Št. 194 V Ljubljani, torek dne 27» avgusta 1918. Leto II. SOI Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne. Urednlitro In npravnlitvo ▼ Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, L nadstr. Učiteljska tiskarna. Nnročnina: po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 42'—, za pol leta K 21-—, ui četrt leta K 10 50, za mesec K 3’50. Za Nemčijo celo leto K 46, za ostalo tujino in Ameriko K 54. Inserati: Enoatopna petit vrstica 30 v; pogojen prostor KI-—; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust. Reklamacije za list so poštnine proste. Posamezna številka 20 vinarjev. Znamenje časa. V Solnogradu je pred kratkim gnala lakota žene pred mestno hišo: Demonstrirale so proti tujcem, katere smatrajo kot nekako deželno nadlego, in so zahtevale stroge odredbe proti njim, da se jih iznebe. Soinograd kot najvažnejša postaja za potujoči promet iz Nemčije je (izrazito bujsko mesto. V nniiru živi ondi vse od taikoimenovarie tujske industrije. Pokrajinske lepote okolice v zvezi z dobro organizirano' 'reklamo sr> skrbele za dotok tujcev. Čim večjii je M, tem bolje so uspevale ne le kupčije gostilničarjev, temveč tudi mnogih manjših trgovcev m rokodelcev, ki so prodajali tujcem svoje izdelike; rudi Jel delavcev je prišel pni tem na svoj račun, vsaj oni del, ki je bil v neposrednem stiku s tujci in ki je razumel, da je pomnožil svojo sicer malo plačo z napitninami Delavci v večjih obratih niso dobili od denarnega toka med sezijo ničesar. Bili so izključno navezani na zaslužek: svojih rok. In kako je izgle-dal ta, dokazuje močno gibanje po delavnicah, ki ic bilo poglaviten vzrok, da je strokovni boj v Solnogralu zahtevali izredne požrtvovalnosti v potrpežljivosti in stanovitnosti ondlot-nlih sodrugoiv. Vendar se je dalo življenje v Solnogradu tudi za proletarce kolikor toliko prenašati. V v«ini se je pa to korenito izpremenilo. Vedno naraščajoče živilsko pomanjkanje je učinkovalo, da so smatrali vsakega tujca kot nadležnega sojedca. In Število teh ljudi šele letos dela nemajhne skrbi. Meseca avgusta se je priglasilo več kakor 7000 tujcev. Če pomislimo, da šteje Soinograd le 38.000 prebivalcev, da pride ;:e na vsakega petega prebivalca po en tujec, se tedaj nrav lahko zaglobimo v razpoloženje solnoigraških žen. D očim je ondotno stalno pre-I- vailstvo dobivalo čimdalje manj jesti, je moralo pa gledati, kako se je gospoda v boljših lno-'elih mastila, ali pa jih Jim pobrala živila pred nosom. Naj bo že. kakorkoli, pogled' na obložene mize deluje na stradajoče zelo vznemirljivo in demomsbrujoče Solnogradčanke so toroi oo-popolnoma naravna prikazen. [ eni ženam je govoril magistratni uradnik, icd drugmi .te^p 1 iporočal pot samopomoči: ujci naj sc prezeno z lakoto. In v resnici naslednje dnu v Solnogradu niso iz-dajall mesa. Zelo verjetno je, da je vsled te odredbe zapustilo več tujcev Soinograd. Toda ta kura je Solnogradčane same najobčutneje zadela. Qo- • 'Mitničarji namreč so se maščevali za magistra-tovo prepoved glede mesa s protiakcijo: Skile-m ®o, da zapro svoje gostilniške prostore. Mali gostilničarji so se izrekli solidaničniim z vetliikiirKi. Posledica tega je; dia so visi oni tobčin-trl n1f.sc^encj. k,i so mnogi delavci, uradniki t S° ‘r?rl*ls>|Itien,i jesti po gostilnah, morali še ,‘,u L; ^ .^Hiit1] vrvico okrog vratu, kajti razen neuogAne kiruSne količine se zanje ne da oobitli ničesar užiittnega. Gostilničarji bi bili • rav dobro v stanu, da bi zadovoljili stare, sa-. -ostone stalne goste, ki so nanje navezani. f^aj napol s sočivjem, morskimi ribami itd. Ču-tr' se pa skozinskoz solidarne s svojim pa-, °u*m&m — in Soinograd je eno izmed naj-cJaioT'afr 101ioniih inest v Avstriji —, da izstra-(!^nf vSVo'ie rojake, ako gre zato, da odvrnejo i njihovega profita. Edin 'tujec, ki se i' vr-.. r,ad ^kubisti. je njim ljubši kakor vsi sol-sviniiii,Si skuoai. Nekateri so izobesili na ka»n* tabllice z mpnisoni: »Raidii pioimatij- j" Je mesa /aprtrt«, dočim v jedilnih dvoranah • Vrbnje jo tl,ice- Gospodje gosbilni-^ MUmčarji so pač le trgovci, kar se jimu ko-ne zameni toliko kot »družbi«, stoječi na 'balistični podlagi. bližnjega. Skromni poljedelec, ki prodaja skrivnemu trgovcu svoj ikrompir po 4 do 6 kron, ki zahteva za svojo skrito moko 10 do \2 kron, ve prav dobro, da prispeva poleg k poostrenju lakote pri masah. In kakor on, delajo vsi, kii zaslužijo v vojni. In danzadinem uganjajo hujše, kajt: z vsakim dnem, za kolikor se podaljšuje vojna, se bo mogel paziti le oni, ki je v stanu vihteti svoje komolce na najbrezobzirnej š i strani. Človeštvo se približuje v svoji skupno-sli čimdalje bolj _ svojemu praizvoru podSvja-nosti, ko močnejši, da more živeti, navadno podere slabcjšega. Dogodki v Solnogradu nam kažejo vsaj približno na razmere, katerim korakamo nasproti. Kdor jih pametno mtore razmotrivatli, bo prišel do prepričanja, da obstoji le eno sredstvo. da se ijognemo pretečenemu dogodku: na hitrejša liKvidacija vojne. Pravo pomoč mo-ie pr mesti le mir. Boj za mir je torej najboljša p reur an j evvln a politi k a. Mi ^ar to metodo v vojni osvetljuje še temle okoliščina, da sc uporablja le na troske Narodni svet in socialna demokracija. Uredništvo »Napreja« nas je povabilo da posejmo svoje mnenje glede vprašanja, ali naj naša stranka zasede ali ne ona tri meista, ki so .n eoiocena v pravkar ustanovljenem »Narodnem svetu«. Ni napačno, da se jc dvorila o tem vprašanju javna diskuzija v listu in dobro bi . o, da ™..se f,c lldele!