T&LEFON: BABCLAY 6189 NO. 52. — ŠTEV. 52. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 Bawled every day except Sunday« and legal Holidays. 75,000 Readers. 353^ im.....I Wi^—Mr TELEFON: BARCLAY 6189 NEW YORK, MONDAY, MARCH 4, 1929. — PONDELJEK, 4. MARCA 1929. VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVTL Mehiški vstaši zopet aktivni. IZBRUH REVOLUCIJE V MEHIKI VSTAŠI ZASEDLI OSEM DRŽAV F i vsemu predsedniku Callesu je bila poverjena težavna naloga, da zatre revolucijo. — Nogales, Orizaba, Vera Cruz, Jalapa in več drugih mest je v rokah vstašev. — Predsedniška palača moč no zastražena. NOGALES, Mehika, 3. marca. —- Nogales se nahaja v rokah revolucionarnih čet. Zavzetje se je završilo brez prelivanja krvi. General Aguirre je razpostavil svoje čete ob meji ter zasedel vse zvezne in carinske urade v mehiškem delu Nogales. Osem držav je v rokah revolucijonarjev in sicer: Vera Cruz, Chihuahua, Durango, Sonora, Nayarit, Jalisco, Coahuila in Sinaloa. General J. N. Aguierre je prodiral na povelje generala Manzo in governerja Topete. Nogales je bi] zaseden ob peti uri zvečer. MEXICO CITY, Mehika, 3. marca. — Iz jako zanesljivega vira se je izvedelo, da je bil pozvan prejšnji predsednik Plutarco Elias Calles v aktivno vojaško službo. Njemu je bila poverjena težavna naloga, da zatre revolucijo. V glavnem mestu vlada veliko vznemirjenje. Ceste so polne vojaških avtomobilov in vojaštva. Pred niška palača je močno zastražena. Sern so dospela poročila, da so vstaši pod poveljstvom generala Aguirre zasedli razna mesta in vasi v državi Vera Cruz. Podobna vstaja je izbruhnila v Sonori pod vod stvom generala Manza. Vst 2Ši so zasedli Vera Cruz, Jalapo, Crizabo, Pe-Jote in razne druge kraje. MEXICO CITY, Mehika, 3. marca. — Vse mesto je vznemirjeno glede nepotrjenih govoric, da je izbruhnila revolucija v Vera Cruzu oziroma nekje med Vera Cruzom in Mexico City. Brzovlak. ki je danes zjutraj odpeljal proti Vera Cruzu, je bil že na tretji postaji ustavljen. Državna brzojavna zveza je bila prekinjena vsled česar je vlada zaplenila privatne brzojavne črte. u i; n V v era Cruzu je bila baje proglašena vojaška diktatura. Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da se je pridružil revolucionarjem general Gonzalo Escobar, vojaški poveljnik države Coahila. NOGALES, Sonora. 3. marca. — Governer Fausto Topete je obvestil predsednika Portes Gila, da prebivalstvo z navdušenjem sledi generalu Aguirresu. MEXICO CITY, Mehika, 3. marca. — Ob devetih zvečer je bila odrejena cenzura nad vsemi brzojavkami. i D § MEHIŠKO VOJAŠTVO STRAŽILO LINDBERGHA IN ZAROČENKO Vojaki so stražili Lindbergha in zaročenko na avtomobilskem potovanju. — Mehiški vojaki so bili postavljeni ob celi poti v gorski za vi čaj, kjer sta preživela konec tedna. CUERNAVACA, Mehika, 3. marca. — Po močno zastraženi cesti sta potovala polkovnik C. Lindbergh in njegova zaročenka Miss Ana Morrow iz Mexico City na mesto slikovite kra^pte in večne spomladi. Semkaj sta prišla z avtomobilom, katerega je vozil Lindbergh z levo roko, kajti njegova desnica je še vedno pohabljena vsled aero- 1 I it v »» planske nesreče . Potovanje približno štiridesetih' ;- milj sta izvršila v devetdesetih Serum za preprečenje stekline. CHICAGO, 111.. 3. marca. — Serum, o ikiUema se pričakuje, d,t 1».» nr«-j>n-."'il kn ozdravil steklino. nr> razvili v okrajni bolnišnici. T>r. Maurice Rlatt in dr. Samuel Hoffmann Nt a objavila danes, da se jima je posrečilo po enoletnih poskusih razkriti anti-toksin, ki je uspešno ustavil razvoj pasje site k J ii>e v laboramrijskih {K»»ku-sia z živalmi in da sta prepričana da je sredstvo i* tot a ko uspeš-, no todP t>ri ljudeh. ROJAKI, NAROČAJTE SK NA NARODAM, NAJVEČ DN27JUK Smrt angleškega plemenitaša. CANNES, Fravcija, 1. marca. Sir Frederk-k Duncan, star devet in »ce«d«5eit Jot. je danes povsem nenadno umrl. Preživeli so g a vdova in dva sinova. minutah, vsled česar sta prehitela za celih dvajset minut drugo karo. v kateri so se vozili poslanik Morrow, njegova žena in njena starejša hčerka. Družba namerava ostati tukaj preko nedelje. Oba avtomobila sta vozila n»ed črtami Č-eft, preko cele razdalje, čeprav Je bilo videti le malo stražnikov s ceste. Zadnje aktivnosti banditov v tej pmkrajini so zahtevale posebna varnostna sredstva :wl strani mehiške vlade, da se prepreči možne, neprijetne doživljaje za slavnega letalca, njegovo nevesto ter družino slednje. Tako vlada kot poslanik nočeta, da bi postalo varstvo za taka potovanja preveč očividno. Dejanski bi sploh komaj priznala, da obstaja ]K*treba posebnega varstva. Poselim oddelki vojakov so bili postavljeni ob cesti v razmerama kratkih intervalih. Med temi postojankami so bili stražniki na motornih kolesih, ki so dobili na-ročilo, naj odbite v koncentracijske točke ter jiokli'-ejo vojake, kakorhitro bi bilo opaziti kako znamen je, da nameravajo bandit i vznemirjati potnike. Naraščala jo vera. da se najbrž ne bo vršila poroka tekom sedanjega obiska Lindbergha v Mehiki. H00VERJEV KABINET KOMBINACIJA GLEDALIŠČ Hyde je bil imenovan za poljedelskega tajnika. Hoover je počival. — Obedoval bo 1 s Coo-lidgem v Beli hiši. TRGOVINSKI TAJNIK BO R. P. LAMONT Chikaški inžinir, brez vsakega političnega o-zadja, je presenetil politike glavnega mesta. Hoover stoji pred konfliktom radi Mellona. Opekline povzročile smrt mornariškega vojaka. TOKIO. Jajionaka, 1. marca. — Prvi poročnik, John Clausing, r-lan mornariškega zbora, je umri danes v mornariški bolnici vsled opeklin, katere jf* dobil v nedeljo pri nekem požaru, v katerem je izgtibila svojo življenje njegova lena. --- BIL. Velikanska Fox - Loew kombinacija. — 225 milijonov dolarjev involvi-ranih v podjetje. Se danes bodo potrjene vztrajne govorice, da si je William Pox pridobil kontroiujoče interese v Loew's Inc. Dočrm je Mr. Fox ponovno zanikal taka poročila, je bilo vendar včeraj objavljeno iz njegovih u-radov. da bo podal danes podrobno ugotovilo v svojem uradu v Roxv gledišču. Porodilo je dosedaj značilo, da bo postal Mr. Fox načelnik tvrd-ke s približno 225 milijoni dolarjev kapitala. Amalgamaeija Metro-Goldwin-Maj er s svojimi obširnimi študiji na zapad.ni obali in svojim svetovnim trgom za slike, Loew's Incorporation. ki kontrolira 175 gledišč v Združenih državah in inozemstvu in Fox interesi, ki imajo 619 gledišč v svojem okrilju, bi ustvarila oarganizacijo skoro 800 gledišč ter obširne proizvajalne in razdeljevalne možnosti. Noben glavnih prizadetih pase tli hostel včeraj izraziti glede tega .nameravan eiga -koraka. WASHINGTON, D. C., 2. marca. — Novo izvoljeni predsednik Hoover je preživel danes konec tedna kot navadni državljan. Posvetil se je počitku ter očistil par aadnjih zadev;--dorim je skušal oficijelni Washington izvedeti identičnost edinega člana njegovega kabineta, ki ni bila do-sedaj še razkrita. Namreč identičnost trgovskega tajnika, katero mesto je zavzemal on sam več kot sedem lot. Drugo "presenečenje" kabinetnega člana je prejšnji governer Arthur Hyde, iz Mis-sourija, ki bo postal poljedelski tajnik. Ta izbira je bila razkrita včeraj zvečer ter je ustavila navdušenje za špekulacije, vsaj za trenutek. - Hoover je spravil IIyde-a iz tabora svojega predkonveneijskega sovražnika, prejšnjega governerja L/owdena, ko ga je vzel v svojo ofieijelno družino. Hvde je 1 »odpiral Lowdena za predsedniško nominacijo. Hyde, ki je star 51 let je doma iz Missouri j a. Rodil se je v Princeton julija meseca leta 1377. Dovršil je vseučilišče Michigan ter stopil v politiko kot župan Prin-cetona, potem ko je prakticiral petnajst let. Bil je governer od leta 1921 ]>a do leta 1925. Njegov doni je sedaj v Trenton. Mo. Svarilo pred ponarejenimi desetaki. WASHINGTON. D. C . 