Richard RORTY prevod KOMUNISTIČNI MANIFEST ijo LET POZNEJE: Spodletele prerokbe, veličastna upanja Spodletele prerokbe so pogosto navdihujoče branje. Dva primera: Novci zaveza in Komunistični manifest. Oba sta bila pri .svojih piscih mi.šljena kot napoved bodočih dogodkov - kot prerokbi, ki sta se sklicevali na vi.šje vedenje glede tistih sil, ki naj bi določale tok zgodovine človeštva. Obe prerokbi sta se doslej izkazali kot popolna udarca v prazno. V obeh primerih so .se iz težnje po višjem vedenju zelo norčevali. Krisuis se ni vrnil. Tiste, ki danes trdijo, da zdaj ne bo pustil več dolgo čakati nase in da bi se bilo zaradi tega pri|X)ročljivo pripraviti na ta dogodek s tem, da bi v.stopili v to ali ono ločino ali cerkev, je po pravici mogoče obravnavati s precejšnjim nezaupanjem. Sicer nihče ne more dokazati, da sc Kristus nekega dne res ne bo vrnil in s tem empirično dokazal učlovečenje Boga. Toda na to ztlaj čakamo že malce dolgo. Prav tako ne more nihče dokazati, da sta .se Mar.x in Engels motila, ko sta razglasila: "... buržoazija ... je skovala orožje, ki ji prinaša smrt." Mogoče se bo čedalje večje pome.ščanjenje evropskega in severnoameriškega proletariata v naslednjem stoletju z globalizacijo tržišča delovne sile vrnilo v prvotno obliko. Kot resnično bi se lahko izkazalo tudi to, da je buržoazija "nesposobna ... vladati, ker je nespo.sob-na, da bi svojemu sužnju zagotovila eksistenco celo znotraj sužnosti", in mogoče bo potem prišlo še do razpada kapitalizma in do tega, da bo oblast prevzel krepostni, raz.svetljeni Proletariat. Mogoče sta .se Marx in Engels v ča.sovnem poteku le uštela za stoletje ali dve. Po drugi strani pa je kapitalizem v preteklosti prestal že marsikatero krizo, in tudi na nastop tega proletariata čakamo zdaj že kar veliko časa. Mučenci po krščansko, mučenci po sociaIi.stično Nol?en posmehovalec ne more biti prepričan, da to, kar glolxjko verni kristjani označujejo kot "prenova človeka v Jezusu Kristusu", ni dejansko povezano z izkušnjo čudežtie notranje spremembe. Toda obnašanje ti.stih, ki mislijo, da so .se na ta način prerodili, se očitno ne razlikuje tako jasno otl njihovega prejšnjega obnašanja kot smo upali, če dolgo čakamo na to, da bi se kristjani v blaginji obnašali dostojneje kot pogani v blaginji. Prav tako ne moremo biti gotovi, da se nekoč vendarle ne bodo pojavili novi ideali in nadomestili liste, ki .sta jih Marx in Engels zaničljivo imenovala "buržoazna osebnost, buržoazna samostojnost in buržoazna svoboda". Toda še vedno potrpežljivo čakamo na to, da bi nam režimi, ki se sami označiijejo za "marksistične", pojasnili, kakšni naj bi bili ti novi ideali v potlrobnostib in kako naj bi jih uresničili v praksi. Do zdaj .so .se tovrstni režimi še vedno izkazali kot vrnitev v prednizsvetljensko barbarstvo in nikoli kot prva stopnja k porazsveiljenski utopiji. Gotovo še vedno obstajajo ljudje, ki berejo krščansko Sveto pismo, da bi izvedeli, kaj nas čaka v naslednjih letih ali stoletjih. Ronald Reagan na primer je spadal mednje. Do pred nedavnim so mnogi intelektualci z enakim namenom brali Komunistični manifest. In tako kot .so kristjani priporočali priz;mesljivost in nam zagotavljali, da je nepošteno Krisusa ocenjevati po napakah njegovih grešnih služabnikov, so marksisti zagotavljali, da vsi dozdajšnji "marksistični" režimi niso bili nič drugega kol groteskne izroditve tega, kar je pravzaprav hotel Marx. Redki marksisti, ki danes še obstajajo, priznavajo, da komimistične partije Lenina, Maa in Castra niso bile niti najmanj podobne proletariatu, ki je prišel na oblast, v Marxovih sanjah in da so, nasprotno, bile samo orodje v rokah avtokratov in oli-garhov. Vendarle bo nekega dne nastopila prava revolucionarna, prava proletarska stranka - stranka, katere zmagoslavje nam bo prineslo svobodo, ki .se od "me.