<1bb
Po s a ra e jed p Številke* N avadnc Din —'75, ob nedeljah Din 1*—.
»TABOR* i»k«jn vsak dan, rnvta
nedelje in praznikov, oh 18. ari k datumom niialcdnjev* dne ter atane mesečno po poiti D 10-—, sz ino« feemstvo D 18' —, dostavljen na dom D 11*—, na izkaztuoc D lO—> inssTati po dogovora.
Naroča ae pri opravi »TABORA* MARIBOR« JuroieoTtt aiioa ilrvA
Pol!n««aisiE*šiBrr^©!SiiB?,
a)
sina cfanaSnle sfeiirV ? BfrE
TABOR
P 61 a ra e zn e tterlflre* Navadne Din —‘75,
ob nedeljah Din 1*—%
UREDNIŠTVO k Kuhaj. r Mari-
boru, Jurčičeva ul. it- ^ L ond» gtropje. Telefon intcrurb- it. UPRAVA ee nahaja a Jurčičevi o lici št. 4, pritličje desno- Telo* foa it- 24- — SHS postnooakovai raČna itav. 11.787.
Wa naročila brez denarja m* n* •sira- — Rokopisi a« a« vaaoaj*
Naslov
Maribor, sobota 31. oktobra 1925.
Leto: VI. — Številka: 248,
\	borza:
CURIH, (Avala), 30. oktobra. (Izv.) Pariz 21.80, Beograd 9.20, London 25.13% Berlin 123.50, Praga 15.37, Milan 20.52, Nowuork 518.75, Dunaj 73.15, Briissel 23.55, Budimpešta 0.00728, Varšava 85, Sofija 3.60, Bukarešta 2.47%.
Kraljeva dvojica v naši bližini
ZAGREB, 30. okt. Po informacijah v tukajšnjih krogih bo kraljeva dvojica ostala tri dni na veleposestvu grofa Josipa Bombellesa v bližini Čakovca, kamor je prispela včeraj. Grof ima velike ovske revirje, v katerih sta se kralj in kraljica že udeležila lova na fazane. ~— Jutri bo lov na zajce.
Z ozirom na dejstvo, da je kralj za-Pu.stil Beograd, so politični krogi prepričani, da o skorajšnji rekonstrukciji vlade ni govora.
Sporazum s Turčijo
Likvidacija dosedanjih nasprotij.
ef JP'°'Grad- 30. okt. Zunanje ministr mn iJe v*eraj zvečer izdalo službeni ko
fai -n,| .	0	ju gosi oran,sko-tnrškl prija-
<JSki pogodbj. Izjava povdarja: 1. 28. T- m. je bila sklenjena prijateljska po-godba med Jugoslavijo in Turčijo. Pogodbo sta podpisala kraljevi odposlanec v Turčiji Živkovi^ za Jugoslavijo in tui^ki zunanji minister Tevfik Rndži , »oj zn Turčijo. Nekateri beograjski li-sp danes, priobčili nekaj informacij S, vsebini pogodbe. Poročilo o pogodbi s je izzvalo v beograjskih politi-s krogih presenečenje. Znano je, da ° 1)0 končani svetovni vojni podpisale s.c' države razen Jugoslavije lausansko J*^o pogodbo s Turčijo. Jugoslavija ^.f?0f.V)e n* Podpisala, ker so mirovni j-P03* Prisodili Jugoslaviji del turških temu' da je nekdanji tur-.?, ! terltor)? Pripadel Srbiji po londou-skl mirovni pogodbi že 1. 1913. Zdi se, da je bilo to nasprotje na zadnjem »ase-danju Društva narodov v Ženevi poravnano v obojestransko zadovoljstvo.
Italljansko-fugoslovan-ska prometna konferenca v Rimu
Za nove medsebojne tarife. BEOGRAD, 30. okt. 4. novembra se bo ^rieela v Rimu i tali jamsko-jugoslovan-
Prometna konferenca. Konferenca se oavila predvsem z ureditvijo železni-j,'b tarifov za jugoslovanski izvoz v s| A° oz‘ za italijanski izvoz v Jugo-" av'ijo, duljo z tranzitno tarifo za juigo-ovansko blago, namenjeno v Francijo vp An končno z vprašanjem uredit-mmenipn ta,rifo za italijansko blago
„rnLlPr7ko.J^osl8Vl^ v Avstri-30 j n Ogrsko. Za jugoslovanske delogate bodo Imenovan) sekcijski šef notranje^
»a ministrstva M. Lukič in *6f tarifnega oddelka v prometnem ministrstvu Konferenca bo določila tarife na podla’ R'i nettunske prometne pogodbe.
Povodom' objska kulturno-zgodovin-ske razstave v Zagrebu si je kralj ogledni knjigo iz 16. stoletja v kateri je o-menjena neka vas poleg Zagreba. Knjiga je pisana v glagolici. Stjopan Radič je pripomnil, da bo knjiga dobro rabila Jugoslaviji pri sklepanju konkordata, ker dokazuje, da se je v vasi poleg Zagre ba uporabljala že v o.nih časih glago lica.