Žilli sodrugi polnoštevilno in 'uresoraJ-i zadevo z resnostjo, ki ji gre. Dogodki, ki smo jih preživeli in jih preživ-ijamo, so nas prijeli z orjaškimi oklepi svoje elementarne sile. Nastale so izpremembe v mnogih ozirali in se je izpremenilo marsikaj tudi biez globljega pomena. Mnoge stranke so izp, omenile svoje stare nazore toliko glede sidrane taktiike kakor glede postopanja in ori-jentacije v posameznih vprašanjih, ki so se c‘vi| r.ile iz terne v dan. Vdale so se kakor brez vode jekleni sili vrtinca dogodkov in gibanju, ki se je iz teh dogodkov porodilo. Danes živimo v znamenju gibanja za samoodločbo narodov, v znamenju zahtev po narodni enakopravnosti in po pravici narodne svobode. O vsem tem se je pisalo in govorilo mnogo. Končno je zapihal iz ruskih poljan sveži dih socialne revolucije, ki :e dala n svojih življenskih potrebah. Na tem se ne izpremeni ničesar, ako je druga -prot ir e voluci jonarna si la odvzela prizadetim narodom, kar so dobili kot plen zmagovitega socialnega orkana. Ali je čudno, da je zapihala lueja tudijmimo nas? AH je čudno, da se je norije! naš narod demokratične zahteve po samoodločbi narodov z vso mlado dušo hrepenenja ,m s srčno željo sužnja, ki so mn postali ok?vi pretežki kojih se hoče in mora oprostiti. ° cudin'0’ je šla zahteva po samoodločbi narodov mirno uas brez sledu, ne obu-dcc nit, našega zanimanja, ne opozoireč nas niti n-i rt.ne stoletnih okov. Tega ni bilo. Zdravo seme pravice ie padto na rodovitna tla in narod je srkal dih demokratične ideje kakor da pije nektar življenja. Vse to se je godilo in se dogaja še vedno pred našimi očmd in stranka, ki bi bila to spregledala, bi se bila obsodila na smrt. O tein pa nii, glede na našo stranko, nobenega govora. Pač se ji lahko očita, da ni uredila svoje laktike na način, ki bi bil prijazen vsent ;ih zadovoljil vse. Sme se ji tudi očitati, da je bila prešibka in, da ni mogla vsled tega ore vzeti v s vole roke vodstva nastalega demokratičnega gibanja. Ne more se ji pa očitati, da je zanemarila svoje dolžnosti nap ram svojemu narodu v čegar službi se nahaja. Tozadevnih svojih dolžnosti noče in ne sme zanemariti niti vbodoče. In baš radi tega, ker hoče te dolžno- sti izpolniti v polni meri, je njena naloga, da preudari resno in do dobra, kako urediti svoje nadaljnje postopanje, da bo najbolj koristilo narodu, ki zahteva po vsej pravici komolec prostora pri m bi prostih in o svoji usodi svobodno odločujoči ljudstev. — Ako hoče stranka ta cilj doseči, tedaj se ne sme dati ovirati, pri sklepanju o svoji taktiki, po nobenih eventu-velinih napadih ,in očitkih, kakor se tudi ne sme ozirati na želje po več ali manj popularna taktiki. Kakor vedno in povsod, mora biti naše postopanje tudi sedaj pri vprašanju Narodnega sveta popolnoma socialistično, hi v največ jem boju za pravice naroda, kateremu stavimo prosto na razpolago naše ste in naše življenje, ne smemo pozabiti na vezi s proletarijatom orugih narodK/V, ne smemo pozabiti na naše končne cilje, ki gredo za tem, da se ne da le narodom en a kovel javnih pravic med narodi, marveč, da se v vseh narodih onemogoči izkoriščanje posameznika nad posameznikom, da se odpra v i vsiiki šno formo sužc^ijitsitVici, da sc ure-de socialne razmere na način, ki ne bo dopuščali nikdar več nobenega zatiranja, nobenega suženjstva, nobenega -izkoriščanja. Ne bi bilo odkritosrčno, ako ne bi priznali, da nimajo oni, ki zagovarjajo sodelovanje naše stranke z drugimi strankami v narodu, vsaj kadar so na kocki skupne koristi, res v gotovih ozirih orav. Tu pa nastane vprašanje, ali so se dotični sodrugi in nesodrugi kdaj vprašali, če ne bi bilo tako sodelovanje v mnogih ozirih bolj na škodo nego v korist stvari? So slučaji, ki zahtevajo res, da se narod strne ves v kom-naktno falango, da doseže, kar zahteva ali, da se postavi z večjim uspehom v bran proti cven-tu volni m persekucijam. V takih slučajih, pride tudii vedno, in sicer automatično do' skupnega koraka. So pa tudi slučaji, ki zahtevajo; da korakajo stranke sicer vzporedno, toda ločeno, ker se da doseči Je na tak način najboljši uspeh. „ Kaj sme in mora zahtevati danes narod od nase stranke ? Da shiži stranka njemu z dušo' );n telesom v dosego njegove zahteve po pravici do samovlade. To stori stranka rada tembolj, ker tvori samoodločba narodov kardinalno točko njenega narodnostnega programa. Mora to storiti, ker jc bila v tem oziru vedno narodna predbojevnica. Narod sme zahtevati, da deluje stranka za združenje vseh jugoslovanskih pokrajin in jugoslovanskih narodnosti v samo-slojno jugoslovansko državno skupiuo. Stranka mora vršiti tudi to, ker tvori budi ta zahtelva del njertih tozadevnih zahtev, izrečenih že pred desetimi leti v tivolski resoluciji. Ali ije pri nas kdo, ki bi si mislil, da se more postaviti stranka v službo narodnih nasprotnikov ? Ali omamo pri nas ljudi, ki bi vzeli za resne vse one napade lin očitke nesocialističnih strank proti nam, kar se tiče vršitive dolžnosti naprani narodu? Ako jih imamo, tedai so pač nesrečneži, vredni vsega pomilovanja. Mi simo vršili in bomo vršili svoje dolžnosti napram narodu tudi vbo-dioče im bomo j>odpiirailli vse one zahteve naroda. ki so v skladu z našimi demokratičnimi teorijami lin socialističnimi cilji. Zato je pa potrebno. dia si ohrani stranka popolno neodvisnost in samostojnost in torej proste rofceJ Iwkiler zahteva nainoid svoje pralvtice in >si foooe uredliti razmere, ki mu bodo omogočile lož ji-in lapsi razvoj vr vseh panogah kulturnega, socialnega. _političnega (in gospodarskega žlivljenja, sme biti gotov, da nas bo iimel nri taktih zahtevah in pri boju za dosego teh zahtev vedno poleg sebe in v sebi. Nismo dogmatiki, kakor nam nekateri očitajo, miti nismo nestrpni napram nesocialisitom. Le to smo, da ne vidimio nobene resne in globoke trobe po sodelovanju z nesocialističnimi strankami niti v sedanjih ratzmerah. Ne vidimo te potrebe ne za narod ne za stranko. Na- Stran 2. ša stranka ie prešibka, da hi zamork igrati v Narodnam svetu adlučHnio vtago iin, da bi 'sutoa upati, da prodre v Narodnem svetu s svcTto! idejami. Z vsem temi torej, da bi zasedla ona tri mosta v Narodnem svetu hi zamogla storiti k to, kiar lahko stori tudi, a/ko pusti orna