3. marca. — W. M. Moran. načelnik Tajne službe, je izdal včeraj svarilo, da ikrožijo ponarejeni bankovci po deset dolarjev, izdani od Kan-sa City Federal Reserve Bank. Ponaredbe nosijo sliko Jacksona. Blazen osvetnik Zena be-ja je umoril tri na vlaku. .-r . i- SKOPLJE. Jugoslavija. 3. mar ca. — Neki blazen mož, deporti •ran iz IVhoslovaške. je potegnil naenkrat pištolo, ko se je vozil na Beograd-Skoplje efespresnem vlaku ter ubil inšpelktorja Savičiča in dva srbska vojaka. Ranil je tudi več drugih potnikov, predno so ga razorožili ter uklenili. Biaznež je Zia Vuciturna, ki je v Pragi tekom procesa umoril za-vratnega, morilca Zena beja, sorodnika albanskega kralja Zogu. WASHINGTON, D. C., 3. marca. — Herbert Hoover je včeraj nudil utin človeka, polnega ambicije, idej in načrtov, ki bodo vsi izvršeni tekom štirih let, ko bo prvi državljan dežele. Njegov ikabinet je bil dovršen s presenetljivo objavo njegovega glavnega stana, katero je obljubljal dan noprej. Njegov trgovski tajnik bo Robert Patterson La-rnoiit, čikaški inžinir in velepo-djetnik. Hoover je v inavguraeijski nagovor je v tisku. Ze pa so se pričeli trubli. Nič manj kot trije spopadi so izbruhnili glede njegovega kabineta in politike. Senat ga je včeraj skušal rešiti očitka, da je on uveljavil kvoto glede "narodnega izvora" priseljencev, proti kateri je nastopil sam tekom kampanje. Treba bo nadaljnega zavlečenja tega načrta ali pa bo moral Hoover izdati proklaniacijo dne 1. aprila, s katero bo uveljavil to odredbo dne 1. julija. V senatu r-o tudi protestirali radi tega, ker bo ostal zakladni-ški tajnik Mellon v uradu. Senator McKellar je rekel včeraj, da bo glasoval proti potrjenju, če bo ime Mr. Mellona zopet predloženo od predsednika Ilooverja, kar pa se najbrž ne bo zgodilo, ker je Mr. Mellon preostanek iz prejšnje a d m i n 1st racije. Senatorja Couzens in Wheeler sta se pridružila napadu in najti je bilo znake, da bosta nadaljevala z napadi pod novo admini-st racijo. Prvi protesti so bili izrečeni v prihajajočem boju glede tarifa. Komgresnik Bacharach se je izrazil. po nagovoru z Hoover jem, proti splošni reviziji in proti načrtu "ameriške valuaeije", ki bi lovoljevale, da bi se določilo pristojbine na temelju cen blaga, kot fie ga prodaja v Ameriki, kot pa na cenah, za katere se bo spravilo blairo iz inozemstva. P0NAREJALCI RUSKIH USTIN SO BILI ARETIRANI V BERLINU Dva sta bila prijeta kot ponarejal ca poslanic, s kateri mi so obdolžili senatorja Boraha in Norrisa. Berlinska policija pravi, da je par zvaril listine, ki so spojile senatorja s svojetskimi podkupi-nami. BERLIN, Nemčija, 3. marca. — Poskus, da se proda nekemu ameriškemu poročevalcu ponarejene dokumente, ki so baje prišli od sovjetske vlade, je dovedel včeraj do aretacije dveh domnevanih ponarejalcev notoričnih dokumentov, ki naj bi baje dokazali, da sta sprejela ameriška senatorja Borah in Norris podkupnine od sovjetske vlade. Policija je rekla, da je razkrila veliko napravo, opremljeno za ponarejanje ruskih listi-n. Vladimir Orlov, državni s tnrk ]>od prejšnjim carjem in Mihael Suma roko v, prejšnji uslužbenec u-krajinske sovjetske misije v Berlin u, sta bila pridržana. Nadalj-na dva, ki sta bila aretirana kot sokrivca, sta bila pozneje izpuščena. S pomočjo časnikarjev je policija navalila na stanovanje Orlo-va, kjer je našla tri škrine, polne gumijevih žigov, oficijelni h sovjetskih listov, pečatov, dragocen kemični laboratorij ter nekako 50 portretov ruskih in drugih komunističnih voditeljev. Našlo se je trudi dokaze, da so izvirali Bo-rah-Norris dokumenti od tamkaj Hubert Knickerbocker, berlinski poročevalec newyoraikega Evening Porst, pravi, da se mu je pret: nedavnim časom približal Suma-rokov, ki je rekel, da se nahaja "> posesti listin, ki dokazujejo, da jt moskovska Ogpu. tajna politvr.a policija, namenoma pona~vlde Bora h-Norris dokumente, da prikrije obstoj resničnih dokumentov. ki so še bolj obtežilni za oba senatorja. Knickerbocker je hotel videti enega teh papirjev Dali so mu zi. in on ga je dal na tajnem fotografirati ter ga izročil beriinsk. policiji.. Ta ga je bodrila, naj nadaljuje pogajanja, dočim je skušala zaslediti komplice. Zasledovala je Suma roko va pri njegovih obiskih v urad Knickerbockerja ter pra konec no zasled i la na domu Or-lova. Slednji je napravil baje^losti denarja *> temi svojimi operacijami. Kupil si je krasno vilo v St. Handau, v saških Alpah, kjer je bil aretiran v četrtek. Policija je včeraj zvečer rekla, Ja je skušal Orio/, radi svoje sovražnosti napram sov je to m, očrniti senatorja Boraha in tudi Norrisa. ker sta se slAlnja zavzela za priznan je sovjetske vlade. ZANIMIVA OBRAVNAVA Čebele, ki nabirajo med, so hijacker ji in kanibali, so izjavili izvedenci, a železnica je kljub temu izgubila tožbo. DENARNA NAKAZILA p Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: ▼ Jugoslavijo Din. 500 ................$ 9.30 1,000 ................$ 18 40 " 2,500 ................$ 45.75 5,000 ................$ 90.50 " 10,000 ................$180.00 ▼ Italijo Lir 100 ......................$ 5.79 " 200 ......................$11.30 " 300 ......................$16.80 " 500 ......................$27.40 " 1000 ......................$54.2» Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo>, da smo vsled sporazuma s na&m zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; ca $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljie pogoja. Pri velikih naka-nlih priporočamo, da se poprej i nam speracomete glede načina nakatriH. IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNIH "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.—." 