UNIVERZA V LJUBLJANI, ZDRAVSTVENA FAKULTETA 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Tajda Habermut 
 
UPORABA SISTEMA COBISS+ IN APLIKACIJE 
MCOBISS PRI ŠTUDENTIH ZDRAVSTVENE 
FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI 
Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Ljubljana, 2023
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
 
 
 
 
Ključna dokumentacijska informacija 
 
 
Ime in PRIIMEK: Tajda HABERMUT 
 
Naslov pisne naloge: Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih 
Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani.  
Kraj: Ljubljana  
Leto: 2023 
Št. strani: 37 Št. slik: 29 Št. preglednic: 0 
 
Št. prilog: 1 Št. strani prilog: 4 Št. referenc: 23 
 
Strokovno usposabljanje za bibliotekarski izpit je potekalo v: Univerza v Ljubljani, 
Zdravstvena fakulteta 
Mentorica v času strokovnega usposabljanja: Vesna DENONA, Univerza v Ljubljani, 
Zdravstvena fakulteta 
UDK: 017/019-057.875(043)(0.034.2) 
Ključne besede: COBISS+, mCOBISS, informacijska pismenost, informacijsko vedenje, 
visoko šolstvo 
Izvleček 
 
Knjižnični katalog je urejen popis gradiva, ki obsega različno knjižnično gradivo, tako v tiskani 
kot elektronski obliki. Uporabniki lahko s pomočjo kataloga ugotovijo, katero gradivo ima 
knjižnica, knjižničnemu osebju pa le-ti služijo za dopolnjevanje knjižnične zbirke in 
posredovanje informacij. Cilj naše raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri študentje 
uporabljajo sistem COBISS+ in aplikacijo mCOBISS. Zanimali so nas tudi načini iskanja, 
pogostost uporabe, načini prijave, uspešnost iskanja, uporaba funkcij, težave pri iskanju in način 
opravljanja rezervacij ter podaljšanja gradiva. Za izpolnitev anketnega vprašalnika smo prosili 
1710 študentov, od tega jih je anketo v celoti izpolnilo 155. S pomočjo anketnega vprašalnika, 
ki je zajemal 14 vprašanj, smo ugotovili, da le-ti pogosteje uporabljajo sistem COBISS+ za 
iskanje gradiva, podaljšanje in rezervacije v primerjavi z mCOBISS. Spletna aplikacija jim 
omogoča večji zaslon in s tem lažje iskanje v primerjavi z mobilno aplikacijo. Najpogosteje 
iščejo po osnovnem iskanju, kjer imajo popolne podatke (npr. točen naslov knjige), najmanj pa 
uporabljajo ukazno iskanje, saj je zahtevnejše za uporabo. Najpogosteje iščejo po naslovu, 
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
 
 
 
 
avtorju in ključnih besedah. Glede uporabe funkcij se je izkazalo, da anketiranci pogosteje 
uporabljajo omejitev iskanja na določeno knjižnico, frazno iskanje in filtriranje glede na vrsto 
in vsebino gradiva, medtem ko najmanj uporabljajo krajšanje besed, logične operatorje, 
filtriranje zadetkov na stran ter filtriranje glede na predmet. Iz rezultatov je razvidno, da imajo 
anketiranci največ težav glede poznavanja funkcij ali da se pri iskanju gradiva zatipkajo in ne 
dobijo zadetkov. Kljub vsemu so navedli, da so pri iskanju gradiva uspešni.  
  
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
 
 
 
 
KAZALO VSEBINE 
 
1 UVOD ................................................................................................................................. 1 
2 INFORMACIJSKA PISMENOST IN INFORMACIJSKO VEDENJE V VISOKEM 
ŠOLSTVU .................................................................................................................................. 2 
2.1 INFORMACIJSKA PISMENOST .............................................................................. 2 
2.2 INFORMACIJSKO VEDENJE ................................................................................... 3 
2.3 INFORMACIJSKO VEDENJE PRI UPORABI MOBILNIH NAPRAV ................... 5 
3 COBISS+ ............................................................................................................................. 5 
3.1 PRIJAVA V SPLETNO APLIKACIJO COBISS+ ..................................................... 7 
3.2 NAČINI ISKANJA ...................................................................................................... 8 
3.3 MOJ PROFIL COBISS+ ........................................................................................... 10 
3.4 TEHNIKE IN NAČELA PRI ISKANJU ................................................................... 14 
4 MOBILNA APLIKACIJA mCOBISS .............................................................................. 16 
5 PREGLED DOSEDANJIH RAZISKAV O COBISS+ IN MCOBISS ............................. 18 
6 RAZISKOVALNI PROBLEM, RAZISKOVALNA VPRAŠANJA IN HIPOTEZE ...... 20 
7 RAZISKOVALNA METODA ......................................................................................... 21 
7.1 REZULTATI ANKETE ............................................................................................ 22 
8 RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI ......................................................................................... 33 
9 NAVEDENI VIRI IN LITERATURA .............................................................................. 35 
PRILOGA 1: ANKETNI VPRAŠALNIK ................................................................................... I 
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
 
 
 
 
KAZALO SLIK 
 
Slika 1: Wilsonov model informacijskega vedenja (Wilson, 1999) ........................................... 4 
Slika 2: Baze podatkov v COBISS+ ........................................................................................... 7 
Slika 3: Načini prijave v COBISS+ ............................................................................................ 8 
Slika 4: Osnovno iskanje v COBISS+ ........................................................................................ 9 
Slika 5: Izbirno iskanje v COBISS+ ........................................................................................... 9 
Slika 6: Ukazno iskanje v COBISS+ ........................................................................................ 10 
Slika 7: Moja knjižnica v profilu uporabnika COBISS+ .......................................................... 11 
Slika 8: Možnost dodajanja nove police v profil uporabnika COBISS+ .................................. 12 
Slika 9: Možnost »Moje police« v COBISS+ .......................................................................... 12 
Slika 10: Omejitev zapisov na stran v »Moji polici« COBISS+ .............................................. 12 
Slika 11: Možnosti shranjevanja poizvedbe v COBISS+ ......................................................... 13 
Slika 12: Pregled shranjenih poizvedb v COBISS+ ................................................................. 13 
Slika 13: Logični (Boolovi) operatorji (Coordenadoria do SIBi – Unitau, b. d. ) .................... 15 
Slika 14: Prikaz mobilne aplikacije mCOBISS ........................................................................ 17 
Slika 15: Videoposnetki za pomoč uporabnikom pri prijavi v aplikacijo ................................ 18 
Slika 16: Stopnja študija anketirancev ..................................................................................... 22 
Slika 17: Pogostost uporabe COBISS+ in mCOBISS .............................................................. 23 
Slika 18: Razlogi za neuporabo COBISS+ in mCOBISS ........................................................ 24 
Slika 19: Razlogi za pogostejšo uporabo COBISS+ v primerjavi z mCOBISS ....................... 25 
Slika 20: Razlogi za pogostejšo uporabo mCOBISS v primerjavi z COBISS+ ....................... 26 
Slika 21: Način prijave v COBISS+ in mCOBISS ................................................................... 26 
Slika 22: Pogostost uporabe COBISS+ in mCOBISS .............................................................. 27 
Slika 23: Način iskanja v COBISS+ ali mCOBISS .................................................................. 28 
Slika 24: Spremljanje in uporaba navedenih možnosti v COBISS+ in mCOBISS .................. 29 
Slika 25: Načini iskanja gradiva v COBISS+ in mCOBISS .................................................... 29 
Slika 26: Pogostost uporabe funkcij iskanja v COBISS+ in mCOBISS .................................. 30 
Slika 27: Uporaba storitev rezervacije in podaljšanja gradiva ................................................. 31 
Slika 28: Uspešnost iskanja gradiva v COBISS+ in mCOBISS ............................................... 32 
Slika 29: Težave pri iskanju gradiva v COBISS+ in mCOBISS .............................................. 33 
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
 
 
 
 
ZAHVALA 
 
Najprej iskrena hvala mentorici Vesni Denona za strokovno vodenje, ideje, usmeritve, pregled 
naloge in čas, ki ga je namenila za moje strokovno usposabljanje. 
 
 Prav tako bi se rada zahvalila sodelavki Katji Žerjal, ki mi je ob usposabljanju pomagala s 
strokovnimi nasveti.  
 
Iskrena hvala tudi študentom, ki so sodelovali v raziskavi.  
 
Posebej bi se rada zahvalila družini in partnerju, ki so mi ves čas stali ob strani, me 
spodbujali, motivirali in verjeli vame.  
 
Zahvaljujem se tudi dr. Petri Kunc, prof. slov., za lektoriranje naloge. 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
1 
 
1 UVOD 
 
V današnji družbi si uporabniki želijo v čim krajšem času pridobiti čim več relevantnih 
informacij, ki bi zadovoljile njihove potrebe. Pomembno je, da obstajajo možnosti, s katerimi 
si lahko olajšajo iskanje informacij (Debevc, 2019). Ena izmed ključnih nalog visokošolskih 
knjižnic je, da svojim uporabnikom zagotovijo ustrezno informacijsko podporo glede novih 
oblik učenja (Ambrožič, 2014). 
 
Knjižnični katalog je urejen popis gradiva po katalogizacijskih pravilih, ki zajema dve glavni 
funkciji – iskalno (kjer na enostaven način najdemo želeno knjigo in ostalo gradivo) in zbirno 
(v katalogu imamo na enem mestu zbrano gradivo s skupnimi značilnostmi, npr. isti avtor, 
naslov ... ). Prav tako je katalog posrednik med knjižničnim gradivom in uporabniki, s pomočjo 
katerega lahko ugotovijo, kaj knjižnica ima in česa nima (Petek, 2000). Knjižnice s svojimi 
spletnimi storitvami omogočajo, da lahko uporabnik do gradiva dostopa z različnih lokacij – 
bodisi iz šole, doma, delovnega mesta … (Rap, 2015). Uporabnik ima za iskanje gradiva na 
voljo spletno aplikacijo COBISS+ in mobilno aplikacijo mCOBISS. V mreži COBISS.net 
sodeluje osem držav, in sicer Albanija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Kosovo, 
Severna Makedonija, Slovenija in Srbija. Lah (2018) navaja, da spletna aplikacija COBISS+ 
omogoča iskanje po vzajemnem katalogu, lokalni bazi podatkov, drugih bazah in 
informacijskih virih. Poleg spletne aplikacije pa so, kot pravi Batič (2020), leta 2012 na Inštitutu 
informacijskih znanosti v Mariboru pričeli razvijati še mobilno aplikacijo mCOBISS. 
 