tri mesta nezasedena. Narodni svet ne more imeti nanjo nobenega 'posebnega vpliva glede na deilo v skupne interese, iker se stranka tega deda že sama zaveda. Obratno nam pa zamere tscdetlo-vanje z nesocialističnimi strankami doma otež-kiočiti občevanje in sodelovanje s socnaltistimi-uii strankami drugih narodov, koje se ne nahajajo med našimi nasprotniki, marveč 'tvorijo armado brezpravnih nemanioev, ki utegne .našemu narodu veliko koristiti, a ničesar škodovati, ako je od maše strani pravilno informirana o naših bojih. Tielimu občevanju, tej zvezi, zvezi socialističnih strank, zvezi pnodetarijafia ise pa me smerno odreči. Se ne smemo, Iker vidimo v i’jeti resinlično najboljšo 'zaveznico 'slovanskega delavstva iin slovenskega .naroda sploh. V dveh zvezali me moremo sedeti, dvojih vezi ne moramo negovati. V tem slučaju bi se stranka razdvojila in nehala hiti delavstvu in narodu slovenskemu, kar danes je. Nehala hi biti živa eneržiija v .službi oboli lin v službi svojih socialističnih ciljev. J. Sokol. Spodnještajerski dan Krajevna konferenca sodnigov in sodružic iz Celja In okolice v Oabrjah pri Celju. V salonu gostilne Ptevčalk v Gabrjah pri Celju se je zbralo okolo 120 sOdrugov in sodiru-glntj da se pogovore o stanju politične in strokovne organizacije v Celju, v Gabrjali, v Te-harjilli itd. ter da ukrenejo potrebno za daljši razmah delavskega gibanja v teh krajih. So-drug A n t .o n Kristan je pozdravil zbrane s:/družice .in sodruge v lepih besedah v imena izvrševalnega odbora Jugoislov. soc. dem. stranke. Izrazi je nadio, .da to odslej tudi v teli krajih čilejše gibanje ptroletarijata! V predsedstvo konference sta Mia .izvoljena scdnuga Vrečko in P il a n k a ir. K točki: »-organizacija delavstva« je govoril sodr. Josip Pete-j a n iz Ljubljane. Obrazloži je zmisel organizacije; uspehe, ki nastanejo vsled organizacije, škbdo, ki ijo ima delavstvo, kadar ni organizirano. Organizacija mora biti kompaktna, mednarodna. O obliki,,oziroma io tem, naj M bo centralistična ali federalistična, odločajo konference. Lnduistriijalci se organizirajo mednarodno, vsled tega je jasno, dia delavstvo ne miore delati drugače, če hoče doseči pravih uspehov. To velja špečiedno- glede strokovne .organizacije. Glede .politične tudi ni stvar mnogo drugačnejša. f^afloga njjena je buditi delavce ža politično življenje. Socialno-demokratična politika je v korist delavstva. Kar .pomeni danes delavec v javnem življenju, to je delo socialne demokracije. Dolžnost delavstva je, da je isoaialinli demokrat. Gavoriiik je. natanč razložil, kdo je socialni demokrat, kako postane delavec socialni demokrat .in kakšne dolžnosti hna delavec kot soaidlmii demokrat. —- V debati so govcaili -ss. Ant. Kristan, Ig n. S i 11 e r iz Trbovelj, J o s. Pet e j aitn, I v a n S a le z ni k iz Velenja, sodr. čohal in sodr. Malo v.r h. Sprejela se je soglasno sledeča resolucija: »Sodrmgi iz Celja in .okolice se poživljajo, 'da .store kar je le mogoče, da se vse delavstvo Celja in okolice organizira v potilitič-ni onganizaciiti jugotsdovainske socialno-denio-kratične stralnke ter da .skrbe, da se .po rnož-notsti vsalk delavec oziroma delavka .pridruži svoji strokovni organizaciji. K drugi točiti poroča sodr. Anton Kristan, ki v jedrnatih besedah razlaga pomen lin važnost delavskega tiska, zlasti delavskih listov. »Naprej« in »Delavec« 'bodita v rokah slednjega delavca. V knjižnici vsake rodbine naj bodo delavske brošure. Sodr. Josiip P e t e j a n poroča o stanju naročnikov »Napreja« in »Delavca« v Colju in 'okolici. — Izbral se je .odsek sodim-gov, 'kti prevzame nabiranje naročnikov za »Naprej«. — O gospodarski oaganizaaiji je poročal sodr. Ant. K r i s t a n. Sklenilo se je izvod itn tozadevni pripravljalni odbor, kfi to uredil vse potrebno za ustainovitev konzumne or-ganiizac itjc v Ceilju in okolici. * Deželna konferenca spodnještajerske socialne demokracije. Doba, vjkateri iravnidkair živinio, zalitova od sooialno-demok ratičniih strank, da vsepovsod, kjer se nahaja zafi/nani proletariat, .razvijejo svo- N A P R E J. je organizacije, strokovne .in politične ter pri-pravljajo delavstvo *za končni cilj socialno . demokratične stranke, za .obračun .s posednjočini .kapitalizmom. Ta pileunieniitii smoter mora imeti stranka vedno in povsod jalspp pred dčmti, ako hoče, da se prcosnuje in preuredi laž nji vi in krivični družabni red, v katerem ima danes prvo in odločilno besedo samoljubna buržoazlja. Jugoslovansko socialno demokracijo čaka na polju organizacije in delavskega gibanja še mnogo dela. Lepi uspehi zadnjega časa dajo naši stranki vso čast, vendar je še mnogo zapuščenega delavstva na slovenskem .ozemlju, kamor še ni prodni žarek politične organizacije, katero talko krvavo .potrebuje vsak delavec, ako hoče, da bo živel nekoč — .in ta čals ni daleč — sani in njegovi otroci srečnejše, zadovoljncjše, svobodnejše življenje. Na Kranjskem .polog strokovne organizacije napreduje tudi politična mnogo bolj, kakor pa na pr. na Sp. Štajerskem, kjer so pravzaprav naše prave in velike delavske naselbine in kjer bi morala cvesfi kar naj-'bujneje socialistična ideja. Da prične tudi tam s .sistematično, agiitatoirično in .organizacijsko delo, je sklical lizvrsevalni .odbor v nedeljo, 25. t. m. v Celje deželno konferenco spodnještajerskih političnih in .strokovnih organizacij. Zc doi|)o.ldne tega dne se je vršila v Gaber-jih pri Celju krajevna .zaiupnia konferenca celjskih sodrugov. Dopoldne ob 2. pa se je zbralo lepo število, 156 zastopnikov iz 26 spodnještajerskih Industrijskih krajev, na deželni konferenci, da se posvetujejo o .socialno demokrati-čniih organizacijali, o njih nalogah, ki imajo danes .prepojiti duše vseh delavcev, kajti danes živimo v veliki dobi, v dobi prekrajanja Vseli razmer, v prehodni dobi dveh svetov. Prišli so, da paneso misli, ki so jih slišali