5AKSER STATE BANK 92 COBTLANDT STREET, Telephons: Barclay NEW TORK, N. J, 0390 CHICAGO, 111., marca. -Mrtva čebela jc vrea 1 sedem let predsednik* Po smrti Hardinga je postal avtomatično predsednik Združenih držav, leta 1924 je bil pa izvoljen z veliko večino predsednikom. Xa Wiusiiingonov rojstni dan je imel značilen govor, v katerem je rekel: — Glede naših odnošajev z inozemstvom pa lahko rečem, da so bili malokdaj boljši ko', to sedaj. To je bil njegov poslovilni govor. Ce je ob koncu svojega termina Coolidge optimističen, ima dovolj vzroka. Njegova ugotovitev glede odnosajev z inozemstvom pa ni povsem točna. Med Anglijo in Združenimi državami je bilo zavladalo preeej napeto razmerje, toda napetost se je slednjič ngladila. Ameriški mornariški program so sprva smatrali a Franciji in Angliji za izziv, toda Coolidge je že vsa; -Vug] i jo prepričal, da ne vsebuje program nobenih sovražni li namenov. Tekom Coolidgepve administracije je bila sestavljena tudi Kelloggova pogodba katero je podpisalo že dost evropskih držav, med temu tudi Fn ncija. Nekateri pravijo, da bo ta pakt onemogočil vse bo. ddče vojne, nekateri ga pa zopet smatrajo kot pogodbe ki nima nobene vrednosti. Naša vlada ni tega pakta nikdar smatrala za najsi-g ume j še sredstvo proti vojnam, pač pa tiči njegova vrednost v tem, da so se velike in male sile obvezale izpolnjevati določbe, ki jih vsebuje. Značilno je, da je predsednik Coolidge tik pred slo-\ esom iz Bele hiše skušal pospešiti vstop Združenih držav v Ligo narodov. To je tembolj presenetljivo, ker se je v začetku temu odločno upiral. Ce bi se to zares zgodilo — zvezni senat ima pri-tem zadnjo besedo — bi zamogel smatrati to za krono svojega uradnega delovanja. Calvin Coolidge ne bo ostal zapisan v zgodovini kot veličina, dasi je v nekaterih pogledih prekosil marsikaterega svojega prednika. Ko so hujskači spravili napetost med Združenimi državami in Mehiko do viška, je imenoval poslanikom v Mehiki zmožnega diplomata Dwighta Morcwa, kav jo Muatrati za enega njegovih največjih uspehov. Svojemu nasledniku Herbertu Hooverju bo zapustil več nerešenih problemov, med katerimi je tudi važna zadeva Niearagve. Z mrzel krompir Posledice ponesrečene operacije Procesi, kakršnega imajo t« čas j prične gniti šele okoli 8 dni po v 1 arizu. so zelo redki in SDeeiia- j* • • ^ 4 - , , * ™ speeija odtaganju. Pred popolno odjusro uteta nase dob-. Gospa Legueno-I _ . H oujugo va, lastnica neke pariške modne tr- g® Je °hlpltl in dati takoj v vodno e>e je zaupala nekemu kirur- bi ji z operacijo popravil noge. Po operaciji pa se je nc^a vnela in namesto da bi postala lepša, so jo morali odr«*aati. Ne- pacijentka je tožila kirurga Sodišče še ni izre- ugoto- vendarle še obstoji upanje, da se Mfillerjeva j>ogajanja navsezadnje le posrečijo in da ne bo Nemčija ostala brez avtoritetne vlade, ko se bo v repara-eijdkih pogaja-njili reševala za dolga leta njena usoda. Mullerjev kabinet ki mu itak ni bilo nikdar z rožicami postlano, je zagaail z izstopom prometnega ministra von Guerarda v nove. še haijše težave. Državni kancelar se je trudil, da ustvari iz svojega '^ministrstva osebnosti". ki je -životarilo od milosti petih "vladnih" strank, disciplinirano "veliko koalicijo" « enotnim delovnim programom, ki bi vezal tako socijalne demokrate kot katoliški centrum, ljud.^ko stranko, demokrate in bavarsko ljudsko stranko. Mesto do učvrstitve vlade pa so njegova pogajanja privedla do nevarnega, poslabšanja položaja. Čeprav se doslej razen rjocljalistov ni niti ena stranka hotela vezati, da bo sledila svojim ministrom je vendar \lada izhajala za silo s svojo "svobodno večino". Z umikom katoliškega cen-'truma pa je jKJstal Miillerjey kabinet izrazito manjšiska tvorba. Nemški Reichstag: izvoljen 20. maja lanskega leta šteje 491 članov. Od teh je 153 socijalnih de-mokratov. 45 istresemannovcev, 16 pristašev bavarske ljudske stranke, 62 katoliških eentruma-šev, 73 nemških nacijonalcev, 54 ! *a porast 275,303 tone ali b.47 od-komunistov. 23 članov gospodar-' stot^°v- h Jugoslavije. Jugoslovanski izvoz v 1. 1918. Celokupna vrednost jug. izvoza letu 1928 je znašala po podatkih generalnene direkcije carin 6.444,699.695 papirnatih ali 538 milijonov 384.439 zlatih dinarjev. V primeri s predlanskim letom, ko je znašala vrednst jugoslovanskega izvoza 6.400,153.065 papirnatih ali 384.408.162 zlatih dinarjev, je jug. izvoz lani naraste! za 44.546.(530 papirnatih ali 3 milijone 975.277 zlatih dinarjev. V odstotikih znaša porast 0.69. Se bolj ije jug. izvoz lani napredoval po tem. Lani so Jugoslovani izvozili%4,526,762 ton blaga, predlanskim pa 4,251.459. tako. da zna- ske stranke in 40 od manjših sku-uin. Dosedanja nezanesljiva vladna večina je štela 301 poslanca. Z izstopom katoliškega cent rum a pa se je pretvorila z 239 mandati manjšino, ker ji do absolutne večine manjka še 7 poslancev. Miillerjeva vlada je sicer sklenila, da ne bo izvajala po&Ledic, vendar je jasno, da proti volji katoliškega centru m a ne bo mogla živeti. Ce Miiller ni odstotpii, je •namenje, da katoliške opozicije !ie jemlje pre tragično in da še vedno upa v pobotanje. Doslej je Imeli katoliški centrum v vladi inega samega člana. Da bi stopil v veliko koalicijo, je zahteval tri ministrstva. Miiller pa spričo številčnega pomena cen t nima ni mogel nuditi več nego dve. Saj niti judska «ttanka ni hotela prizna-i ipotrebe. da se ugodi pretirani zahtevi klerikalcev, ki vodijo ;hh1 svojim novim šefom prelatoni Kaasom zahrbtno borbo proti Stressemaimu, ki ga želi katoliški vodja izriniti iz 'zunanjega ministrstva in sam priti na njegovo n erst o. Na drugi strani pa se klerikalci maščujejo ljudski stranki, ker je pod desničarsko vlado preprečila poklerikaljenje nemškega šolstva. Zato so se upirali zahtevi Streriemannovcev po dveh ministrskih sedežev v pruski vladi. Tako ni mogel pruski ministrski predsednik Braun ponuditi ljudski stranki več ko en sam sportfelj, vi bi ji ga odstopili socijalisti. Centrum* pa ni hotel odstopiti ljudski stranki niti enega izme:l -tvojih mest v pruski vladi. Tako so prišla ]jogajanja za veliko koalicijo v Keicliu Lu v Prusi-ji na mrtvo točko, Manjšinska vfcida navzlic vo*emu ni odstopila, marveč je hotela poskusiti srečo v Redehstagu 'in pritirati centrum do tega. da tudi tni jasno pokaže, ali res hoče iti v opozicijo skupaj z nemškimi nacijonalci in komunisti. Če bi se to zgodilo in bi vlada padla v parlamentu, bi bil edini i^hod razpis novih volitev. Teh pa »se ima -socijalna demokracija manj bati nego notranje dokaj razdrapani centrum. Prelat Kaas se je v zadnjem trenutku ustrašil te skrajnosti in /ačel popuščati. Ponudil je ljudski stranki enega izmed treh een-trumovih sedežev v pruski vladi, « čimer bi bila omogočena ustanovitev velike koalicije v Prusiji. Na nesrečo je bila ta -ponudba Stavljena tako nejasno, da so še pogajanja vseenp razbila. Šele iz glavnega glasila katoliškega centru m a "Germanie" so prizadeti pozneje izvedeli, kaj je hotel prelat prav za prav reči. Navzlic temu nesporazumu je sedaj pričakovati, da se obnove kopel, drugače se osmodi, ker bi v stiku z zrakom nastopila oksidaci-ja. Ta Tiedostatek velja zgolj za oči, saj prebrani prav nič ne škodi. Ako tako ravnaš z ozeblim krompirjem in ga skuhaš, je docela P^janja med prusko vlado in cen x, ,. „ hramom. Ce se tu posreči ozivo- uxiten. Ce bi t<> vedeli ljudje, bi L ... t___.. , ,, J jtvorrti veliko koalicijo, bddo o\n- re»a0 na tisoče stotov. ki jih.r0 m ^^ razt^gnitev na cen- 1 tralno vlado mnogo manjše. Tako -4 MŠESSŽB 9 Xazadoval je lani izvoz koruze, žita. pšenične moke, suhih sliv. vina, š]ririta. prrdiva. žrebet. goveje živine, telet, prašičev, svežega mesa. mesnih izdelkov, svinjske masti, masla. sira. jajc, bukovih železniških pragov, kostanjevega ekstrakta, kalcijevega karbida. frocilicija in svinca. Povečal se je pa izvoz pšenice, marmelade, lekarniških rastlin. opija, hmelja, drobnice, perutnino, kož. drv, gradbenega lesa. hrastovih železniških pragov, raznih 'mesnih izdelkov, kalcijevega ciaminida. cementa, železa, bakra in dragih kovin. Kdaj pride Puniša Račič pred sodišče? Pričakovalo se je, da se bo sodna razprava o zločinu v Narodni skupščini vršila februarja meseca, ker je kasačijsko sodišče zavrnilo vse pritožbe in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, o obtožbi in preiskovalnem zaporu Pu-niše llačiča. Tome Popoviča in Drag. Jovanoviča Lune. Med tem pa se je i>ojaviIa tehnična zapreka. radi katere bo treba sodno raapravo odložiti najmanj za mesec dni, ako ne za dalj čar.