Grčija izpraznila bolgarsko ozemlje
ATENE, 29. okt. Grške čete so izpraz nile bolgarsko ozemlje do polnoči, to je 8 ur pred rokom, ki ga jo določil inozemski vojni ataše.	;	i
Nemčija ostane zvesta locarnskim pogodbam
Oficiolna izjava Luthrove vlade.
BERLIN. 30. okt. »Tiiglic.he Rundschau« poroča, da je bila v smislu sklepa državne vlade odposlana v London, Pariz, Bruselj in Rim izjava, da bo državni ministrski svot vztrajal pri dosedanji politiki in da ne bo izpremenil svo-jega ptališča napram locarnskim pogodbam.
BERLIN, 29. okt. Vodstvo stranke nemških nacijonalcev je izdalo proglas, v katerem povdarja svojo stališče na-praim locarnskim pogodbam. Pravi, da
je Locnrno močno in neprijetno prese-r netil nemško nacijonalistično stranko, kajti nemški interesi v vprašanju vojne krivde, komunizma in 16. člena pogodbe o Društvu narodov niso bile izpolnjene in tudi skrajšanje roka glede izpraznitve, renske in saarske kotline rji strogo zajamčeno. Z namenom, .podati vsemu tu- in inozemstvu popolnoma jasno sliko o resnosti položaja, se je stranka odločila, da izstopi iz vlade in prepusti vladno oblast drugim.
V splošnem pa je opaziti, da ta izjava nemško-iincionalne stranke ni več tako radikalna kot so bile prvotno. Govori se celo, da bodo odstopivši ministri zopet vstopili v vlado.
V Damasku.
KAIRO, 29. okt. Kakor poročajo listi iz Damaska, so Francozi 25. tm. zaprli vodjo vstaŠke tolpe Hasana el Karretb, 43 upornikov in 106 prebivalcev enega iz predmestij. Tri osebe so bile takpj ustreljene.
odloku pripadala le pravim dobrovolj-
cem.
Naši dobrovoljci in njihove pravice
Nepravično postopanje z onimi, ki so zastavili živijenJe za narodno svobodo
in ujouinjenje.
Beograd, koncem oktobra.
»Savez dobrovoljaca kraljevine SHS« J« naslovil na predsednika ministrskega Vota g. Nikolo Bašiča spomenico, iz ka-J*re posnemamo radi pomanjkanja pro-j0ra in na prošnjo Snveza samo važne i-■» Podatke, ki jasno ilustrirajo našo •Sirarno politiko.
Uvodoma pravijo prostovoljci, da so začetkom oktobra predložili ministru **Harne reforme g. Pavlu Radiču' in-“truktivni ekspoze o vojnem ln povojem dobro vol jslcom pokretu « posebnim »zironi n a njegovo zvezo * agrarno reformo.
UformiraM g0 0 sVojih narodno-jp n ti eni h in eomjnlno-efconomskih fen-«ncah, ki so dobile sankcijo s posehniim ulokom krfske vojaške Yja.de, V. odloku
se je krfslca vlada obvezala, da bo vsem Dobrovoljcem brez razliko razdelila: borcem 5 ha, a neborcom 3 ha rodovitnega zemljišča.
Zakon o dobrovolicih (24. marca 1922) se ne oddaljil od odloka krfske vlade in izzval nezadovoljstvo. Radi tega bo dobro vol jel prbaili novega agrarnega mi-J1 is ti a, da skuga doseči spremenubo za-kona in da iznese pred skupščino zakon o državnem priznanju zaslužnih za domovino, osnutek zakonu o državne n pri-znanju dobrovoljcem Iz vo.ino za osvo-bojenje ln ujedinjcnjo, ki bo slonel na kriškem odloku,
Zahtevali so od it. ministra, da izda navodila revizijskim ngrarniri komisijam, da ugotove mete, ki eo neimravi-čeno dq:bUe ono zeanljo, k- bi p0 krMein,
Na ta lojalni ekspoze, je minister a-grarne reforme odgovoril na način, ki je bolj podoben izzivanju nego zakon skemu postopanju z dobrovoljci. Nared bc, ki jih je izdal g. minister revizijskim komisijam in način izvrševanja teh na-redb na dobrovoljskih posestvih, so izzvali v dobrovoljskih vrstah ostre proteste in imeli ponekod celo krvave posledice.
Po teh specijalnih odredbah odvzemajo zemljo vsem' dobrovoljcem, ki niso kmetje in tudi vsem onim kmetom, ki še dane jim zemlje niso naselili. Na tisoče odlokov o odvzetju sveta dobrovoljskim kompetentom je bilo izvršenih, a tisoče čaka ista usoda, ker se večji del dobro' voljcev do danes še ni mogel naseliti. Znano je, da so vse druge države, ki so vodile politiko kolonizacije, dajale kolonistom poleg gole zemlje tudi sredstev za organiziranje kolonij in to v obilni meri.jmedtcm ko jim naša država v 99% slučajev ni dala ničesar razen zemlje. Radi tega je popolnoma krivično, da se tem ljudem odvzema zcrnlja.
