402
Politične  stvari.
Nova dualistična nevarnost za Avstrijo.
Kar je v Avstriji rodil se dualizem, je to prej tako bogato cesarstvo v položaji posestnika, ki je svoje premoženje razdelil med dva sinova tako, da vsak za-se gospodari. Bratov je bil prvi priden, vsaj ni prišel popolnoma na kant, a drugi je potratno živel, slabo gospodaril, delal velike dolgove, od kterih ima velike ob-
403
resti plačevati, in prišel v desetih letih tako daleč, da ima njegovo posestvo vsak čas priti na kant. Tega bi se rad branil, kolikor časa mogoče, zato hodi okoli bogatinov denarja na posodo iskat; al ti predobro vedo, kako je ž njim, in mu ne odpro svojih denarnih skrinj drugače, kakor če bi jim kaj zastavil ali pripeljal za se dobrega poroka. Toda kaj bo zastavil revež, ker ima že vse zastavljeno, celo poljske pridelkeuže na njivah! Toraj gre k bratu, ki je sam pač tudi uže zelo zadolžen, pa ima vendar še lepo posestvo, katero veliko nese, in več zaupanja po svetu, ter mu pravi: „Dragi brate, ti dobro veš, da je meni treba denarja, jaz pa vem, da boš tudi ti moral zopet nekaj na posodo vzeti, da more tvoje gospodarstvo naprej. Vzemiva toraj na posodo oba skup, dolžno pismo podpiševa oba, in tako sva skupno porok za poplačanje narejenega dolga; denar razdeliva potem med seboj."
Kaj bo storil prvi brat? Ali bo kar brez premisleka šel in podpisal dolžno pismo bratovo? Menda ne, dokler ima toliko pameti, da more ped daleč misliti. On mora dobro vedeti, da brat ne bo mogel nič plačati, toraj bo ob času plačila upnik držal se tistega, ki še kaj ima, in ta je prvi brat; ker bo pa moral ves dolg sam plačati, utegne priti njegovo lastno posestvo na kant, in tako bi en brat po slabem gospodarstvu druzega bil ob vse premoženje.
Taka brata sta Avstrijsko cesarstvo in Ogersko kraljestvo. Kar sta prevzela gospodarstvo vsak za-se, je enajst let, in v tem kratkem času ni Oger naredil nič manj ko 613 milijonov goldinarjev dolga na svojo polovico nekdanjega skupnega cesarstva, od katerih mora po 40 milijonov goldinarjev na leto obresti plačevati.
Kako je to mogoče? — bo morda kdo vprašal. — Prav lahko! Ce se kmet začne voziti v gosposki kočiji in gosposki živeti, bo kmalu po njem. Mali narod Magjarski je hotel na političnem odru biti med velikimi" oblastmi, — to pa je bilo drago, stalo je okoli 60 milijonov na leto, in zdaj, ko je treba plačati te stroške, Magjari nimajo denarja in nič več, na kar bi ga še mogli na posodo vzeti. Bliža se jim toraj dan popolnega denarnega poloma in vajen računar, ki njihov stan dobro pozna, ga jim lahko uže v pratiki pokaže.
Zdaj naj pomaga Avstrija! Ta, čeravno sama zadolžena, ima pri bogatinih še kredita, ker jej vsaj zemlja kaj nese, Magjari pa so političnega konja jahaje popolnoma zanemarjali svoje polje, tako, da že davkov ni dobiti. Lahko je toraj razumeti, da mora vsacega Avstrijca takraj Litave stresti strah, če mu vdari na ušesa novica, da hočejo zdaj Magjari skupno z nami denarja na posodo vzeti. Kdo bo slednjič moral plačati? Mi, nas se bodo upniki držali uže zavoljo tega, ker bi Magjarom nič ne posodili, če bi na dolžnem pismu ne stalo tudi naše imč. In ker tudi mi sami še komaj komaj plavamo na vrhu vode, je več ko gotovo, da nas bodo Magjari potegnili na dno, če se oklenejo nas.
Vladni časniki si sicer prizadevajo razpoditi ta strah in trdijo, da o skupaem posojilu sploh ni govorjenja; al ravno to je sumljivo, kajti če kdo v enomer upije : „jaz nisem tat", bo vendar ves svet nazadnje mislil, da bi vendar utegnil biti. Tudi to ne izda nič, kar je De-pretis odgovoril na neko interpelacijo, namreč, da se njemu ne zdi mogoče tako skupno posojilo; kajti De-pretis je denarni minister bil, Ti s za pa, ki povdarja 8kupni zajem, je na onem kraji čisto nov minister-ski predsednik; saj se vč iz skušnje, da silni Magjari na posied vse dosežejo, kar koli hočejo. Ustavoverci so jim vse dovoljevali le zato, da so jih Magjari držali na krmilu Avstrije in je takraj Litave gospodoval Herbst
s svojo tovarsijo, unkraj Litave pa je Magjar mogel tlačiti vse nemagjarske narode.
Zviti T isza, pogreznen v dolgove, zdaj mahoma za Andra8syem zagovarja zasedo Bosne in Hercegovine, da bi s stroški te zasede izgovarjal denarne stiske Magjarov in na limanice vjel Avstrijo, da bi za svoj „magjarorszag" ž njo vred dobil še denarja na posodo.
Naj uatavoverci Magjarom zdaj dovolijo še skupni zajem (skupno posojilo), se bode zgodilo to, kar se zgodi slepcu, ki slepca vodi — oba skupaj padeta v brezdno.