«. Po § 93. in 94. zakona o sodnem postopku za kazenska dejanja se namreč morajo priče i področja drugih sodnih okrožij zaslišati in zapriseči pri njihovih sodiščih ter njihova zaslišanja poslati sodišču, ki mu je poverjena sodba, v na-daljno postopanje. Na podlagi teh prepisov namerava beograjsko sodišče odrediti, naj >e vse priče izven Beograda zaslišijo pri pristopnih sodiščih, oziroma, da pri njih potrdijo ali izpolnijo svoje izpovedbe, in jh* za prisežejo. Na ta način bi velikemu številu prične 'bilo treba priti v Beojrrad k pričevanju ter bi se razprava pospešila, ker bi ne bilo potrebno ponovno zasliševanje in za priseganje na glavni razpravi. Zagovorniki obtoženih Puniše Račiča, Tome Papoviča in D. Jovanoviča Lune se baje ne strinjajo s to namero sodišča ter zahtevajo, naj se vse priče ponovno zaslišijo pri glavni razpravi. Zagovornik Bora L. Popovič je z nekaterimi drugimi zagovorniki poslal te dni sodišču zahtevo v tem smislu, v katerem navaja na podlagi zakonika o sodnem postopku v kazenskih zadevah, da bi moralo sodišče upoštevati tudi druge ^aikonske predpise, -zlasti pla glavni namen postopanja v kazenskih zadevah, da se o vseh okoliščinah kazmjivega dejanja u-gotovi stvarna resnica. Tri peklenske stroje je poslal po pošti osebam, s katerimi je živel v sovraštvu, ključavničar Pflug v Apoldi, nato se pa dal sprejeti v bolnico. Več oseb je bifo pri eksploziji strojev težko poškodovanih. Največji nasip na svetu. Ena sama krvaveča rana. Zgodovina našega ljudstva „„ temna in žalostna. Odkar so se! bili naselili ua tej naši zemlji in i skoro do današnjih dni t jo i>oguinno branili, j Preseljevanje narodov. liani tJbri. frankov ski kralji, turški bo-| ji, nasilja in grozote neštetih km- j tili plemičev. neprestana krvopre- : litja med grabežljivimi mejaši ' (Benečani, patriarh i. goriški grof-1 je in še številni drujri . Napoleonovi ipohcdL krvavi 'la; ri a v- i strijskih vladarjev in vrhunce: ^ svetovno klanje. Ali ni naša z:ro- f dovina res ena sama krvaveča ra-! na, ali naše ljudstvo hrezprhne-ren. trpin? In če dodamo še naj-raznovrstnejše težave in nt-jii-ijei-nosti današnjih dni. kaj naj rečemoLju lstvo. ki je vse to ]>rr-trpe ' lo, zasluži spoštovanje in občudovanje. Rod. ki r-' je koval v t;>-k-Mii ognju, je pojf l;!«'ir-?. je vre-I den in sposoluMi za >vno bod<»č- ; nost.. . Tako je pisala "Goriška j Straža" k novemu letu na- vajajo;' pe-sen? preroka l/aij-*: "Ljudstvo, ki je v r-mi !in-ii!o. je ugle^lalo velik* luč. Pr-bivalcem E Peter Zgaga taKozvam 1 ae( liforuiji. Višek Veljal je S'2.50' v ( Ko je zdravnik obvezal dragega rojaka, je pogledal okrog iu rekel: — Veste kaj. Malo alkohola bi ]>a laliko imeli doma. To bi bilo jako dobro za vašo roko. Ni jo boljše stvari kot malo z alkoholom zdrgiilti. — Vam verjamem, gospod doh-tar. — mu je odvrni! dragi rojak. — Verjamem da je dobro za namazati. toda za popiti je Še sto-krat boljše. Zato pa ra /še popi-j' in. Novoporočenca sta bila na jm»-ročnem p<-*tovanj«. Ona ni bila lepa. toda on je m sli!, da bo boga-in zato jo je tu li vzel. in dospel je usodepolni hrzo- .000 Fcch nadaljuje z brezupno bitko. v deželi smrtne prikazal:i . . fy .sence je luč Najbogatejše mesto v Nemčiji je T»f rlin, ki š^eje 225 milijonarjev. Srednje premožnih ljudi je 86,435. Tem nasproti stoje nrmaniči. ljudje brez vsakega premoženja, ki jih je 3,250.000. Odpravi prenapore PARIZ. Fram-ija. -5. ma Maršal Ferdinand Fo.-h precej d'her .lan v ju proti bolezni, ki ga je ia v brezupno stanje. Dr niere j-- porlal to izjavo. r>*kel. da i? tv-inp rat ira taj višja k<» e imel •m bo >]iravi-Dave »ra v j t jav. « uljnda ga je.kaia. — Kaj ti je. ( vpras va iin* vi telegram? -- Ah. strašil - Oee mi je r; al a m za- Ka — jo pra- na m bn lal n; N t m« odvrnila, brzoja vil, linv ja. >em t<" pa ga vojaka -bila zjairaj. Jutranja da je stanje objavn »na rš:s ,e j- g las pla, »vol jivo. Dobro se prilega hrbtu NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam ža-lostno vest. da ,;e nemiia smrt pretrgala ni: življenja soprogu oziroira ' <*•• ' i LEOPOLD KKA!'\ Dne 11. fe-bnuarja l!»2*J ob -i uri in HO minut zjutraj je mirno v Uos;K>dti zaspal. Poktgni je !>il rojen 13. novem bra Is7i v vasi'Zabije, ob<"-ina v. Križ na \* i>avskem. Amerike je prišt-i leta lfMKi. li:. je skrben oee svojih <-*: :>ic. Pokojni j- imel do-sti ]>rijate-Ijev. To je ju kazal ležha .-m ''bredu. V dolžnost si kam najlepšo za darofcJi vence škt ni o-iru. Na. g. I Ve i čil, ■ Is društva Krš: katerega je 1 I ji v govor p pokojnik zapušča ža!: progo in pet nedoraslih -tarokii S do let trr čaka v Cleveland. Ohio. Počivaj v miru rn lahka na i Ti d; j lepša n va !a ' M >-'dn;!cit bratskega Pri ni or je. Velebit. •lan 2:J Ier. za -wind prt eni grobu. ISCE SE REVNA ŽENSKA ali MLADO DEKLE revne družine za hišna (»tiravila pri pošte- I ni slovenski družini v Cleve-' lariidu. o. Prednost imajo pre- \ bo . mogarke. Katero veseli priti v to mesto k dobrim ljudem, naj takoj piše za na da I j na pojasnila na: A. L., c o Mr. Bobek, 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. (3x 4.5.«) ■ itl-OrC V Iva lie- Žalujoči ostali: Frančiška Kraus, sf >ga. Lec, Frank John, sinovi. Mary, Francis, hčere. John Zgiir, svak. B9S mi vzel, rUsal ]>o Dam bodo v Washingtonu ve- bo poslovil, na nje- a ona i zmožno-pa inženir, ki je baje te čase iu Coohdgt ltovo mesto bo pa stopil Herbert Hoover. C'oolidgeov predntk Wilson jo bd velik razumnik :n velik idealist. Harding in Coolidg pre; Is ■ -d n i ka po v proč ii ih >!i. H-rbert Hoover je torej mašinski človek, kot nalašč ustvarjen z i to mesto. \ ameriškem časopisju so j>o-ročiia iz .Jugoslavije jako redka. l'o je znamenje, da novi režim dobro posluje. Sprva bo seveda težko za vse, za vlado in na narod. Toda če je vladi res pri M-en edino le dobrobit naroda, bo v bližnji bodočnosti dobro za vlado i:i narod. (..'"»olidge j'* pred da se je težje izse-kot se pa priseliti Predsednik kratkim reke liti iz Bele hi vanjo. A gotovih ozirih in:a možak mo g oče prav, toda v si oni. ki so kan didirali za predstnlniško mesto pa so bili poraženi, so baš na >r t nega mn^n a. ¥ Novi davek na gazolin. v<-k ne bo nikogar oplašil. avtomobilov bo na ulicah še težje odloČil , tste. Ta da- ^e Dom preko c ^ Veliko Noč Nakazila v dinarjih, lirah in dolarjih odpošiljamo vedno z najhitrejšimi parniki in preko najboljših zvez. Za pravočasno izplačilo se obrnite pravočasno na — Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York