Kristijan Muck
Summa tautologiae
Praedicatum
čas zbit v stavku
caplja z izjavo
vse bolj od smisla oddaljen
loveč pomen za rep
o sebi govori
da je razkol
udor človeka
skoz kri
med govno in nebo sapo lovi ta čas jeclja
o tem kako
ni ga drugače
kot kadar je vklenjen
v meso
in v trpljenje
pa tudi v božji smeh
ko vidi
da skoz govor vsak skoz čas
vse bolj od sebe olupljen hodi gol okostnjak
Subiectum
nabrekel od stvarstva
kotrljam glavo
po stopnicah uma
za sklepanji
da je nič neskončen
da je celota večnosti vsota
da eksplozija gluha je vrtinec vesolij
vsebujoč hkrati
mero brezčasja in tega kar smo mi
16 LITERATURA
in prevzet od možnosti
se zapodim za videnji
menjavam vselej znova
igrivi obraz stvarnosti
dokler končno
se ne spremenijo moje oči
v dva hkratna trenutka
ko uzrem lastno misel
stopim iz sebe v nikogaršnji svet
da spočetje stvari buhne v zrcalo
svoje zavesti
in krivda izobčenstva sikne skoz kri položi zvezo
med besedo in sabo na lastno tnalo
Copula
v kolkih os
koščeno oprijemališče
ognjeni sklep
dveh bitij nedoumna vez
in njun nihaj
skoz trenje kožnih površin in plapolanje src skoz zdaj za opno oči
tja kjer v temnem kaosu
v lesketu sonc
utripa rojstvo zvezde
kjer se gravidnost v nebnih grudih
zgoščuje v videnje
v angelski trepet in up
ki težo bitja nosi
iz daljav davnine
v hip
lijoč skoz žile večnosti v neskončni izdih
da se v bregovih časa
izpostavlja vprašaj
zakaj trka
neki jaz
s členki ljubezni
na steno svetlobe
dotlej da skoz točko niča
iz prihodnosti se ne zaniha pokolenje
in skoz jasnino smrti ne predre
z zrenjem otroški obraz
LITERATURA 17