med svoje zapuščene in še ne organizirane sodruge ter jih uvrste v delavsko armado. Iz srede navzočih sodrugov s.i je Izvolila konferenca naslednje predsedstvo: ,ss. Poteš iiz Štor, S/itter iz Tirbotvdj, Salezmik iz Velenj in Gorjanc .iz Celja. Zapisnikarjem 'Sto bili iirneino-vanii ss.: Pohar iz Zidanega mosta, Malovrh iz Hrastnika, Mlinar iz Celja in Čretnik z Grobol-nega. Predsednik sodrug Sitter je otvoril deželno konferenco s pozdravom na vse navzoče in je .na kratko označil namen konference. Prebral je pozdravno brzojavko, ki jo je poslalo na zborovanje tajništvo nemške socialne dieniokra-caje v Gradcu iin s katero je opravičilo svojo odsotnost. Dalije so prispeli še pozdravi 'sodrugov iz Rajhenburga, Zidanega mosta, ter so-druga Kopača, ki se .ni mogel osebno udeležiti konference. V imenu /izv r sevalnega .odbora stranke je .pozdravil konferenco sodr. Ant. Kristan z daljšim nagovorom, ki so ga navzoči sprejeli z buimim .odobravanjem. Deželna konferenca je sklenila nato našle v dnjo resolucijo: Konferenca zastopnikov slovenskih spodnještajerskih organizacij izjavlja, da želi predvsem skorajšen splošen mir brez aneksij in kontribucij na podlagi samoodločbe narodov. Glede zunanje politike želi konferenca, da jo uredi naša vlada tako, da ne bo ovirala, marveč pospeševala zbližanje med vojujočimi se narodi Glede aprovizacijc delavstva pa izjavlja konferenca, da naj se ta uredi tako, da bo delavec mogel živeti kot človek. Odločno protestira konferenca proti zvišanju cen moke in kruha in zahteva, da naj država zniža sedanje nove visoke cene in naj diferenco med starimi in sedanjimi cenami plača iz svojih državnih sredstev. Konferenca pričakuje od parjamenta da se bo, ko se snide, pečal s to podražitvijo in jo uredil v zmislu pravkar izrečene zahteve. Prvo točko dnevnega re/da je tvorilo poročilo o_ stanju soc. .demokratičnih organizacij na Sp. Štajerskem. Poročal je sodrug Sitter iz Trbovelj, iki je nas/lik a! splošno stanje dosedanjega položaja na Sp. štajerskem. ■Na poniju strokovne .in gospodarske organizacije je treba zabeležiti na St>. Štajerskem lepe uspehe, kii jih je sodr. poročevalec pokazal tudi >s številkami. Res, da je vojna marsikaj .izpodkopala, kar je stalo pred >nje-ntim 'izbruhom na trdnih tleh, in da je vzela tudi lepo število sodrugov, da je dalje zasekala mi-btarizaerja .obratov v gospodarsko gibanje organ izi ranega delavstva lmde rane, vendar kaže zadnje leto uspešnega deta pot navzgor in to niore 'razveseliti vsakega sodraiga. Manj razveseljiv pa je pogled .na polje politične organizacije na Šp. Štajerskem. Tu je mnogo, mnogo neobdelane 'ledine; stvar agitacije iti politične propagande bo, da se popravi, kar je popraviti _________________ štev, t94. i treba in zamaši vrzeli, kii zijajo ata vseh stra-i neli. Razen par organiziranih krajev je še vse | brez politične .organizacije. Povsod, kjer prebiva skupaj le pet, šest sodrugov, naj še usta*, i novi krajevna organizacija. V tem zirifcalu mora j iti naše bodoče deilo. : Dalje sta govorita k tej točki tudi s?. j,o$iii> I Detejan lin Anton Kristan iz Ljubljane. Prvi je j v jedrnatem govoru pojasnjeval položaj pofli-| fcične organizacije na Sp. Štajerskem in poziv-i ljal na potrebo 'Origaniziiraniia, drugi pa 'je nagi a -j važnost krajevnih organizacij na Sp. Š/ta-j 'ier,sikam, ki nai se naslanjajo kot slovenske organizacije na slovensko politično središče jugo-j slovanske soc. demokracije v Ljubljani. Ne { Gradec, temveč Ljubljana -je središče sil« ven-j skth sodrugov na Sp. Štajerskem. Sedež .izvrš. ; odbora jugosloiv. .sioc. dem. stranke 'je Ljubljana | in vsak slovenski soc. dem. delavec na Sp. Šta-i jerskem miora biti organiziran v Jugoislov. soc. j dem. stranki! K beseda so se oglasili še ss. j Čretnik iiz Grobetnegal, .s, Sallezndk .iz Vedenja i ter sodr. Malovrh, nakar je prešla konfereaica j k 2. točki dnevnega roda, namreč de vprašanju j o organizaciji in taktiku stranke. Sodr. Cobal je obširno iponočail .o namenu in | potrebi politične organizacije in opozarjal zlasui j na razliko med strokovno .in politično largamiza- I c ijo. Diočim je nalloga strokovne organizacije, da sikrbi za gospodansike, mezdlne i. 'dir. zadeve delavstva, pa obstoji važnost politične organizacije v itean, da vodi delavstvo po potili, ki juh narokajo v političnem oziru posebni .interesi delavstva. Od volitve v občinski zasfiop, v deželni in državni zbor pa dio priprave za organizirani končni boli proti posedujoči, kapitalistični družbi — vse to je naloga politične organizacije. Od njo je odvisna usoda delavstva. — Sodrug Detejan 'je opozarjal na razmietre po vojni, ki utegnejo kazati še žallostnejšo sliko, kakršna je sedanja v prehranjevalnem oziru: odvzete bodo podpore, dočim bo draginja ostala, nastopila bo brezposelnost 'itd. Kdo bo pomagal delavstvu takrat? To vprašanje naj sii stavijo sodnugti že sedaj in si odgovorijo na edino pravilni način: Pomoč je v trdni politični in strokovni organizaciji, ki bo edino mogla dati delavstvu možnost do kolikor-tofiiko rednega življenja. Osamosvoja prdleta-riijata je cilj politične organizacije, in kdor veruje v ta končni cilj, naj .se organizira. Konferenca je sprejela nato naslednji od sodr. Antona Kristalna predlagani program:V vsaki občini, kjer le prebiva 5 dio 10 sodrugov, se ustanovi takoj krajevna organizacija jugoslovanske soc. dem. stranke, ki uvede strankin davek po 70 vin. na mesec, katerega ima vsak strankin pripadnik plačevati. — Vsaka krajevna organizacija lakoi naznani svojo ustanovitev odboru deželne organizacije v Trhovljah, v katori se izvolijo naslednji sodrugi: Sitter, Ule, Majdič, Tratnik (vsi iz Trbovelj), Malovrh iz Hrastnika, Pečnik iz Zidanega mosta, Orosel Vincenc iz Celja. Kontrolo vodita ss. Vafonček (Velenje) in Danko (Rajhenburg). Namestnika sta Gr-madnik iz Celja in Poteš iz