Št. 94. Druga izdaja. V Gorici, v sredo dne 27. avgusta 1902. Tečaj XXK!L • Ish»J* trikrat na te*»» t Sest!h lidanjlh, in sioer: vsak torek, fotrtek in sobot«, zjatranje iz« danje opoldae, večerno tedanje pa ob 3. uri popoldne, in stane s uredniškimi izrednimi prilogami ter s,Kažipotom* ob novem leluvred po poŠti pre-iemana ali ? Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta........6 , 60 , , , 3-30 četrt leta.......3 , 40 . . . 1-70 PosamKSne Številko stanejo 10 vin. Od 23. julija 1001. il« pn.-klica izhaja ob sredah in sobotah ob 11 ari dopoludne. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. U v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršček V3»k ¦ian od 8. ure zjutraj do 6. z?ečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. are. Ks naročila brea dopoilaae naročnin* (8 ms oziramo, Oflaal in poslanic« se raCunijo po. pejj|.-vrstah, če tiskano l-kratji kr^ž-krai 7 kr., 3-krat 6 kr. fsaka'~ mta. Večkrat po pogodbi. — Večje Srko po prostoru. ¦—• Reklame "m spisi t uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost »Vse za omiko, svobodo in napredek U Dr. K. Lavrti. Uredništvo se nahaja v GospoeM nlioi 3t 7 v Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoče govorili vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne;'ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici SI. 11. Naročnino In oglase Jo plačati loco Gorica, Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Narognina, reklamacije iu druge reCi, katere no spadajo v delokrog uredništva, naj so požilisio le »oravniStvou „PBIMORE€" izhaja neodvisno od «So5o» vsak petek ia stane vse leto 3 K 30 h ali gld. 1-60. «Soca» in .Primorec, se prodajata v Gorici v to-bakamj Sohwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakami LavrenoiS na trgu della Caserma in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra. Odgovorni arednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. »Gor. Tiskarnac A. Gabršcek (odgov. Iv, Meljavec) tiska in zal. Preieia m mestiti v Trstu. i. Tista večna govorica, da grt»f Gočss odstopi, kalera se je pokazovala v javnosti vsako toliko časj*, skoro odktr je prišel v Trst, se končno vendar ur-^niči. Po znanih februvarskih dogodkih se piše neprestano, da grof Gcčtt odstopi, v zadnjih dneh pa je nas namestnik takorekoč na dnevnem redu v najrazličnisih političnih listin, nekak junak dneva! Ker od vladno strani doslej ni bilo nikakega deroenlija glede na vesti o odstopu namestnika, ker se govori z vso pozitivnostjo o osebi, kalera mu ima slediti v službi in k»>r druga znamenja tako kažejo, smemo oklepati, da je odstop gotova stvar. Namestnik počaka Se, da pride cesar v Pulj, kjer ga sprejme, potem gre na d d j Si dopust, med katerim pa se izvrši uradni odpoklic z na-inestnistva v Trstu, O grc;fu (it«"-isit se je pisalo in se že piv. izredno mnogo. To pa je tudi umevno, ako upoštevamo, da ga ni bilo Se namestnika v Trstu, kateri bi se bil da! tako vodili od inerodajne SaSke sinjorije v primorskih deželah, kakor on, pod katerim je slavni sistem primorske vlade praznoval svoje orgije...,. Tudi mi smo pisali pogostoma o grofu Gco9.su, zlasti takrat, ko Je prepotoval našo deželo, to je l 181)8. in 1899. Bil je - SoSki dolini, na Vipavskem, na Krasu, v Brdib. Zaplenjeno. Zaplenjeno. V naši politični zgodovini ostane ime grofa Gc»3»sa zapisano s temnim! črkami, kajti nasproten je bil pravim težnjam našega naroda, podpiral pa je nazadnjaške življe, katerim je šel na roke povsodi, umevno, tudi pri volitvah, dočim je branil naprednjakom celo javne govore ; radi lega je tudi on kriv, da je s klerikalno politiko, katera se je uce-pila med nas in kateri je bil poleg pokojnega kardinala vrhui pokrovitelj, pahnjeno naše ljudstvo na Goriškem v svojem boju za desetletja nazaj ter prodano v laško sužnjost za teta naprej. — Morda bodo klerikalci (le pomislite, da je bil n. pr. prof. Berbuč že nekaka ,peraona grata* pri grofu Gtt«3sul| na tihem obžalovali odhod namestnikov, pravi nasi rodoljubi mu porečejo le: Srečno pot! DOPISI. Iz Kanala. — Vojaško veter, društvo v Kanalu je imelo v nedeljo dne 17. t. m. tombolo s plesom, katera se je vendar pri vsem neugodnem deževnem vremenu dobro obnesla, ker se toliko udeležbe ni pričakovalo. Zato nam je dolžnost, zahvaliti se vsem onim gospodom udom in neudom, kateri so nam na koji si bodi način kaj pripomogli, v denarju ali z blagom, dobrega storili in darovali; izrekamo jim na tem. mestu prisrčno zahvalo. Ravno tako tudi slavnemu Vašemu uredništvu. Z odličnim spoštovanjem in hvaležnostjo odbor. 'It Bovškega. — Nad cesto pri trdnjavi Kluža se vzdiguje navpična 100 m visoka stena. Na robu te stene visi razrušeno kamenje različne velikosti, katero pada pri vsakem dežju s le višine naravnost na cesto, iu neizogibno je, da prileti ob takem vremenu komu kaj na glavo, v slučaju potresa pa bi se vsul kar plaz kamenja na cesto. Vsako leto jo bilo tam izčiščeno, le v zadnjem času, odkar je nastavljen za cestnega nadzornika neki Krainer, se ni izčislilo, akoravno jo bil od cestarjev že trikrat na to opozorjen z besedami: ako bi pasanti znali, kako r.iblo visi kamenje nad njih glavami pri soteski nad cesto — nikdo bi ne šel mimo. Kramer ga pa potolaži rekoč: »Lasscn Sie, soli nur einige ersehlogen!" Pristojna oblast naj bi za to skrbela, I da se nevarnost ostrani. Posebno ko dva moža v enem poldnevu lahko vse to odpravita. in razne novice. Naročnikom naznanjamo, da vstavimo list s \. septem-j hrom vsem onim, kateri so ! nam na dolgu iz prejšnjih let j ter onim, kateri nam niso poslali še nič na račun tekočega leta. Kdor se temu pozivu ne odzove čim prej, bodemo prir morani naročnino vsekakor izterjati. PoTakomu in glasbenemu droStvu je daroval g. Luka Križnic iz Gorice K 8'~-Iskrena hvala ! Živeli posnemovalci J Premoščenja lu Imenovanja ? učiteljski službi. — C. kr. okrajni Sol, svet za goriško okolico je imenoval def. nadu-čileSjem v Batujah učitelja Franca Merljnka v Plaveh, defln. učiteljem v AvCah potov, učitelja Riharda