V teoretičnem delu naloge bomo na kratko predstavili informacijsko pismenost in 
informacijsko vedenje v visokem šolstvu, in sicer merila informacijske pismenosti in nivoje 
informacijskega vedenja. V naslednjem koraku bomo prikazali možnosti uporabe COBISS+ in 
mCOBISS. Sledil bo empiričen del, kjer bomo z raziskavo ugotavljali pogostost uporabe 
spletnega kataloga COBISS+ in mobilne aplikacije mCOBISS, ustrezne razloge za pogostejšo 
uporabo le-tega, uporabo tehnik pri iskalnih poizvedbah ter storitvi, kot sta rezervacija in 
podaljšanje gradiva s strani študentov Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani. Rezultati 
nam bodo služili za evalvacijo knjižnice, kot tudi za možnost za izboljšave v prihodnje. 
 
Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani je najmlajša fakulteta ljubljanske univerze. Je 
izobraževalna in raziskovalna ustanova, ki nudi študij smeri sanitarnega inženirstva, babištva, 
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
2 
 
delovne terapije, fizioterapije, radiološke tehnologije, ortotike in protetike, laboratorijske zobne 
protetike in zdravstvene nege. V okviru fakultete knjižnica opravlja svojo dejavnost za potrebe 
pedagoškega in raziskovalnega dela na področju zdravstvenih ved. Namenjena je 
visokošolskim učiteljem, študentom, znanstvenim delavcem in sodelavcem ter drugim 
uporabnikom, saj svojo dejavnost opravlja kot javno službo. Knjižnica pridobiva, obdeluje, 
hrani in posreduje knjižnično gradivo, uvaja in nudi pomoč uporabnikom pri iskanju 
knjižničnega gradiva in pridobivanju informacij o gradivu in iz gradiva, izvaja medknjižnično 
izposojo, izdeluje bibliografije visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih 
sodelavcev, sodeluje pri koordinaciji nabave revij in opravlja še ostala dela, ki so opredeljena 
v zakonskih in podzakonskih aktih, ki urejajo dejavnost visokošolskih knjižnic. Prav tako 
zagotavlja obsežno in kakovostno zbirko tiskanih in elektronskih virov ter podpira 
vseživljenjsko učenje (Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, b. d.).  
 
2 INFORMACIJSKA PISMENOST IN INFORMACIJSKO VEDENJE V VISOKEM 
ŠOLSTVU 
 
2.1 INFORMACIJSKA PISMENOST 
 
Informacijska pismenost je opredeljena kot skupek spretnosti in znanj. Posameznik je zmožen 
prepoznati in opredeliti, kdaj informacije potrebuje, jih zna uspešno poiskati, kritično 
ovrednotiti, vključiti informacije v že obstoječe znanje in jih učinkovito uporabiti. Zaradi 
poplave različnih virov potrebujejo uporabniki ustrezna informacijska znanja, s katerimi lažje 
razumejo vsebino virov. Prav tako je informacijska pismenost povezana s spretnostmi 
posameznika za uporabo informacijske tehnologije, saj uporabnikom nudi ustrezna tehnološka 
znanja, ki jim omogočajo uporabo računalnikov, programske opreme in podatkovnih zbirk. 
Univerze vsakemu posamezniku omogočijo, da se nauči razvijati intelektualne zmožnosti 
sklepanja in kritičnega razmišljanja, s čimer nenehno napreduje in raste na svoji življenjski poti 
(Merila in kazalci informacijske pismenosti v visokem šolstvu, 2010).  
 
Avtorica Dornik (2011) navaja, da je poslanstvo visokošolskih institucij izrednega pomena, saj 
posamezniku omogočajo motivacijsko okolje, v katerem razvija informacijsko pismenost, 
izpostavlja tudi, da se v slovenskem visokošolskem prostoru informacijska pismenost razvija 
prepočasi, necelovito in preveč fakultativno.  
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
3 
 
V visokem šolstvu so izredno pomembna merila informacijske pismenosti za študente, saj 
omogočijo koncept za ocenjevanje stopnje študentove informacijske pismenosti. Vsak študent 
naj bi usvojil vse stopnje, vendar se študentje med seboj razlikujejo in stopenj ne dosegajo na 
isti ravni in tudi ne enako hitro. Merila razdelijo v pet skupin in dvaindvajset kazalcev 
uspešnosti, kjer naj bi študent usvojil naslednji nabor znanj (Merila in kazalci informacijske 
pismenosti v visokem šolstvu, 2010): 
1. Prvo merilo – zna določiti obseg informacij, ki jih potrebuje (jih opredeli in izrazi 
informacijsko potrebo, prepozna različne vrste in oblike možnih virov, oceni stroške in 
koristi glede pridobivanja informacij ter oceni obseg informacijske potrebe). 
2. Drugo merilo – zna uspešno pridobiti potrebne informacije (izbere najprimernejše 
preiskovalne metode, izvede uspešno iskalno strategijo, uporablja različne metode, 
preoblikuje iskalno strategijo, pridobi ustrezne vire in jih po potrebi tudi uredi). 
3. Tretje merilo – zna kritično ovrednotiti informacije in jih vključiti v že obstoječe znanje 
(povzame osnovne ideje, vrednoti informacije, oblikuje nove koncepte, primerja novo 
znanje s starim, odpravi morebitna neskladja, preverja znanja in ugotovi, če je treba 
preoblikovati poizvedbo). 
4. Četrto merilo – zna uspešno uporabiti informacije za dosego cilja (priprava določenega 
izdelka, spremljanje napredka, predstavitev dela). 
5. Peto merilo – razume ekonomske, pravne in družbene vidike glede informacij (etične, 
pravne in ostale vidike, upošteva zakone in kodekse obnašanja, navede informacijske vire, 
ki jih je uporabil pri pripravi). 
 
2.2 INFORMACIJSKO VEDENJE 
 
Wilson (2000) je prvi, ki uvaja koncept informacijskega vedenja in razloži, da so se do 
nedavnega skoraj v celoti ukvarjali s splošno uporabo knjižnic in ne toliko s potrebami 
uporabnikov pri iskanju vira informacij. V informacijskem vedenju naletimo na vedenje na 
štirih nivojih, in sicer: 
1. informacijsko vedenje je celota človeškega vedenja pri informacijskih virih in kanalih, ki 
vključuje pasivno in aktivno iskanje ter uporabo informacij; uporabnik pri tem vključuje 
osebno komunikacijo z drugimi, kot tudi pasivno spremljanje informacij; 
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
4 
 
2. vedenje pri iskanju informacij pomeni namensko iskanje informacij, ki so posledica 
potrebe po zadovoljitvi določenega cilja; uporabnik lahko pri tem uporablja informacijske 
vire in sisteme; 
3. vedenje pri poizvedovanju je »mikro raven« vedenja, ki ga uporabnik izraža pri iskanju 
informacij; sestavljen je iz interakcij s sistemom, bodisi na nivoju interakcije človek – 
računalnik bodisi na intelektualni ravni (vključevanje mentalne akcije – presojanje glede 
relevantnosti najdenih virov); 
4. vedenje pri uporabi informacij je sestavljeno iz fizičnih in mentalnih dejanj; vključuje 
fizična dejanja, kot je označevanje stavkov/odstavkov v besedilu, ki se uporabniku zdijo 
pomembni, ter miselna dejanja, ki zajemajo primerjavo novih informacij z že obstoječim 
znanjem.  
 
Wilson (1999) v svojem modelu predstavi način svojega razmišljanja glede informacijskega 
vedenja in prikaže, da informacijsko vedenje nastane kot posledica potrebe, ki jo zazna 
uporabnik.  
 
 
Slika 1: Wilsonov model informacijskega vedenja (Wilson, 1999) 
 
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
5 
 
Slika 1 predstavlja medsebojna razmerja med koncepti, ki se pojavljajo pri informacijskem 
vedenju. Uporabnikovo vedenje glede iskanja informacij nastane kot posledica prepoznavanja 
neke potrebe. Uporabnik lahko zahtevo postavi formalnim ali neformalnim informacijskim 
virom, kar se nato pokaže v uspešnem ali neuspešnem iskanju relevantnih informacij. Pri 
uspešnem iskanju uporabnik prejme informacije, s katerimi zadovolji želeno potrebo, pri 
neuspešnem pa mora postopek ponoviti. Uporabnik ima možnost, da informacije išče tudi od 
drugih ljudi in ne samo od informacijskih virov, kar je vidno iz modela. Wilsonov model je 
osnovan predvsem za raziskovalno področje, ne ukvarja pa se z vzročnimi povezavami med 
elementi (Vilar, 2005). 
 
2.3 INFORMACIJSKO VEDENJE PRI UPORABI MOBILNIH NAPRAV 
 
Koncept informacijskega vedenja poleg branja besedil zajema še dostopanje do e-besedil s 
pomočjo elektronskih naprav. Rivo in Žumer (2020) navajata, da so mobilne naprave v zadnjem 
času vedno bolj integrirane v visokošolsko okolje in imajo knjižnice pomembno vlogo pri 
zadovoljevanju teh potreb. Temu so naklonjeni predvsem študenti, ki vsakodnevno uporabljajo 
mobilno tehnologijo. Tudi Walsh (2012) ugotavlja, da posamezniki na mobilnih napravah 
iščejo informacije, ki so povezane z njihovimi trenutnimi razmerami in okoljem (npr. delovni 
čas knjižnice). Avtorica Debevc (2019) izpostavlja, da si v zadnjem času uporabniki želijo v 
čim krajšem času pridobiti čim več relevantnih informacij, ki bi zadovoljile njihove potrebe. 
 
3 COBISS+  
 
Švab in Merčun (2021) navajata, da je knjižnični katalog še vedno zelo pomembno orodje vsake 
knjižnice. V današnjem času je pri načrtovanju katalogov še posebej pomemben odnos 
uporabnika do sistema. Ravno s tega vidika mora biti sistem osnovan tako, da pritegne 
uporabnika k njegovi vnovični uporabi.  
 
COBISS je kooperativni online bibliografski sistem in servis. Predstavlja organizacijski model 
povezovanja knjižnic v nacionalni knjižnični informacijski sistem z vzajemno katalogizacijo, 
vzajemno bibliografsko-kataložno bazo podatkov COBIB in lokalnimi bazami podatkov 
sodelujočih knjižnic, bazo podatkov o knjižnicah COLIB, normativno bazo podatkov CONOR 
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
6 
 
ter s številnimi drugimi funkcijami. Za upravljanje, delovanje in razvoj skrbi Institut 
informacijskih znanosti (IZUM) v Mariboru (Institut informacijskih znanosti, 2016). 
 