Štor. Obenem je bila sprejeta k tej točki naslednja resolucija: Slovensko delavstvo Sp. Štajerskega je demokratičnega mišljenja in zametuje zato načeloma vsako politično !n nacionalno predor l io v državi, deže‘i in občini.. Zahteva, da se v vse občine in podobne druge korporacija uvede splošna tn enaka volilna pravica In da sc odpravijo vse volilne predpravice posedujočih razredov. Slovensko delavstvo Sp. Štajerske poudarja svoje mednarodno stališče, zahteva pa za svoj narod vse pravice, ki mu g rod o glasom samoodločbe narodov. Gledie deklaracije jugoslovanskih poslancev v državnem zboru z dne 30. maja 1917. izjavlja slovensko dlelavstvo iz Štajerske, da je slovensko delavstvo eno z vsem slovenskim narodom v želji po združitvi našega troimenega naroda, Slovencev, Hrvatov in Srbov, v lastno demokratično dlržavo. Slovensko delavstvo Sp. Štajerske se v tem oziru popolnoma strinja z resolucijama vseslovenskega delavskega dne. Konferenca pozdravlja resolucije, sprejete na konferenci nemških sodrugov iz alpskih dežel v Zeli am See, ker vidi v teh mogočen korak k rešitvi narodnega vprašanja v Avstro-Ogrski. Sodrug Anton Kri/stan je goivoail obširno ■o pomenu politične organizacije. Spo-miirufaJl je .na francosko r,evolucijo, kti je prod st'1 lati vtrglla fevdalni sistem 'in -rodila rneščauskega-Danets .pa ise .nahajamo v času, ki pamemtja P>e' hod iiz .dobe buržoazne v dobo pratetarija^1- s Stev. 194. Naš cii/j 'je r e vodnici ja proletairijata, delavstva. Zato i>a: Organizacija na celi fronti! Nato je 'bili sprejet predlog sodr. Kristama, da se ustanova za Sp. Štajenskio posebno soc. dem. podlitično društvo, na podlagi kaitenega bo mogoče sklicevati shode, prirejati predavanja in sj)iOfii vršiti družabno življenje. Posebno pozornost je posvečala! kiomfeircinca 3. točki dnevnega reda, namreč tisku In raz-* širitvi »Napreja«, »Delavca« in »Železničarja« po Sp. Štajerskem. Govorili so iss. Malovrh iiz ti nasitni ksa, Petejan lin Kristan iz Ljubljane in Bnezovšeik iz Celja. Ne le, da delavski isioc. demokratični tisk majvemeje informira delavstvo o SDramkiinih zadevah lin da ga najbolje obvešča o piiožaju njega samega, naš tiisik je obenem tudi neprecenljivo din neobhodmo ipotrebno sredstvo za boj pnati meščansiki buržoazni .družbi. Zato je sveta dtolžnvst delavstva, da je n/aro- I čeno na delavsko časopisje. — Sadnugi se ob- I enem poživljajo, da pridno dopisujejo našemu j dnevniku »Napreju«, ki hoče posvečati inifih tež-njam naj večjo pozornost. Tudi itiskovnega sklada naj ne pozabijo. Pni četrti točki, o gospodarski organizaciji ker sni ničesar več... Prihodnjo pomlad ne bo nobene nove Rumunije iin Ukrajine! Veliko večjo važnost pa iniia politična organizacija, m paiišcil bo dan, ko bo rodila svoj nujen in pravičen sad. Ob 6. popoldne se je kotnferanoa zaikkju-čila. Delavstvo je govorom ponovno navdušeno pnitnjevalo, saj je vedelo, da so vse mdis/li in ideje, 'ki so Jih fcviagMi posatnetzni govorniki izšli iz zalvesitii nujne potrebe za zboljšanje njegovega položaja. Že med zborovanjem so zbrali delavci lepo vsoto za tiskovni sklati našega dmevnifca, iprijavilio pa se je tudi lepo število novih naročnikov za »Naprej«. Vojna poročila. Avstrijsko vojno poročilo. Dunaj, 26. avgusta. Uradno se razglaša: Italijansko bojišče: V Absollnskem ozemlju uspešni boji prednjih straž. V noči na 25. avgusta so napadli ob preganjanju sovražne zračne flotile naši letalci letališče pri Padovi in povzročile znatno škodo. Albanija: Protiofenziva go. barona von Pflanzer-Baltin ie dovedla včeraj do zavzetja Fieri in Berata. S tern so zopet oni kraji v naš.h rokah. katerih osvojitev pred šestimi tedni so Italijani pozdravljali kot odločevalni preobrat v vprašanju Adrije. Pieri je padel po krvavih pocestnih in hišnih bojih. Umikajočega nasprotnika smo pričeli preganjati. V Berat so vdi le naše vrle čete, kos vsem težkočain vojnega pozo-rišča, včeraj zjutraj ob obsežnem prodiranju. Kmalu nato ie bil z obvladajoših višin Spiragri in Sinja prepoden. Tudi »b gorenjem Devoliju smo izvedli svoje uspehe. Izgube Italijanov na bojevnikih in vojnem orodju so jako velike. Nemško vojno poročilo. Berlin, 26. avgusta. Uradno. Vojna skupina prestolonaslednika Ruprechta in generalnega polkovnika von Boehna: Boji na predpolju pri Bailleulu in secerno Scar-pe. Zahodno Croisillesa so se ustavili sovražni napadi v našem ognju. Podnarednik (ioebel je razstrelil s svojim vlakom strojnih pušk štiri oklopne vozove. Podčastnik lleune z lahkimi minometi tri oklopne vozove. Na obeh straneh Bapaume je nadaljeval sovražnik med St. Leger-iem in Martin-Prichom napade. Še preden je posegla in-'anterija v boj, naj bi izsilili tu z oklopnimi vozovi predor 'la5e fronte. Kjer je bil sovražnik zavrnjern z ognjem ali ^rotisunkoin, so sveže moči vedno ponovno dalje napa-n^’e- Njegovi napadi so se v celoti ponesrečili. 1'odrob-črtQle kil potek bitke sledeči: Sovražnik je vdrl v našo tin°pk' Rre zahodno Morya — zahodno Bapaume — Mar-•^'Pra.11^1' Neverno Bapaume so ustav ile čete v krajevnih Nory-. in rezei'vah sovražnika ob vzhodnem robu (jaj. ,J'1 ln Favreuila kakor tudi zahodno Bapaume. Na-Puu ^ 1,.apac*' so se zrl,š‘h pred to črto. Jugozahodno Ba-p je napravil sovražnik sunek med Filloy in Martin proti Oueudecourtu in Hersu. Pruski polki in inor-,n *>na infanterija so ga vrgli v močnem protinapadu "•ODei "a Črt0 Tjlloy-Marti11 Puid>- °ba kraja sta bila pre j. vzeta.