City Nekateri Iiiožjc slepo svojim ženam, lilagor jin Živela sta mož in žem je on smatral za božans ki razen njega ne pozna moškeLra na r>vetn. a z jo pa jo bitje, i g eg a L j ud. toda on je še ni brigal Ker >e j, lo. da jima pa marši i•-; za n; e lin vrat ukradeno, je m!"kar vsako jutro pozvoni!, in ženica mu je šla odpret. Nekega jutra je pa ženiea trdno za»ala. Mlekar je zvonil. Kaj je preosta.ialo zakonskemu možu Lrugega. kot da gre sam po mleko. Ogrnil si j., plaši'- svoje žene. stoj.il v vežo in odprl vrata. Mle- { kar je kar v temi postavil mleko na stopnice teh presenečeiP-^ra zakonca burno objel. K> se je •cakonec zavedel, je mlekar že zalopuitnil vrat in bežal. kolikor so ga nesle noge. — Saj pravim, se i pravim, — je modroval mož i Ček — to so mla- i tli zakonski možje. Stavim, da nil mlekar F I / • 4. MARCA ________ ■ ■■ - Trboveljski premogorovi v snegu in ledu. "Naju« 'Varnejše maske, ki soj najbolj zakrite/' Kako to mi^lii?" Y.i\ tak.mi maskami he navadno .skriva zvijača pa.st.... Ne ed^n ><• j«- vjel. AH pa m* .skriva pod m<>*ko .-t;«r. nelt*p obraz. Mogul bi \hib povedati .slučaj.... Ko .se razkrinkala, #smo MUMIJA "Jaz te poznam," je rekla mimogrede in je imenovala letovišče, kjem .ji izojr- j položen za predpustno rajanje, niti, toda zaman, približala in ine Zopet .se mi jej Veste, da mi včasih postane druž-vzela nagajivi j ba zoprna. Zato nisem imel vzro- ple-alki ki sem jo zelo nerad izpu-:ka, da bi bil vstajal doma t ust a __ _ in bih, m,s je *koraj sram/' j*tH iz r°k' To me ^>rav51° sko" ' X v,.l«& ne v.^lej! Dovolif* v slabo voIja Imtnoviila i« da [HiVciii Jijfodljo. ko ji bila taka I* i?j«'ina.jr rvkel Maric da j" jo. Ali se morete nehvaležno masko oc Nehvaležna ma.-ka j<* ti>ta, k bo! j*4 ji tm' umika, te: mu m jo. Že na zunaj m-kaj twpriktipm-ga In pol«^ tfga jd mudiš: za to mumijo ><* .skriva .stara ali irrda ž^n*ka. Mogoče t«* pozna in t« hoče vleči, siti pa te n p<>/na i »i sv ImkV zabavati. Za '»boje je ški*la ča>a. ko .skačejo okrog teln' škrutcljcki. odaliske, ciganke. pieret«\ kolurabine in sto raziir-nili ljubkih podob iz v*eh bajnih in daljnih krajev in izpod vsake kr.nke žari dvoje mladih _r o reč i h in bele roke in lepe n< tvraga. >aj ni.si znorel, da bi v takih trenutkih zanimal za mumije.... Toda takrat j.' bilo kakor zakleto; kamor .sem se ganil, je bila mumija za menoj.... Videl sera, tla me zasleduje. Preštel *em na prst<* v.v ženske, ki .sem jih poznal za.luji čas in nisem mogel dognati, da bi bila katera izmed njih. Moram reči, da je bila njena maska ne ie nehvaležna, ampak naravnost ponesrečena. Rila je zoprna in odbijajoča. Pomislite, da taka maska popolnoma prikrije oblike telesa in da je to vselej Mimljivo. I>ila je podobna rujavi vreči z velikimi oobkolje-nimi očmi. Skušal .sem prodreti murni-' razJa>nil zopet kraj na letovišču, kamor sem hodil na sprehod. Ni bilo dvo- pred>tavlja!a|rna- da me Je P^nala«. "A kdo misliti - J ,s< m J0 končno, da bi skrivnost, kajti zaman I j sem si klieal v spomin ženske obra- In zdaj pomisli-1ze « l^etefcle .sezone. 44Ne smem povedati." 14 Zakaj?" 44Ker sem tu na .skrivnem. Nihče ne sme vedeti." "Ilm. zato si mumija?" i4Da. zato, vem, da nisem lepa. A če prideš v sredo na medicinski bal, me boš videl." "Mogoče. A kako bom vedel." 44Sama >e ti bom dala spoznati. Danes ostanem samo do enajstih, potem pobegnem. Ne poizveduj za menoj. P ri deš ' 44 Pridem." Vesel roj plesalk je naju obdal in iztrgale so me iz rok nesrečne mumije. Bi! sem zadovoljen. Prepustil sem se razposajenemu Sedel sem v fotelju na koncu dvorane, ko se je približala.... Mlada, lepa dama. v beli obleki, Črni lasje, temne oči.... Mumija.... Go-spoda, takrat sem ostrmel..., 44Torej vi ste prišli...." "LJil sem namenjen." Gledal sem jo. Nisem .se mogel spomniti, da bi jo bil kdaj na letovišču. 44Jaz sem mumija...." Moram priznati, da .sem bil presenečen. Rekli boste: to je slučaj. Da .slučaj, priznam, tudi jaz bi nikoli ne verjel močno prikritim maskam. A tu je biia izjema. Ni se nama ljubilo plesati. Gledala sva se. Kako zavzeto drug v drugega Najin pogovor je bil zelo prostodušen Že dolgo se nisem pogovarjal tako od srca, prosto in neprisiljeno. Odšla sva po .stopnicah na galerijo. Sredi stopnic se je ustavila, sklonila se in me jx>ljubila z otroškovročim pogubom. ki me je presenetil. Ko sva prišla na vrh. sva govorila o veselju in le parkrat mimogrede vseh mogočih stvareh, kakor da se .vm še videl mumijo, ki me je gle- ni nič zgodilo. V resnici božanski v .skrivnost sk'»j t in i, za n j i ni i s« neznane oči, ki tisti d v se kazale temne so gledale vame dala od daleč. Bil sem vesel, da sem bij prost in da me nihče ne moti sredi veselega rajanja. Mu mija je izginila. 4jo ne vol jo, nisem hotel^ zrfčeti razgovora. K .sreči so me ji kmalu druge maske iztrgale iz rok. A to je ni motilo, da bi mi ne bila sledila, kjerkoli sem se ustavil, mumija j" bila za menoj in me je gledala.,.. umreti, ki nosijo .s seboj britkoresnih bolesti. doživljaj. Povabila me je, naj pridem drugi dan v Rožne vrtove. da pojdeva na i z prehod. 4'Sneg je." <4Nič ne de. vi se bojite?" 4'Ne, pridem!" Pripovedovala mi je o svojem življenju. Sanjala je zelo lepo, a bila je {»od skrbnim nadzorstvom. Zato je hotela krasti trenutke, kakor vsi, ki nimajo svobode, da bi živeli. Trbovlje, 15. februarja. Tako dolgotrajnega snega, kakor ga imamo letos, v Trbovljah še ne pomnijo. V ozračje doline bruhajo številni dimniki toliko toplote, da sneg običajno ne vzdrži niti 10 dni in da se tudi novo-zapadli kmalu raztopi. Letos pa so Trbovlje v hudem mrazu in velikem snegu že od začetka januarja. Snega se je nasulo ravno sedaj v tretjem obilnem obroku. In kar je najčuduejše, uprav paradoksno: v Trbovljah, v zaklaa-niei premoga je nastala velika skrb za kurjavo. Delavcem dnevnega kopa na Dobrni »je nadsvetnik Stem uvide!. da je treba delavstvu pomagati. kolikor se le tla s toplim čajem in po možnosti tudi z obleko. Kar se ob!e"ke tiče, so namreč premnogi na najslabšem. Noge si zavijajo v cunje vreč in ogrinjajo se z raznim plahtami, ki nimajc nobene odpornosti proti ostremu mrazu. Od prehlada in liripe je bolnih 1300 do 1400 rudarjev. V bolnici so monali postaviti tudi 20 novih postelj. O sili mraza priča najbolj že to. da so v globočini 60 m zamrznjene cevi in da so že v rovih, globokih 32 m orjaške ledene sve-če, pravi stebri, kakor kapniki v Postojnski jami. Jama pa pri vsem tem le dela. Rudarji zatrujejo s ponosom, da so še vedno stari "rajsarji" ki se ne dajo ugnati od hude zime. Za pad n i -del je s svojo produkcijo na najboljšem. Doseže se namreč Skoraj redno produkcijo 2000 "huntov" v 24 urah. Vzhodni del jih je ]>o izjavah starih ru- darjev prej nakopal 1200, sedaj pa jih nakoplje 800, d očim jih je bilo v Savskem rovu prej okroglo 2000, sedaj pa za polovico manj. Pri en eni vozičku je bil poprej jK>treben en sam mož, f»edaj silen, da se pfemog pri pranju trdno prijema na mreže. Danes je vsekakor kulminacija trboveljske zime in vseh težav. Oe mraz ne pojenja, bo zlo. Vsekakor pa bo ta huda zima tudi