Gorjupa v Srednjem - Kam-breškem, dofiti, učiteljico v Ajdovščini ta-mošnjo prov. učiteljico Franjo Krajnik, ter premestil nadučitelja Avgusta Poberaja iz Kala v Kojsko, prov. učitelja Rudolfa Ku-marja iz Grgarja v Št. Martin, učitelja Franca Križmana iz Rihemborga na mesto nadučitelja v Šempasu, učitelja Vinka GregoriCa iz Rupe v Dol. Vrtovin, potov, učitelja Maksa Kutina v Št. Mavru - Podsabotinom v LoCnik (slov. šola), od koder je premeščen učitelj Josip Balič na Vrh pri Rubijnhj potoval, učitelja Antona Musiča v Gor. Tribuli-Krtov-šček v Plave, Nadalje je imenoval prov. nadučiteljom v Kalu učitelja Josipa Erzotiča tamkaj, potov, učiteljem za Vrata-Gor. Lokovec Rafaela Faigelja, za Srednje-Kambreško I. Drofenika, za Podlako-Ddl. Lokovec Josipa Briea, učiteljem pri Voglarjih Henrika Klavoro, v Ri-hembergu. Franca Zorna, v Podgori (Hal. šola) Josipa Ceschia, za prov. učiteljico v Kalu Sofijo Vilhar, v Ozeljanu Ljudmilo Eržen, v Ročinju Marijo Kovačič, v Grgarju Matildo Lecker in za suplentinjo v Renčali Josipino Sedej. Učiteljica Jadviga Strel je premeščena iz Grgarja na jednorazrednico v Lokvah, od koder pojde učitelj Karol FilipiC v Višnjevik. Pozor, mizarji! — G. kr. trgovsko ministerstvo je dovolilo na prožnjo tukajšnje trgovske in obrtne zbornice, da se otvori v Gorici poseben tsCaj, kateremu je n?men izpopolnjevati se v mizarski stroki. Ta teCaj bode trajal od rj. septembra do 18. oktobra t. I. Podučevali bodo razni strokovni učitelji. Udeležiti pa se bo moglo tega tečaja le 15 mizarjev. Čas za oglasitev je le do 31. t. m. Sove čelade za orožnike. — Orožniki dobijo nove čslade, ker so jim sedanje pretežke in prenerodne. Nove naredijo od prob-koviae, sedanje pa bodo imeli le za parado i Varčnost in uzorno gospodarstvo 1 Križarji* Zgodovinski roman v štirih delih. PoijsM ipinat II. Slt>*klew itz. Pasi. P« Oni so takoj izpovedali svoja imena, svoje grbe in vasi, po katerih so se pisali. Kneginja, zaslišavši od gospodarja iz Bogdanske, odkod prihaja, zaploska z rokami ter reče: ^To je srečno, naključje! Pripovedujte nam o Vilni, b mojem bratu in sestri. Ali pa dospe knez Vitold sem na kraljičin porod in na krSčenje?« »Rad bi prišel, toda ne v6, če bo mogel; za to pa je pos!3.1 po knezih in bojarih kraljici srebrno zi-beljko v dar. S to zibeljko sva ob enem tudi "midva dospela semkaj, čuvajoča jo na poti.* »Ali jo tukaj ta zibelka? Hotela bi jo videti. Ali je vsa iz srebra ?*-¦ »Vsa je iz srebra •¦- toda ni je tukaj. Odpeljali so jo v Krakov.* »A kaj vidva delata pri Tinjcu?« »Pomndila sva se tukaj pri samostanskem pro-kuratorjn, ki je najin sorodnik, da mu izročiva v varstvo to, kar nama je prinesla vojna in kar nama je knez daroval.« »Nti, Bog vaju blagoslovi! Ali je bil plen obilen ? Toda povejta mi, radi česa brat ne ve\ ali bo mogel priti?* »Ker se pripravlja na vojno s Tatarji,« Znano mi je to; muči me pa samo to, da kraljica ni napovedala srečnega konca tej vojni, ali to, kar ona reče, se vse izvrši.* Matija se nasmeji. »Ej, z bogoljubno našo vladarico se nikakor nočem pričkati, toda s knezom Vitoldom pojde množica naših vitezov, vrlih junakov, katerim se nihče rad ne postavi po robu.« *A vi ne pojdete?« »Bil sem poslan semkaj z drugimi vred, da čuvam zibeljko, in, že je sedaj preteklo pet let, da nisem odložil oklepa od sebe,« odvrne Matij*a, kažoč na pramena, ki jih je njegovem jopiču zapustil < \lep. »Ko pa si nekoliko počijem, pojdem zopet; ako pa ne pojdem sam, odpošljem tega svojega bratranca Zbiška gospodu Spitku iz MelŠtina, kajti pod njegovim po-veljništvom pojdejo vsi naši vitezi.« Kneginja pogleda brhko postavo mladega Zbiška in hotel:) ga je žo baš ogovoriti, kar pretrga daljši razgovor duhovnik, poslan semkaj iz samostana, kateri, pozdravivši kneginjo, jame jo z rahlimi besedami izpraSevati, čemu ni poslala poslanca z naznanilom svojega prihoda iu čemu se ni nastanila v samostanu, marveč rajše krenila v preprosto krčmo, ki ni primerna za njeno dostojanstvo. V samostanu imajo dokaj sob in drugih prostorov, v katerih tudi preprost človek najde zavetje, a kaj še le taka gospa, knezova soproga, od katerih so rojaki in predniki samostana prejeli že toliko dobrega. Toda kneginja odvrne veselo: »Mi smo zašli semkaj zgolj radi tega, da si oddahnemo in jutri zarano odidemo v Krakov, Naspali smo se po dnevu tor potujemo radi hladu po noči. Ker pa so že zapeli petelini, nisem hotela buditi pobožnih redovnikov, zlasti s tako družbo, katera bolj misli na petje in na ples, nego na počitek. Ko pa je redovnik le še silil, je dodala: »Ne.* Mi hočemo ostati tukaj. Čas nam pri poslušanju veselih pesmij urno mine, jutri pa odrinemo k službi božji v cerkev, da dan ž Bogom pričnemo.* Odkritosrčen pa je bil ta nemški grof, to mu moramo priznati. Nikdo nam še ni tako odkritosrčno povedal, kakor on, da nimamo pričakovali nikdar jednakopravnosti z Lahi, marveč da bomo vedno podrejeni. Je-"* npravnos.i ne bo nikoli, laški primat pa bo ostajal! Naš cesar t Palju. - Cesar pride v Pulj dnž i. septembra popoludne obl. uri s svojim dvornim vlakom naravnost z Dunaja. Dvorni vlak se ustavi pri Valerijinem parku. S cesarjem, pride tudi prestolonaslednik, nadvojvoda Franc Ferdinand, in šef generalnega štaba baron Beck. L septembra začno prvotne operacije eskadre, v torek 2. se nadaljujejo proti Lo-šinju malemu in dne 3. se izvede manever z izkrcanjem na suho, južno od Pulja. Udeležijo se teh manevrov Si. pešpolk, 55. inf. brigada, &7. in 97. pešpolk, 4. ari. trdnj. regiment in 5. domobranski inf. reg. Dne 4„ v četrtek, si ogleda cesar še razne reci v Polju, po dvornem dejeunerju pa se odpelje na Dunaj. VewkW. ~Poročil -*r"je dne-8&t. m. gospod Leopeld Jon ko, trgovec in veleposestnik v Bovcu, z gospodično Marijo Žu-berjevo. Mnogo sreče! Smrtna ktsa. — V ponedeljek je umri v Boleu g. Matija Ion ko, župan, veleposestnik, bivši det. poslanec itd., odlikovan z zlatim zaslužnim križcem. Z gospodom Jonkom je izginil iz življenja mol stare korenine, Čislan in poinat ne le doma, marveč daleč naokoli