članek omenjenega lista zaključuje : ,ln v teh osodepolnih dneh izjavljamo svečano, da smo mi Romuui pravi patrijotje, ker resnično ljubimo svojo domovino, ne pa oni, ki zlorabljajo nje ime". Italija v Afriki. Vsled poslednjih dogodkov v Eri ti ej i in vsled tega, ker vlada ne objavlja točnih, podrobnih vestij, došlo je predvčerajšnjem v Rimu in drugod po Italiji skoro do splošnih izgredov. Splošna je razburjenost zaradi poročil agencije .Štefani". Opoludne namreč, (dnč 28.) razglasili so vest, da se nikakor ni bati za Gal-lianovo četo, da je utrdba Mukale kapitulovala .častno" itd. Ljudje so bili s tem zadovoljni. A istega dnč pozno zvečer došlo je poročilo, ki je javilo, da je zelć verojetno, da Š o a n c i r a z o-ožijo G a 11 i a n o v b a t a 1 i j o u ter s m a t r a j o u i e t o t s o č e t o. Ta vest je seveda strašno razburila vse občinstvo. Par ur pozneje pa je došla zopet neka druga „vestu, ki je pomirila razburjeno občinstvo. Vlada pa ne more ustreči željam občinstva, ker bržkone niti sama ne zna nikakoršnih podrobnostij. Ves svet pa se čudi kaj počenja Baratieri v Adigratu, zakaj se ne z gane?? In ta vseobča razburjenost, ta nezadovoljnost odmeva cel<5 iz vojaških listov. .LTItalia militare" priobčila je predvčerajšnjem o vojni v Abesiniji senzacijonalen, zares klasičen članek. Ta list nikakor ne more zatajiti svoje nezadovoljnosti zaradi kapitulacije utrdbe Makalle ter izliva ves svoj srd na Baratierija. Ta vojaški list naglasa posebnim povdarekom: Niti mesec dnij ni tega, kar so nam poročali, da Abesiuci nimajo živine, posebno da jim primanjknje živalij za ježo. A glejte, kaj čujemo sedaj? Sedaj nam prihaja Felter in nam pripoveduje, da nam sovražniki niso samo posodili k a in e 1, m u 1 itd, ampak da so nam celo lepo število teh živali prodali za gotove, trde tolarje. (!!) To je nekaj nečuvenega! Danes ali jutri utegnemo še slišati, da nam Menelik prodaja celo žito iit pa — streljivo! Ta rezka sodba resnobnega, vojAŠko-strokov-nega italijanskega lista najbolje osvitljnje obupani položaj italijanske vojske v Abesiniji ! To kar brez ovinkov priznava brzojavka, došla sinoč tržaškemu „Mattinu". Ta brzojavka se glasi: Poslednja poročila iz Afrike vzbujajo nov velik strah. Sedaj razume sleherni, da one vesti, ki jih je te dni objavljala vlada, niso i m o 1 e dražega namena, nego da polagoma pripravijo ljudi na kojo žalostno vest..... Potrjuje se, da je velika vojska Šoancev na potu in da se Gallianova četa ne more ganiti, Galliano sam paje ujetnik. Italijanski merodajni vojaški krogi menijo, da je došel odločilen čas za usodo italijanske vojske v Abesiniji. Nadalje poročajo, da je Baratieri sporočil Meneliku, da sedaj ne more biti niti govora o miru, ker stopijo na pozorišče tudi Šoanci.... Odločilni bitki ni mogoče izogniti se; a vojska Abesincev samih šteje nad 80.000 muž. Današnji pregled položaja Italije v Afriki zaključujemo z vestjo, da je Menelik dal utrdbo Makale r a z d e j a t i. Ves svet se čudi strategi-ški vedi in vojaški sigurnosti .barbarskih" Šoancev, katero spretnost iz vestno najbolj občuti uboga Italija. Kljubu temu pa išče izgubljeno .