dobra šola Sedaj se bridko občuti. da se je med letom toliko praznovalo v jamah in da se nL>o pripravile večje zaloge premoga. V tem času je dosti rudarjev v polovici meseca prišlo samo na pa se morajo z njim ukvarjati \ Par delovnih dni. Huda zima je štirje do pet, ker se okrog osi nabere toliko'ledu, da je treba hun-te tiščati z vso močjo. Največjo oviro" dela zainrzova-nje in pomanjkanje vode pri tako zvanem "šle man ju". Izčrpani rovi se morajo napolniti z drobnim kamenjem, prstjo in vodo, da se lahko kopljejo novi. Kamenje se drobi s i»os.ebnim strojem, da se potem z vodo vred požene v rove. Vode je vedno manj in zato predstavljajo ne/, asu t i rovi ne samo veliko nevarnost pri kopanju. temveč tudi nevarnost strupenih i ^ lirami 2il!UlK]o Xe ve se ^ . plinov ni ognja. Ce bo vode še na- j b„ vlak in ko pridene ve. kako daleč bo osaniezne vreče premoga. Težave v rudniku so posebno grozeče v zvezi s 'prometnimi ovirami. Vozni red je suspendiran. Pri železniškem prometu se ne računa več z minutami, te let. ji ne dobijo popolnega deputata j Dovrši! je prvi razred madžarske premoga. Mesto 120 vozičkov jih j trgovske akademije, toda bil je je. neka skupina danes d oh 11 a sa- med slabimi dijaki. Njegov oče mo štiri. Napoveduje se tudi, da je bratislavski potnik, ki ima šest se bo moralo uradnistvo zadovo- otrok in živi v težkih gmotnih ljiti s k očkov ceni. In prav lahko razmerah. Štefan je padel v tr-prode do tega. da se bo moral iz- gov.ski korespondenci in slovašči-dajati neopran premog. Na seipa- 'ni. Že več tednov je slutil, da do-j raciji gorijo neprestano veliki bi slabo izpričevalo. Sošolcem jej ognji, a je kljub temu mraz tako |večkrat izjavil, da tega udarca ne' bo prebolel. Ko je dobil v četrtek izpričevalo, jo prebledel. potegnil iz žepa ' Profesor J illy z londonskega vseučilišča se bavi z raziskovanjem električnih pojavov v človeškem telesu in je j)o postalo praktično pomembno. Zdravilna veda bo dobila .s to metodo vsekakor za-liesljiv pripomoček za dijagnozo in zdravljenje raznih bolezni. Na lon-ki kirurgičui kliniki poskušajo že pospeševati celjenje ran s slabotnimi električnimi toki na ranj"-nem mestu. Rezultati teh i>oe>ku-sov še niso znani. NESREČA Z RAKETNIMI SANMI SKUPNA POTOVANJA v JUGOSLAVIJO in ITALIJO ki jih priredimo SPOMLADI in POLETI tekočega leta: # po Francoski črti preko Havre: 14. MARCA, S. S. PARIS, Velikonočni izlet 5. APRILA, S. S. PARIS 9. MAJA, S. S. ILE DE FRANCE, Glavni pomladanski izlet 25. JUNIJA, S. S. PARIS, Glavni poletni izlet 25. JULIJA, S. S. ILE DE FRANCE po Cosulich črti preko Trsta: 29. MARCA, S. S. VULCANIA 22. MAJA, S. S. PRESIDENTS WILSON 12. JULIJA, S. S. VULCANIA po Holland-America črti preko / Boulogne sur Mer: 26. APRILA, S. S. STATENDAM Za te izlete so nam dodeljene najboljše kabine. — Za nadaljna pojasnila pišite na: SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Pusku.si z raketnimi vozili v Nemčiji ,so od kraja nesrečni. Op-plove tv »rniee so izdeiale več raketnih avtomobilov, ki .s<» vsi končali v r&ivalinah. Pred kratkim je po->ku.sil raketni inženjer Maks Va-llier v Monakovem r-voj novi izum, raketne sani. Menil je. da bo raketno vozilo brez kole s*lažjf drčalo in doseglo cilj kakor vozilo na ko-Skonstruiral je jsani "'Rab- revolver in se ustrelil v glavo. ^ ^ TaTToj so poklicali rešilno postajo.!, , ........,n . , . , . . . kob II :n jih opremil z 18 rake- toda v bolnieo .so pripeljali ze . . „ , .. , . . . ' . . »tami. Rakete so tvorile pet serij truplo. Slani uspehi v son so zah- j ^ ,,, , ,in so imele razviti tako sito. da m tevali novo zrte'V. I rageoij pretre-,, , • i •, i • , km na uro. isljiva, ker ni l>u sam kriv, da je: . , ' . , -■ , , . *, , x ! Start se je izvršil v redu, ampak dobil v dveh predmetih nezadosten .... , T- . , - . . : valovit&st terena, kfunor.so bde sani red. Krive sn bde žalostne raz- mere v njegovo rodbini. Egipt ski- kralj obišče Evropo { usmerjene, je povzročila, da .so se na nek -m ovinku nagnile preveč na i stran in zavile v množico gledalcev, i po številu 3000 ljudi. Le srečnemu Iz Prage poročajo, da bo egipts- naključju se je zahvaliti, da ni biki kralj Fuad v prvi polo\*ie; tega, |G žrtev. Sani so se odbile od trde-leta obiskal Srednjo Evropo do „a zi<3u, za katerega se je umaknilo Nemčije. Ob t»\j priliki jK)jde tudi v Prago, da vrne predsedniku Ma- ljudstvo. Inženjer Vallier je bil paradi tega zelo konsterniran in je sarvku poset. ki mu ga je ta pred J0pn-ctil poskus z drugim raketnim časom napravil v Egiptu. POZOR! Vsi, kateri žele za Veliko-noč domače SUNKE, — PLEČETA, DANKE in KLOBASE naj ob pravem času naroče. Cena 40c funt. FRED JAZBEC 1561 E. 49 St., Cleveland, O. vozilom, ki je bilo pripravljeno, da steče takoj za prvim. NOREC Z ODREZANO GLAVO VSEBINA: Jugoslovanski motiv Koledarski del Denar, ki dela predsednike Pes Deset eksperimentov. Id «o pretresli svet Sovražniki Športa ▼ starem veka Izgubljena Kolambina Thomas Alva Edison Poganka Not triomf človeškega genija Soči vili vrt tekom poletja L e k Molje, ki kopljejo premoč Trideset let Mozambiqua Vročinski rekordi prejšnjih stoletij Granate Is vsemirja Ford in njegovi delavcS Mrtvi v vinogradu Zakonsko pravo ▼ Zdrnlenih driavaH ^ Saj se ne izplača Slov.-Amer. Koledar za leto 1929 CENA 50 CENTOV 82 Si New York VSEBINA: Iz zgodovine polarnih efespe- difij Z letalom preko Severnega te- čaja Nobilova blamaža Novel bi papirnati denar v Združenih državah O dednem pravu in zapuščinskem davku Ivan Zorman Eirorfija primitivnih ljudstev Zavarovanje proti nesreči Inozemci In lovsko pravo Žena in mati v zgodovini Kakšna razlika Potovanja v Evropo Cvetke z livade za ml«^ tn stare M i Najvišja poslopja sveta Saljlvfce In zbadljivke KSliko prednikov fm človek X«*ka mlada Parižanka iz naj-boljse družbe je doživela te dni dojrodbo, ki spominja na strahotne novele Edgarja Poeja. Prejela je j povabilo, naj bi prišla na posete v prrad noike zinme plemenitaške rodbine v Yonneju. Ko je dospela tja, jo je sprejel oskrbnik z velikhn presenečenjem, češ da se je. gotovo zmotila v datumu peseta, ker graščak je bil s svojo rodbino v Parizu in bi moral prispeti š-^le drugega dne. Vendar ji je pripravil posebno sobo. (kjer bi lahko prenočila in počakala na prihod gaspodaijjie-v. ! Bilo je že precej pozno in Parižanka se je kmalu odpravila spat. Ponoči jo je mahoma prebudil ropot in ko je odprla oči, je opazila z grozo ob kaminu čisto nagega moškega. Planila je iz sobe in klicala na pomoč. Na njene klice je pritekel vrtnar, ki se je podal ž njo v sobo. Nagi možakar je bil Se vedno tam in — groza! — v rokah je držal odrezano človeško glavo, ki ji je trgal las za lasom. Glava je bila oskrbnikova, možakar pa je bil norec, ki je ušel iz bližnje noričnice*. Parižanka je dobila Živčni napad, ki jo še vedno drži v nekem sanatoriju. / ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI 8 LOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI, '.•C V - * - FRAN BOŠ: VS 1 GLAS NAHODA, 4. MARCA 1929 AUCHO Nezgode gospoda Lipeta. Za Glas Naroda priredil O. P. (Nadaljevanje.) (Bridka zgodba z ugodnim zaključkom.