v naši deželi in izven nje. Bodi mu blag spomini Preostalim naše sožalje! S občinskim volitvam v Rlhcm-bergn. — če je bila katera občina v naši deželi potrebna korenite premerobe v svoji upravi, je bila gotovo rihemberško-brejska, v kateri je paševal že celo vrsto let znani očka Pavlica občini v škodo, sebi pa v korist. Možje, stanujoči v tej občini, so sprevideli končno po ogromni večini, da je zadnji čas, da se občina otrese svoje pijavke, in posledica temu je bila, da so prve letošnje občinske volitve prinesle napredojakom v tej občini popolno zmago na celi črti. Ali očka Pavlica, ki zna več kot hruške peč', se je bil zavaroval za ta slučaj, ako ne bo izvoljen, s tem, daje pustil za nalašč nekaj po greškov, katere je porabil za rekurz. Vlada je rekurzu hitro ugodila, razveljavila prvotne volitve ter razpisala nove. Odslej pa je bil Pavlica ves drug mož. On, ki se je svoj čas celo odpovedaval županstvu, je bil odslej na nogah dan in noč. Odprl je .osmico", vino je teklo, da je bilo veselje, denarja so mu poslali iz katoliškega sklada v Gorici, poleg tega pa se je spomnil, da ima volilno pravico v občini še polno drugih Ijudij, katerih navadno nikdar ni v občino, ki živijo na tujem, no, in nekaj častnih občanov, a la don Antonio, ima tudi občina. In zbobnal jih je skupaj s pomočjo nuncev, ki so gibali kakor mravlje, tako: štanjelski, šmarenski, dornberški, karaenski in domači kaplan, vse kar leze in gre, je spravil v gibanje za sveto katoliško stvar v Rihembergu. Vse to početje, napijanje in vabljenje, s poeetkapa že razpust prvih volitev na pogreške očke Pavlice, katere je naredil nalašč, je spravilo naprednjake, ki so se borili ves čas s poštenimi sredstvi, cb dobro voljo; je tudi umevno, da se poštenjak nerad bori s človekom, kateremu služijo v boju v glavnem nepoštena sredstva. Zato se ni delalo od napredne strani tako, kakor poprej, marveč se je ob ostudnem početju klerikalcev odnehalo, zlasti še, ker sta se našli dve izdajici. Zmagal" je torej očka Pavlica s tujci, z ljudmi, katerih ni drugače nikdar v občino, ki se tudi ne brigajo za njo, za starešine pa si je moral izbrati naj račje reve in ne-vedneže, ker je bilo može v klerikalni stranki, ki kaj držijo nase, sram biti starašine poleg Pavlice, ter so se mu kar po vrsti odpovedovali. — Zmagal je torej Paviicar ali v občini ostane drugače vse po starem. Spremeni se pa to, da Pavlica odslej ne bo imel pri nikakem možu vač nikake zaslombe. Njegovo početje je bilo ostudno, moža nevredno, in vsa bitka je dobljena le z nepoštenimi sredstvi. Zato pa bo imel Pavlica odslej te še ležavniše stališče v občini, kajti razun par odvisnežev ga ne mara nikdo vec. K tujcem v druge občine pa menda ne bo hodil hladit svoje srčne bolečine^—¦-— --------- Sedaj gre strašen vrisk po klerikalnih listih, kako da so zmagali .katoliški" možje v Rihembergu in kako da je ljudstvo govorilo. Ali koncem konca so si klerikalci z izidom sedanjih volitev v rihemberško-brejski občini le nekaj ohranili, kar je bilo njihovo, kar jim pa pravzaprav ne gre več. O tej stvari bomo še govorili, za danes vprašamo le g. učitelja Poniža, kako se kaj počuti v tej družbi bojevnikov za čast božjo?! »Slovenec", to umazano in Iažnjivo glasilo ljubljanskega škofa, se tudi veseli .zmage* v Rihembergu. Pravi med drugim, da so pri prvih volitvah naprednjaki zmagali z raznimi sredstvi, katera so kat. nar. poslanci primerno osvetlili — in volitve so bile razveljavljene. Poštenjakom pri .Slovencu" povemo na vse grlo to, da so naprednjaki zmagali ne z .raznimi", ampak s poltenimi sredstvi, klerikalna »zmaga" pa temelji na nepoštenih sredstvih. Očka Pavlica tiče na vse to, kar je sedaj in prej počel v občini, na zatožno klop ne pa na častno mesto župana! Tako, gospodje pri »Slovencu", sedaj ste culi našo nevstrašeno pa resnično besedo! Trg sv. Jerneja je prinesel v mestne ulice nekoliko več živahnega gibanja, ali vidi se tudi temu trgu, da pojemlje. Š2 največ se je tržilo z Živino, prav malo pa je bilo »tičjega sejma", in vendar se imenuje ta trg pravzaprav »tičji sejm". — Živo je bilo r^sti v prometnejših ulicah, naKornu, v Go uski ulici, na Travniku, v Rašlelu itd. Trgovci niso spečali kdo ve kaj, boljše se pohvalijo krčmarji. Na živinskem trgu je bilo izredno veliko živine: okoli 600 volov, 200 junic, 200 konj, 150 teiet in 300 prašičev. Kupčija pa ni bila povoljna; prodalo se je ni«.!o. Inseratov Jim manjka. — .Gorica" od sobote je poslala v svet čudovito vest, da prinaša »Soča" oglase in reklame laških, nemških in židovskih trgovcev in obrtnikov, in glejte, tako skrbi .Soča" za razvoj slovenske trgovine in obrtnije! — V »Gorici" je poleg druge suše tudi neka čudovita suša v oglasih, in to jezi može v krogu .Gorice* tako, da so dali duška svoji jezici s tem, da pišejo, da prinaša »Soča" inserate laških, nemških in židovskih obrtnikov, N6, z »Gorico" se v tem ožiru ne bomo kregali, tim manj, ker smo videli v njej semtertje oglase laških, nemških in židovskih tvrdk; ako jih je le mogla ujeti, je priobčevaia take inserate, gospodje naj le malce pogledajo v svoi Ust. Ker je pri klerikalcih vse mogoče, se tudi ne čudimo taki pisavi v katoliškem listu, da namreč taji svoje neslovenske inserate ter jih podtika nam z zlobnim namenom t Puščamo jim tudi jezico, ki kaže le to, da se možje jezijo, ker je »Gorica" tako neznaten, tako nepoznan listič! Nesramno, skrajno nesramno pa je podtikanje, kakor da bi »Soča" škodovala našim trgovcem in obrtnikom, ko je pač znano, da je »Soča* storila več kot svojo dolžnost, vselej, kadar je slo za stvar naših trgovcev in obrtnikov. »Gorica* in »Prim. list* pa sta naši trgovini in dbrti že neizmerno škodovala, s svojim terorizmom pa prisilila že marsikoga, da jim je mora! plačati tribut v obliki oglasa, ker drugače so mu pretili, da mu bodo škodovali. Poznamo neko katoliško kreaturo, ki je napovedovala bojkot izvestnim slov. trgovcem, ker niso hoteli trobiti v katoliški rog. Kako dosledno delajo v kvar naši obrtniji, za to pa kličemo v spomin nedavno