ščan-ske svobode" razlikuje tako očitno, kot se krščanski nauk, po katerem bi morala biti zakon našega ravnanja samo ljubezen, razlikuje otI samovoljnih predpisov Tretje Mojzesove knjige. Večina od nas ne more več prav resno jemati v.seh teh otilogov in zagotovil, pa naj so jih izrekli kristjani ali marksisti. Toda zaradi tega v Novi zavezi in v Komunističnem manifestu ne nehamo in ne smemo nehati iskali navdiha in spodbude. Kajti oba dokumenta sta izraz istega upanja: da se lx>mo nekega dne pripravljeni in sposobni soočiti s potrebami vseh ljudi s takim spoštovanjem in s tako obzirnostjo, kot jih čutimo do potreb tistih, ki so nam najbližje in ki jih imamo radi. Obe besedili sta z leti celo pridobili moč navdiha. Kajti vsako od njiju je ustanovni dokimient gibanja, ki je veliko naredilo za svobodo ljudi in z;i enakopravnost med njimi. Spričo hitre rasti prebivalstva po letu 1848 bi bilo mogoče zuigovarjati tezo, da sta obe be.sedili medtem spodbudili enako veliko število (Xjgumnih, na žrtve pripravljenih moških in žensk, ki so postavili na kocko lastna življenja in lastno srečo, da bi prihodnjim rodovom prihranili nepotrebno trpljenje. Zdaj je mogoče že enako veliko socialističnih in krščanskih mučencev. Ce bo človeško upanje prestalo bojne glave, napolnjene z bakterijami vraničnega prisada, jedrsko orožje v velikosti kovčka, prenaseljenost planeta, globalizirani trg delovne sile in ekološke katastrofe naslednjega stoletja, če bomo imeli potomce, ki se bodo čez sto let .še lahko sklicev~ali na zgodovinsko izročilo in lx>do lahko iz preteklosti črpali navdih, potem bodo mogoče menili, da so sveta Neža in Rosa Luxemburg, sveti Franči.šek in sindikalist F.ugene Deb.s, belgij.ski misijonar pater Damien in francoski sociali.st jean Jaurčs skupaj pripadali istemu gibanju. Tako kot Novo zavezo še vetino berejo milijoni ljudi, ki se ne zadržujejo dolgo pri vprašanju, ali se bo Kri.stus nekega dne res vrnil v svojem veličastju ali ne, tako Komimistični manifest še vedno berejo tudi ti.sti med nami, ki upajo in verjamejo, da je dejanska .socialna pravičnost do.scgljiva brez revolucije, kot jo je prerokoval Marx, in da bi lahko nastala brezrazredna družba, svet, "v katerem je svoboden razvoj slehernega pogoj za svobodni razvoj vseh", kot rezultat tega, kar je Marx odpravil kot "meščanski reformizem". Starši in učitelji bi morali mlade ljudi spodbujati, da bi brali olx: knjigi. Bilo bi koristno za moralno držo mladih. Svoje otroke moramo vzgajali tako, da se jim bo zdelo nevzdržno, da mi, bralci dnevnika Frankfurter Allgemeine, ki sedimo za pi.salnimi mizami in .se s prsti sprehajamo jx) tipkovnicah, zaslužimo de.seikrat več kot ljudje, ki .si pri čiščenju naših toalet mažejo prste, in stokrat več kot tisti, ki v tretjem svetu sestavljajo naše tipkovnice. Skrbeti moramo za to, da bi države, ki so bile industrializirane najprej, zdaj pa so stokrat lx)gatejše kot tiste, ki še niso industrializirane, to dejstvo skrbelo in žalostilo. Naši otroci bi se morali že od mladih nog učiti razumevati, da neenakost med njihovo srečo in nesrečo drugih otrok ne izvira niti iz Božje volje niti ni nujna cena gospodarske učinkovitosti, ampak tragedija, ki .se ji je mogoče izogniti. Kar .se da zgodaj bi si morali začeti delati skrbi s tem, kako bi bilo mogoče svet spremeniti tako, da ne bi bilo nikomur več treba stradati, medtem ko se drugi zaradi prenasičenosti skorajda zadušijo. Otroci naj berejo oboje - Kristusovo sporočilo o bratstvu med ljudmi in be.sedi-lo, v katerem