Dobrovoljci smatrajo ta postopek za sovraštvo, kajti tak birokratski način revizije je prizadel v več slučajih tudi one, ki so se že naselili.
Komisije preganjajo one, ki nimajo strehe, radi tega, ker je nimajo, one pa, ki jo imajo radi tega, ker so »premožni« ljudje. Ministrstvo nima razlogov, s katerimi bi opravičilo tako drastično nepravične slučaje.
Ministrstvo agrarne reforme vrača zemljo veleposestnikom, a za dobrovolj-ce, ki so ravno od tega ministrstva pričakovali ne samo nacijonalni, temveč tudi socijalno - gospodarski preporod — »nema zemlje«.
Proti temu postopanju z dobrovoljci je nastal velik odpor in toliko ogorče nj«, da ga glavni odbor kot vrhovni or gan Saveza dObrovoljcev kljub svoji avtoriteti ne more ublažiti.
Na to zahtevajo prostovoljci, da naj ministrski predsednik s svojo avtoriteto izposluje, da se bo vlada jasno izjavila ali še priznava krfse obveznosti ali ne. Co priznava, tedaj naj se sedanji zakon zamenja z zakonom o državnem priznanju dobrovoljcem iz vojne za osvoboje-nje in ujedinjenje. Dokler pa ne bo tega zakona, naj ee vrši revizija in dodeljevanje zemlje v smislu krfske ga odloka.
Za slučaj, da se dobrovoljcem v njihovi upravičeni borbi za priznane pravice ne bi ustreglo, tedaj odbor že v naprej odklanja vsako odgovornost za neprijetne dogodke, ki bi se lahko pr peti li dobrovoljcem v težkem boju za izboljšanje ekonomske ekzistenee in za državno Priznanje, ki ga zaslužijo radi požrtvovalnosti v številnih vojnah.
Podpisani eo: Za glavni odbor Šaveza dobrovoljcev kraljevine SHS v Beogradu Predsednik: Bogoljub K a j n n d-ž i d. nar. poslanec. Glavni tajnik: Dušan Bogdanovi d.
Člani uprave: Dr. Ljudevit Pivko, narodni poslanec. Laza Mili de v id, trgoveo Danilo Del id, bančni uradnik, Dr. Joža Ravnik, advokat, Nikola S o-k o 1 o v id, sodnik, Dr. Stevo S ni) o t i n, bančni uradnik. Mnto R n s k o v i \ bančni uradnik. Dr. Branko Ki juri n n, advokat,^ Albert. Vizjak, urednik, Tomo V o j n o v i d, trgovec, Branko’ Č a-č u g a, novinar.
Dnevna kronika
Kralj in kraljica sta odpotovala iz Zagreba v Varaždin in odtani na posestvo grofa Bomibollosa v Hrv. Zagorju.
~ O kraljevem prihodu v Zagreb prl-imsajo tamo.šnjl listi obširna poročila. Kralj je prišel s kraljico nenapovedan in incognito. Vest o prihodu visoke dvojico se je po bliskovo raznesla po mestu. Kraljevski par si je natančno ogledal kulturno-zgodovinfcko razstavo Zagreba. Med ogledovanjem sc je zbrala zunaj o-gromna množica Ijudsiva. ki je priredila kralj« ln kraljici h urne ovacije,
_ ~ Pogreb ravnatelja .To rš In ovij n. _
Včeraj so spremili Opijanj v ogromnem-Stovitu na zaduji poti ravnatelja celjske!
realne gimnazije Jeršinovida. Pogreba se je udeležila vsa srednješolska mladina s profesorji, zastopniki vojaških in civilnih oblasti, med njimi župan g, dr. Hrašovec, magistratni svetnik Šubic, oddelek vojaštva z aktivnimi in rezervnimi oficirji ter številno občinstvo, kar je znak velike priljubljenosti, ki jo je užival v vseh krogih prerano umrli zasluženi narodni delavec. Blag mu spomin!
— Medžimurje in veliko županstvo v Mariboru. Čnkovečki »Glas Medjimurja i Zagorja« poroča v zadnji številki pod naslovom »Pa dokle demo tako«, da je poverjenik za Medjimurje«, radidevski zaupnik g. Šestič Poslal občinam dopise, v katerih desavnira celo svojega nadrejenega šefa, velikega župana mariborskega. Spor je v tem: Po ustavi spada Medjimurje pod mariborsko oblast. Z organizacijo oblasti in v smislu ustave je bila ukinjena institucija poverjeništva za Medžimurje. Ko pa je nastopila RR vlada, so radidevci do,segli, da je bil imenovan za poverjenika v Medžimurju g. J. Šeštid- Naravno je, da morajo nastajati radi tega npravne kolizije. V dopisu, ki ga prinaša »Glas Medjimurja i Zagorja«, pravi g. Šesti d, da. so srezki poglavarji baje po.navodilu vel. župana v Mariboru (»a meni izza ledja«) opozorili obč. urade in orožniške po-taje, da je poverjeništvo ukinjeno in da se na njegove pozive in naloge ni treba uradovati. Zoper to — pravi — je vložil pritožbo in zahteval disciplinarno postopa-nje. — »Glas«^ ostro obsoja nastope g. Šeštida. Stališče velikega županstva ^ Mariboru je nedvomno pravilnejše in bolj v skladu z ustavo, zato je sigurno, da bo tudi prodrlo.