COBISS+ je katalog slovenskih knjižnic in je del sistema COBISS. Prosto dostopna aplikacija 
knjižnicam in uporabnikom knjižnic omogoča, da so jim za potrebe iskanja dostopne različne 
baze podatkov (Institut informacijskih znanosti, 2023b): 
 vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB, 
 lokalne baze podatkov, 
 specializirane baze podatkov (domačih in tujih ponudnikov). 
 
COBISS+ omogoča spletni dostop do številnih baz podatkov. Trenutno je v COBISS+ 
vključenih 925 slovenskih knjižnic. Izbiramo lahko med naslednjimi bazami (Institut 
informacijskih znanosti, 2023b): 
 katalog knjižnic –  vseh knjižnic v Sloveniji, izbrane skupine knjižnic (npr. knjižnice 
Univerze v Ljubljani – UL) ali katalog le ene izbrane knjižnice, 
 ADZ – Akademska digitalna zbirka Slovenije, 
 DiKUL – Digitalna knjižnica UL, 
 mEga – iskalnik NUK, 
 UM:NIK – iskalnik Univerze v Mariboru, 
 Digital:UP – Digitalni portal Univerze na Primorskem, 
 druge baze podatkov (npr. Colib, Conor, SGC …), 
 druge informacijske vire (npr. JCR, SNIP, DOM/UKM …) in 
 Unpaywall – zbirka prostodostopnih znanstvenih člankov. 
 
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
7 
 
 
Slika 2: Baze podatkov v COBISS+ 
 
Uporabniku sta za iskanje gradiva na voljo spletna aplikacija COBISS+ in mobilna aplikacija 
mCOBISS (aplikacija je prilagojena mobilnim napravam).  
 
3.1 PRIJAVA V SPLETNO APLIKACIJO COBISS+ 
 
Uporabnik se lahko v sistem COBISS+ prijavi na več načinov. Na spletni strani COBISS+ se s 
klikom na »Moj profil« prijavi in izbere način prijave (Slika 3). Prva možnost je »Moja 
knjižnica«, kjer se prijavi z akronimom knjižnice (npr. VSZLJ, Zdravstvena fakulteta, 
Ljubljana), številko knjižnične izkaznice in geslom. Druge možnosti so prijava z ArnesAAI, 
Googlom ali e-naslovom (Institut informacijskih znanosti, 2023b). 
 
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
8 
 
 
Slika 3: Načini prijave v COBISS+ 
 
3.2 NAČINI ISKANJA 
 
Uporabnik lahko v spletni aplikaciji išče s pomočjo treh načinov iskanja – osnovno, izbirno in 
ukazno. Osnovno iskanje je namenjeno splošnemu poizvedovanju in se uporabi, kadar ima 
uporabnik popolne podatke (npr. točen naslov knjige) in vpiše besede ali frazo (Slika 4). Za 
izbirno in ukazno iskanje se uporabnik odloči, ko želi natančneje oblikovati iskalno zahtevo. 
Izbirno iskanje je napredno iskanje, ki uporabniku omogoča, da si iskanje omeji z izbiro filtrov 
in kombinacijo logičnih operatorjev (IN, ALI, IN NE) (Slika 5). Ukazno iskanje je zahtevnejše 
in je namenjeno tistim, ki zelo dobro poznajo iskalno sintakso in strukturo podatkov v 
bibliografskem zapisu. Pri iskalni zahtevi se uporabljajo predpone in pripone, logični operatorji 
in operatorji bližine (Slika 6) (Institut informacijskih znanosti, 2023b). 
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
9 
 
 
Slika 4: Osnovno iskanje v COBISS+ 
 
 
Slika 5: Izbirno iskanje v COBISS+ 
 
 
 
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
10 
 
 
Slika 6: Ukazno iskanje v COBISS+ 
 
3.3 MOJ PROFIL COBISS+ 
 
V primeru, da se v COBISS+ uporabnik ne prijavi, ima na voljo samo možnost iskanja. S 
prijavo lahko izkoristi funkcionalnost sistema in uporabniški vmesnik prilagodi glede na svoje 
želje in interese. Na voljo ima »Moj profil«, kjer lahko dostopa do: 
1. »Moja knjižnica«, kjer ima uporabnik prikaz nad vsemi knjižnicami, v katere je včlanjen 
(npr. Zdravstvena fakulteta, Ljubljana). Za vsako knjižnico posebej se mu izpiše akronim 
knjižnice (VSZLJ), ime člana knjižnice (npr. Tajda Habermut), številka knjižnične 
izkaznice (npr. 16196), število enot izposojenega (npr. 2)/rezerviranega in drugega gradiva 
ter spletnih virov. Prav tako lahko sam doda  (klik na ikono:           ) ali 
odstrani izbrano knjižnico (z ikono ), v katero je včlanjen. V primeru, da isto 
knjižnico obiskujejo tudi ostali družinski člani, lahko doda več članstev za isto knjižnico 
(Institut informacijskih znanosti, 2023b).  
 
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
11 
 
 
Slika 7: Moja knjižnica v profilu uporabnika COBISS+ 
 
2. »Moja polica« – uporabniku se izpiše seznam gradiva, ki ga med iskanjem shrani s klikom 
na gumb »Daj na mojo polico«. Poljubno lahko doda tudi »več polic« s poljubnim imenom 
(npr. Sejem) (Slika 8). Seznam moja polica mu omogoča možnosti, da si določene naslove 
ali kar celoten seznam pošlje po e-pošti, ga natisne, izvozi v Excel in/ali v formatu RIS ali 
pa ga odstrani s seznama (Slika 9). V primeru, da ima obširen seznam, lahko omeji prikaz 
zapisov (10, 25, 50 ali 100) (Slika 10) (Institut informacijskih znanosti, 2023b).  
 
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
12 
 
 
Slika 8: Možnost dodajanja nove police v profil uporabnika COBISS+ 
 
 
Slika 9: Možnost »Moje police« v COBISS+ 
 
 
Slika 10: Omejitev zapisov na stran v »Moji polici« COBISS+ 
 
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
13 
 
3. »Moja iskanja« zajemajo seznam vseh shranjenih iskanj, ki jih je uporabnik izvedel in 
morebiti želel shraniti za nadaljnjo uporabo. Da bi iskanja lahko shranil, mora biti 
prijavljen v COBISS+ (Slika 11). V osebnem profilu se mu pod »Moja iskanja« prikažejo 
podatki, kot so datum izvedbe iskanja, iskalna zahteva (kako je iskanje oblikoval, npr. 
funkcionalna anatomija*) ter v kateri bazi podatkov je to iskanje izvedel (npr. VSZLJ – 
Zdravstvena fakulteta, Ljubljana). V primeru, da želi iskalno zahtevo izbrisati, klikne gumb 
»Odstrani s seznama« (Slika 12) (Institut informacijskih znanosti, 2023b). 
 
 
Slika 11: Možnosti shranjevanja poizvedbe v COBISS+ 
 
 
Slika 12: Pregled shranjenih poizvedb v COBISS+ 
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
14 
 
4. »Moja opozorila« je seznam avtomatskih obvestil, katera uporabnik prejema po e-pošti.  
Ureja lahko podrobnejše informacije posameznega opozorila (npr. pogostost in trajanje 
obveščanja), spreminja status (aktiven, neaktiven) ali ga izbriše (Institut informacijskih 
znanosti, 2023b).  
 
5. »Nastavitve« – uporabniku omogoča, da si uporabniški vmesnik za COBISS+ določi za 
svoje potrebe. Ureja lahko med privzetim načinom iskanja, privzeto bazo podatkov za 
iskanje, relevantnostjo rezultatov iskanja, številom prikazanih zadetkov iskanja, 
naprednimi možnostmi, obliko uporabniškega vmesnika, privzeto temo in privzeto polico 
(Institut informacijskih znanosti, 2023b). 
 
6. »Uredi Moj profil COBISS« – uporabnik lahko spremeni ime ali elektronski naslov, 
odvisno od prijave za prikaz, ki se mu pokaže v menijski vrstici. V primeru, da želi 
uporabnik izbrisati profil, klikne na povezavo »Brisanje profila« in s tem se mu izbrišejo 
vsi podatki, shranjeni zapisi, iskalne zahteve in ostale nastavitve (Institut informacijskih 
znanosti, 2023b).  
 
3.4 TEHNIKE IN NAČELA PRI ISKANJU 
 
Poznamo več različnih tehnik pri iskanju gradiva, ki uporabniku omogočajo boljše in natančno 
iskanje. Velike in male črke ali kombinacija le-teh ne vplivajo na rezultat iskanja. V tem 
poglavju bomo predstavili besedno in frazno iskanje, iskanje po ključnih besedah, krajšanje 
iskalnih pojmov, iskanje v območju, člene, logične operatorje in omejevanje po iskanju (Institut 
informacijskih znanosti, 2023b). 
 
Besedno iskanje  
Pri besednem iskanju vrstni red iskalnih pojmov ni pomemben, prav tako lahko uporabnik med 
pojme postavi katero koli ločilo. Iskanje se izvrši po vsebini bibliografskega zapisa po vsaki 
posamezni besedi (Institut informacijskih znanosti, 2023b). 
 
Frazno iskanje 
Frazno iskanje pomeni, da iskalno zahtevo skupaj z ločili, vezaji in ostalimi znaki uporabnik 
postavi v narekovaje. Rezultati iskanja bodo zapisi, kjer so iskalni pojmi vneseni v istem 
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
15 
 
zaporedju, kot so se vpisali v iskalno zahtevo (npr. ''zdravs* nega''). V primeru, da uporabnik 
ne postavi narekovajev, sistem izvede besedno iskanje (Institut informacijskih znanosti, 2023b). 
 
Iskanje po ključnih besedah 
Po ključnih besedah uporabnik išče, ko želi, da se iskanje izvede po vseh indeksiranih poljih 
bibliografskega zapisa. Pri tem lahko hkrati uporabi že zgoraj omenjeno besedno in/ali frazno 
iskanje (Institut informacijskih znanosti, 2023b). 
 
Krajšanje iskalnih pojmov 
Pri krajšanju iskalnih pojmov si lahko uporabnik pomaga z znakom zvezdica (*), ki nadomesti 
poljuben niz znakov, ali odstotki (%), ki zapolni samo en znak, lahko pa jih uporabnik uporabi 
več v nizu (Institut informacijskih znanosti, 2023b). 
 