** - (Kone<*..1 - S — Boj? nam pomagaj! Sledil je strašen l**g na varna mesta, sredi krikov in molitev moških, žemdc in otrok Divjost Tojakov,obkroženih z močjo postave ko ho korakali -kozi dva dni ]>oprej, -nt bila pozabl'j^na od nikogar. Mama misH na t^ga Krasnega bandita in njegovo moriino posadko pa j-- prinesla streli, histerijo in blazno paniko med te nesrečne vaš-eane. Divji prizori o *»iedili. ko je vojak še nadalje kričal svoja svarila proti veliki, beli hiši, v kateri se jc aawasno nastanil poveljnik /adnje straže. (i '^119 H H B I (Jan.ho! Možici prihajajo! Kapitan! —jc kričal mož, ko jcjkar .ste obesili na to kljuko nioj hki m\ IVdro! — je odvrnrl častnik. — In ne razjezi me, činovnik ste, vi nesriaitfnež!'* Prihajali so kolegi. Pogovarjal se je ž njimi o prijetnem poteku včerajšnje prireditve. Nihče ni slutil nesreče gospoda Lipeja. Prišel je ravnatelj, hladen kakor vedno. Z eno besedo: dopoldne je poteklo v običajnem redu. Ko pa je gospod Ltipej opoldne odložil klobuček v gostilni "Pri raci" in sedel k obedhi, se je dvignil pri sosednji mizi neznan droben mož in se razvnel nad njim: "Gospod, pričakal sem vas. Vi ste gospod Lipej, vse vem. Prav- žali in poljubljali, so mi marsikaj pripovedovale o vas. Zanimive stvari. Hehe!" gubljen človek. Še tava po mestti, a je le senca tega, kar j" bil. Razveseli se le, kadar ga kdorkoli popelje kamorkoli na kozarček. In se bridko pritožuje. Gledam ga včasih, ko ob najži-.vahnejši promenadi stoji v pelerini in čepiei sredi mesta za vogalom in opazuje mimoidoče gospod^ v ti si prekanil prijetno zabavo! Proč in pusti me samega s to rito! -j je obrisal čelo ter zrl ogorčeno. ►Senjor kapitan! — je vzkliknil, — sltoro sem si zlomil til-pridein sem pravočasno ter vas posvarim! Jaiz sem ga videl, ha, kot izgleda na letaku. In jaz sem videl njegove mo-in t i-oče njih, ko so prihajali skozi prelaz... Prisegam seh svetih, da je to gola resnica! Kapitan, jezen je nad tem vsiljevanjem, je udaril s pestjo po ni mi/i. Sunek je preobrnil kakega pol ducata steklenic na mi- moj klobuk Gostje, med njimi odlični činov-n:ki, so vso pozornost posvetili dogodku. Gospod Lipej je vztrepetal bled in znojen: "Oprostite, res je, da ta klobuk ni moj, tudi suknja, ki sem jo za-ea:^no shranil, ni moja. A vprašam vas kje imate vi mojo suknjo in preOertala vs. bina se jo razlila preko belega krila vznemirjene uce ob njegovi strani. — Idiot! — je zakričal častnik, ko je vstal, — Oglasi se v stražnici za svojo nesramnost. Pokvaril si mi celi dan. 11 si pijan ... in sedaj me siliš, da grem v kantino te dobim požirek zase, da pomirim svoje živce. Omahoval se je ter hrtro mežikal s svojimi očmi. Vojak je sa- "Mar mi je vaših stvari. Odšel sem pozno z veselice in nekoliko vinsko razpoložen, kar priznam. Pozabil s°m v dvorani suknjo in klobuk. Danes pa sem dognal, da ste vi bili zadnji gost prireditve, da ste celo v kuhinji zaspali in v Intrral in njegov obraz se je izpremenil od potrtosti k radovedni spanju miško pestovali v naročju. z i ob no ■rti, Ilehe! In zdaj sem prepričan, da '/'"]'•■' J" se!nt iral. ko se je skušal kapitan vzravnati ter je od-dobcr moj nos? me je prive- šel te/ko 1-n Viškom tlaku. _ (del semkaj, da vas vidim. Polasti- — Meni je žal, k »pit mrzlični izrodek mojih mozga — je vzkliknil ponižno. — Jaz bom odšel v stražnico, kot ste ukazali! —■ Pijan! — je vztrajal častnik. — Ruiz ne dovoli nikakih pi- jdel semkaj, cla vas viaim. i-oiasn-ian! Mogoče je bila fata morgana ali pa H sfe mQ-e lastnine. Kje imate ožgii nov! Prosim v a* odpuščanja, gospod! v suknjo? y. ]ep. gospod!" zamenjali teli ODPRAVA POROTNIH SODIŠČ V AVSTRIJI dolgih suknjah in širokih klobu Zagrohotali so se gostje, gospo- kih. Čaka in preži s trudno bl"-da Lipeja pa je skoro zadela kap. steči in i se očmi... Zavrtilo se mu je v glavi ob zavesti, da je zaigral ugled in karije-ro. Zdelo se mu je, da se pogreza v prepad, iz katerega ni več rešitve. Ko se jc nekoliko opomogel, je jeclja je začel: , v Avstriji vodijo leta Dovolite m,, gospodje, da pravniki energično borbo vam pojasnim dogodke.'* j proti porotnim sodiščem, katera In je pr oovedoval. Gostdna je smatrajo za anahronizem in insti-poslušala s hudomušnimi obrazi. | tucij0f ki sc nikakor ne obnese Trudil se je, da bi se opravičil m Povod tcmu s0 številne oprastilnej se izmotal iz neprijetnega polo- lrazsodbej ki jih je dlinajska žaja, ki je vanj zašel kot čmovnik ta y mno^h primerih izrckla })rc7! in ugleden človek. Vendar se mu|prave utemeljitve. Tako je bila namera ni povsem posrečila. Za-|lani oprošC.ena Nellv Grosavescu kaj ljudem je prijetno, ko vidijo ki je um0r]la svojofra možJU potem znanea v nepriliki, in srečni so, ako je bn opro^en zakrknjen zločinec, morejo o njem širiti vesti, ki je v kj njih dejstvo izrabljeno do skrajne smešnosti in potvorjenosti. i (l^flte pamiHnv f^llDIHIl? 7. marca: Dresden, Bremen. Boulogne 8ur 11« S. marca: Bercnsaria Cherbourg S. marca: Cleveland. Hamburg. Cherbourg New Amsterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Roma. Napoll, Genova 13. marca: President Hardin«. Cherbourg 14. marca: Muenchen. Bremen Paris, Havre (Velikonočni txlst) 15. marca: Olympic. Cberbours IS. marca: Arabic, Cherbourg, Antwerpen Veendam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Conte Grande, Napoll, Genova If. marca: Westphalia Hamburg ». marca: Leviathan. Cherbourg SI. matea: ^residents Wilson, Trat Berlin. Bremen 22. marcs: AQultanla, Cherbourg 23. marcs: Deutschland, Hamburg. Cherbourg Augustus. Na'K.11, Genova 28. msres: Columbus. Bremen Republic. Cherbourg. Bremen ZS. marcs: Stuttgart, Bremen, Boulogne Sur Me? Volendam. Boulogne Sur Met Rotterdam 29. marca: lie d* France. Havre Berengaria. Cherbourg SO. marcs: Vulcanla, Trst Hamburg. Hamburg. Cherbourg Pennland .Cherbourg. Antwerpen Ryndam. Boulogne Sur Mer Rotterdam 26. Junija: Parts. Havre (IZLET) 2S. Julija: ' He de France. Havre (IZLET) TRAGEDIJA MLADIH ZALJUBLJENCEV . . 13. februraja se je odigrala v je imel težke grehe na vesti, a hotelu "Palace" v Olomucu pr-najbolj drastičen primer je opro-' tresljiva tragedija dveh mladih j stilna oprostitev dunajskega novi- lepih zaljubljencev, ki sta šla sku-Nato je gospod Lipej vljudno j narJ*a Poofla. j pno v smrt pred dnevl je pri_ ustregel zahtevam gospoda Goloba j T° lzblIo sodu dno. Oglasili spel v Olomuc ing. Tabakov iz in za vse pametne ljudi bi bila s<> se odlično pravniki, ki sc po li-j Rumunije, ki se je nastanil v ho stvar s tem rešena. jstlh zahtevali odpravo, ali pa vsaj+elu z lepo mlado damo, o kateri Jtemeljto reformo porotnih sodišč' ^ trd JI rla i« -nr, Vsakn Jskaiiie iz^ublienih r>red- n- - - j - - I*1 ' da Je njegova zena. Za- iskdn;,e lz»ub,Jeni11 sklicujoč se na zadnje nemogoče!]jubijenca s sxojim nast ni. razsodbe dunajskih porotnih so-ista vzbllja]a posobne pozornasti in dise. To pot se je zac^a tndx vla-:hoteksko ^^ je biI(> prepri;;.an0T da zanimati za to vprašanje in , , primeren klobuk. Od kolega « .ie'ministreki je nedvno razprav-l' , „ , . nedeljo zvec-er sta sedela skupaj 0 r!formah: kl -\lh ^Ipravl^a;V kavarni, kjer sta se zelo dobro pravosodni minister dr. Sflama. t e j zabavala> dasi je bfla dama žfi n(?, so ministru posree-i uveljaviti za- ■ „ , „ 1 . A , . , kaJ zamišljena. \ kavami sta kon.