v — Redukcija ministrstev. Kakor poročajo iz Beograda, se v političnih krogih vedno bolj razpravlja o načrtu, ki se zanj posebno zavzema ministrski predsednik Paši d: Po tem načrtu hi se odpravila. 4 ministrstva, tako da bi jih imeli namesto dosedanjih 18 satho 14. Ob tej priliki bi se izvedla tudi vladna rekonstrukcija. Pravijo, da bo Pašid npeljal v vlado Živkovida, Stjepana Radiča in Ljubo Jovanoviču. Avdijenca Ljube Da-vidovida na dvoru pa je vzbudila kom1-binacijo, da vstopijo v vlado tudi davi-dovidevei in slovenska napredna skupina
— Zoper fašistoveka izzivanja v Zadru, je protestirala enodušno vsa naša javnost. Italijanski fašisti so se namreč V ^adru zakleli, da bodo zasedli Šibenik, Split in Dubrovnik. V Milanu pa so obljubili zasedbo — Pariza. Ne bo dolgo, pa se bo razgreti italijanski domišljiji zdelo potrebno, raztegniti meje na ves svet. Mislimo, da se bo fašistovska kri' tako hitro ohladila kakor,se je razvnela. Vseknkor pa nai fašisti pomnijo: pot v jugoslovansko Dalmacijo vodi preko Ljubljane, Zagreba in Boogradn. Krajše poti ni. Ce se ne bo fašistovska bojevitost ohladila že na Snežniku, pa jamčimo. da se bo nekaj kilometrov dalje. Zakaj v obrambo naše celokupno države lahko postavi Jugoslavija bataljone, ki so že z uspehom podili italijanske strahopetce!
— Delegati našega obrtništva iz cqle države so predložili v sredo ministrskemu predsedniku Paši.-u spomenico, v kateri zahtevajo med drugim, da se prej-komogoče predloži skupščini načrt zakona o_ Obrtni banki. Ministrski predsednik je obljubil, da bo označil osnutek kot nujen in bo prišel takoj za invalidskim zakonom na dnevni red.
<b>” o v.) a starodavno' mest). Mirno vre-m : ■ onesrečilo, da se jamo videlo <es.'i,. t». :c,» j,, nenavadni s»avb'e v staroruski arhitekturi. V bližini n\vood-ritega mesta se nahajajo že poprej naj-nene^ podzemeljske ruševine mesta Ha-rnbašpdern, od koder vodi cesta v Baku. 1 o mnenju učeni-ikov se ju mesto potopilo v morje radi močnega potresa.
— Zbirajte uedafkl zn zgodovino nagega ujed in jen ja (od 1998-1918)1 Na beograjski univerzi se je ustanovil institut zn z*»o-lavinske vire o osvobojen'n Ta zave r.) zbiral mvLtke 0 teta, kako je
prhlo do-ojvobojvnja in ujedinjonja, —
PUS, BIBPET, KRIMER, ASTRAHAN. ORIG. ANGL. SUKNO I. T. D.
v veliki izbiri, kupite najcenejše pri tvrdki
oatEiTE izložbei	FRANC	MASTEK, GLAVNI TRG 16.	oeLEjTEjz..oigEi
Institut je izdal obširen proglas, v katerem poziva k sodelovanju vse, ki bi lab-!ko zbirali gradivo in pripomogli institutu k čim večjemu uspehu. Vsak, kdor ima kakršnekoli knjige, brešure, posa-■mezne številke časopisov, oglase, obja-ve, letake, beležke, pisma, dnevnike, slike, fotograf, posnetke, dopisnice s slikami Lt. d. iz te dobe, naj pošlje gradivo institutu. Razen tega naj vsakdo beleži vse, kar je doživel in preživel. Institut za tovore, Beograd, Ulica kralja Petra br. 30.
— Konferenca Male antante. Bodoča, konferenca Male antante se bo vršila baje v Zagrebu še tekom letošnjega leta.
-- Obsodba prizrcmskega muftije. Po dolgotrajni razpravi je obsodilo pri-zremsko sodišče tamošnjega muftija (islanskega škofa) radi umora dveh krščanskih inženirjev, ki sta imela nalog, restavrirati minaret neke mošeje. Muftija ju je napadel z roparsko tolpo in umoril. Fanatični verski poglavar in njegovi pomagači so bili obsojeni skupaj na 45 let težke ječe.
— Novo francosko vlado je sestavil Painleve. Včerajšnjo brzojavno vest potrjujejo današnje vesti iz Pariza. Najvažnejša izprememba v novi vladi je izločitev znanega finančnega ministra Caillauxa, ki je ščitil velekapital. Nova vlada bo tedaj tudi v finančni politiki bolj levičarska.