čast* s pomočjo — slavnega Baratierija! Različne vesti. Zadušnice za pokojnega cesarjeviča Rudolfu, katera je bila danes ob 11. uri v župni cerkvi pri sv. Antonu starem, udeležili so se zastopniki vseh tukajšnjih civilnih in vojaških oblasti s ces. namestnikom načelu. .Delalsko podporno društvo", čigar pokrovitelj je bil pokojni cesarjevič, zastopala je pri sv. maši zadušnici posebna deputacija. Mrtvaške obrede opravljal je generalni vikar msg. ur. Š u s t, a prisoten bil je tudi mil. škof msgr. dr. Glavina. Dovoljen tuj red. Nj. Velič. cesar je dovolil, da sme Lloydov kapitan Vladimir I v e 1 i č v Trstu vsprejeti in nositi Danilov red IV. razreda, s katerim je knez Črnogorski odlikoval kapitana Iveliča. Izložba krone sv. Štefana. Na predlog oger-skega ministerstva odobril je Nj. VelČ. cesar iu kralj, da se dne 5. in 6. junija t. 1. izloži krona sv. Štefana na milenijski razstavi. Seveda odredijo vse skrajue korake opreznosti v varstvo krone. V pojasnilo. S kompetentne strani smo na-prošeni, da prijavimo, da Njegova Ekscelenca vitez Rinaldini zato ni prišel na ples „Delalskega podpornega društva", ker ni bil po odboru osebno povabljen, kakor je bilo običajno dosedaj. Zatrja se nam tudi, da gosp. namestnik ni imel nobenega drugega vzroka v to, da ne bi prišel na rečeni ples. Miroslav Hubmajer, rodom Ljubljančan, ki je svoječasno zaslovel kot vodja ustašev ob bosensko-hroegoviki ustaji in ki je bil do nedavno upravitelj gasilstva v Belemgradu, vstopil je v uredništvo serajevske .Nade". Samomor zagrebškega podžupana. Dne 27. dat. m. ustrelil se je v Zagrebu v svojem stanova-~ nju podžupan in veleposestnik Milan Stanko-vić, kakor smo že sporočili. Ta samomor vzbudil je po vsem Zagrebu veliko presenečenje. Uzrok samomoru ni znan. Jedni govore o finančnih zadregah, čemur pa najodločniše ugovarja obitelj pokojnikova, drugi zopet zatrjujejo, da se je hotel Stankovič baje izogniti neprilikam, ki so ga čakale vsled tega, da on kot vpok. konjiški častnik ni reagoval proti napadom raznih listov, ki so ga žalili zato, ker isti Stankovih kot načelnik srbske občine Zagrebške ni nastopil proti žaljenju srbske zastave povodom obiska Nj. Vel. v Zagrebu. Tedenska statistika tržaška. V tednu od 19. do 25. t. m. rodilo se je v tržaški občini 108 otrok (57 možkih in 51 ženskih; 22 je bilo nezakonskih). Poleg teh bilo jih je 5 mrtvorojenih. V isti dobi umrlo je 115 oseb (55 možkih in «0 ženskih). Z ozirora na število prebivalstva, (računano na 161.886 ljudji, nevštevši vojaštva) pride 36 90 mrličev na vsakih 1000 duš. — Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti: 1 slučaj dilvice, 17 si. jetike, 24 si. vnetja sOpnih organov, 4 sluč. kapi, 3 samomore itd. Mesečna statistika tržaška (za november 1895) Tržaški statistiski urad obelodanil je podatke za mesec november min. leta. Iz teh podatkov posnemamo: Tekom meseca novombra 3895. rodilo se je v tržaški občini 385 otrok (204 molkih in 181 ženskih), od teh bilo jih je 68 nezakonskih. Porok bilo je 184 (civilna nobena). Tekom istega meseca umrlo je 338 oseb (177 možkih in 161 ženskih). Naiveč oseb umrlo je v tem meseca dne 30. (20), najmanj pa dne 29. (5). NajtopliŠi dan bil je v omenjenem mesecu 16. (19 3 stop. C.), najmrzliši 24. (1*4 stop. C.). — V mestni bolnišnici bilo je dne 30. novembra 1556 bolnikov in bolnic, v norišnici 105 oseb, skupne torej 1288 bolnih. — Klavne živine so pobili meseca novembra 1895. za tržaško občino: 2033 volov, 281 krav, 1973 