Logični (Boolovi) operatorji 
Uporabniku so v izbirnem načinu na voljo trije najpogosteje uporabljani logični operatorji, 
AND (IN), OR (ALI), AND NOT (IN NE). Pri iskanju v izbirnem načinu uporabnik operatorje 
izbira v slovenskem jeziku, medtem ko v ukaznem v angleškem. Operator IN poišče vse zapise, 
ki vsebujejo iskalne pojme, ki smo jih povezali z operatorjem IN/AND (presečna množica), 
operator ALI poišče zapise, ki vsebujejo vsaj enega od iskalnih pojmov, povezanih z ALI/OR 
ter operator IN NE/AND NOT poišče zapise, ki vsebujejo prvi iskalni pojem, ne pa pojma, ki 
sledi operatorju NE/AND NOT (Institut informacijskih znanosti, 2023b). 
 
 
Slika 13: Logični (Boolovi) operatorji (Coordenadoria do SIBi – Unitau, b. d. ) 
 
Operator bližine (kontekstni operatorji) 
Obstaja več vrst operatorjev bližine. Med njimi se največ uporabljajo operatorji bližine WITH, 
NEAR in SUBFIELD, vendar lahko uporabnik v COBISS+ uporablja le operator bližine NEAR 
(N). Le-ta določa, da sta podatka v zapisu skupaj, njun vrstni red pa je poljuben. S pomočjo 
tega operatorja razširimo iskalno zahtevo, če vnesemo vrednost »n«. Ta vrednost nam pove, 
največ koliko besed je lahko med podatkoma, ki smo ju povezali (npr. zdravstvena (1N) nega) 
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
16 
 
– med pojmoma je lahko le ena beseda. V COBISS+ moramo paziti na vrstni red logičnih 
operacij. Sledijo si v naslednjem vrstnem redu: oklepaj, operator bližine (N), AND NOT, AND 
in OR (Institut informacijskih znanosti, 2023b). 
 
Omejevanje po iskanju 
Omejevanje je možno pred samim iskanjem ali po iskanju. Uporabnik lahko pri iskanju 
uporablja več filtrov hkrati (jezik, avtor, vrsta vsebine, vrsta gradiva, leto izida, tipologija 
dokumentov, ciljna skupina, predmet). Na portalih pa ima na voljo omejitev rezultatov (celotno 
besedilo, odprti dostop …), leto izida, vrsta vsebine, naslov publikacije, jezik, predmetne 
oznake, ime vira … Pomembno je, da vse filtre, ki jih v portalu nastavi, potrdi s klikom na 
»Potrdi filtre«, saj drugače ne bo dobil želenega iskanja. V primeru, da bi želel filtre preklicati, 
klikne gumb »Ponastavi« in tako se izbrišejo oziroma odstranijo vsi filtri, ki jih je določil. V 
primeru, da želi preklicati samo določen izbran filter, to stori tako, da odstrani križec samo pri 
izbranem filtru (Institut informacijskih znanosti, 2023b).  
 
4 MOBILNA APLIKACIJA mCOBISS 
 
Bračko idr. (2013) navajajo, da je aplikacija mCOBISS rezultat projekta, ki ga je omogočilo 
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Njegov namen je bil pozitiven prehod v moderno 
oziroma sodobno družbo. Črka m v imenu aplikacije mCOBISS definira oziroma simbolizira 
mobilno aplikacijo. Uporabnik lahko do nje dostopa kadar koli in kjer koli z različnimi 
mobilnimi napravami (telefoni, tablice). Deluje na platformah iOS, Huawei in Android ter 
uporabniku omogoča natančnejši dostop do informacij in zmanjšuje prenasičenost z 
informacijami. S tem naj bi uporabniku omogočili večji prihranek časa in energije. Zadravec 
Pešec in Batič (2013) izpostavljata, da je poleg slovenskega jezika na voljo še angleščina, kar 
je še posebej pomembno, saj omogoča tujejezičnim uporabnikom lažje, prijaznejše in 
enostavnejše iskanje.  
 
Mobilna aplikacija je prilagojena različici COBISS+. Uporabniku omogoča osnovno in izbirno 
iskanje gradiva, pregled izposojenega gradiva in podaljšanje, preklic rezervacij, pregled dolgov 
in omejitev, zgodovino gradiva, »Mojo polico« in prejemanje potisnih obvestil. Za razliko od 
COBISS+ uporabnikom omogoča še prikaz lokacije izbrane knjižnice na zemljevidu in 
navodila za pot ter odčitavanje črtnih kod ISBN in ISSN, kar je še posebej uporabno, npr. za 
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
17 
 
knjižne sejme. Z julijem 2022 pa je na voljo posodobljena različica, in sicer mCOBISS (V4.2), 
ki uporabniku omogoča izbor prioritetnih rezervacij, nadgrajen postopek rezervacij, boljšo 
stabilnost glede delovanja aplikacije, prikaz za medoddelčno izposojo gradiva in druge manjše 
popravke (Institut informacijskih znanosti, 2023a). 
 
 
Slika 14: Prikaz mobilne aplikacije mCOBISS 
 
Domači zaslon uporabniku omogoča iskanje po osnovnem načinu v lokalnih katalogih in 
vzajemnem katalogu. Poleg osnovnega načina ima na voljo tudi izbirno iskanje po izbrani 
knjižnici in oddelku, če jih knjižnica ima, kjer natančneje določi podatke o gradivu: naslovu, 
avtorju, ključnih besedah, vrsti gradiva, jeziku ali pa možnost izbire iz spustnega menija. Iskano 
gradivo si lahko rezervira, vendar mora biti prijavljen. Tako kot pri COBISS+ je tudi pri 
aplikaciji mCOBISS na voljo »Moja polica«, kamor si lahko shrani gradivo za poznejše delo. 
Podatki se sinhronizirajo, kar pomeni, da so vidni tako v aplikaciji kot v spletnem katalogu 
COBISS+. Za lažjo uporabo je IZUM na YouTubu pripravil kratke uporabne videoposnetke, s 
katerimi si uporabnik lahko pomaga pri uporabi aplikacije mCOBISS (Slika 15).   
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
18 
 
 
Slika 15: Videoposnetki za pomoč uporabnikom pri prijavi v aplikacijo 
 
Prednosti uporabe mCOBISS v primerjavi s spletno aplikacijo COBISS+ so predvsem hiter in 
enostaven dostop kadar koli in kjer koli. Mobilna aplikacija je zasnovana tako, da naj bi 
omogočala uporabo večine funkcionalnosti brez predhodnih znanj, prav tako naj bi bila 
preprostejša in preglednejša za uporabo.  
 
5 PREGLED DOSEDANJIH RAZISKAV O COBISS+ IN MCOBISS 
 
Debevc (2019) opisuje uporabo in izkušnje uporabnikov s COBISS+, kjer so vključene 
predvsem splošne knjižnice. Pri tistih uporabnikih, ki uporabljajo COBISS+, ugotavlja, da ga 
le-ti v veliki meri uporabljajo vsak dan. Gradivo najpogosteje iščejo po naslovu in avtorju, 
medtem ko pri svoji poizvedbi najmanj iščejo po letu izida. Najpogosteje uporabljajo izbirno 
iskanje in pri tem uporabljajo možnost samodejnega izpolnjevanja vnosa, krajšanje besed z * 
ter zavihek s podrobnimi podatki. Glede uspešnosti iskanja navaja, da skoraj vedno oziroma 
vedno najdejo, kar iščejo. Zanimivi so odgovori glede enostavnejše in prijaznejše uporabe 
COBISS+. Uporabniki največkrat izražajo, da bi k enostavnejši uporabi pripomogla možnost 
predogleda nekaterih strani gradiva. Med vsemi anketiranci je nekaj tistih, ki COBISS+ ne 
uporabljajo, ker niso imeli potrebe po iskanju gradiva, ga ne poznajo ali pa jim vedno pomagajo 
knjižničarji. Avtorica Cvek (2020) v svoji nalogi opisuje raziskavo uporabe COBISS+ med 
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
19 
 
strokovnimi delavci, kjer ugotavlja, da 28 % zaposlenih uporablja COBISS+ enkrat ali večkrat 
na mesec in 24 % enkrat ali večkrat na teden. En anketiranec je odgovoril, da ga uporablja na 
dnevni ravni, medtem ko ga štirje anketiranci ne uporabljajo. Med razloge za neuporabo so 
navedli, da spletne aplikacije ne potrebujejo, saj za pomoč prosijo knjižničarja. Glede uporabe 
elementov v COBISS+ pa so anketiranci navedli, da ga najpogosteje uporabljajo za iskanje 
gradiva, pregled izposojenega gradiva, podaljšanje in rezervacije gradiva. Več kot polovica 
anketirancev je navedla, da možnost uporabe »Moja polica« ne uporabljajo.  
 
Cvek (2020) je raziskovala tudi pogostost uporabe mobilne aplikacije med strokovnimi delavci 
in ugotovila, da večina anketirancev ne uporablja mCOBISS (kar 56 %). Razlogi za neuporabo 
aplikacije so bili, da anketirancem zadostuje spletna aplikacija COBISS+, da za pomoč prosijo 
knjižničarja ali pa da nimajo ustreznega telefona. Rivo in Žumer (2022) pa sta izvedli 
strukturirano raziskavo o uporabi mobilnih naprav, in sicer med študenti UL. Podrobneje sta 
raziskali razloge in ovire glede uporabe aplikacije. Sodelovalo je dvajset udeležencev iz osmih 
različnih fakultet UL, kjer so z vsakim udeležencem posebej izvedli videokonferenčni klic prek 
sistema Zoom. Vse seje s študenti so se snemale, prav tako so udeleženci med izvajanjem nalog 
snemali zaslone svojih mobilnih naprav. Izkazalo se je, da so imeli študenti kar nekaj težav s 
prijavo v aplikacijo mCOBISS, saj niso vedeli, katere podatke morajo uporabiti in da se v 
primeru, da v knjižnico niso vpisani, sploh ne morejo prijaviti. Zanimiv je podatek, da nihče 
izmed udeležencev ni poznal funkcije črtne kode članske izkaznice, medtem ko so pozneje imeli 
manj težav s funkcijo rezerviranja gradiva. Avtorici ugotavljata, da študentom UL manjka 
veliko znanja glede osnovnega poznavanja dodatnih funkcij aplikacije mCOBISS, saj aplikacijo 
uporabljajo le na osnovni ravni, ki zajema iskanje, rezerviranje in podaljšanje gradiva.   
 