Marx in FIngels predstavljata, kako zelo industrijski kapitalizem in .s\'obodni trgi (čeprav so se že zdavnaj izkazali kot nepogrešljivi) ovirajo in otežujejo dosego tega bratstva. Videti morajo, da njihovemu življenju zraste smisel, če si prizadevajo za uresničitev tistega moralnega potenciala, ki je značilnost naše sposobnosti za izmenjavo z drugimi in za sporazinnevanje o naših jxxrebah in naših upanjih. Morali bi izvedeti tako za krščanske občitie, ki .so se zbirale v katakombah, kot z;t delavske demonstracije, ki .so se dogajale na trgih mest. Kajti obe vrsti hudodelskih združenj sta bili v dolgotrajnem prcKesu uresničevanja tega potenciala enako važni. Moč navdiha Nove zaveze in Komunističnega manifesta ni zmanjšana s tem, da so milijone ljudi za.sužnjevali, mučili in v smrt zaradi lakote gnali pošteni, moralno trdni ljudje, ki .so .se za upravičevanje .svojih dejanj sklicevali na razdelke iz katerega od teh dveh besedil. Spomin na temnice inkvizicije in na zasliševalne celice KGB-ja, na neznan.sko pogoltnost in aroganco kr.ščan.ske duhovščine in komunistične nomenklature nas mora brezpogojno odvračati od tega, da bi dali moč ljudem, ki trdijo, da vejo, kaj "hoče" Bog ali zgodovina. Vendar pa je razlika med vt^denjem in upanjem. Pogosto si upanje nadene obliko lažnih prerokb, in tako je tudi v teh dveh dokumentih. Pa vendar je upanje na .socialno pravičnost edina osnova za človeka vretino življenje. Krščanstvo in marksizem sta .še naprej sposobna povzročati nemajhno zlo, saj lahko tudi še danes hinavski moralni apostoli ali egomanski gangsterji zelo učinkovito navajajo tako Noro zarezo kot Konuinističiii manifest. V moji lastni državi je na primer organizacija, ki se imenuje Krščanska koalicija (The Christian Coalition), vzela v klešče republikansko stranko (in s tem kongres). Vodje tega gibanja so milijone volivcev prepričali o tem, da je obdavčitev premožnega predmestja v korist obubožanih getov nekr.ščanska stvar S sklicevanjem na "krščan.ske družinske vrednote" ta "koalicija" razširja tezo, da vlada Združenih držav Amerike, ki otrokom za delo nezmožnih in neporočenim materam z otroki |X)nuja roko pomoči, "spoeseda še vedno poimenuje močno silo, ki se zavzema za dostojanstvo in enakost med ljudmi. S tega zornega kota je "socializem" le drugo ime za isto silo - aktualizirano, natančneje izraženo ime. "Krščanski .socializem" je vsekakor besedno preobilje; dandanes ne more nihče upali na bralstvo, ki ga pridigajo evangeliji, ne da bi hkrati upal tudi na lo, da demokratične vlade prerazdelju-jejo denar in možnosti na način, kol jih trg sam od .sebe ne bi nikoli. Nihče ne more resno jemati Nove zaveze kot moralnega imperativa, ne da bi prav tako resno jemal potrebo po taki prerazdelitvi. Čeprav Komunistični manifest deluje zastarelo, pa vendarle na še vedno občudovanja vreden način formulira pomembno lekcijo, ki smo jo vzeli spričo nezaus-lavljenega industrij.skega kapitalizma: da padec avtoritarnih vladavin in vzpostavitev ustavne demokracije ne zadoščata za zagotovitev enakosti in dostojanstva med ljudmi. Danes jc ravno tako kol leta 1848 res, da bodo bogati vedno poskušali postati še lx)gaiejSi, s tem pa revne delajo .šc revnej.