— Grčija se je uklonila. Po zadnjih vesteh iz Atene in Sofije se da sklepati, da se je Grčija vendarle udala pritisku Društva narodov in da se bo rešil spor potom arbitraže in mirne poravnave.-
— Umor nemškega učenjaka v Turčiji. Avstrijski učenjak polkovnik dr- Georg Veitli, ki je potoval v študijske namene po Turčiji, je bil blizu Zile na za sedaj še nepojasnjen način umorjen.
— Višek madžarskega hinavstva. Znano je, da so bili sedanji vladinovci na Madžarskem za časa avstro-ogrskega dualizma načelni in brezobzirni zatiralci drugorodnih ogrskih državljanov. O tem obstoje taki dokumenti, da se vsa madžarska lažnjiva agitacija razbline v nič. Po prevratu so se nemadžarske pokrajine osvobodile. Madžarom je ostalo . neznatno število drugorodnih prebivalcev, katere zatirajo, kolike« le moči. Pa pa bi madžarski magnat™ povzročili v sosednih državah kar največ zmede, se neprestano vtikajo v manjšinske zadeve-Grof Apponyi pa manjšinska enakopravnost! Madžarska drznost pač ni nikdar imela meje, izvzemši one, ki jo je kdo vbil v glavo s silo. Kakor poročajo iz Budimpešte, nameravajo Madžari izstopiti iz Društva narodov, ker ne ščiti v zadostni meri narodnih manjšin. Po tej logiki bi morale socialistične vlade ta-(koj odpovedati sodelovanje pri Društvu
narodov, ker sede v njem najhujši pre-: ganjalci delavskega gibanja, kakor so na pr. zastopniki madžarske imagnatsko-velekapitalistične oligarhije ali pa zaupniki Matteottijevih morilcev. Mad-
žarska demonstracija zoper Društvo narodov je samo provokatorska taktika, naperjena zoper sosedne države, ki so zbrane v Mali antanti!
— Kemal paša pred sodiščem. V smislu novega turškega zakonskega prava, ki ga je uvedel Kemal pašsy — bo med prvimi obtožen Kemal paša — sam. Teži ga njegova žena Latif-hanuma, ki *e je nedavno razporočila ž njim.
— Premogovnik Pekleniea v Medži-murju, čigar lastnik je naš središki rojak g. Ka,rlo Vargazon, se bo v najkrajšem času povečal in razširil, ker so odkrili nove bogate sloje premoga. Tako začenja nastajati okoli Murskega Središča tipično premogarsko področje.
— Vlom. S ponarejenim ključem je neznani storilec vdrl v noči 24. t. m. v trgovino M. R. v Zavodnem pri Šoštanju ter ppkradel raznega perila, nahrbtnikov in drugih predmetov v vrednosti 5678 Din. Najbrž isti storilec je omenjene noči odnesel s podstrešja K. S. 25 kg. težak meh bele moke in koš, v katerem je ukradene stvari spravil na varno. —
— Četniki kot roparji. Tz Slavonije poročajo: Nedavno sp izvršili maskirani razbojniki v sremski vasi Jazak zelo drzen rop. Oboroženi z vojaškimi puškami so vdrli v hišo bogatega kmeta Dušana Radoniča ih mu odnesli 120.000 Din. Dušan in njegov sin pa sta kljub krinkam spoznala razbojnike. Bili so domači četniki, katere je Dušan takoj prijavil o-rožnikom. Toda orožniki niso hoteli pričeti preiskave, ker niso mogli veneti, da so rop res izvršili četniki, katerim načeluje sam občinski blagajnik Veljko Veljkovič- Šele na ihtervencijo v Beogradu je pravosodno ministrstvo delegiralo državnega odvetnika iz Mitroviče, ki je vodi! preiskavo. Po preiskavi so zaprli Veljka^ Veljkovi£a in še dva soudeleženca, kar je izzvalo veliko senzacijo.
— Spopad radi »Živela Jugoslavija« v -r- Beogradu. Včeraj je nastal v Beogradu o priliki nekega ^prevoda srnaovcev mučen incident. Demokrati so vpili »2i vela Jugpslavija*, srnaovoi pa »Živela Velika Srbija«. Radi teh vzklikov je nastal pretep in je moralo posredovati o-rožništvo.	«
— Krščanski socijalisti za smrtno ka zen. Krščanski socijalisti v Avstriji so se pričeli zavzemati za upeljavo smrtne kazni. Krščanskosocijalna zveza v Dunajskem Novem Mestu je sklenila, poslati državni zvezi predlog za zopetno upeljavo smrtne kazni, kar pa je zveza na zboiru v Salzburgu odklonila.
— Vatikan in italijanska duhovščina. Državni tajnik rimske unije Gaspari je -s posebnim odlokom prepovedal italijanskemu duhovništvu kakršnakoli pogajanja/, državnimi oblastmi. Odlok je naperjen zoper fašistovski režiim, potrjuje Pa znova, da si cerkev lasti pravico nad duhovščino tudi v čisto političnih zadevah.