Zadravec Pešec in Batič (2020) v statistični analizi na vzorcu od leta 2015 do 2019 primerjata 
uporabo aplikacije mCOBISS v Sloveniji, Srbiji, Bosni in Hercegovini ter ostalih državah, kjer 
je bilo zaznati linearen trend naraščanja uporabe mCOBISS. V primerjavi z vsemi včlanjenimi 
uporabniki je odstotek tistih, ki uporabljajo mCOBISS v primerjavi s COBISS-om še vedno 
majhen. Za povečanje števila uporabnikov se aplikacija promovira na različnih izobraževalnih 
seminarjih in drugih dogodkih. Raziskava mCOBISS-a je zajemala tri storitve, in sicer iskanje 
gradiva, poravnavo dolgov in rezervacijo gradiva. V Srbiji ter Bosni in Hercegovini se 
omenjene storitve uporabljajo v mnogo manjšem deležu kot v Sloveniji. V preostalih državah, 
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
20 
 
kjer se mCOBISS prav tako uporablja, je uporaba le-tega še nižja v primerjavi s Srbijo in 
Hercegovino, kar je posledica, da se aplikacija v teh državah še ne promovira zadostno.  
 
6 RAZISKOVALNI PROBLEM, RAZISKOVALNA VPRAŠANJA IN HIPOTEZE 
 
S pomočjo anketnega vprašalnika smo želeli izvedeti, v kolikšni meri študentje Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani uporabljajo sistem COBISS+ in aplikacijo mCOBISS. Zanimali 
so nas odgovori glede pogostosti uporabe, načinov iskanja, načinov prijave, uspešnosti iskanja, 
uporabe funkcij pri iskanju, načina izbire glede opravljanja rezervacij in podaljševanja gradiva 
ter težav pri iskanju. Prav tako smo želeli izvedeti, kakšne so prednosti glede iskanja po sistemu 
COBISS+ oziroma aplikaciji mCOBISS.  
 
Pri anketnem vprašalniku smo pred raziskavo izvedli testiranje vprašalnika, saj se velikokrat 
zgodi, da anketiranec ne razume ali si napačno interpretira zastavljeno vprašanje.  
 
S kvantitativno raziskavo smo želeli odgovoriti na naslednja raziskovalna vprašanja: 
1. Ali študentje pogosteje uporabljajo sistem COBISS+ oziroma jim je ustreznejša aplikacija 
mCOBISS? 
2. Kakšna je razlika v deležu uporabe COBISS+ in mCOBISS med dodiplomskimi in 
podiplomskimi študenti? 
3. Kaj je razlog za pogostejšo uporabo sistema COBISS+ oziroma aplikacije mCOBISS? 
4. Na kakšen način uporabljajo storitvi, kot sta rezervacija in podaljšanje gradiva? 
5. Ali so študentje pri iskanju gradiva uspešni oziroma kje imajo težave? Znajo uporabljati 
tehnike, ki jih COBISS+ ponuja (krajšanje iskalnih pojmov, frazno iskanje, ključne besede, 
Logični (Boolovi) operatorji …)? 
 
Iz raziskovalnih vprašanj smo oblikovali naslednje hipoteze: 
– H1:  Študentje pogosteje uporabljajo spletni katalog COBISS+ kot aplikacijo mCOBISS.  
– H2: Dodiplomski študentje redkeje uporabljajo aplikacijo mCOBISS kot podiplomski 
študentje. 
– H3: Razlog za pogostejšo uporabo COBISS+ je, da ima uporabnik večji zaslon, kar mu 
omogoča boljši pregled. 
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
21 
 
– H4: Razlog za pogostejšo uporabo aplikacije mCOBISS je, da ima uporabnik telefon vedno 
pri sebi in mu omogoča hitrejši pregled izposojenega gradiva. 
– H5: Študentje za rezervacije pogosteje uporabljajo COBISS+. 
– H6: Študentje za podaljšanje gradiva pogosteje uporabljajo mCOBISS. 
– H7: Študentje so pri iskanju uspešni, vendar potrebujejo dlje časa za iskanje gradiva. 
– H8: Študentje imajo težave pri poznavanju načinov iskanja in funkcij iskanja. 
 
Odgovori, pridobljeni z raziskavo, bodo knjižnici Zdravstvene fakultete v Ljubljani v pomoč 
pri načrtovanju prihodnjih organiziranih in individualnih izobraževanj študentov.  
 
7 RAZISKOVALNA METODA 
 
Anketna metoda omogoča zbiranje kvantitativnih podatkov, zanjo velja, da ne proučuje celotne 
populacije, ampak samo določen vzorec, ki omogoča posploševanje značilnosti in mnenj. V 
širšem smislu je opredeljena kot vsako zbiranje podatkov s pomočjo spraševanja. Med tehnike 
anketiranja sodita tudi intervju in test. Pri intervjuju potekajo tako vprašanja kot odgovori ustno, 
medtem ko je test posebna vrsta ankete, s pomočjo katere pridobimo informacije o znanju in 
interesih izbrane populacije. V ožjem smislu pa je anketa »pisno zbiranje podatkov o stališčih 
in mišljenjih na reprezentativnem vzorcu anketirancev s pomočjo vprašalnika« (Ambrožič, 
2008, str. 24). 
 
Anketni vprašalnik smo ustvarili s pomočjo spletne strani www.1ka.si in je zajemal 14 vprašanj. 
Odločili smo se za namenski vzorec anketirancev, in sicer smo zajeli študente Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Da bi lahko pridobili čim več uporabnikov knjižnice, smo s 
pomočjo študijskega informacijskega sistema VIS vsem študentom omogočili dostop do 
izpolnjevanja. Za odgovore so imeli na voljo tri tedne, in sicer od 30. 1. 2023 do 20. 2. 2023. 
Rezultate smo nato statistično obdelali s pomočjo www.1ka.si in grafikone smiselno 
obrazložili. 
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
22 
 
7.1 REZULTATI ANKETE 
 
Anketni vprašalnik je izpolnilo 155 študentov Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani. Za 
izpolnitev anketnega vprašalnika smo prosili 1710 študentov prek študijskega informacijskega 
sistema VIS, kjer so prejeli vabilo po elektronski pošti za izpolnitev anketnega vprašalnika in 
povezavo do www.1ka.si.  Takšen način nam je omogočal, da smo lahko k sodelovanju povabili 
vse vpisane študente. Od tega je bilo zajetih 1362 rednih, 122 izrednih dodiplomskih študentov 
ter 223 rednih in trije izredni podiplomski študentje. Zagotovljena je bila anonimnost 
anketirancev in njihovih osebnih podatkov. 
 
Rezultati anketnega vprašalnika so predstavljeni po vrstnem redu vprašanj, ki smo jih zastavili 
v anketi. Da bi lažje prišli do nekaterih odgovorov, smo morali vključiti preskoke, zaradi česar 
se pri nekaterih vprašanjih število anketirancev razlikuje. V analizo je bilo vključenih 155 
izpolnjenih vprašalnikov. 
 
Prvo vprašanje se je nanašalo na stopnjo študija anketirancev. Rezultati so pokazali, da je v 
anketi sodelovalo največ dodiplomskih študentov, kar 80 % oziroma 124 študentov in manjši 
delež podiplomskih študentov, in sicer 20 % oziroma 31 študentov (Slika 16).  
 
 
Slika 16: Stopnja študija anketirancev 
 
80 %
20 %
Dodiplomski študij Podiplomski študij
n = 155
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
23 
 
Pri drugem vprašanju nas je zanimalo, kaj od naštetega najpogosteje uporabljajo. Ugotovili 
smo, da 103 študentje (66 %) najpogosteje uporabljajo spletni katalog COBISS+, 18 študentov 
(12 %) pa mobilno aplikacijo mCOBISS. Kar 34 študentov (22 %) je odgovorilo, da ne 
uporablja nič od zgoraj navedenega.  
 
Nato smo še podrobneje analizirali podatke vsakega anketnega vprašalnika, da bi ugotovili 
razliko med dodiplomskimi in podiplomskimi študenti. Ugotovili smo, da tako dodiplomski kot 
podiplomski študentje najpogosteje uporabljajo spletni katalog COBISS+. Le-tega uporablja 80 
dodiplomskih in 23 podiplomskih študentov, medtem ko aplikacijo mCOBISS uporablja 12 
dodiplomskih in 6 podiplomskih študentov. Glede neuporabe obeh smo ugotovili, da je največ 
dodiplomskih študentov, in sicer 32, pri podiplomskih pa samo dva (Slika 17).  
 
 
Slika 17: Pogostost uporabe COBISS+ in mCOBISS 
 
Anketni vprašalnik smo oblikovali tako, da je bilo naslednje, torej tretje vprašanje prilagojeno 
odgovoru na drugo vprašanje. Pri tretjem vprašanju so nas zanimali razlogi za neuporabo 
spletnega kataloga COBISS+ in mobilne aplikacije mCOBISS. Možnih je bilo več odgovorov 
in na to vprašanje so odgovorili samo tisti anketiranci, ki so pri prejšnjem vprašanju odgovorili, 
da ne uporabljajo ne enega ne drugega (n = 34). Največ, torej 14 študentov (41 %) ne pozna niti 
spletnega kataloga niti mobilne aplikacije. V enakem deležu (29 %) so odgovorili, da nimajo 
časa raziskovati načina uporabe in da za pomoč vedno prosijo knjižničarja. V nekoliko nižjem 
22 %
12 %
66 %
0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 %
Ne uporabljam
Mobilno aplikacijo mCOBISS
Spletni katalog COBISS+
Delež
O
d
g
o
v
o
ri
n = 155
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
24 
 
deležu so odgovorili, da jih uporaba le-tega ne zanima (26 %) ali da raje brskajo med policami 
(21 %) (Slika 18).  
 
 
Slika 18: Razlogi za neuporabo COBISS+ in mCOBISS 
 
Četrto vprašanje se je nanašalo na razloge za pogostejšo uporabo COBISS+ od mCOBISS 
(možnih je bilo več odgovorov) (Slika 19). Na to vprašanje so odgovorili tisti anketiranci, ki so 
pri drugem vprašanju označili uporabo COBISS+ (n = 103). Rezultati kažejo, da anketiranci 
pogosteje uporabljajo COBISS+, ker jim omogoča boljši pregled kot aplikacija mCOBISS (50 
%). Anketiranci imajo še vedno raje večji zaslon, ki jim ga omogoča računalnik. V nekoliko 
nižjem deležu (45 %) so odgovorili, da jim omogoča lažje iskanje, saj sta zaslon in tipkovnica 
ločeni komponenti. Anketiranci so imeli možnost izbire »Drugo«, za katero se je odločilo kar 
34 študentov (33 %). Od tega je 33 študentov navedlo, da aplikacije ne poznajo, niso vedeli, da 
obstaja, ali pa da aplikacije nimajo naložene. Eden izmed študentov je navedel »ne maram 
preveč aplikacij, naloženih na telefonu«. Najmanj anketirancev (9 %) je izbralo navedbo, da je 
COBISS+ vizualno privlačnejši.  
 