še, da lx) popolna preobrazba tlela v blago privedla do obubožanja mezdnih delavcev in tla je "moderna državna oblast... le odbor, ki upravlja skupnosine posle v.sega buržoaznega razreda". Razlikovanje meti buržoazijo in proletariatom utegne biti danes tako z;istarelo kot tisto med |X>gani in kristjani, lotla če namesto "buržoazija" vstavimo izraz "najbt)gatejših 20 odstotkov" in za "proletariai" izraz "preostalih 80 odstotkov", večina stavkov Manifesta še vetino zveni resnično. (Priznam, da v razvitih tlržav-ah blaginje, kakršna jc Nemčija, zvenijo nekaj manj resnično kot v državah, kot je moja lastna, kjer je pogoltnost vctino prevladovala in je tlržava blaginje vseskozi ostala neizoblikovana.) Tutli teza, da je vsa zgodovina "zgodo\'ina razrednih bojev", je še vctino resnična, če jo razumemo tako, da bodo v vsaki kulturi, v vsaki obliki vladavine in v vsakem predstavljivem polt>žaju (npr. v Angliji, ko je Henrik Vili. raz-pu.stil .samo.stane, v Indoneziji po otihotlu Nizozemcev, na Kitajskem po Maovi smrti, v Veliki Britaniji in v ZDA |>od niatchcrjcvo in Rcaganom) tisti, ki že imajo denar in oblast, vsem drugim lagali, jih goljufali in jim kradli, da bi sebi in svojim potomcem vedno zagotovili monopol na oboje. Kolikor zgodovina ponuja moralno dramo, gre pri tem za boj proti takim monopolom. Kjer je krščaaski nauk dal argimiente za odpravo suženjstva in v boju proti ameriškemu pendantu nLrnl>erškim zakonom, [predpisom o rasnem razlikovanju, .se kaže krščanstvo z najbolj.še plati. Kjer je marksistični nauk pomagal ostriti zavest delavcev - ko jim je pojasnjeval, kako jih goljufajo -, tam se kaže marksizem z najboljše plati. Kjer sta se oba nauka povezala, recimo v gibanju Socialni evangelij (Social Gospel), ki je nastalo proti koncu 19. stoletja v ZDA, v teologiji Paula Tillicha ali Walterja Rau.schenbu.scha, ki je spadal med utemeljitelje gibanja Socialni evangelij ali v mnogih močno socialistično zaznamovanih papeških encik-likah, sta lx)j za socialno pravičnost dvignila nad kontroverze med vernimi in nevernimi. Te kontroverze bi dejansko bilo treba preseči. Dojeti bi morali, kaj nam daje razvmieti Nova zaveza: da je vprašanje, kako mi na zemlji ravnamo eden z drugim, veliko pomembnejše od izida vseh debat o obstoju in stanju .sveta v onstranstvu. Sindikalno gibanje, v katerem sta Marx in Engels videla le prehodno stopnjo na poti k ustanavljanju revolucionarnih političnih strank, ,se je izkazalo kot najbolj navdihujoče utelešenje krščanskih kreposti o ne.sebičnosti in ljubezni do bližnjega v zgodovini. Vzpon sindikatov je, moralno gledano, najbolj ohrabrujoč razvoj novega \eka. V njem se je izrazilo glasno, ne.sebično junaštvo, kot nikjer drugje sicer. Čeprav so mnogi sindikati .sča.soma postali izprijeni in so mnogi drugi okosteneli, z moralno držo daleč presegajo cerkve in gospodarska |x>djetja, vlade in imiverze. Kajti sindikate so ustanovili moški in ženske, ki bi lahko ogronuio izgubili, ki .so postavili na kocko svoja delovna mesta in s tem možnost, da svoje družine oskrbijo z najpotrebnejšim. To tveganje so zavoljo boljše prihodnosti vzeli nase, in mi vsi jim dolgujemo veliko hvaležnost. Organizacijam, katere so ustanovili, zaradi njihove žrtve pripada čisto posebna čast. Komunistični manifest je navdihnil ustanovitelje večine velikih sindikatov. S sklicevanjem na njegove besede .so lahko j^ripeljali na ulice milijone ljudi stavkat proti ponižujočim delovnim pogojem in skrajno nizkim plačam. Te liesede so krepile vero stavkajočih v to, da njihova žrtev - odločenost, da raje pustijo lastne otroke v pomanjkanju, kot da bi |X)pustili zahtevam lastnikov po čedalje večjih dobičkih - ni bila zaman. Dokument, ki lahko doseže kaj takega, lx) vedno spadal med zaklade naše intelektualne in duhovne dediščine. Kajti Manifest je razložil, kar so delavci spoznavali postopno: da ".se moderni delavec, namesto da bi se vz|>enjal z napredkom industrije, čedalje globlje pogrezat pod pogoje .svojega lastnega razreda". Tej nevarnosti sta vsaj Evropa in Severna Amerika z;ičasno ušli -ziihvaljujoč pogumu delavcev, ki so se pri branju Komunističnega manifesta