telet, 1 bika, 1235 koštrunov, 283 agnjet, 2351 prasce v in 126 konj Skupno 8312 glav. Neprostovoljen samomor. Včeraj zjutraj je krmar Konrad Spadavecchia, službujoči na italijanski jadraniei .Giovannino R.", ki je zasidrana poleg obrežja Pescatori, vstopil v kabino poveljnika iste jadranice, 371etnega Josipa Sgherza iz Molfette (Italija). A kapitan je bil mrtev, že povsem otrpnel. Pozvali so zdravnika z zdravniške postaje, ki je konstatoval, da se je kapitan zadušil nad strupenim ogljenim kislenikom, razvivšem se iz žarečega oglja, koje si je dal neprevidni kapitan prinesti vsak večer v svojo kabino, da se pogreje. Došedša komisija ukazala je prepeljati truplo v mrtvašnico pri sv. Justu. Nenadna smrt. To noč je nenadoma umrl 52Iet»i Anton CetkoviČ-Pittoni, stanujoči v ulici Riborgo hšt. 4. Cetković služil je kakor magazinčr pri skladišču krompirja udove Presnik v ulici Val-dirivo. Pozvali so zdravnika z zdravniške postaje, toda le-ta ni mogel več pomagati, ker je bil CetkoviČ že mrtev. Pri delu ponesrefill. Včeraj zjutraj dovedli so v tukajšnjo bolnišnico 351etnega kmeta Antona Piciga iz Dekani hšt. 35. Možu se je bil prevrnil voz desek na truplo. Silna teža mu ja strla par kostij. Gališki izseljenci. Iz Krakovega javljajo dnč 28. t. m.: Tukajšnja policija ustavila je danes vlak, v katerem je bilo 26 kmečkih rodbin (s 60 otroci), namenjenih v Amer ko. Izseljenci so se aprli policiji ter nikakor niso hoteli iz vlaka. Na kolodvoru prisotni policijski ravnatelj Korotkie-wicz dovolil je, da so izseljenci nadaljevali vožnjo na Dunaj. 0 strašnem dogodku poročajo iz Požuna. Te dui šel je delavec Fran Homola, ki službuje pri tamošnji tovarni nabojev, zjutraj zgodaj s svojo ženo z doma. Kakor navadno, zaklenila sta stanovanje. Ko se je žena vrnila opoludne domov, opazila je da se vali dim iz stanovanja' Vsa drhteča odprla je vrata, toda strašanski prizor, ki seji je pokazal, pretresel jo je tak6, da se je zgrudila brez zavesti na tla. Kmalu zatem prišedši delavci našli so t ognju vse pohištvo v Homolinem stanovanju. Ko so uduŠili ogenj in se je dim nekoliko poizgubil, zagledali so med ogljem in pepe* lom skoro popolnoma izgorela otroka Hamolina: triletno dekle in petletnega fantiča. Uboga žeaa e zblaznela ter io jo morali z vezati iu odpeliati v norišnico. Ogenj je bržkone nastal, ker sta se bila otroka igrala z žeplenkami. Najbogatejše društvo na svetu je pač železniško društvo .London and Western Railway Companyw. To društvo ima gorostasno premoženje 119 milijonov funtov šterlinov (okolo 1 milijardo in 250 tisoč gld.) Društvo ima 8.300 lokomotiv. V službi društva je nad 6000 vsakovrstnih agentov. 40.000 gld. »izgubil44 ? Lani septembra me-leca izginol je iz Prage listonoša Fran Handina, potem ko je bil poneveril, odnosno ni dostavil strankam denarnih pisem, v katerih je bilo do 40.000 gld. gotovine. Te dni pa se je Hardina sam stavil oblastim. Nezvesti listonoša trdi, da je bil dotična pisma izgubil (?) ter da je ušel, ker se je bal kazni. Iz Prage da je pobegnil preko Dunaja na Ogersko, kjer se je klataril s ciganskimi godci od vasi do vasi. Sodnijsko. Dnč 14. decembra min. leta ukradli so drzni tatovi vrečo kave raz voz, ki je stal pred skladiščem tukajšnje tvrdke Cavallar & Co. (eedaj Norbert Jeroniti). Tatove je zasledil neki