21 %
26 %
29 %
29 %
41 %
0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 %
Raje osebno brskam med policami
Uporaba le-tega me ne zanima
Za pomoč vedno prosim knjižničarje
Nimam časa raziskovati načina uporabe
Ne poznam
Delež
O
d
g
o
v
o
ri
n = 34
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
25 
 
 
Slika 19: Razlogi za pogostejšo uporabo COBISS+ v primerjavi z mCOBISS 
 
Peto vprašanje se je nanašalo na razloge za pogostejšo uporabo mCOBISS v primerjavi s 
COBISS+ (možnih je bilo več odgovorov). Na to vprašanje so odgovorili samo tisti anketiranci, 
ki so pri drugem vprašanju izbrali mCOBISS (n = 18). Največ anketirancev (94 % oziroma 17) 
je navedlo, da pogosteje uporabljajo mCOBISS, ker imajo telefon vedno pri sebi. Sledila sta 
odgovora, da jim aplikacija omogoča hiter pregled izposojenega gradiva (72 % oziroma 13) in 
da potrebujejo za odpiranje aplikacije manj časa kot za spletno stran COBISS+ (61 % oziroma 
11). Najmanj, šest študentov (33 %) je navedlo, da aplikacijo uporabljajo iz razloga, da imajo 
člansko izkaznico vedno pri sebi. Pod »Drugo« je en anketiranec napisal, da je mCOBISS 
preglednejši kot COBISS+ (Slika 20).  
 
9 %
33 %
45 %
50 %
0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 %
Je vizualno privlačnejši
Drugo:
Omogoča lažje iskanje, saj sta zaslon in
tipkovnica ločeni komponenti
Mi omogoča boljši pregled kot aplikacija
mCOBISS (večji zaslon)
Delež
O
d
g
o
v
o
ri
n = 103
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
26 
 
 
Slika 20: Razlogi za pogostejšo uporabo mCOBISS v primerjavi z COBISS+ 
 
Na šesto vprašanje »Na kakšen način se najpogosteje prijavite v COBISS+ ali mCOBISS« je 
52 študentov (43 %) odgovorilo, da s pomočjo vpisne številke knjižnice in gesla. V skoraj istem 
deležu pa so odgovorili, da s številko študentske izkaznice in gesla (29 %) ter digitalno 
identiteto UL (28 %). Študentje, ki uporabljajo mCOBISS, so lahko pri tem vprašanju izbrali 
samo odgovor COBISS AAI (št. študentske izkaznice in geslo), ki je edina možna prijava v 
aplikacijo mCOBISS (Slika 21).  
 
 
Slika 21: Način prijave v COBISS+ in mCOBISS 
 
Sedmo vprašanje se je nanašalo na pogostost uporabe COBISS+ in mCOBISS. S Slika 22 lahko 
razberemo, da spletni katalog COBISS+ študentje najpogosteje uporabljajo enkrat mesečno (45 
6 %
33 %
61 %
72 %
94 %
0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %
Drugo:
Imam člansko izkaznico vedno pri sebi
Za odpiranje aplikacije potrebujem manj časa
kot za spletno stran COBISS+
Mi omogoča hitri pregled izposojenega
gradiva
Imam telefon vedno pri sebi
Delež
O
d
g
o
v
o
ri
n = 18
28 %
29 %
43 %
0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 %
ARNES AAI (digitalna identiteta UL)
COBISS AAI (št. študentske izkaznice in
geslo)
COBISS AAI (vpisna št. knjižnice in geslo
Delež
O
d
g
o
v
o
ri
n = 121
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
27 
 
% ) in nekajkrat letno (31 %). 21 študentov ga uporablja enkrat tedensko, medtem ko le trije 
študenti vsak dan. Ostalih pet študentov ne uporablja COBISS+. Rezultati za mCOBISS kažejo 
bistveno drugače. Kot smo lahko ugotovili že iz prej navedenih podatkov, študentje v večini ne 
uporabljajo mobilne aplikacije mCOBISS (64 %). V podobnem deležu so navedli, da mobilno 
aplikacijo uporabljajo nekajkrat letno (15 %) in enkrat mesečno (13 %). Le osem študentov ga 
uporablja enkrat tedensko, medtem ko le en študent vsak dan.   
 
 
Slika 22: Pogostost uporabe COBISS+ in mCOBISS 
 
Osmo vprašanje se je nanašalo na način iskanja v COBISS+ ali mCOBISS, ki ga anketiranci 
najpogosteje uporabljajo. Rezultati kažejo, da v večjem deležu uporabljajo osnovni način 
iskanja (53 %), kar pomeni, da imajo dokaj popolne podatke (npr. točen naslov knjige), in v 
nekoliko manjšem deležu izbirno iskanje (45 %). Le trije študentje so navedli, da uporabljajo 
ukazni način iskanja, ki je tudi zahtevnejši in uporabniki zanj potrebujejo že nekaj izkušenj. 
Tisti anketiranci, ki pogosteje uporabljajo mobilno aplikacijo mCOBISS kot spletno COBISS+, 
so imeli na voljo samo osnovni in izbirni način iskanja (Slika 23).  
 
45 %
31 %
17 %
4 % 2 %
13 % 15 %
7 %
64 %
1 %
0 %
20 %
40 %
60 %
80 %
E
N
K
R
A
T
 M
E
S
E
Č
N
O
Z
E
L
O
 R
E
D
K
O
 (
n
ek
aj
k
ra
t 
n
a
le
to
)
E
N
K
R
A
T
 T
E
D
E
N
S
K
O
N
E
 U
P
O
R
A
B
L
JA
M
S
K
O
R
A
J 
V
S
A
K
 D
A
N
E
N
K
R
A
T
 M
E
S
E
Č
N
O
Z
E
L
O
 R
E
D
K
O
 (
n
ek
aj
k
ra
t 
n
a
le
to
)
E
N
K
R
A
T
 T
E
D
E
N
S
K
O
N
E
 U
P
O
R
A
B
L
JA
M
S
K
O
R
A
J 
V
S
A
K
 D
A
N
COBISS+ mCOBISS
D
el
ež
Odgovori
n = 121
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
28 
 
 
Slika 23: Način iskanja v COBISS+ ali mCOBISS 
 
Pri devetem vprašanju nas je zanimalo, kje vse študentje spremljajo in uporabljajo možnosti, 
kot so iskanje gradiva, zgodovina izposojenega gradiva, dolgovi in omejitve ter pregled in 
preklic rezervacij. Kot je razvidno s Slika 24, anketiranci navedene možnosti najpogosteje 
spremljajo v spletnem katalogu COBISS+ ali pa navedenih storitev sploh ne uporabljajo. Prek 
COBISS+ najpogosteje iščejo gradivo (87 %). Prav tako je zelo nizka uporaba storitev prek 
mobilne aplikacije mCOBISS. Tisti študenti, ki uporabljajo mobilno aplikacijo, najpogosteje 
spremljajo pregled in preklic rezervacij (23 %), zgodovino izposojenega gradiva (21 %) ter 
dolgove in omejitve (20 %). 
 
2 %
45 %
53 %
0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 %
Ukazni (namenjeno uporabnikom z več
izkušnjami)
Izbirni (napredno iskanje, ki omogoča
natančnejše oblikovanje iskalne zahteve)
Osnovni (uporabno predvsem, kadar imamo
dokaj popolne podatke)
Delež
O
d
g
o
v
o
ri
n = 121
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
29 
 
 
Slika 24: Spremljanje in uporaba navedenih možnosti v COBISS+ in mCOBISS 
 
Deseto vprašanje se je nanašalo na načine iskanja gradiva v COBISS+ in mCOBISS (možnih 
je bilo več odgovorov). S Slika 25 je razvidno, da je največ študentov odgovorilo, da iščejo po 
naslovu (83 %), avtorju (66 %) in ključnih besedah (55 %). 36 študentov (30 %) je odgovorilo, 
da iščejo po vrsti gradiva, npr. knjigi, e-knjigi, člankih. Nekoliko manj iščejo po letu izida 
(20 %) in vrsti vsebine (14 %) gradiva. Le dva študenta iščeta gradivo po zbirki gradiva.  
 
 
Slika 25: Načini iskanja gradiva v COBISS+ in mCOBISS 
53 %
43 %
48 %
87 %
23 %
20 %
21 %
11 %
24 %
37 %
31 %
2 %
0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %
Pregled in preklic rezervacij
Dolgovi in omejitve
Zgodovina izposojenega gradiva
Iskanje gradiva
Delež
O
d
g
o
v
o
ri
COBISS+ mCOBISS Ne uporabljam
n = 121
2 %
14 %
20 %
30 %
55 %
66 %
83 %
0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %
Zbirki
Vrsti vsebine (diplomska dela, učbeniki,
priročniki ...)
Letu izida
Vrsti gradiva (knjiga, e-knjiga, članki ...)
Ključnih besedah
Avtorju
Naslovu
Delež
O
d
g
o
v
o
ri
n = 121
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
30 
 
Enajsto vprašanje se je nanašalo na uporabo in pogostost uporabe naštetih funkcij. S Slika 26 
je razvidno, da anketiranci pogosteje uporabljajo funkcije, kot so frazno iskanje (31 %), 
omejitev iskanja na določeno knjižnico (52 %) in filtriranje glede na vrsto in vsebino gradiva 
(35 %). Najmanj študentje uporabljajo krajšanje besed z * in %, logične operatorje, filtriranje 
zadetkov na stran ter filtriranje glede na predmet. Anketiranci, ki so izbrali, da pogosteje 
uporabljajo mobilno aplikacijo mCOBISS kot COBISS+, pri tem vprašanju niso mogli izbrati 
funkciji »Logični (Boolovi) operatorji (AND, OR, AND, NOT)« ter »Filtriranje zadetkov na 
stran (10, 25, 50, 100)«, saj tega mobilna aplikacija ne omogoča. 
 