Številni oklopni vozovi leže razstreljeni nje za naSo ^°- na5°' qJ ,roilte Agcrc odnuvk- So;° ^rto Bazentin le Pet:t-Carnoy-Siizanne je napadel r'ižnik tekom popoldneva. Močnejši napadi zvečer NAP R E J. med Carnoyem In Sommo, so bili zavrnjeni. — Južno Somme se je ustalil sovražnik po večkratnih napadih v Capp.vju in Fontaineu, ob oberi straneh Rimske ceste pa smo odbili njegove napade. Med Sommo in Aiso nobenih posebnih dogodkov. Med Ailetto in Aisno so napadle pruske garde sovražnika vzhodno Crecy au Mont, so osvojile višino jugovzhodno Pont St. Marda in so odbile v zvezi z nemškimi lovci zelo močne napade belili in črn h Francozov. Bilo je privedenih okrog 400 ujetnikov. Tudi severno Aisne so se zrušili zvečer močni napadi sovražnika. — Vojna skupina nemškega cesarjeviča: Delni spopadi ob Vesli. Večerno poročilo. Berlin, 26. avgusta. Angleški napadi se širijo do severno Scarpe; na obeh straneh od Bapaume in jugoza-. hodno Somme močni boji. Sovražnikovi napadi so sc v i celoti izjalovili. Deloma se vrše še protnapadi. Longuevan in Mont au Ban smo mi mimogrede izgubili in zopet vzeli. Med Sommo in Oiso razen krajevnih bojev severno Avre miren dan. Delni boji severno Aisne. Berlin, 26. avgusta, iz odlično poučenega vira prihaja vest, da so uspehi, ki so jih dosegli Nemci s svojim počasnim umikanjem, mala izguba ozemlja in primeroma tnalo izgubi ljudi. Pochova ofenziva se, kakor se zdi, ne more več napeti. Istotako pa so informirani, da Angleži niso preveč vzradoščeni nad ameriško pomočjo in da jim ne bi bilo prijetno, če bi povzročila zmago šele ameriška pomoč. Merodajni krogi presojajo vojaški in politični položaj in pravijo, da bodo nade za mir po končani antantni ofenzivi dokaj ugodneje. — von Ludendorit. Vesti iz Rusije. Vojna poročila sovjetov. Moskva, 24. avgusta. Na vseh točkah vzhodne fronte se vrše boji z velikimi uspehi za nas. Trdovratni boji se vrše za posest obvladajo-čih postojank, katerili posledica je umik sovražnika na celi črti. Vsi napadi kozakov, ki so korakali proti Novo-Usetijskcmu, so bili zavrnjeni z velikimi zgubami. Sovražnik je moral bežati, ko ie ostalo več kot 400 mrtvih m bojišču. — Ceho-Slovaki so bili tepeni pri Nikolajev-sku. Mesto je v naši oblasti. Ves sovražni vojni materi-jal smo zaplenili, med njim topove, strojne puške in velikansko množino streljiva. Izgube nasprotnika so velike. V smeri proti Syfranu prodiramo v boju. Postaja Novo- : Spaskaja je v naši posesti. — V okraju Kazan je naš topniški ogenj pregnal nasprotnika z Krasnegore, ki smo jo zasedli. Na Krasni gori zaplenjene sovražne topove smo takoj porabili proti sovražniku. Ključ do mesta je tako prišel v naše roke. Politični pregled. Preosnova Hussarekove vlade. Poroča se, da bodo morali, še preduo napoči jesen, preosnovati Hussare-kovo vlado. Skupno finančno ministrstvo prevzame najbrž sdanji trgovinski minister baron Wieser, tudi finančni minister baron VVimmer namerava odstopiti, ker bo imenovan za generalnega guvernerja Avstro-ogrske banke. Trgovinsko ministrstvo bo prevzel sekcijski načelnik dr. Riedl, za finančno ministrstvo imenujejo imeni sekcij-skih načelnikov Grimma in Zvasa. - Skupni ministrski svet je zboroval dne 24. t. m. Predsedoval mu je zunanji minister grof Burian. Navzoči so bili: oba ministrska predsednika, vojni minister in oba trgovinska ministra. Ministrski svet se je pečal izključno s finančnimi in z vojnimi gospodarskimi vprašanji. V vseh vprašanjih se je dosegel popolen sporazum. O zunanjih političnih vprašanjih in o Poljski niso govorili. Ker nista bila navzoča oba prehranjevalna ministra, niso mogli razpravljati o razdelitvi ostanka ogrske žetve in o odškodnini Avstrije za njo. Predvsem so se pečali z vprašanjem valute. . = Čehi zahtevajo delegacije. Načelnik »Češkega Svaza«, piosilanec Stan ek, je poslal zunanjemu ministru grofu Buriamu .pismo, v katerem ga poživlja, da mati skliče plenarno sejo ueiegaci], ali pa visaii zunanji odsek. V tem odseku naj giraf Burian osebno Deroča o položaju. ^ Federalizacija Avstrije in dr. frumbič. »A'Z list« poroča \vz Zcow€: Ndkti itailijamski časnikar je vprašal dr. Tnumbiiča, kaj meni o Hussareikoveim programu glede fedenadizacije Avstrije. Dr. I'rumbič ije odgovoril, da ne ven-jame, dal bi Madžari im Niernoi kdau pristadi v tak program. Madžari se bodo prej dvigmiili zoper Avstriiio, (kakor dovolil na Ogrskem ena- kopravnost. Upravne reiorino na Ogrskem. Ogrski ministrski predsednik dr. Wekerle pripravlja novo ureditev komi-tatov; namesto dosedanjih '68 bo v bodoče le 48 komita-tov. Razen tega nameravajo podržaviti upravo komitatov. — Bosanski sabor, ki bi imel biti sklican koncem septembra, se ne sestane. = PetroH na Nizozemsko. Med avstrijsko in nizozemsico vlado je billa sklenjena zadnoe dni pogodlia glede dobave Izredne množine l>etroleja za Nizozemsko. ___Stran 3 — Užaljena Turčija. Carigrajski list »Seman« se pritožuje, da niso pritegnili tudi Turčije k posvetovanjem v nemškem glavnem stanu. Da pri pogovorih niso razpravljali samo o zadevah, ki interesirajo le Avstro-Ogrsko in Nemčijo, je razvidno iz dejstva, da je bila zastopana pri njih Bolgarija po bolgarskem prestolonasledniku. Ne gre pa, da bi razpravljali o orientskih vprašanjih brez ali celo preko Turčije. V Nemčiji se zelo motijo, ako mislijo, da turška javnost ne bo reagirala na to omalovaževanje, = Lord Cedi preti dr. Solin. Zastopniku Reuterjeve pisarne se je o govcinu državnega tajnika dir. Solfa lord Gecil (izrazil 'takole: Z nekega stališča pomeni govor velik napredek, ker se v itcinm razlikuje od tega, kar smo doslej čuii z .nemške »tirani. Dir. Salf je podal prečudno izjavo, da vsememci inlimajjo vplivi in a vlado, in t(? neposredno po Kiihjmainnosveim odpustu za to, ker je imieil spor z Vseine/mci. Besedna obliika, ki jo je dr. Solf porabil o Belgiji, gtne d'olkaj dalje nego vse prejšnje izjave. lzgaye kolonijalnega državnega Uujnlikia v brestiovskern miru se mi zde inajjorigiinalnejši deli njegovega govora. Miož resnično oizinaouje mSir za začasno odredbo v ta mamem, da se ina poidiiagi narodnosti ustanove neioidvlisue države. V resnici pa mi vzroka za to trditev. Prvikrat čujemo o brestovskem imiru kot o melkaj začasnem. Vedno so ga smatral za prvi sad vojne. Ni vzroka, da bi ta mir kazali kot del nemške politike, ustanavljati resnično neodvisne držaive. Nasprotno. Ko je iz Estonskega in od drugod prišlo k cesarju odposlanstvo, obstoječe iz večine Nemcev, in prosilo ce. s ar ja za aneksijo, je dobilo odgovor, da se bo pnašnja blagohoibno vpošteivala. 