stražar v novi ulici, ko so na vozičku peljali ukradeno vrečo kave. Tatovi bili so trije. Vzrši stražarja, popustili so voziček in vrečo in odnesli petč. Dva izmed teh nzmovičev prijeli so naslednjega dnč in ju zaprli. Predvčerajšnjem bila je pred tukajšnjim sodiščem razprva proti njima. Ta dva tatova ita težaka Ivan Ghilia in Anton Lapres. Sodišče ju je obsodilo vsacega na 14 mesecev ječe. 241etni brivec Karo] Modicka iz Trsta, pristojen v Postojno, dobil je šest mesecev ječe, ker je bil oskrunil neko ubogo gluhonemo dekletce. Po noči od 29. do 30. novembra min. leta ulomila sta dva tatova v skladišče tvrdke Eurico Pollitzer, (Corsia Stadion). Iz pisalne mize ukradla 9ta 27 gld. v kronah in kakor je bilo videti pozneje, skušala sta tudi ulomiti v blagajno, kar pa se jima ni posrečilo. Jednega teh tatov zasačili so stražarji še isto noč; pri njem so našli dleta, svedra, vetrihe in sploh najrazličniše orodje, ki služi nevarnim tatovom pri njih »opravilu*. Drugi tat je pobegnil. Zasačeni tat je že večkrat kaznovani težak Alojzij Pokorni. Včeraj bila je pred tukajšnjim sodiščem obravnava proti njemu. Dasi je obtoženec tajil, bilo je sodišče popolnoma osve-dočeno o njegovi krivdi ter ga obsodilo na poldrugo leto težke ječe. Loterijska številke. Izžrebane dne 26. t. m.: Brno 59, 44, 79, 55, 86. Inomost 22, 14, 70, 7, 34. 0 slovenskem leposlovju. Tu imamo pred seboj dve razpravi : jedna graja uredništvo »Ljubljanskega Zvona«, ker je baje nastopilo pot rejalistike v svojih pripovednih spisih, druga izreka istemu brezpogojno priznanje ; prva meni, da pripovednemu spisu je jedini namen blažiti čutstva, druga meni, da rane v človeštvu je možno ozdraviti le po odkrivanju slaboatij in gnilavi v naši družbi. Jedni menijo torej, da treba slikati življenje kakoršno bi moralo biti in tako vspodbujati človeštvo k bo'.jšanju, drugi pa menijo zopet, da je ozdravenje mogoče še le potem, ko smo temeljito spoznali vso svojo bolezen. Na katero pot naj krenejo torej naši pripovedovalci in pisatelji ? To je tisto vprašanje, ki razburje one, ki se brigajo za uašo pripovedno literaturo. »Ljubljanski Zvon" se je baje z novim letom pridružil menenju onih, ki trdč, da treba slikati življenje kakoršno je, drugi se zopet odločno upirajo tej novi sničri v slovenskem slovstvu. Navskrižje v menenju pa je med prijatelji tega lista samimi in krivo je menunje. da so nasprotniki imenovanemu listu vsi oni, ki se ne strinjajo z rejalistiko po receptu francozkega pisatelja Zde. Mi pa, ki smo politi&ki in ne leposlovni list, nočemo direktno posezati v ta prepir pač pa smo odprli svoje prostore tem razpravam, z namenom, da se čim preje zbistrijo p >jmi gledč na vprašanje: katero pot naj ubere naša literatura v bodočnosti?! To je jedini naš namen, pri čemer seveda ne more biti niti govora o kakem nasprotstvu do U-ga ali onega. Po starem pravdnem redu dajemo najprej besedo tožitelju, potem pa pride na vrsto zagovornik. A. Nova sm6r v slovenskem leposlovju. Urednik »Ljubljanskega Zvona" je v zadnji številki lanjskega letnika na platnicah objavil »(Naš) program za bodoče leto". V tem načrtu čitamo tudi naslednje odstavke : „Pameten urednik skuša ustreči večini naročnikov*. »Res, da nam narodna šola polagoma vzgoji tudi omikanega ženskega naraščaja; a ta naraščaj potrebuje zlasti