izvršeni skrajno perfidni napad na fotografa g. J. v »Prim. Listu", kateremu je bil edini namen: škodovati. In možje, dasi so bili pozvani, povedati resnico, so krepko molčali, A, jedna laž več ali manj! Kar se jim brezpogojno ne klanja, po tem udarjajo brez pardona in to hočejo ugonobiti, veljaj, kar hoče. In potem prihajajo ti ljudje ter se hočejo delati prijatelje obrtnikom in trgovcem, Falotje 1 Savloma je umrl, kakor se nam poroča iz Gabrij, France Gekovič, ko je trgal češplje. Prišlo mu je slabo na drevesu, in ko je stopil na tla, se je zgrudil mrtev. Zapustil je udovo in 7 otročičev. Občinske volitve v Kobarida so bile v ponedeljek. Izvoljeni so sami naprednjaki. S vi no in Sužid sta dobita letos po dva zastopnika; doslej sta imela le po enega. Izvoljeni so vsi napredni prvaki. Klerikalci se niso upali na dan. Jih je sicer te-peščica, ali naš kaplan je vsejedno vohal, ali bi se ne dalo, da bi se kaj pomešalo. Dobil je zaslužen odgovor. — Le radi nekaterih oseb so bita razna mnenja, ali ko-nečni vspeh je tak, da moramo biti s stališča naše stranke popolnoma zadovoljni. Slava naprednemu Kobaridu! Iz Idrskega nam poročajo, da je C fantov in 6 deklet praznovalo tudi osmino idrskega sejma. V poštenem veselju so preživeli ta dan. Kaplan Ciril pa naj si dobro zapomni, kdaj je v Idrskem strašil proti starodavnemu sejmu! V Petjaku (beneška Slovenija, ob Ne-diži blizu Št. Petra) so imeli v nedeljo krasno ljudsko veselico. Posebno zvečer je bilo silno veliko slovenskega ljudstva iz vse okolice. Iz našega Kobarida je došlo nad 30 oseb, ki so bili dobrodošli dragi gostje. Slovenska pesem je donela ob bregovih bistre Nediže. Uzoren duhovnik. — Pišejo nam: V k. hribih živi nune, katerega v Gorici dobro poznate. Za danes dve novi o njem. Neki mož je šel k njemu k spovedi, ali, kakor je sedaj navada, namesto spraševali ga po grehih, ga je vprašal, kateri stranki pripada. Ker je mož povedal, da ne pripada stranki g. nunca, ga je hitro zapodil proč od spovednice, nakar je moral iti v drugi kraj, da je opravil spoved. Ta je ena, druga pa ta: Neka ženica je srečala g. vikarja na -poti. Pozdravila ga je lepo ponižno in po lepi krščanski navadi: Hvaljen bodi Jezus Kristus! Ali g. vikarja je ta pozdrav pobožne žene tako ganil, da je odgovoril: P is'me v r..! — Komentarja k temu ni treba! Poprave v tukajšnji bolnišnici. — V tukajšnji bolnišnici usmiljenih bratov, o katere pomanjkljivosti smo ob prilikah govorili, so izvedli v zadnjem času razne potrebne poprave; napravili so tudi novo dvorano za operacije, ki odgovarja sedaj modernejšim zahtevam. Dela v tej dvorani so stala 6000 K. Prvi, katerega so operirali v tej novi dvorani, je oni nesrečnii delavec Andrej Petro veie, ki je ponesrečil na železnici v Prra-čini. Odrezali so mu nogo. Obiskal je nesrečnika tudi vodinslj tukajšnjega glavarstva, g. namestništveni svetnik grof Attems. T Ijebheroovl tovarni so odpustili poslovodjo Davida Schwarza. Spri se je z gospodarjem, na kar je prišlo do tega, da je odpuščen. V Lebherzovi tovarni delajo večina Slovenci in Slovenke. Gospodar je dober človek, kakor pravijo delavci, ali ta poslovodja je bil surov z delavci, je postopal ž njimi grdo, jih je izkoriščal ter oškodoval, in vsled njega je ostalo mnogo delavk duma. Delavstvo je torej jako zadovoljno, da se odstrani iz tovarne tiran. Tako se nam poroča iz delavskih krogov. Iz Solkana nam pišejo, da je neki voznik dne 25. t, m. ustavil konje pred gostilno Mozetičevo. Kar naenkrat pa je priletel neki Lah, po imenu Pelegrini, je skoči! h konjem ter jih pognal v galop, da so voznika, ki jih je ustavljal, potem telesno poškodovali. Dopisnik upa, da orožniki preiščejo to stvar ter da sodnija kaznuje suroveža, ki je laški podanik. Šel Je na led. — Vprašali srno »Gorico", kdo je tisti hrabri kanonik, ki je navduševal za \peljavo ruskega jezika m kranjskih srednjih šolah, kakor je pisali v svoji CG. štev, tako ošabno ter zraven pikala nas, češ, da molčimo o tej reči. NO, sedaj so tiam pa povedali, da je govoril .kakonik* (kakor piše .Gorica") Kalan dne 18. aprila 1899. za pouk ruskega jezika na realki v Ljubljani, in sicer v kranjskem deželnem zboru. Vedneši pri .Gorici* smatrajo torej realko v Ljubljani za kranjske srednje šole! N6, potem seveda imajo prav! Pametni ljudje pa menijo, da realka še ne predstavlja srednjih šol ampak le eno srednjo šolo. Ali da bi povzdignili politikujočo duhovščino, kateri je ruski jezik v resnici deveta briga, so lagali, da je govoril neki kanonik za uvedenje ruskega jezika na kranjskih srednjih šolah.,.. Istina pa je le, da k kanonik Kalan nekaj govoril o pouku ruskega jezika na realki. To pa je bilo tako nedolžno, da nt tredno, bahati se s tem. — — ,N6. na nastavljen led je pa le šel, in pokazal se je lažnjivca s svojim kakonikora. Je že tako: osel gre le enkrat na led, ,lord* v uredništvu .Gorice* pa, ut figura docet, kadar hočete. ,h paft tudi on nekak ,k »-konikM »Jutri se bo služila sveta maša za blagor milost-1 ljivega kneza in milostljive kneginje,* reče redovnik. »Knez, moj soprog, dospe še le čez štiri ali pet dnij.« »Gospod Bog zamore človeku tudi od daleč podeliti srečo; med tem pa naj bo nam revežem vsaj dovoljeno, da smemo prinesti sem vina iz samostana.« »Kaj hvaležni vam bomo,« odvrne kneginja. Ko je že redovnik odšel, jame klicati : »Hej Danuša! Danuša! Poskoči na klop in razvedri naša srca z ono pesmijo, katero si popevala v Zatoru.« I Dvorniki postavijo, ko so to slišali, urno klop na sredo sobe, godci posedejo na obeh straneh, a sredi njih pa se vstopi ona deklica, ki je za kneginjo nesla pljunko, ozalšano z medenimi žreblji. Na glavi je imela venec, lasje so se ji vsipavali na ramena, obleko je imela plavo, a rudeče čeveljce z dolgimi, kvišku zavihanimi rilci. Stoječa na klopi, je bila kakor malo dote, toda ob enem je bila tako zala, kakor nekaka slika v cerkvi, ali kip pri božičnih jaslicah. Ni kazala najmanjše zadrege; očividno ni popevala tako prvokrat prc-:«J kneginjo. »Zapoj, Danuša, zapoj!