Privatna bolnišnica „Sanatorij v Mariboru"
Nekaj let že obstoji v Mariboru edini sanatorij. Vzlic temu opazimo, da večina občinstva še vedno ni natančno poučena o namenu in pomenu te bolniščnice.
Razen umobolnih in bolnikov z nalezljivimi boleznimi se sprejemajo v sanatorij pacijenti vseh vrst. Cene (dnevni-na) so iste kakor v splošni bolnici, za I. in II. razred celo nižje. V čem se pa bistveno razlikuje sanatorij od javnih bol-niščn.ic, je udobnost, da si bolnik ali bolnica sanatorija lahko prosto izbira med vsemi mariborskimi in izvenmaribor-.ki-mi zdravniki onega, ki naj v sanatoriju zdravi njegovo (njeno) bolezen, medtem ko v javni bolniščnioi ni take »proste izbire zdravnikov«.
V sanatoriju mora pacijent svojega zdravnika s.ieer jposebej honorirati. Da pa omogpčijo IeČenje v sanatoriju tudi širšim1 slojem, so zdravniki določili za pacijente sanatorija tako nizek honorar, da ga bo mogel plačati vsakdo. Ne-premežnim ne bodo ničesar računali. Na ta način se bo lahko vsakdo, ki potrebuje bolniščnične oskrbe, obračal s polnim zaupanjem do kateregakoli izmed zdravnikov.
Bolnika (bolnico) pošljejo v sanatorij ponavadi posamezni zdravniki. Ako pa prihaja pacijent, kakor n. pr. v bolnico, sam. neposredno v sanatorij, 6i lahko tam izbere svojega zdravnika iz seznama, ki vsebuje posamezna imena in natančno označbo vseh mariborskih zdravnikov, V Mariboru imamo toliko izvrstnih zdravnikov vseh strok, da nam zares ni treba iskati si zdravniške pomoči v tujini.
Zavedajmo se tega, kar imhmo dobrega doma in zaupajmo in poslužujmo se lastnih zavodov, ki so cenejši in/niso slabši od tujih.	(
Sanatorij v Mariboru ima krasno lego južno od Kalvarije, poleg vinarske šole na vznožju vinorodnih gričkov, ki reflektirajo zdravilno moč solnčnih žarkov na sanatorij, zavod, ki ni namenjen izkoriščanju bolnikov, ampak njihovemu ozdravljenju.
tt Doma ubogih!
Cena Din 50‘—
Mariborske vesti
M»rik«r. 30. oktobra 1955
m to, sodne službe. Okrajni sodnik pri okrožnem sodišču v Mariboru dr. Alojzij Lešnik je pomaknjen s kraljevim u-kazom v 5. skupino I. kategorije.
m Za učitelja risanja na tukajšnji gimnaziji je imenovan na mesto g. J. Žagarja, ki je že odšel na stalno ■službeno mesto v Ljutomer, akademični slikar g. Kos, ki je Mariborčanom dobro znan izza razstav v kazinski dvorani.
ni Zagrizenost gostilničarske zadruge
v Gradcu. Kot karakteristiko, kako postopajo v Gradcu, navajamo sledeči primer. Bivši okrožni glavar za Slov. Štajersko g. dr. Lajnš.ic ima sedaj gospodarsko in informacijsko pisarno. Nedavno je stavil Trgovsko-obrtni-indu-strijski zbornici in Gostilničarski zadrugi v Gradcu ponudbo glede dobave vin.
Te dni je prejel odgovor, ki kaže vso staro nacionalistično zagrizenost graških krčmarjev. Prinašamo ga dosdbvno, »da se zna«. »Hern dr. Srečko La’0" sehitz in Marburg a. d. Drau. l’’r Schreiben von 26. 10. dieses Jahres, be-treffend Weineinfuhr nach Oesterreicn dureh Ihre Kanzlei bzw. Vermittlung. haben wir unserer heute stattgefuude-nen Vorstandssitzuug vorgelegt. Diessel-be bat beschlossen, Ihnen imitzuteileh’ daB wir es in Hinblick auMhre um* satt-sam bekannte Tatig.keit als politischeP Beamte a b 1 e h n e n, mit Ihnen in ir-gendeine wie immer geartet* Bezieuung zu treten.« Sledi podpis. V izpopolnitev tega bi bil0 pripomniti, da je gosp. dr«. Lajnšič razpravljal ustmeno z zastopa’-'; ki obeh korporacij in ga niso odklonih« Ker g. dr. Lajnšič ni bil nikoli kak manofob«, temveč je ob prevratu storil na svojem mestu le dolžnost, ki jo j® imel kot Slovenec, je nastop graške korporacije tem značilnejši. Nadaljnega komentarja ni treba.