po zvršetku šolske dobe — in sicer prav obilo — duševne hrane — leposlovja. Če mu te hrane ne podamo mi, pa si je poišče sam iz — nemških knjig in listov". »Zategadelj smatra „Zvon" za jedno svojih najvažnejših nalog, da si pridobi in ohrani naklonjenost izobraženega našega ženstva, in to se nadeja doseči s tem, da kar najskrbneje goji leposlovje*. »Ravno zato pa, ker se vidi „Zvonu" pridobitev omikanega ženstva jeden najimenitnejših njegovih smotrov, ga mora biti skrb, da bode i po vsebini i po obliki sposoben za vstop med ženski svet. S skrbnim očesom bode torej pazilo uredništvo na to, da se ne vtihotapi vanj kaj tacega, kar bi moglo žaliti nežno žensko čustvo. Kajti o takem leposlovnem listu, kakoršen hoče biti »Zvon*, sodimo, da veljajo ista pravila, kakor za občevanje v honetni, decentni družbi ; torej ne sme nič v »Zvon", česar si ne bi človek upal izustiti v pošteni ženski družbi. Zajedno se na ta način „Zvon" izogne usodi, da bi mu iz pedago-giških obzirov zapirali pot med našo mladino, bodisi žensko, bodisi moško". To so besede, katerih mora biti pač vsakdo vesel. Gledć sotrudnikov piše »Zvon* : »Za največjo pridobitev in, skoro bi rekel, zaslugo, pa si šteje urednik poleg vse svoje skromnosti to, da se mu je posrečilo pridobiti za stalno dve novi sodelavni moči, dva mlada talenta, katera sta si že s prvim naskokom pridobila vse ,Zvonovo* občinstvo". — — »Čitateljice in čitatelji so že itak uganili, da imamo na mislih g. R. Murnika, ki jih je letos oearjal z „Grogo in dr.*--— „in pa Fr. Kosca-Govekarja, s čigar rejalistično povestjo smo se letos naslajali (»Sama svoja"): baš od žive rejalistike tega pisatelja se je nadejati, da skoro temeljito /aobrue pravec izvoženemu tiru našega pripovednega slovstva". Toliko zadostuj iz „i;rograina* ! Omenim naj še pravca nazaduje omenjenega gosp. sotrudnika, katerega si je osvojil, kakor nam razlaga na iste stev. »Zvonove" str. 780. in 781. (Fr. G—r je pač Fr. Govekar) pod zaglavjeiu „Češka moderna", pišoči: »Gledć slovstva naj navedemo sledeča tudi za Slovence potrebna načela": — — — „Mi zahtevamo i n d i v i d u v a I n o s t. Mi zahtevamo individuvalnost v kritiki in v umetnosti. Umetnikov hočemo, ne odmevov tujih glasov, ne ekletikov in diletantov".-- „Umetn k daj mojemu delu svojo Lastno kri, svoje možgane, samega s be — ti, tvoji možgani, tvoju kri bodo živeli v njem in tvoje delo bo Živelo po njih". „Mi hočemo resnico v umetnosti, a ne tiste, ki /otogrufuje le zunanje stvari, nmpik tisto, ki kaže pošteno tudi notranjo istino, kateri jedina jedincata normu je pisatelj — individij\ — Naj hi premislili ta literarni program prav globoko i naši(e), — zlasti nekateri(e) *tarejši(e) -- pisatelj(ice); morda se znebe poslej tiste šablonske starokopit-nosti in malomeščanske o kosrčnosti, ki je povod, da se zdi že vsaka pogumnejša, odkritosrčnejša beseda, vsaka novejša snov — »grozen greli". — Kdo se bo Čudil če smo p.i tak.h in enakih razkritjih nekako radovedno pričakovali prve številke »Zvonove* v tem letu. Vsaj o uvodnem spisu, katerega je spisal g. Govekar, smo pričakovali, da — strogo v mejah določenega programa, po svojih načelih —, mora prav odločno pokazati pravec posihdobnemu leposlovju. Prva letošnja .Zvonova" številka je tukai ; <>gl»-jmi> si torej nekoliko vsebino omenjenega