 
Slika 26: Pogostost uporabe funkcij iskanja v COBISS+ in mCOBISS 
 
Na dvanajsto vprašanje »Na kakšen način najpogosteje uporabljate storitvi, kot sta rezervacija 
in podaljšanje gradiva«, so študentje odgovorili, da tako rezervacijo kot podaljšanje gradiva 
najpogosteje opravijo prek spletne aplikacije COBISS+. Pri obeh storitvah je sledila uporaba 
mCOBISS-a in osebni obisk v knjižnici. S Slika 27 je razvidno, da za storitev podaljšanje 
gradiva pogosteje uporabljajo telefonski pogovor s knjižničarjem kot za rezervacijo gradiva. 
Najmanjši delež uporabe je pri obeh storitvah predstavljala elektronska pošta.  
36 %
22 %
35 %
53 %
9 %
18 %
46 %
63 %
26 %
19 %
17 %
19 %
21 %
23 %
21 %
18 %
16 %
24 %
20 %
14 %
18 %
27 %
19 %
12 %
21 %
35 %
29 %
14 %
52 %
31 %
14 %
7 %
0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %
Filtriranje glede na predmet
Filtriranje glede na vrsto in vsebino gradiva
Filtriranje glede na relevantnost vira, avtorja,
naslov, leto izida ...
Filtriranje zadetkov na stran (10, 25, 50, 100)
Omejitev iskanja na določeno knjižnico (npr.
Zdravstvena fakulteta, Ljubljana)
Frazno iskanje (npr. "zdravstveno varstvo")
Logični (Boolovi) operatorji (AND, OR,
AND NOT)
Krajšanje besed z *, % (npr. dipl*,
pr%učevati)
Delež
O
d
g
o
v
o
ri
NIKOLI REDKO OBČASNO POGOSTO
n = 121
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
31 
 
 
Slika 27: Uporaba storitev rezervacije in podaljšanja gradiva 
 
Pri trinajstem vprašanju smo anketirance vprašali, ali so uspešni pri iskanju gradiva oziroma ali 
najdejo tisto, kar iščejo. Slika 28 prikazuje, da je 69 študentov (57 %) uspešnih pri iskanju, 
medtem ko 37 študentov (31 %) najde tisto, kar išče, vendar potrebujejo dlje časa pri iskanju 
gradiva. V manjšem deležu (12 %) so navedli, da so včasih uspešni in samo en anketiranec, da 
ni uspešen in za pomoč prosi knjižničarja.  
 
55 %
22 %
15 %
5 %
2 %
50 %
23 %
12 % 11 %
4 %
0 %
20 %
40 %
60 %
C
O
B
IS
S
+
m
C
O
B
IS
S
o
se
b
n
o
 v
 k
n
ji
žn
ic
i
te
le
fo
n
sk
i 
p
o
g
o
v
o
r 
s
k
n
ji
žn
ič
ar
je
m
e-
p
o
št
a
C
O
B
IS
S
+
m
C
O
B
IS
S
o
se
b
n
o
 v
 k
n
ji
žn
ic
i
te
le
fo
n
sk
i 
p
o
g
o
v
o
r 
s
k
n
ji
žn
ič
ar
je
m
e-
p
o
št
a
Rezervacija gradiva Podaljšanje gradiva
D
el
ež
Odgovori
n = 121
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
32 
 
 
Slika 28: Uspešnost iskanja gradiva v COBISS+ in mCOBISS 
 
Pri zadnjem, štirinajstem vprašanju, nas je zanimalo, s kakšnimi težavami se anketiranci 
najpogosteje soočajo pri iskanju gradiva. Iz rezultatov je razvidno, da imajo študentje največ 
težav glede poznavanja funkcij iskanja (43 %), ki bi jim bila v pomoč pri hitrejšem iskanju. 
40 % jih je kot težavo navedlo, da se pri iskanju gradiva zatipkajo in ne dobijo zadetkov iskanja. 
V nekoliko manjšem deležu so sledili slabše poznavanje načinov iskanja (27 %), med 
dostopanjem do polnih besedil ugotovijo, da niso včlanjeni v knjižnico (21 %) ter da imajo 
težave pri iskanju signature pri fizičnem gradivu (17 %). Pod »Drugo« pa je šest študentov 
navedlo, da nimajo posebnih težav (Slika 29). 
 
1 %
12 %
31 %
57 %
0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 %
NE, za pomoč prosim knjižničarja
Včasih
DA, vendar potrebujem dlje časa pri iskanju
gradiva
DA
Delež
O
d
g
o
v
o
ri
n = 121
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
33 
 
 
Slika 29: Težave pri iskanju gradiva v COBISS+ in mCOBISS 
 
8 RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI 
 
Cilj naše raziskave je bil odgovoriti na zastavljena raziskovalna vprašanja, s pomočjo katerih 
smo postavili tudi hipoteze. 
 
H1: Študentje pogosteje uporabljajo spletni katalog COBISS+ kot aplikacijo mCOBISS. 
 
Postavljeno hipotezo smo potrdili. Iz rezultatov smo ugotovili, da študentje pogosteje 
uporabljajo spletni katalog COBISS+ kot mobilno aplikacijo mCOBISS. Ugotovili smo, da 66 
% anketirancev uporablja spletni katalog COBISS+ in 12 % anketirancev mobilno aplikacijo 
mCOBISS. 
 
H2: Dodiplomski študentje redkeje uporabljajo aplikacijo mCOBISS kot podiplomski 
študentje. 
 
Postavljeno hipotezo smo ovrgli. Glede razlike med dodiplomskimi in podiplomskimi študenti 
smo ugotovili, da oboji pogosteje uporabljajo COBISS+ in je uporaba mCOBISS-a zelo nizka. 
5 %
17 %
21 %
27 %
40 %
43 %
0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 %
Drugo:
Težave pri iskanju signature pri fizičnem
gradivu
Pri dostopanju do polnih besedil ugotovim,
da nisem včlanjen v knjižnico
Poznavanje načinov iskanja (osnovni, izbirni,
ukazni)
Pri iskanju gradiva se zatipkam in ne dobim
zadetkov iskanja
Slabše poznam funkcije iskanja, ki bi mi bile
v pomoč pri hitrejšem iskanju (krajšanje
besed, frazno iskanje, filtriranje zadetkov ...)
Delež
O
d
g
o
v
o
ri
n = 121
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
34 
 
Pri tem pa moramo izpostaviti tudi to, da je v anketnem vprašalniku sodelovalo bistveno več 
dodiplomskih študentov, zato primerjave med skupinama ne moremo delati s pomočjo 
absolutnih števil (npr. frekvenc) ali deležev (npr. odstotkov). 
 
H3: Razlog za pogostejšo uporabo COBISS+ je, da ima uporabnik večji zaslon, kar mu 
omogoča boljši pregled. 
 
Postavljeno hipotezo smo potrdili, saj je 50 % študentov odgovorilo, da jim COBISS+ omogoča 
boljši pregled s pomočjo večjega zaslona, prav tako je 45 % študentov izbralo trditev, da jim 
omogoča lažje iskanje zaradi ločenih komponent.  
 
H4: Razlog za pogostejšo uporabo aplikacije mCOBISS je, da ima uporabnik telefon vedno pri 
sebi in mu omogoča hitrejši pregled izposojenega gradiva.  
 
Postavljeno hipotezo smo potrdili. Študentje, ki uporabljajo mCOBISS (n=18, kar predstavlja 
11,6 % vseh anketirancev) so v največjem številu odgovorili, da uporabljajo mCOBISS ker 
imajo telefon vedno pri sebi (94 %) ter da jim ta način omogoča hitri pregled izposojenega 
gradiva (72 %).  
 
H5: Študentje za rezervacije pogosteje uporabljajo COBISS+.  
 
Hipotezo smo potrdili, saj rezultati ankete kažejo, da anketirani študentje za rezervacije 
pogosteje uporabljajo COBISS+ (55 %), za razliko od mCOBISS (22 %).  
 
H6: Študentje za podaljšanje gradiva pogosteje uporabljajo mCOBISS. 
 
Hipotezo smo ovrgli, saj rezultati ankete kažejo, da anketirani študenti za podaljšanje gradiva 
uporabljajo spletni katalog COBISS+ (50 %), medtem ko mCOBISS (23 %). Do podobnih 
rezultatov je prišla tudi avtorica Cvek (2020), ki je ugotovila, da strokovni delavci OŠ za 
rezervacije in podaljšanje gradiva uporabljajo COBISS+ in ne mCOBISS.  
 
 
 
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
35 
 
H7: Študentje so pri iskanju uspešni, vendar potrebujejo dlje časa za iskanje gradiva.  
 
Hipotezo, ki smo jo zastavili, smo ovrgli. Študentje so v veliki meri odgovorili, da so uspešni 
pri iskanju gradiva (57 %). Le 31 % jih je odgovorilo, »da, vendar potrebujem dlje časa pri 
iskanju gradiva«.   
 
H8: Študentje imajo težave pri poznavanju načinov iskanja in funkcij iskanja. 
 
Hipotezo smo potrdili. 43 % anketirancev je označilo, da slabše poznajo funkcije iskanja, ki bi 
jim bile v pomoč pri hitrejšem iskanju (krajšanje besed, frazno iskanje …) in 27 % anketirancev 
je označilo težave pri poznavanju načinov iskanja, kar predstavlja 70 % težav pri iskanju 
gradiva v COBISS+ in mCOBISS. 
 
Tekom raziskave smo prišli do ugotovitve, da primerjave med dodiplomskimi in 
podiplomskimi študenti v naši raziskavi ne moremo delati s pomočjo absolutnih številk ali 
deležev, saj je bila razlika v zajetem vzorcu anketirancev prevelika, kar je posledica pomembno 
manjšega števila vpisanih študentov na podiplomskem študiju. Kljub temu pa smo z ostalimi 
vprašanji pridobili vse odgovore na naša raziskovalna vprašanja, ki so v skladu z dosedanjimi 
raziskavami tega področja. Glede pridobljenih odgovorov bi lahko v prihodnje raziskali še 
razliko uporabe COBISS+ in mCOBISS med pedagoškimi delavci. Prav tako bi bilo smiselno 
organizirana in individualna izobraževanja uporabnikov nadgraditi s podrobnejšo predstavitvijo 
obeh možnosti iskanj. K pogostejši uporabi mCOBISS-a bi lahko uporabnike spodbudili z že 
obstoječimi aktivnostmi na tem področju, kot so izdelane zgibanke o načinu uporabe mobilne 
aplikacije ter njenih prednosti. Na spletni strani knjižnice bi lahko dodali še povezave do 
spletnih videoposnetkov, ki na enostaven način predstavljajo možnosti ter uporabo mobilne 
aplikacije. 
 