m Skioptične slike bodo spremlja® predavanje, ki ga bo imel nocoj, v P0* tek ob pol 20. uri v kazinski dvorani’ (»Ljudska univerza«), g. dr. Toplak ® ženskih boleznih. Kakor znano, je W*e" davanje namenjeno le odraslim moškim.1
m Označcnje cen v izložbah :n vinah. Trgovski gremij poročal i ”e ■ terih trgovinah je policija konštatira . da se opušča označba1 blaga s cenami j grozi takim trgovcem nevarnost, da no-do kaznovani. Trgovski gremij opozar-a « svoje člane, da je zakon o pobijanju draginje še vedno v polnem obsegu v
vi in so višje oblasti izdale polici.is‘c0> mu komisarijatu ponovno odredbo, da s® zakonski predpisi točno izvršujejo. Določbe radi označenja cen so sledeče: Z® vsako vrsto življonskih potrebščin, katere ima trgovec na prodaj v prostor10’ kamor prihajajo kupci zaradi nakupnima biti označena cena za ko«, meter* par, ducat, liter ali kilogram. Razen tega mora biti označen s ceno vsak predmet, ki se nahaja v izložbah in se ne smatra kot luksuzno blago.
je naS n*iboljši dongači iaformacni zarod
ima T Tpeh mentlb zanoaljive pororjeniVe daje informacije o Vnem, posebno pa .ša o imovnom atori.ju denarnih /aTodor. trjjOT-sko-indnatrijsVih podjeMj in priratnih oseb
-ove informacije ho točne* iaerpne in hrae
so nahaja v Vuka Karadžira ul. 11* Beograd -ov telefon je 6-25, a brzojavni naal. Argut.
Ljubezen in sugestija ob zadnji uri
Spominski listek mlademu dijaka na grob.
Orumenelo listje pada na tla, drevje zato še ne umira; spravlja se le k počitku, da oživi v spomladi k novemu življenju.
Milan, 6in šolskega upravitelja Radoslava Knafliča v Radvanju pri Mariboru, je v 15. letu svoje starosti vzra-stel v cvetočega mladeniča, Ja ga je bilo veselje pogledati. Letošnja jeseni pa je kot včli list odpadel od svojega drevesa v prerani grob, kjer bo čakal vstajenja t novemu boljšemu življenju.
Bil je učenec IV. razredi mariborske realke. 6utll je v sebi pago.a in voljo, postati v življenju kaj več, nego mu je oče; toda neki silno razbrzdal »oučenec se mu je vrgel, ne iz sovraštva ali zlobe, temveč iz razposajenosti usodepolno na pot.
Nekega dne mu je bil namreč v učnem odmoru za šalo podstavil! odprt žepni nož. Milan se v sed e slučajno naglo nanj, odskočil je s krikom; nož mu iz-derejo, kri mu teče močno. Rano ur: v naglici obvežejo z zasilno obvezo. Razbrzdani součenec ga prosi prestrašen usmiljenja, naj ga ne izda profesorjem. Hudo boli rana Milana, da se mn bole čine čitajo raz obledeli obraz.
»Kaj vam je. Knnfllčt« ga vpraša profesor med poukom.
»Nekoliko slabo mi je, a je že bolje«,
odgovori trpin. Njegova usmiljena duša ni o trpljenju izdala nevrednega tovariša šrdu učiteljskega zbora.
Doma so mu izprali in obvezali rano, ki je kmalu zacelila — navidezno.
Gotovo je bila rana okužena bodisi od noža, bodisi od nitke ali vlaktmca, ki je menda z nožem prodrla v rano in v nji ostala-*)
Po preteku 3—4 mesecev mn je začela na nasprotni strani zaceljene rane spredaj otekati Žleza. Mrzli obkladki je niso zmanjšali; bolnik je silil v bolnico, češ, tam bo čez velikonočne počitnice ozdravil in potein nadaljeval nauke.
V bolnici so mu izrezali oteklo žlezo, kmalu je začela otekati druga, tretja i. t, d.; prestal je tri operacije.
Po trimesečnem bolovanju ga je odvedel oče v velikih skrbeh v ljubljansko bolnico, kjer bi naj bolnika obsevali z Rontgejevinii žarki, toda njegovo vročinsko stanje ni žarkov preneslo; z obsevanjem so morali prenehati, a tudi vsa druga zdravila niso mogla vkljub veliki zdravniški skrbi ustaviti bolezni. Bolnik je zasluti! zgodaj, da bo moral umreti. Svojemu bolnemu tovarišu je zaupal: »Ne bojim se umreti, bojim ec pa za mamico in očeta/ki bosta piakala v neizmerni tugi!«
*) Podoben slučaj se je dogodil pred
približno 25 leti v Celju, kjer je neki n-čenec osnovne šole podstavil svojemu součencu kamenček, ki je prolrl globoko v meso. Ranjeni je p*> dal iš.pn času aa posledicah it mrl. -— Pisec.
2e dne 1. avg. t. 1. je zapisal v svoj dnevnik Prešernov verz:
Mogoče, kdor zdaj vesel prepeva Ob koncu dneva Molčč trobental bo:
Memento mori! (spomni se smrti!). Mesec oktober se je nagnil že čez pol, listje je začelo rumeneti; tudi Milanu ie jelo življenje veneti. V nedeljo dne J8-oktobra je rekel materi, ki mu je zadnjih 14 dni v bolnici osebno stregla: VMamica, nekaj bi ti rad zaupni, a ne ustraši se!« »Le povej mi. angeljček mej, ničesar se ne bom ustrašila.«
»Rad bi še sprejel sv. obhajilo!« »To me vendar veseli, s tem mi menda misliš zaupati svojo misel na smrt« ugiba z napetostjo mati.