opogumili in zahtevali .svoj delež pri politični oblasti. Če bi čakali na krščansko ljubezen do bližnjega in na dobrodelnost tistih, ki so bili nad njimi, bi bili njihovi otroci še danes nevedni in slabo hranjeni. Mogoče .so besede evangelija in tiste iz Komunističnega manifesta ljudi v enaki meri napolnile s pogumom in navdihom. Toda v mnogih pogledih je Manifest za mlado generacijo vendarle še primernejše branje cxl evangelijev. Nova zaveza ima namreč zaradi sN'oje iismeriive v onostranstvo nemajhne morahie nejasnosti - s tem ko podpira predstavo, da lahko odmislimo vprašanje našega individualnega odnosa do Boga, naše individualne možnosti za odrešenje in o naši udeležbi pri skupnem prizadevanju za končanje nekoristnega trpljenja. Mnogi odlomki v evangelijih so sužnjelastnikom dajali vtis, da lahko z mirno vestjo vihtijo svoje biče naprej, in bogatim dajali mi.sliti, da lahko revne mirno .še naprej puščajo stradati. V neipc.sa bodo pri.šli kljub temu, kajti grehi jim bodo odpuščeni, saj so vendar priznali Kristusa za svojega gospoda. Bratstvo tostran utopije Nova zaveza je dokimient antike in sprejema osnovna prepričanja grških lllo-zolbv, ki so vedno poudarjali, da se idealno življenje človeka izpolnjuje v kontem-placiji imiverzalnih resnic. Po tem prepričanju se socialne razmere človekovega bivanja ne bodo nikoli bistveno spremenile - vedno bodo okoli nas reveži, mogoče tudi sužnji. Zato .so pi.sci Nove zaveze preusmerili pozornost z možnosti z^i boljšo prihodnost na tem svetu na upanje na neobremenjeno življenje po smrti. Utopijo so si lahko predstavljali v povsem drugem svetu. Mi, moderni, prekašamo stare - tako pogane kot kristjane - v tem, da si lahko zelo dobro predstavljamo utopijo na zemlji. V 18. in 19. stoletju .sta Evropa in Severna Amerika doživeli množični zasuk človeškega upanja: od večnosti k prihodnosti, od špekulacij o tem, kako bi bilo mogoče doseči Božjo naklonjenost, do načrtov za srečno življenje prihodnjih rodov. Ta zavest, da bi lahko bila prihodnost človeštva drugačna kot njegova preteklost, in sicer ne da bi v to morale poseči nadnaravne sile, .se v Komunističnem manifestu izraža na čudovit način. Najbolje pa bi najbrž bilo, če bi našli nov dokinnent, ki bi otrokom posredoval navdih in upanje in pri tem ne bi bil obremenjen s pomanjkljivostmi Nove zaveze in tudi ne Komunističnega manifesta. Dobro bi bilo, če bi imeli reformistično besedilo brez apokaliptičnega značaja teh dveh knjig - Ipesedilo, ki ne bi trdilo, da mora biti "v.se" novo, da je pravičnost "mogoče do.seči samo z nasilnim prevratom vsega dosetlanjega družbenega reda". Dobro bi bilo, če bi imeli dokiuiient, ki bi razlagal jxjsameznosti tostranske utopije, ne da bi trdil, da bo ta utopija nastopila v trenutku in se pojavila že gotova, takoj ko bo nastopila le ta ali ona "odločilna" sprememba - ko bo odpravljena zasebna lastnina ali ko .se bo Jezus vselil v srca v.seh nas. .Skratka, najbolje bi bilo, če bi lahko shajali brez prerokb in brez pretenzij na višje vedenje glede sil, ki usmerjajo zgodovino - če bi se lahko velikodušno upanje olxlržalo brez takih zagotavljanj. Nekega dne bomo mogoče imeli tiiko novo besedilo, ki bi ga lahko dali svojim otrokom - l>e.sedilo, ki bi .se odpovedalo prerokbam in bi vendarle izražalo enako hrepenenje po bratstvu kot Nova zaveza in bi bilo tako izpolnjeno z jasnimi sjxpznanji najnovejših oblik naše nečloveškosti, ko imamo opravka eden z drugim, kot je Komunistični manifest. Do tedaj pa moramo biti hvaležni za dve besedili, ki sta nas naredili nekoliko boljše - ki sta nam do neke mere pomagali preseči našo surovo sebičnost in naš civilizirani sadizem. Pivvedel: Peter Weiss