spisa! (Dalje prih.) Najnovejše vesti* Poreč 30. (Deželni zbor. Sluteno poročilo). Tudi k današnji (IX.) seji ni bilo slovanskih po- slancev. (Čudno! Stavec). Zbor je volil člene deželnemu odboru. Izvoljeni so : od kurije kmečkih občin posl. dr. Chersich, od kurije mest posl. dr. Gambini od kurije veleposestva posl. To-masi, od vsega deželnega zbora posl. dr. C i e v a, vsi člani italijanske stranke. Potem je bila volitev treh članov in treh namestnikov v deželno komisijo za revizijo deželnega katastra. Izvoljeni so bili kakor člani dr. Pij Gambini, dr. Ivan Canciani in Leander Camus. Zbor je rešil razne prošnje za podpore, potem je razpravljal o zakonskem načrtu gledč šolnine na javnih ljudskih šolali in v^prejel istega v drugem in tretjem Čitanju. Zaključne račune za leto 1893. in proračun deželnega kulturnega zaklada za leto 1895. in proračun deželnega zaklada za leto 1895. odobril je zbor naknadno. - Prihodnja seja v ponedeljek. Dunaj 30. Knez Ilolparski in poslanik italijanski grof Nigra dospela sta danes semkaj iz Rima. Triič (na Goriškem) 30. Ker se je tu med otroci pojavilo več slučajev ddvice, ostanejo šole x«prte do 8. februvarja. Dubrovnik 30. Knez Nikola črnogorski imenoval je tukajšnjega odvetnika dra. Alojzija c. Voj-novida svojim tajnikom. Bndlmpaita. Pšenica ^ je.en 7.21 — 7 23 P8#nl«r» ■pomlad 189« 70.2 -.— do 7.04. Otm za »pomlad fi.07-6.09 --It* za »pomlad «41 «.43 Karuza la oktobar - maj-juni 1896 4.S7-4.39 Pšenica nova od 7>- bil. f. 7 06 - 715 od 79 ki!, f. 710 - 7.20.. od SO kil. f. 7.15-7 25 od 81.kil. r 7 0» - 7 35, od 89 kil. for. 7.S5-7.40. - Ječ.n«n 5*40 7.80 proso 6 00—fl-40. Pšenica stalna; prodaja 26.000 mt. si. 2'/, nč. dražje. Rrž m koi-uia stalna. Ječmen in oves mirno. Vreme; mrzlo. Traja. UeralinirniM aladkor f. 15.15, —.— Ka maj 15.42. Oktober-december 14 20. silno rastoče 1 Praga. Centrifugi nori, pojtavljen * Trst ti carino vred odpošiljatev . preooj f. SI'—-32.25 Coneasae SS.--33-25 Četvorni «4---34 25. V glavah (sodih) I4.J6 14 60 jako atalno Havra. K»va ShiiMm tjood »»hi-h^« za fabruvar 82'— za juni 78. - jako mlačno Hambarg. Santo* »v*™**« /a janavar fi9_ za mara C6 50 »amaj 65.25. C< na padajoče ! Dun^akM bor s ca 30jiinuvaHa~ 1SSO rčeraj Državni dolg v papirju » , v srebru Avstrijska renta v zlatu „ » v kronali Kreditne akoije . . . London lOLst. . . Napoleoni ... SO mark . . 100 italj. Ur 100.65 100 95 122.40 100.65 372.25 121.24 9.61 V, 11.80 44.40 danes 100 75 101.10 122.50 100 65 37^.50 121 25 ! »62 11.85 44 15 J* Nič već kašlja! B a 1 z a m a k i potorilik i prah ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijatni katar, dobiva po v odlikovani lokarni PRAXMARER „Al dne Mori" Trst, veliki trg. Poštne pošiljal ve izvršujejo neutepoma. m Liniment. Capsici comp. m sidrom iz Richterjeve lekarne v Pragi, pripoznano izvrstno, bolečino blažeče mazilo; dobiva se p« 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lu-karnuh. Zahteva naj su blitguvoljno to spi o g no priljubljeno domače sredstvo ia kratko kot Richteijev liniment s „sidrom" ter naj ne previdnontno vsprejmejo le take steklenice kot pristne, ki imajo znano varstveno znamko »sidro". Richterjeva lekarna „ Pri zlatem levuu v Pragi. Agent je, ki obiskujejo zasebnike, iščejo se proti visoki prov zij za razprodajo 6 i