« so klicale dvorske go-spodičine. Deklica je vzela pljunko, dvignila glavico kvišku kakor tič, ki hoče peti, in zaprši oči, jela popevati s srebrnim glasom: s Oh, ko bi imela Kakor goska krila, Pa bi za svojim Jankom Clo v Šlezijo zletela!« Godca sta ponovila napev jeden na goslih, drugi pa na večji pljunki. Kneginja, ki je ljubila vesele pesmi nad vse druge na svetu, je jela kimati z glavo, deklica pa je popevala dalje, s tankim, otročjim in svežim glasom, kakor pope vajo v pomladi ptičice v gozdu : »Sedla bi na vrbo In tako bi mu d' jala: „ Le poglej, o Janko, Ubogo sirotoI...« In ko je bila kitica izpeta, sta znovič godca ponovila napev. Mladi Zbišek iz Bogdanca, ki se je bil že od mladih nog privadil vojni in njenih surovih običajev ter še nikdar v svojem življenju ni videl takega prizora, pocukne ža rokav Mazura, stoječega poleg njega, ter ga vpraša: »Kdo je ta deklica?« »To je deva na kneginjinem dvoru. Pri nas sicer ne manjka pevcev, ki razveseljujejo dvor, toda to deklico posluša kneginja najrajše, ta ji je najljubši.« »Temu se ne čudim. Mislil sem si, da je to po-osobljen angelj, ter ne morem so je do sitega nagledati. Kako ji je ime?« Ali tega niste Culi?... Danuša. Njen oče pa jo Jurand iz Spihova, kaj premožen človek, ki pripada k našemu odličnemu plemstvu.* s Hej! takšne deklice-Se niso videle Človeške oči l« »Pa jo tudi vsi imajo rudi, kakor radi petja, tako tudi radi njene lepoto.« ; »A kdo je njen vitez?* »Saj je to še otrok!* Daljši razgovor njima pretrga novo Danušino petje. Zbišek je ogledoval od strani svetle njene lase, njeno kvišku vzdignjeno glavo, zaprte oči in vso njeno postavo, osvetljeno od svetlobe voščenih sveč in meseca, ki je kukal skozi okno, ter jo občudoval čimdalje bolj. Zdelo se mu je, da jo je že nekje videl, toda ni vedel, ali v snu, ali nekje v Krakovu na cerkvenem oknu. In pocuknivši znovič dvomika, ¦ vpraša ga z zamolklim glasom: »Ali je ta deklica z.vašega dvora?« »Njena mati je dospela iz Litve s kneginjo Ano Danuto, ki se je bila omožila z grofom Jurandom iz Spihova. Bila je kaj zala ženska odličnega rodu, ki se je prikupila kneginji nad vse druge, pa tudi ona je ljubila kneginjo. Za to je tudi hčerki dala njeno ime t Ana Danuta. Toda pred petimi leti, ko so Nemci pri Zlatoriju napadli naš dvor, je ona od strahu umrla. rt (Dalje pride.) Izpred sodnlje. — Kurzon Fr. je stopil dne 22. julija letos v kavarno .Vittoria" v Zagraju. Svoj bicikelj pa je pustil pred vrati. V kavarni sta bila tudi dva mladeniča Iv. Furlan in Fr. Faresin, katerima je kolo tako ugajalo, da sta se ga polastila, ko sta odšla. Pred sodniki sta se sicer zagovarjala, da sta bila pijana ter nista vedela, kaj delata, ali priče so izpovedale, da ni bilo tako. Dobila sta vsak po 4 mesece ječe ter povrniti morata škodo, ker sta kolo pokvarila. Podučno predavanje v Solkana. — Pišejo nam: V nedeljo 24. t. m. je predaval v tovarni .Mizarske zadruge" strojevodja strokovne šole v Marijanu g. Vitorf-pod nadzorstvom ravnatelja ondotne šole g. Avg. pl. Ribija o konečnem izgotovljenju najno-vejših^raodernih mizarskih izdelkov --to je zbrulenju, namakanju in likanju lesa. Predavanja se je udeležilo nad 60 mizarskih mojstrov in njih pomočnikov, ki so z velikim zanimanjem sledili podučnemu predavanju do konca, ki se je vršilo od S—12 uro dopolulne. Vspeh istega upamo .se razvidi v kratkem Času na pohištvi, za kar gre zasluga v prvi vrsti slavnemu naučnemu loinisterstvu !n g. \v*. p1. Kibiju. Brzovlttk povoall vola. Brzovlak iz Itali4p. ki prihaja v Trst ob 10.40 dop., jo imel v pet« k zamudo, ker je blizu Devina povoLiI nekega vola, katerega je prereza! na dvoje. To je bilo vzrok, da je Četrti voz vlaka skotil s tira. Ta voz in nasledke so ločili od prednjega tlela vlaka, nakar je mogel !U ialjevati pot do Trsta, ostali del pu je, t, .Lal na progi, dokler ni prišel s tržaškega kolodvora ponj pomožni vlak. Padel Je klepar Tudor s Planite, ko ;¦• delal na kapu v poslopju nekdanje euk-K..rne v Kapucinski ul:c;. Zgubil je ravno-U yy.\ ko se je pomaknil pri delu, b r pudi-1 v vrt. Klical je na pomoč, nakar so prihih-H !>ud;r>, trni dali prvo pomoč b r ga odvedli riomov z izvoSCekom. Tržni orKatul pridno plenijo sadje. V n doljo so zaplenili hO kilov grozdja, če* da e nezrelo, in 00kilov sadja. V ponedeljek pa >-o zaplenili 30 kilov grozdja in 00 sadja, Opozarjamo ljudi, naj nosijo na trg ie a rolo sadje na -plclij ako so pa g.ispodje na trgu sonde rije prestrogi ter roma 2 njimi polog slubpjSeg.i tudi dobro sadje, pa naj se pritožijo Ur si o njo korake, da st» udstnin krivica. Capo stazlon* — Stallou* (hef, Sala d'a«*petlo — IfarUaal. Pisojo „Ki.": Tako stoji n« sežanskem kol«dsoru. Torej manjka'te se Gesiano (roSeg remškrga napisa .Sessana*). da bi tujce, ki se Be ni ni-k'.'!i vozi- po teh krajih, mislil, da je že na !l:i-ijanski meji, če ne pri-/ na Inškem. Koliko časa bodo Se dopuščali Svzanci dveri.a železniškima uradnikoma, da delata, kar hočeta na slovenskih tleh! Kaj bi menili neki kje na kaki furlanski postaji, ako bi stalo na fco',odvuru slovfn-fco ime. v jeziku tore,, katerega cm ne poznajo?! Kde.r ne verjame, naj ^re gtodai! Dtp m bdi tatici ;7»btno Kristino S.ilič in i\Ai\i> Jjzbec ,.» t rš,eia roka pravice, ker s-!a v uiir; Wg.-: nekt Marij Meriak-.»*i i;* omare vz«.!j bankovec z.* 10 K br tclar-križavte Mar. Ter. za 12 fy Poslali so jh v zapore premišljevat, če ni liol.e pu-tiJi toje bl.-go pri miru n« go krasti. Redka bolezen. — V Suk-ijšn.i bjt-¦ nišr.ki imajo nekega deCka iz Buenos Avres, katerega zdravi dr. Fratnik. Deček ima neko redko notranjo bolezen, imenovano ,Anihi-loatoma dtiodenale". Bjlezen se je dala kon-sUr.cvati z mikroskopom. Dečka se obrača «a bolje. Pevska In bralno drnltvo .Lira' t Komna vabi na veliko veselico s petjem, tamburanjem, igro in plesom, katero priredi v nedeljo dne 31. avgusta 1902. na okrašenem in s senco oskrbljenem dvorišču g. Gabrijela Gasparija. Začetek veselice točno ob 3. uri popoldne. Vstopnina k veselici 60 vin.; vsaka plesna točka 20 vi«. Pri veselici sodeluje in prijaznosti slavno pevsko društvo »Nabrežma* iz Nabrežine. Med posameznimi točkami veselice i« pri plesu stira popolna godba iz Nabrežine. V slučaju slabega vremena se bode vršila veselica dne 14. septembra t. 1. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Zveza slovenskih posojilnic vabi na redni občni zbor, ki se bode vršil v Četrtek, dne 11. septembra t. 1. ob 10. uri pred-poldne v Narodnem domu v Celju. Dnevni red: 1, Poročilo predsednika. 2. Poročilo taj- nika. 3. Poročilo računskih pregledovaleev. 4. Nadomestna volitev v odbor. 5. Volitev pododbora za Koroško. 6. Razni nasveti. — V Celju, dne 24. avgusta 1902. Mihael Vošnjak, predsednik. Franjo Jošt, tajnik. — Opomba. Pri občnem zbora ima vsaka v „Zvezi" stoječa posojiln:ci le en glas ter sme biti zastopana po pooblaščencu. Udeležili občnih zborov se sme pa tudi vsak član- v ^Zvezi" stoje«e^p©3ojilnic8, toda le pcLjjafvetovanju, ne pa pri giasovanju. Zgubljeno. — Dne 24. t. m. ob 6. uri se je zgubil poročni prstan, širok, znotraj graviran z L. P. 31. Juli 1896; nadalje zlat -prstan z 2 granatama in 2 perlama. Kdor je našel, dobi 10 kron nagrade. Oglasiti se je v našem upravništvu. ----- 30.000 kron znaša glavni dobiček olomuške razstavne loterije. Opozarjamo, da je žrebanje nepreklicno dne 25. septembra ter se izplačajo posamezni dobički od prodajalcev v gotovini le z 10* popustom. Razgled po svetu. Nntrodba In Čehi, — Ker se Nemci upirajo uve.lenju notranjega češkega uradnega jezika, in sieer upirajo tako, da se jo bali, da Čehi ne dosežejo ničesar pa tudi da utegnejo nastati se druge neprijetne okoliščine, >.e čujejo iz čeških vrst tudi glasovi, ki zastopajo nekako praktično stališče v tem vprašanju. Podpredsednik češkega kluba dr. Slran-skv je bil pri Koerberju. »Slaviscln* Corre-apondeiiz* javlja, da je rekel dr. Stransky po razgovoru z ministrskim predsednikom, da se mira češka javnost pripravili na t<>, da (hI te vlade Č hi ne deho nikake ureditve jezikovnega vpr.es.uija iu Čdii bodo imeli še hude boje. Dr. SlranskJ da je imel v lh>tr"ci političen govor ter dejal, da bi Čehi Ceiki notranji uradni jezik drago plačali o tem, da bi se na Č-Skem ustanovilo t'š»to nemško upravno o/a mlje ter bi se določile naro lue kuri.e. Izguba bi bila torej večja kot pridobitev. Viadu bi dala Nemeem preveliko odškodnino za češki notranji jezik, zato naj bi Čehi zubtevali kaj drugega, n. pr. vseučilišče v ltrnu, ki bi množilo Število feškib uradnikov. Ti uradniki bi sami ura-di>vaii tudi češko, Cesar bi jim vlada ne mogla prepovedati. Slransk^' torej misli, da bi bila Češka univerza v-Hrmi boljša pridobitev kol notranji uradni jezik. Ako pa bi se uprli Ncimi celo tej Zahtevi Č-hov, začno Č bi proti avslrijisko-ogerski nagodbi obstruk-cijo. Tudi glasilo čeških realistov .Čas* so izreka v enakem smislu. Nagodba se dožene vsekakor, če ne parlamentarno, pa izvenpar-iamentarno, t. j. določi jo cesar sam. Nato je treba misliti. Vlada poskusi dognali na-godrio s tem, da je odkopi od strank z raznimi koceesijami. Zato bodo tu li C»hi povedali svojo ceno. .Sedaj" — piše .Čis" — .vztraja/; Čehi še pri tem, da mora biti odkupnina češki notranji uradni jezik. A no pomisllo, če im-rejo vlado prisilili, da to ceno sprejme, ne da bi dovolila Nemcem ali drž. nem. jezika ali narodmh kurij, ki vrednost notranjega uradnega jezika prekašajo. Vpraša se, ali ni druge dosegljive^Se in dragocenejše koristi za narod, kakor je ureditev jezikovnega vprašanja? Ako se omeji notranji čiski uradni jezik le na češke okraje - - več se pač ne doseže— bo narodna pridobitev madina in v nikakem razmerju s kompenzacijo Nemcev. Nasprotno pa bi se dali na kulturnem in gospodarskem polju doseči uspehi pa tudi majhne politične pridobitve, kakor druga češka univerza, popolnitev čeških srednjih šol, ustanovitev nove trgovinske zbornice za vzhod dežele, ureditev det. financ, emancipacija dežel, zbora od suženjstva vlade, avtonomija okrajev na Mo-ravskem in drugo bi se dalo morda doseči brez kompenzacij, vspeh bi bil večji kakor problematična, precenjena korist notranjega češkega uradnega jezika. ' ¦ ¦ . .. Zopet se je oglasil tudi znani član kon-" servativnega posestva in izrekel svoje mnenje o položaju. Glasom njegove izjave stopi Ktlrber začetkom septembra pred Čehe in Nemce in poskusi doseči med njimi sporazumi jen je. Če se že doseže to sporazumljenje, ali če se ne doseže — nagodba se na vsak način uveljavi. V to svrho pa se ne porabi § 14 nego se poseže glob'je. Seveda je, ako se sporazumljenje ne posreči, izključeno, da bi ostala sedanja vlada in sedanji parlament. Samomor. — Pred kratkim so našli v gozdu pod Prestrankom mrtvega nekega Kalistra, hkpca v kobilarni. Iskali so ga 12 dnij. Nesrečnik se je bil obesil na pas. Truplo je bilo že močno razpadlo. Zapustil je ženo in dve hčerki. V Ježi t Kopra se je obesil v petek kaznjenec Vincerič Fachinelli s Tiroskega. Vzrok samomoru ni znan. Pokop di so ga na tamkajšnjem pokopališču. T Opatiji je bilo od 1. sept. 1901 pa do vštetega 20. aygusta 1902-15.950 -oseb. Od 14. avgusta 1902 pa do vštetega 20. avgusta je prirastlo 668 oseb. Navzočega občinstva dne 20. avgusta 1902 je bilo 2046 oseb. Tipičen slučaj med domačini in laškimi podaniki. — Pred rovinjskim okrožnim sodiščem vršila se je v soboto jako zanimiva kazenska razprava,- ki-je značilna: kako nastajajo spori med domačini in regnicoli. Šest kmetovalcev iz Rakotol blizo Motovuna je bilo .obdolženih napada na tri laške podanike, delavce na gradnji nove istrske železnice. Spopad med,Italijani in Istrani seje dogodil dne 20. aprila t. 1. Italijani so imeli z domačini iz Hokotol prej prepir, a ko so videli, da so nekateri domačini šli v neko tamošnjo krčmo, boleli so Italijani udreti v dotično krčmo in so s kamenjem nabivali na zaprla vrata. Da bi Italijane odpodil, je 22-letni Josip Itadoslavo, sin krčmarice Dominike Uadoslavo, ustrelil na oknu parkrat v zrak, kar je res pomagalo, da so Italijani zbežali. Pozneje pa so se na vasi Italijani zopet sprli z