'Poliitik/a Nem-čiije nli, da bi te države naravnost anektirala, pač pa da bi jih spravila popolnoma v svod’ tir in pod svojo kontrolo. Te države so teritorija!-no v ta niaman ustanoiviljene. Pripioiznavaim SoO-fovo spretnost .pni zagovarjanju brest-litovske pogodbe, ako pa jo natančneje preizkusimo, je pa vseskozi neodkriioisrona. Ne miorem pritrditi Soilfovemu nauku, da je hotela Nemčija rni-uolijubno afrikansiko državo. Ako tudi Soilf, da je Balfoiur^allli kak idnug angleški državnik predlagal končno veljavno aneksijo afriških kotanji v angl'eško državo, to ni ix>vedano natančno. 1 akega i>redllaga ni bilo niikoli. Ballouir iin drugi so le rekli, da je nemogoče za Nemčijo, da bi dobila zopet nadzorstvo nad svojlimli kolonijami. Miiniiistnsiki predsednik >jc samo rekel, da se bo o nemških kolonijah lodločalo na mirovni konfonenai. V resnici ^velikega svetorvinega problema ne more reševati ta dežela sama, nego se rnora skupno z alliinanci najti za njo kaka u- l ediitev. V Solfavem govoru so tudi priiiix>mbe o izgubljeni človeški pameti, o gnozatah vojne itd. T o so splošnosti, ki se z njimi že od neik-daj vjemia vsak v tej državi.. Nje dok azil no imiač pa popolnoma /razveljavi dejstvo-, da nismo, do-Ivler se mi sreča obrnila, nikdar čuilli takih umisli. Vse to naenkratmo govorjenje o hrepenenju po miru kaže, ida se je Solf naenkrat izpreobnni.', ali pa da je med rojaki skoro sam. laz sem strasten boniilec za miiir, ipa sem tudi prepričan, da ga ni mogoče dioseči brez zmage in ne dal bi Nemčija priznala svoj poraz. = V Londonu je govoril v pisarni »Tiimeisa« Lord Nondiclffe in izjavil da je izgubila v tej vojski Anglijia sama že 900.000 mrtvih vojakov. Delavsko gibanje. Z Jesenic na Gorenjskem. V nedeljo simo sklicali na Jesenicah 'društveni slrad, kii je bil zopeit prepovedan. Radoviljiškio okrajno glavarstvo za to pač imi imelo stvarnega razloga, zakaj, da bi ne smeli Imeti delavci shoda, da izvedo poročilo io razsodbi pred pritožbeno komisijo, to se nam kar ne zdi mogoče. Tu so drugi raz'ogi, ki .so v zvezi s podjetništvom. Stvar saima pa je itiudi iz tistih riizlogov potrebna, iz klatenih mam okrajno glavarstvo isthiolde prepoveduje. Tu se niam le zrcali ipopolno ne-uimevanje položaja in obnohnielosit birokratizma. Kljub prepovedi javnega shoda, se je vršil zaupni shod. na katerem se je pojasnila riizsodba prtitožbene komisije. Jeseniški dolatvci so dosegli pred pritožbeno komisijo v Ljubljani dne w,x avgusta nove doklade, in :sicor za resnične zaslužke dio 200 K imesečno 30 odstotkov, za zaslužke nad 200 K pa 25 odstotkov. Odsrtotki sevtoireii ne računajo od .vojnih in drugih doklad. Oženjeni delavci so diosilej dobivali 10 K na mesec dragimjske doklade: na mesto te se uvode sedaj tedenska doklada po 5 K za žen«> in 'enako za otroke do 14. ileta po 3 K. Druge zahteve, ki so že deloma dovoljene in revizija alkordniih in stalnih plač 'je bila zavrnjena ker o tem ne miicre sklepati pritožbena komisija. Pri- tožbcna komisija ge tudi ugodila, da se izpia-ču;je mezda vsakega) dine 10. iv mesecu. V veljavo stolpi razsodba is 1. avgustom z veljavnostjo nazaj. Dnevne vesti. — Novi davki. »8 Uhir Bfatt« poroča, da se pečajo poteg nameravanega davka o enkratni oddaai premoženja tudi z vpraša/njem davka na pne/miožemje, a vsi načrti so še v obraslih; te to stoji, da nas bodo olsirieiOiiM vtsiled vojske z eno vrsto teh dveh davikjov. — Porotne obravnave v Ljubljani so se pričete včeraj. Trajale bodo do 28. t. im. — Brezmesni teden! Prišla je na Dunaj de-'mtacd/ja ajfrarskiih poslancev vseh narodnosti, da se pritoži gikde oigmaženja živimloneijie visiled preobiteffa komsiuma mesa. Vršila se je ikonfe-ienca, katere so se udeležili razni ministri. U- | speh te konference ije bil. da vlada preiskuje, ali bi ne bilo nmes>tno, da se vpetfje vsak mesec po en teden kot brezmesen. — Pristojbine moštva za čas ujetništva. Moštvo, ki je Mo v vojnem ujetništvu, /ima pravico do stedečih pristojbin, i. s. dobi dnevno: in fante ris t ;in f ras tar po 15 v. desetnik in čefo-vodja po 30 vin., narednik in praporščak po 1 krona Ptodčastnikii prejmejo gažo le kot prave šarže (ne titalarne). Onli vrraivši .se vjetnilki. ki še niso prejeli naknadne mezde, naj jo zah tevajo prti nadomestnem porveiijstvu svojega voiaš-keR-a krdela. Pristojbine v.rnivše^a se moštva obstajajo za čas dopusta: iiz redne mezde in pristojbin za memažo ter .kruh: vožnjo imajo prosto. Za ta čas dobi dnevne mezde: infanterist 16 vin., friajtar 20 vin., desetnik 30 vin., četo-vodja 45 vin., narednik 70 vin., štabni narednik mesečno 70 K in praporščak 140 K; ta slednja dva imata poleg: tega še 1 K dnevne doklade za pripravljenost. — Vojake službe oproščeni ne pridejo na prebiranje. Več državnozborskih poslancev «ie ie obrnilo na domobranskega! ministra s prošnjo, naj jim naznani, ako se morda namerava poklicati na prebiranje ivojaške službe oproščene. Minister je izijavil, da oproščenci letnikov 1892 do 1866. za prebiranje ne pridejo v poštev. Vse ■ tozadevne vesti ix> čaisopisih so neosno-vane. — Smrtni padec s strehe. Minulo soboto ie padla s strehe posesitrokoiva 12-letna hčeirka Marija Reber iz Kraja, občina Zaigcirje in se trke zelo poškodovala, da je kmalu potem umrla. — Razpisane službe za poduradnike in slu-<-e v obsežiu pristaniških in pomorskozdrav-stvpnih uradov. C. kr. poMorislka oblast v Trstu je razpisala 20 mest za pioduradniilke in šilu-, tre v obsežju oumenjenih uradov. Prošnje morajo vložiti p rosi j oi tekom 6 tednov. Prednost imajo podčastniki in med njimi onli, ki so bili v vojni poškodovani, ako imaijo sicer potrebno telesno sposoibrKst. — Herman Bahr bo ravnatelj dvornega gledišča na Dunaju. Po poročilu diunaijsikega poročevalca »Leipziger Nachrichten« je pomudil intendant dvornega -gledišča baron Amdrian ob času svojega bivanja v Scbiog,raidu Hcrmiami Bahru mesto ravnatelja v dvornem gledališču. Bahr je obljubil zaenkrat svoje delovanje v dvornem gledišču /a dobo enega teta. »Arb. Ztg.