9 NAVEDENI VIRI IN LITERATURA 
 
Ambrožič, M. (2008). Anketna metoda. V A. Šauperl (ur.). Raziskovalne metode v 
bibliotekarstvu, informacijski znanosti in knjigarstvu (str. 23–52). Filozofska fakulteta, 
Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. 
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
36 
 
Ambrožič, M. (2014). E-izobraževanje: izzivi za visokošolske knjižnice: zbornik izvlečkov. 
Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani; Narodna in Univerzitetna knjižnica. 
https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A3GPCNWT  
Coordenadoria do SIBi – Unitau. (b. d.). Operadores Booleanos. 
https://sibiunitau.wordpress.com/2020/06/17/operadores-booleanos/  
Batič (6. 10. 2020). mCOBISS v vseh državah v mreži COBISS.net. Blog Cobiss. 
https://blog.cobiss.si/2020/10/06/mcobiss-v-vseh-drzavah-v-mrezi-cobiss-net/  
Bračko, D., Murkovič, N. in Batič, B. (2013). mCOBISS – Virtualna knjižnica Slovenije na 
mobilnih napravah. Šolska knjižnica, 23(2), 111–117. 
https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9V81M6YI    
Cvek, K. (2020). Uporaba knjižničnih katalogov in drugih baz podatkov v sistemu COBISS: 
primer strokovnih delavcev na OŠ Majde Vrhovnik v Ljubljani [Pisna naloga za 
bibliotekarski izpit]. Osnovna šola Majde Vrhovnik. 
https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVQDT0NM 
Debevc, S. (11. 9. 2019). Uporabniki o COBISS+. Blog Cobiss. 
https://blog.cobiss.si/2019/09/11/uporabniki-o-cobiss/#more-2398 
Dornik, E. (2011). Strokovno srečanje informacijska pismenost v visokem šolstvu. 
Organizacija znanja, 16(3), 106–107. https://oz.cobiss.si/clanek/strokovno-srecanje-
informacijska-pismenost-v-visokem-solstvu/ 
Institut informacijskih znanosti. (2016). Platforma COBISS. 
https://www.cobiss.net/si/platforma-cobiss.htm  
Institut informacijskih znanosti. (2023a). mCOBISS: virtualna knjižnica Slovenije na mobilnih 
napravah. https://m.cobiss.si/ 
Institut informacijskih znanosti. (2023b). Pomoč. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/help 
Lah, S. (2018). COBISS+. Šolska knjižnica, 27(3), 16–26. 
https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BVDBM7C3 
Petek, M. (2000). Pomembnost funkcij knjižničnega kataloga za uporabnike. Knjižnica, 44(3), 
137–147. https://knjiznica.zbds-zveza.si/knjiznica/article/view/5568  
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
37 
 
Rap, S. (2015). Uporaba sistema COBISS med srednješolci: razlike med gimnazijci in 
negimnazijci [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. 
https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=72269&lang=slv   
Rivo, K. in Žumer, M. (2022). Bralno vedenje študentov Univerze v Ljubljani v mobilnem 
okolju. Organizacija znanja, 27(1–2), 2227004. https://oz.cobiss.si/clanek/rivo-zumer-
bralno-vedenje-studentov-univerze-v-ljubljani-v-mobilnem-okolju/ 
Merila in kazalci informacijske pismenosti v visokem šolstvu. (2010). Zveza bibliotekarskih 
društev Slovenije.   
Švab, K. in Merčun, T. (2021). Uporabniška izkušnja v COBISS+. Organizacija znanja, 
26(1–2), 2126003. 
https://www.cobiss.si/OZ/PDF/OZ_2021_1_2_final/2126003_Svab_Mercun.pdf 
Vilar, P. (2005). Informacijsko vedenje: modeli in koncepti. Knjižnica, 49(1–2), 77–104. 
https://knjiznica.zbds-zveza.si/knjiznica/article/view/5833  
Walsh, A. (2012). Mobile information literacy: a preliminary outline of information 
behaviour in a mobile environment. Journal of Information Literacy, 6(2), 56–69. 
https://ojs.lboro.ac.uk/JIL/article/view/PRA-V6-I2-2012-4 
Wilson, T. D. (1999). Models in information behaviour research. Journal of Documentation, 
55(3), 249–270. 
https://www.emerald.com/insight/content/doi/10.1108/EUM0000000007145/full/html 
Wilson, T. D. (2000). Human information behaviour. Informing Science, 3(2), 49–55. 
https://inform.nu/Articles/Vol3/v3n2p49-56.pdf 
Zadravec Pešec, R. in Batič, B. (2020). mCOBISS – anywhere and anytime. Bibliotekar, 
62(1), 29–50. http://doi.fil.bg.ac.rs/pdf/journals/bibliotekar/2020-07/bibliotekar-2020-
62-1-3.pdf 
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta. (b. d.). Knjižnica. https://www.zf.uni-
lj.si/si/predstavitev/organiziranost/knjiznica  
 
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
I 
PRILOGA 1: ANKETNI VPRAŠALNIK 
 
1. Stopnja študija: 
– Dodiplomski študij 
– Podiplomski študij 
 
2. Kaj od spodaj naštetega pogosteje uporabljate? 
– Spletni katalog COBISS+ 
– Mobilno aplikacijo mCOBISS 
– Ne uporabljam 
 
3. V primeru, da ste v prejšnjih dveh vprašanjih odgovorili z NE, prosim navedite, kakšni so 
vaši razlogi za neuporabo? 
– Nimam časa raziskovati načina uporabe. 
– Za pomoč vedno prosim knjižničarje. 
– Raje osebno brskam med policami. 
– Uporaba le-tega me ne zanima. 
– Ne poznam. 
 
4. COBISS+ uporabljam pogosteje kot mCOBISS, ker: 
(možnih je več odgovorov) 
– Mi omogoča boljši pregled kot aplikacija mCOBISS (večji zaslon). 
– Je vizualno privlačnejši. 
– Omogoča lažje iskanje, saj sta zaslon in tipkovnica ločeni komponenti. 
– Drugo … 
 
5. mCOBISS uporabljam pogosteje kot COBISS+, ker:  
(Možnih je več odgovorov.) 
– Imam telefon vedno pri sebi. 
– Mi omogoča hitri pregled izposojenega gradiva. 
– Za odpiranje aplikacije potrebujem manj časa kot za spletno stran COBISS+. 
– Imam člansko izkaznico vedno pri sebi. 
– Drugo … 
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
II 
6. Na kakšen način se najpogosteje prijavite v COBISS+ ali mCOBISS?  
– COBISS AAI (vpisna št. knjižnice in geslo) 
– COBISS AAI (št. študentske izkaznice in geslo) 
– ARNES AAI (digitalna identiteta UL) 
 
7. Kako pogosto uporabljate COBISS+ ali aplikacijo mCOBISS? 
 
 
8. Kateri način iskanja v COBISS+ ali mCOBISS najpogosteje uporabljate? 
– Osnovni – uporabimo predvsem, kadar imamo dokaj popolne podatke. 
– Izbirni – napredno iskanje, ki omogoča natančnejše oblikovanje iskalne zahteve. 
– Ukazni – namenjeno uporabnikom z več izkušnjami. 
 
9. Uporabniku je po prijavi v COBISS+ v segmentu »Moja knjižnica« omogočenih več 
možnosti za iskanje in vpoglede. Kje spremljate in uporabljate spodaj naštete možnosti? 
 
 
10. Kako najpogosteje iščete gradivo v COBISS+/ mCOBISS? 
(Možnih je več odgovorov.) Iščem po: 
– naslovu 
– avtorju 
– ključnih besedah 
– letu izida  
– zbirki 
– vrsti gradiva (knjiga, e-knjiga, članki …) 
 Skoraj vsak 
dan 
Enkrat 
tedensko 
Enkrat 
mesečno 
Zelo redko (nekajkrat 
na leto) 
Ne 
uporabljam 
COBISS+      
mCOBISS      
 COBISS+ mCOBISS Ne uporabljam 
Iskanje gradiva    
Zgodovina izposojenega gradiva    
Dolgovi in omejitve    
Pregled in preklic rezervacij    
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
III 
– vrsti vsebine (diplomska dela, učbeniki, priročniki …) 
 
11. Ali pri iskanju uporabljate katero od spodaj naštetih funkcij in kako pogosto?  
 
 
12. Na kakšen način najpogosteje uporabljate naslednji storitvi? 
 
 
COBISS+ mCOBISS E-pošta 
Osebno v 
knjižnici 
Telefonski pogovor s 
knjižničarjem 
Rezervacija gradiva      
Podaljšanje gradiva      
 
13. Ali ste uspešni pri iskanju gradiva? Ali najdete tisto, kar iščete? 
– DA. 
– DA, vendar potrebujem dlje časa pri iskanju gradiva. 
– Včasih. 
– NE, za pomoč prosim knjižničarja. 
 
14. S kakšnimi težavami se najpogosteje soočate pri iskanju gradiva? 
(Možnih je več odgovorov.) 
– Pri iskanju gradiva se zatipkam in ne dobim zadetkov iskanja. 
– Poznavanje načinov iskanja (osnovni, izbirni, ukazni). 
– Težave pri iskanju signature pri fizičnem gradivu. 
– Pri dostopu do polnih besedil ugotovim, da nisem včlanjen v knjižnico. 
 Pogosto Občasno Redko Nikoli 
Krajšanje besed z *, % (npr. dipl*, pr%učevati)     
Logični (Boolovi) operatorji (AND, OR, AND NOT)     
Frazno iskanje (''zdravstveno varstvo'')      
Omejitev iskanja na določeno knjižnico (npr. Zdravstvena 
fakulteta, Ljubljana) 
    
Filtriranje zadetkov na stran (10, 25, 50, 100)     
Filtriranje glede na relevantnost vira, avtorja, naslov, leto 
izida … 
    
Filtriranje glede na vrsto in vsebino gradiva     
Filtriranje glede na predmet     
Habermut, T., Uporaba sistema COBISS+ in aplikacije mCOBISS pri študentih Zdravstvene 
fakultete Univerze v Ljubljani. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 
 
IV 
– Slabše poznam funkcije iskanja, ki bi mi bile v pomoč pri hitrejšem iskanju (krajšanje 
besed, frazno iskanje, filtriranje zadetkov ...). 
– Drugo …