domačini, iu so bili v tem spopadu trije Italijani ranjeni. Dva izmed nj:h, Bizzara in Tosli, sta bila obslreljana, neki Ferri pa je bil s kamenjem l.diko ranjen na desni nogi, Vsled teh dogodkov je bila torej v soboto razprava na okrožnem sodišču v Hovinju. Obtoženec je branil odvetnik dr. Kurelič iz Paziua. Sodni dvor je spoznal krivimi in obsodil sledeče obtožence: {iO-letnega Štefana Kra-merja na ti ve leti, 1 {Motnega Mateja Kra-inerja na dl mesecev, SI-letnega Antona Štefanovega Kramerja na 15 mesecev in 22* letnega Antona Kramerja pok. Mateja na 14 mesecev težke ječe. Hazun lega morajo obsojeni plačati poškodovanim. Italijanom 1068 kron odškodnino. Velezuačilno pa jo dejstvo, da je dal državni pravduik takoj po razpravi odvesti oba poškodovana Italijana, Bizzaro iu Toslija, k izpraše val nemil sodniku, ki je dal potem po dovršenem izpraševanju oba Italijana odvesti v zapor. Iiadovedni smo res, kako zvrši ti; afera, kajti gotovo vrže kričečo luč na postopanje regnicoluv v naših krajih, oziroma na način, kako naši ljudje prihajajo v nesrečo. Shod v Središču na Štajerskem se je vršil ob ogromni udeležbi. Zborovalcev je bilo nad 1500. Ves trg je bil v trobojnicah. Predsednik političnega društva .Sloge", dr. Omulttc, je vodil zborovanje. Dr. Ploj je govoril izborno. Iiavno tako dr. Hosina o narodni .avtonomiji. Poslanec Spinčič je primerjal-'Mrijskc razmere s štajerskimi. Reso-lui*ie so b.le soglasno sprejete. Navdušenje veliko. Slov. pevHko društro .Lira* ˇ Kamniku bo obhajalo letos dne 7. septembra dvajsetletnico svojega obstanka. Vabljena so na udeležbo vsa slov. pevska društva, ki naj najdlje rS 26. avgusta naznanijo čas prihoda, število udeležencev itd. Kako važno mesto je imelo imenovano društvo vsikdar med slovenskim narodom, koliko storilo pri svojem požrtvovalnem delovanju za narodno probujo ne samo med svojci, marveč tudi v tužnem Korotanu, kamor je hodilo dramit snivajoče rojake ter vzbujat narodno zavest, o tem glasno priča društvena kronika. — Iz teh razlogov se .Lira" lahko z zadoščenjem nzira v preteklost javnega delovanja v svesti si, da je o raznih prilikah tako v ožji domovini kakor tudi preko njene meje neustrašeno stala s slovenske pesmijo na braniku za narodno prosveten častno zastopala slovenske težnje ter uspešno reševala stavljeno si za-dačo, držeč se gesla: »vse za narod, napredek in svobodo". Upamo, da bo 20 - letnica tega društva prava in znamenita narodna slavnost. O polti v Ornlgorl. -~ Kakor znano, je pretrgala pred nekaj leti avstro - ogerska pošla promet s pomočjo denarnih nakaznic s Črno goro, ker pošta v 'Črni gori na avstrijske tvrdke naslovnjenih svot sploh oddala ni. Tega denarja se je nabralo počasi pol milijona kron. Ker je pokrila nekaj dolga Rusija in so odstavili glavnega krivca, rav- natelja črnogorskih pošt, bivšega desetnika, Sp. Jabučanina, se je sedaj vsa stvar zopet poravnala. Jabučaninov naslednik, sin knezovega adjutanta Popoviča, je dognal, da ni prejšnji poštni ravnatelj tekom 11 let svojega uradovanja niti enkrat sestavil in oddal računa ter je delal, kakor se mu je zljubilo. In tako je dolžan, ta bivši ravnatelj državi 1,400.000 K, katerih ne bo menda nikdar povrnil in katerih tudi še nihče nikdar terjal ni. Jabučanin je bogat mož, in je postal vkljubu svoji dvomljivi preteklosti okrajni glavar Zete z letno plačo ministra, kar vzbuja med Črnogorci ne*zadovoljstvo in sum, da je imel bivši ravnatelj črnogorskih pošt več visokih sokrivcev. Sokolsko slavnostl t Moravski Ostro-|^Idr- Dne 7, ir 8. septembra E~T"ie~ bodo vršile velike sokolske slavnosti ? Moravski Ostrovici. Dosedaj se je na te slavnosti priglasilo že tri tisoč Sokolov, med temi tudi dr. Podlipnv iz Prage, Dne 3. septembra se bo vršil velik sokolskl sprevod po mestu. Med Nemci da je ta vest povzročila veliko razburjenje in da se pripravljajo -*- izgredi. Kraljevi gradee. — Katoliškega shoda 25. t. m. se je udeležilo kakih 5000 oseb. Predsedoval je grof Nostitz. Škof Bryoych je pripovedoval, da mu je papež rekel, da čeSki narod prav posebno ljubi. Moraviki klerikalec dr. Hruban je napadal češke liberalce. Pri zborovanju je škof Brynych govoril o katolicizmu v 20. stoletju in je bilo sklenjeno, ustanoviti poseben klerikalni narodni svet poleg že obstoječega narodnega sveta, v katerem so zastopane vae velke narodne stranke, izvzema! klerikalce. Svobodomiselne stranke so proti katoliškemu shodu priredilo impozanten protesten shod, na katerem se jo povdarjalo, da je klerikalizem največji sovražnik češkega naroda in kriv vseh nesreč, kar so jih Čehi učakali, Shodu je sledil obhod po mestu, Stanjo Netev na Ogorkom. — Tur-ščica se je poboljšala tu pa tam vsled na-stopivšega dežja. Nade do žetve so pa na sploh neugodneje v primeru z lanskim letom, Krompir kaže večinoma dobro, Vrtnarski pridelki in sočivje so se poboljšali. Zelje kaže lepo, leča in ajda sta zadovoljivi. Za tobak so dobra došla zadnja vodovja. Repa je deloma dobra, deloma zadovoljiva. Nade glede trk niso zadostno zadovoljive. Kitaj. — V pokrajini Hunan so usmrtili Kitajci dva misijonarja, po imenu Bruce in Lcwis, in sicer so oba pretepli do smrti. Književnost. .Zaliterajmo slovenskih velikih šol v Ljubljani" je naslov mali knjižici, katero je spisal pravnik g. Rudolf Šega. Pisatelj želi, da bi ves slovenski narod spoznal potrebo po višji izobrazbi, da bi vsakemu Slovencu, bodisi izobražen ali ne, prešla v meso in kri zahteva: Dajte nam nazaj, kar ste nam vzeli, dajte nam vseučilišče v Ljubljani! Na 14 straneh nam je podal g. Š. v jedrnatih besedah zgodovino našega vseučilišča in obrazložil natanjko, kako opravičene so naše zahteve. Nazadnje pa pisatelj predlaga, naj se po vsej Sloveniji prirejajo iaborji, in kakor je nekdaj na taborih oživela narodna zavest, tako naj se tudi sedaj na taborih razlega krepki glas zdravega ljudstva, po izobrazbi koprnečega slovenskega ljudstva, glas, ki bo segal tja do carske prestol ice: Slovensko vseučilišče v Ljubljani hočemo imeti! Priprosto in jedrnato pisana knjižica, ki je