« pravi, da je Bahr edini za sedaj mogoči ravnatelj dvornega gledišča lin bil bi na vsak način najboljši. — Umrla sta črkostavca Dragotin Mohar iz Sp. Šiške na Ogrskem; Franjo pl. Sladovlč !>a v Zagrebu. Red mora biti! Iz Duxa pišejo »Arb. Ztg«1 Pred neka/i dnevi je dospela semkaj na kolodvor so-1. Neki dečelk je čistil po i zprazni e-nju prostovoljno vagon in nabiral iz vreč raz- treseno sol v papirnato vrečico. Neki stražnik mu je vzel sol ter jo iztresel na cesto. — Ali bo dobil za to odlikovanje? Mogoče je to.. ! -—• Popravek. V sobotnem »Napreju« se je vrinila v notici »Za tiskovni sklad Napreja« pomota. Mesto tržaški sodrugi nai se bere pravilno tržiški sodrugi. Shodi. Podružnica »Unije« avstrijskih rudarjev v Idriji, sklicuje dne 1. septembra t. 1. ob 9. dopoldne v pivarno pni »Črnem orlu« javen društveni shod z dnevnim redom: 1. Protest proti zvišanju cen moke in odgovor c. kr. ministrstva. 2. Slučajnosti. — Pridite vsi! Odbor. Iz stranke. Seja izvrševaln,^ga odbora jugosi. soc. dem. stranke se vrši v sredo ob 8. zvečer v u-redništvu »Napreja«. Aprovizacija. Zadnje vesti. Ministrski svet o aprovizaciji. Dunaj, 26. avgusta. Danes se je vršil ministrski svet. ki se je bavil z gospodarskimi zadevami in z vprašanjem aprovizacije. Prehranjevalna kriza v Italiji. O e n e v e . 26. avgusta. Pariški listi poročajo iz Turina, da se nahaja Italija tik pred prehranjevalno krizo, ki je nastala vsled tega, ker so izostale ameriške ladje z živili. Italijanskim neuspehom v Albaniji je deloma vzrok tudi nezadostna preskrba čet. Španija in podmorska vojna. Ženeva, 26. avgusta. Lyonski listi poročajo, da sc španska vlada nahaja v precej težkem položaju. Vsa dežela ie vznemirjena pri sarni misli na vojne posledice zadnje note. Boje se strašnih posledic, če vlada ne bi krenila na drugo pot. »Pongres« priznava, da so predčasna razkritja dela madridskega tiska, ki zastopa antanto, ustvarila sedanji poostreni položaj. Pariški listi so mnenja, da bi bil vstop Španije v vojno za antanto daleko manj ugoden, kakor njena nevtralnost. Glavna reč bi bila zaplemba nemških ladij, odredba, ki bi se dala doseči diplomatskim potom. 7.a zvezo narodov. Pariz, 26. avgusta. Izvrševalni odbor radikalne stranke je sprejel sklep, po katerem soglaša s predlagano zvezo narodov, ki jo je svoj čas formuliral predsednik NVilson. Poživlja parlamentarne člane, da se prično ba-viii v, uresničitvijo zveze narodov. Ameriški vojaški zakon. W a s li i n g t o n , 25. avgusta. Reprezentančna zbornica. je sprejela vojaški zakon v obliki, ki jo je predložil vojni odsek. P roti sta glasovala le dva socialista. Meso na zelene izkaznice B štev. 1 do 1400. Stranke z zelenimi izkaznicami B štev. I do 1400 prejmejo goveje meso po znižani ceni v sredo, dne 28. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od pol 2. do 2. štev. 1 do 200, do 2. do pol 3. štev. 201 do 400, od pol 3. do 3. štev. 401 do 600, od 3. do pol 4. štev. 601 do 800, od pol 4. do 4. štev. 801 do 1000, od 4. do pol 5. štev. 1001 do 1200, otl pol 5. do 5. štev. 1201 do 1400. Oddaja mesa. V četrtek,, dne 29. t. m. bodo oddajali mesarji za celo Ljubljano po 10 dkg govejega mesa na osebo. Inozemsko meso. Mestna aprovizacija bo oddajala inozemsko meso jutri, v sredo, dne 28. t. m. od 7. do 9. zjutraj. Pšenična moka za pecivo. Od srede 28. t. m. do vštete sobote 31. t. m. se bode oddajalo na vsako izkaznico za inrako ipo ipoil 'kilograma pšenične moke za pecivo. Kilogrami s tar, v ~ ... 68 vinarjev. Krompir za II. okraj. Stranke II. okraja prejmejo krompir na zelena nakazila v sredo, dne 28. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesli. Določen je tale red: od 8. do 9. dopoldne štev. 1 do 150, od 9. do 10. štev. 15! do 300, od 10. do 11. štev. 301 do 450, popoldne od 2. do 3. štev. 451 do 600, od 3. do 4. štev Ml do 750, od 4. do 5. štev. 751 do 900. Ostale stranke pridejo na vrsto kasneje. Stranka dobi za vsako osebo 3 kg krompirja, kilogram stane 70 vinarjev. Pripravite drobiž. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip P e t e i a n. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Llubllanl______ Sprejme se več mizarskih pomočnikov proti dobri plači. — Istotam se sprejmeta tudi —- dva vajenca. ----------------------- =r Vprašati je mizarstvo KARL B NDER, Ljubljana, Slomškova ul. 16. ----------------------------- Mi Garje Lišaj Hraste najzanesljiveje sredstvo proti temo ie PARATOL domače mazilo, Ne maže, je brez duha, torej tudi čez dan uporabno. Velik lončok K 5; rodbinski lonček K 9. PflRflTBL-PRAŠEK varuje občutljvo kožo. Škatlja stane K 3. Oboje se dobi proti predplačilu ali povzetju pri ParaSoi delavnice lekarnarja IfBmer, BUDAPEŠTA VII—11., ROZSA UTCA 21. Podpisani naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je dne 11. t. m. padel na italijanskem bojišču naš nepozabni Rudolf Ranzinger. Žalujoči: Žena Marija in otroci, mati Regina, brata Otmar in Alojzij in soproga, sestre Ivana in Pavlina, svak Malovrh in vsi vnuki. Hrastnik, 26. avgusta 1918. — DelnISka glavnica — K 10,000.000. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju. Ljubljani. Poslovnica c. kr. avstr, razredne loterije. Podružnice v Splitu, CbIovcd. Trstu, Sarajevu, Gorici (t. č. v Ljubljani) in [siju Rezervni fondi okroglo K 2,000.000. Kupuje in prodaja vse vrsta vrednostnih papirjev, financira erarične dobave in dovoljuje ——• aprovizacijske kredite —