^ke načrte, pomeni to dejansko' , 7 , Pri hitel ie s slaboi -, l •, a * • €f"tdIa do pozne not-i, potem sta se ± riniTci jt .s .siai^Modpravo porotnih sodise v Avstri-' "Torej niste stvari, gospod?" : 11 «-< v \ -v. ; .ii-iia K! Jaz, ki sem celo bolj prt tkan od Ituiz, tudi > *'Kaj še! Prišel sem domov sploh jc dovolim -.ir -'ičnega ! Ti m aretiran ter boš kaznovan za mc- brez suknje in klobuka. Vaša stvar tini plač«-, kak'udiitro b on imel ča.sa, da te discipliniram\ Proč, je? da najdete svojo lastnino. Jaz v sir.iin m! jsem svojo že našel .n če mi je iz- ^►put.-kal >e naprrj ter j>o^tajal vedno bolj zadovoljen s sa-;]epa ne izročite, vas javim poliei-mim seboj, ko j" Še! naprej. jjep ptiček ste, ob belem dnevu V"jak " -i Jaj očito smejal, ko je čaKtniik pokazal svoj lir- Be -ponašate z mojim klobukom." "t. Deklica, zro. ,1 na >voj»> [^okvarjeno krilo, je mrmrala kletvice, l.i niso bile prav nič bolj nežne, kot se je sjkkIobilo. "Nn, ponašal se 2 njim ravno Prašič! - je dostavila. — Nima uiti manir navadnega \o- nisem." "Takq, se norčujeta pe, brez- — Zare« n»'! — je pritrnlil vojal;, ki se je popraskal po glavi. — božnež.' Jaz sam Nem bolj dodojen, kadar nisem v tej uniformi, senjorita! 4,S kom imam čast, dovolite? S.slaj, ja/. imatu denar, a ne iz svoje-plače! "Saj jd spl^ nimate. Sem \ isrnilin.il se je. ko -e je ozrl na za kar;«ka joči m častnikom. .Tcžef Golob, posestnik in konje- — .Ta/ mivnn kmikt* z veliko izurjenostjo! Ce bi vas mogel derec v Gabrovljah in pošten člo-i>n-^rovoriti, da najdete zame navadno obleko, katero bi lahko ku-jvek. Ja^z pa vas dobro poznam: i il stem... bi imela lahko krasr,e ča*e in dosti bi vam tudi preosta- tiste kuharice, ki ste jih sinoči oblo za novo krilo ... Dekli a he jo ozrla ostro v pretkane oči vojaka, ko je potegnil j>est denarja iz svojega žepa. -— Vi .Ve premeten, — je rekla. — Kaj pa je to glo.le Gaueha, TrtR* morilca? Zakaj bože vsi vaščani v svojo hiše? In zakaj sto iz- metov pa je ostalo jalovo. Z denarjem zdaj sredi meseca ni razpolagal, da bi si bil nabavil vsaj primeren klobuk. Od kolejra si je izposodil poletno čepico in skoro prozorno pelerino. Tretji dan po vsem tem pa jra je ravnatelj s strogim glasom pozval predst slutnjo, njim. "Škandale delate. T'gb'd urada R DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parni kih: Paris 14. marca; 5. aprila. Ile de France 29. mar.; 19. apr. France 3. maja; 24. maja.! fOb Dolnoti.t Najkrajša pot po železnici. Vsakdo je v posebni kabini z vnemi moderni- ! mi ud'ibnosti — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene Vprašajte katereRako'.i pooblaščenega agenta i FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK. N. Y. Ravnatelj je zrasel nad ~ Br slam je predloži nažrt> na|Pa vrnila V ^0. podlagi katerega naj se namesto' V sobi sta še večerjala in po-porotnih sodišč ustanove posebni J pila nekaj vina. Nihče v hotelu ni je šel k vragu .Meni se ljudje sme-!Sonat^ večino bi sicer tvorili slutil, da sta si privoščila zaljub- jejo kar na ulici. S kuharicami sej porotnik in sicer devet po številu, ljenea zadnjo večerjo. Noč je mi-ukvarjate. Konjedercu ste odnesli|a pomagali naj bi jim trije po- nila mirno in v ponedeljek zjutraj suknjo in klobuk. Vi nesnega....1' kijeni sodniki." — je vladalo v hotelu normalno Živ- V tistih dneh je nevarno obolel. Pelerina mu je v mrazu nakopala prehlad, ki se je razvil v pljučno vnetje. Del j ko mesec dni je ležal v bolnici. Tu je premišlja-: minLstrskemu svetu. Vlada pre- val, kako nedogledne posledice je imela njegova udeležba na prireditvi. Ko je zapustil bolnieo. jra je iznenadil dekret, s katerim je bil reduciran. On. gospod Lipej, nekdaj tako ugledna osebi« Tako je gospod Lipej postal iz- Ministrov načrt je dober, ven-j 1 jen je. Ko je hotelsko os obje v dar Im) treba izvršiti še nekatere j zgodnjih jutranjih urah opazilo r korekture. Minister pripravlja(sobi mladih zakoncev električno zdaj nov osnutek, katerega predlo- luč, je opozorilo hotelirja, ki je naročil uslužbencem, naj speča go- dloži osnutek o reformi porotnih sta zbude. Ko pa na trkanje ni iz neke odlične praške rodbine. Gre za umor in samomor iz nesrečne ljubezni. O OZEBLINAH sodišč parlamentu. prem* ni lili S' »j govor napram kapitanu? Šestkrat na smrt obsodilo je .sodišče v Graudenzu roparskega morilca Lewandowskega, ki je na zverinski način umoril svoje tri neveste. nihče odprl, sd vlomili vrata in nudil se jim je fJtrašen prizor. Inženjer in mlada dama sta ležala na postelji mrtva. Dama je imela prestreljeno srce, inženjer je pa ležal kraj nje tudi ustreljen. Pozneje se je izkazale, da je dama Vojak je stopil bližje ter govoril s pritajenim glasom: Hiti ter dobi ono obleko za mene! Ti si sama zelo pametna dekliea. Videl sem, včeraj, kako si spravila drobiž kapitana, ko jc i ipil za t<-be vina v kantini. Povedal ti bom novice! Gaucho in stotine, mogoče tisoči njegovih mož bodo pri jahali v to mesto v par minutah! Oak lica je skočila nazaj prevzeta od groze. Kljub temu pa zagrabila ftfttiudeni ji denar. Vojak pa je nadaljeval: — Jaz n sem sprejel nobene plače že mesece in mesece. Jaz že e mu ne morejo upirati, liitro, deklica, od-■»'cdi me na svoj dom in ne bo ti žal! Sedaj se je rezko nasmehnil. — In kar se tiče moj fo razpredene po,I njo, toda kri stoji ali pa t°ee zelo počasi in zato je ozebla kožat rdeča in hladna. Pri hudih ozeblinah postane koža snažno bela. smo na mrazu, moramo paziti zlasti na ušfsa nas in prsfo. Najbolje je drgniti od časa do ča sa t^ dele telesa, da ostane intenzivnost krvnega obtoka vedno f-naka. Ušesa, nos in prste je treba drgniti tudi ko pridemo z mraza v toplo sobo. Občutijivr*>t ni vedno zanesljiv znak, kajti bas oze-bji deli telesa postanejo neobčutljivi. Varujmo se tesne oblekr*. ki kožo stiska in ovira normalni krvni obtok. Zima je najmanj primeren eas za tesne čevlje. Tudi glava in ušesa ne smejo biti tesno pokrita, kajti {sieer je nevarnost ozebline mnogo večja. Ozebline je treba namazati s čistim oljem in obvezati z vato. č'e imamo ozebline na rokah ali nocrah. se pripon-ča kopel in sicer topla in hladna po vrsti. V slučaju hudih ozeblin. ko se pojavijo mehurji ali ko so dotieni d**li telesa popolnoma neobčutljivi, se je treba obrniti na zdravnika. Pa tudi zdravnik ne more hudih ozeblin v kratkem izločiti. Skoro vse je odvisno od organizma odnoeno od krvnega obtoka. V hudem mrazu jf treba rajbolj paziti na otroke in slabokrvne ljudi. Mraz med 20 in 30 stopinjami ni primeren za sport in kdor ni prisiljen, naj se mu ne izpostavlja. Kogar pa sili poklic hoditi z doma, naj se toplo obleče in pazi. da ne nosi tesnih čevljev. V hudem mrazu se je treba tudi dobro hraniti in varovati alkoholnih pijač. S čistim oljem namazana koža je dobro preventivno sredstvo proti ozeblinam, kajti koža se ne ohlaja tako hitro, kakor če ni namazana. ' .. . ADVERTISE in GLA3 NABODA