namenjena nižjim slojem, naj se razširi po vsej naši slovenski domovini, po vseh mestih in trgih, po vseh vaseh, po vseh kočah I — Dobiva se pri g. L. Schwentnerju, knjigotržcu v Ljubljani, komad stane 4 vinarje, 1000 komadov skupaj pa 3 krone. Le pridno po njej! Pozor! Zidarji in trgovci z lesom! V nedeljo' dne 31. avgusta ob 3 uri in pol" popoldne se vrši prostovoljna javna dražba stavbinskega lesa pri mostu v AvCah. Išče se učenca ali praktik a n t a za modno trgovino. Ponudbe sprejema J. Zornik v Gorici v Gosposki ulici. Zahvala. Globoko potrti vsled bolestne izgubo našega iskrenoljubljenega očeta, gospoda Josipa Klanjščeka, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem, in znancem za tako izvaitredno število in častito spremstvo dragega ranjkega k zadnjemu počitku najiskrenejšo zahvalo. Vzlasti pa smo dolžni, zahvaliti se Cestiti duhovščini, občinskemu starešinstvu, potem gosp. došlim iz drugih daljnih krajev, n. pr. iz Pod gore, Cerovega, Dol. in Gorenjega, iz Kojskega in Pevme in domačim pevcem za petje obeh ginljivih žalostink. V fc>t. Ferjanu, dne 25. avgusta 1902. Žalujoči sinovi. Anton Kuštrin trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica št 23 (? lastni niši). Priporoča svojo zalogo jestvin, kolonijaiij, vstkovrstnoga olja, navadnega in najfinejega »Luka* po jako nizkih conah. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdkc Znklcršič & ValenCiC v Ilirski Bistrici; cikorija in žvcplenke družbe sv. Cirila in Metoda tor moke vseh vrst ia mlinov Jochmann iz Ajdovščine in Majdiča iz Kranja. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pnifi od 5 kilngT. naprti. Podpisanirtpriporoča slavnemu obdinttvu v Gorici m na iMžcli, svojo prodajalmco jestvin. V Mtogi ima|jaye vmlx vr8t'mrMm moke k MnjdMevega ndi& v Kranj«, nadalje ima tudi raznovrstne pijaže,^n. pr.: francoski Cognao, pristni kranjski brh^evec, tlomaili tropinovec, fini rum, razliina vi%, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in CiriS^tetodovo milo ter drugo , v to stroko spadajoče b^go. Postrežba toena in l po zmernih cenah « j Z odličnfn spoštovanjem ¦ Jos|» Kutin, trgovec v Kei^iiiSkl «IM št, 1 J v lastni hiSi.kjer je »Trgovski^ obrtna zadruga«, t Naznanijo, j JL ozirom na to, da |e je pre- j solila c. kr. okrajna in okrožna sod-nija, c. kr. davkarija in di^tgi uradi v novo poslopje v KapucinskoAulico, si dovoljuje podpisani priporočati javnemu obfiinstvo na deželi svojo dob&oznano gostilno |\ Jfi zlati Mfftip) v Kapucinski ulici \ katera je preskrbljena z dobrej. kuhinjo ter toči izvrstna bela in \&m& domača vina. Preskrbljeno je* j; sobami za prenočišča ter s hlevi za k'Vje in vozove. \ Svojim rojakom v mestu in na deželi se toplo priporoča udani "\ Ivan Katnik, lastnik. Glavni dobitek hren 30.000 ta ¦Jlmuškc razstavno srečko,,,„„„„, *%LL», * <:<,,». po 1 krono PiueheH«', ni.tijs.li>fit' v 'tiorirf. Ysi dobitki so izplačajo ort prodajalcev/ 10* odbitkom v gotovini. i[H';»;i ;j'anin->k.i kii^i voda i-iMu ui) vst-h imhoilih, po •"liin otroSkih, <>b »labcin pr^liavljnnju. ob liubznih ni iBflliuriu in lfthirah. 7,;u»,m: EiI. Fonzari v v, lX\>\ Vju W:tirini, Cim^hiu m v v*.h ir/'»-'H»li z mirer.ittr.mi vi> tn [»n-'l-.liko n t 'II« pn k;t CMJI z.ir j mik n. Glavna zaloga za Gorico: Mirodilnica Anton Jeretič priporoči pristna bala JL}%frar br,,k,h»dml' in črna vina ^JffiH matlnaklh in i/vipavskih, <%*&& I alarm k I h furlanskih, V vinogradov. I..,-...;,:» i.a .{,.«. ;n t..r.i..iiijii j- s.-(.-x»i»i m ->¦• ii.i... .-.. :iu.-,.i!.. kr i;„ n..ih.,i> v . Anton Potatzky v Gorici. Vil HfM H**t.«!J» ?. TRGOVINA NA »ROBNO IN DEBELO N:tj< pjirjc i.u|iuva!i'iie nirnberiikrga la drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij ^aroi praščiK, iRimske toplice. pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 8. PriporoCa vsakovrstno pecivo, kolr.^ z:i birniance, torte i. t. d. PriporoCa se slavnemu občinstvu mnogobrojna naroČila ter obljublja soli. I no postrežbo po jako zmernih cenah. Tržič :Nlonfalcone). ritalna toplina :W W. Doki t raju od 1.",. maja do konre srptt-mbra. Zdravijo s<* posebno bolezni v no^ah, n>v-matizem, rakttiiino in ženrfke bol»»ztu. Švicarska urarska obrt, Pfaff-ovi šivalni stroji so najbolji. "^N^ ./' za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše :Vivauke za šivalne stroje. rouiKisSCiM: za krejašo in čevljarje. Nvffliijlct*. Kožni viiul. Masni« knjižice. Sišna obuvala za vse leine čase. r»n.'|.iinst: Semena za zelenjave, trave in detelje. Na;!.'>!;" <¦ -k. >!;<'!:;v .';i!'.„*a /i kramarji'. kru'nj:i!•]»'. |iro«i;ip!fe |>ejni;ii>> » in trdili Wr na dežfli - ::'i n To sliši kupci: sicer« o vsakcrti izdelku in (»1 v; navadno niti ne ve kaj. jo šivalni Hiroj, in Sn ne nit v šivalni ntroj, l<'ni'M!i;inj kako isti Siva, Iih1:i več k Pfaffovi šivalni stroji ^^^?^r^EŠ ^j Pfaffovi šivalni stroji Ct "^ttvs;lU ",V11'""' Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffove Šivalne stroje. laloga I faffovih šivalnih in drugih strojev y lonci via lunicipio štev. 1 8AUNIG & DEKLEVA. Popravljalnieu šivalnih strojev, drokolfs Nnnska ulica 14. Ze«a S881. v Gcr.ci usianovijena tvrdka E. Riessner, ? Nunski nlici 3, (nasproti nunski cerkvi) j rip-nuA pre", .ittiiov*"tni in f!.!V. ohfiiislui svojo !.'s";,o i;'.ii-';o,.-.!:sai' "jm*'tnih cvdiie 'a vs^kovMrin* cj-rkviriK poinbe. Ima veliko •:a'.'.i^o lU^tuhnVn veitrov, za mrlva-*" pe-tr^he, vi»-r*s:e i^vr^nje turno :ti w';. Ino. i'riporov\i -ilav. oh;in>lv).j {».ii svo/j tiskarno Crk n-'. peri*;1. Dobre ure in po eeni! jirr* tar«m* ur t M»«t« kil Hsnns Kanratf, unt m tr ik'.*n M*«t /)';«•;*.-,. ';•. i:r.«;(jf. '. 7 .. ;i f- i i«.', lu :ila;k :z oi"tv.. lla<t«nJ! Čistilna voda > > > > js^ „Reale" iz vrelcev Maihia-s, lastnina Henrika Hattonija v Budimpešti je toplo priporočena od prvih tu- tn inozemskih zdravniških avtoritet kol najbolje Čistilno sredstvo. Odlikujo se radi'množine soli »Glauber* in grenke katero ima v sebi ter s svojim hitrim in dobrim učinkom. Zaloga za Gorico: Lekarna G. B. Pontoni.