»Da,« potrdi, Milan z boječim glasom. »Ne boj se umreti, življenje jo dolina solz, rešen boš vsega, trpljenja. Tam' zgoraj ti pride nasproti tvoja sestrica Darinka kot angelj božji, prideta ti nasproti dedek in babica in še več drugih te sprejme z veseljem!«
»Da, da!« je veselo pritrjeval Milan. »In kmalu prideva tudi jaz in p a pa in tvoj bratec Bogdan za teboj; takrat nas sprejmeš ti kot angel j božji!«
»Da, da!« je pritrjeval bolnik v vzhičeni radosti ter je dostavil: »Toda Bogdana še dolgo ne bo za menoj!«
Naslednjega dne, bilo je v pondeljek dne 19. oktobra 1925. je še rekel pro*eč: »Mamica, obljubi mi, da ne boš s papa-nom za menoj preveč tugov.nln:	bojim
se. daLj. ; *> ti ne povrnili srčni napadi. Prosim iepo, obljubi mi to, potem bom
ložje umrl!« Mati je storila obljubo ** sebe in odsotnega očeta.
»Oh, zlata mamica, ker si mi to 0V ljubila, bom tam gori stokrat »recneJ*' ši! Molil bodem za te in za vse!«
»Kaj naj sporočim tvojim sošolcemto »Povej jim, naj ljubijo svoje stariše. naj spoštujejo svoje profesorje ter naj bodo vedno zvesti Jugoslovani!« je odgovoril bolnik rahlo.
Popoldne mu jo postajalo čedalje slabše, zdravniki in usmiljeae sestre so napovedovale zadnjo uro, ki jo res na-1 stopila. Mati mu je zatisnila izmučene oči.	j
»Jutro« je objavilo naslednjega dne
obvestilo; » dasi po letih še otrok, je
prenašal trpljenje in pričakoval smrt: kakor mož ...«
Ravnatelj mariborske realko se je 'V ( imenu zavoda ob odprtem grobu poslavljal od pokojnega med drugim rekoč:; ......tih si bil, molčal si, da ni ne škodil nikomur....«	i
Sošolci mariborske realke, kadar vas 1 povede pot v Ljubljano, obiščite svoje- i ga pokojnega tovariša na novem mest- ! nem pokopališču pri sv. Križu, ta,ni naj- j dete v 61. oddelku v 9. vrsti nn 13. grobu ; spomenik (šele v spomladi 1926) z napi-i som: »Knaflič Milan, dijak Mariborske 1 realke« in njegovo vam namenjeno spe* ročilo:
»Ljubite svoje roditelje, spoštujte svoje učitelje, bodite vedno zvesti Jugoslovani!*
m 0'zapiranju trgovin. Radi vežnih tritožb s strani trgovstva, da se nekateri trgovci še vedno ne drže reda pri zapiranju trgovin, opozarja Trgovski gremij popovno vse trgovce, da se tnora-
00 zapirati vsak večer najkasneje do pol ■19. ure in da traja opoldanski počitek °d 12. do pol 14. ure. Razen tega imajo bjti ob nedeljah in praznikih vse trgovine zaprte izvzemši mlekarne in delikatesne trgovine, ki imajo pravico, obratovati do 10. ure. Da se doseže v teni oziru red, se je obrnil gremij obenem na obrtno oblast, s prošnjo, da nadzoruje Pravočasno zapiranje trgovin potom dr žavne policije.
m Dramatična šola v Mariboru. Glasbena Matica v Mariboru je ustanovila uraanatjČno šolo in se bo pričel pouk že s 1. novembrom. Poučeval bo dramatični prcietnlk g. ravnatelj Valo Bratina in sicer v dveh tečajih: v I. za otroke od 19—15 let, v II. za druge od 15 let naprej tv skupinah in tudi posamezno). Poučevalo se bo pravilno izgovarjanje, recitacije, deklamacije, mimika, režija, zgodovina in razvoj dramske umetnosti. Namen dramatične šole ni, da bi urila le kandidate za gledališče, apak vglavnem, da date v naši mladini vzbudila in poglobila Pojmovanje o gledališki umetnosti sploh vsled česar jo toplo priporočamo. Prijave pri g. Topiču (Glasbena Matica).
m Uradniška menza. Dnevna hrana za 12 Din. Priglasi se lahko vsak dan v o-Poldanskih urah.
m Še o ptičkih brez gnezda. Kakor smo včeraj poročali, sta bila dva rteza-Konska dečka — mlajši star 2'A leti, starejši pa 5 let izročena državni dečji sta-ker sta ostala brez streho in brez kakor dva vrabca na cesti. De-2 Vinica pa ju ni 'mogla sprejeti in ni	magistratu.	Magistrat tudi
f.. n.a‘ kaj početi in je fantka izročil Sane’1 ,Pn'ici-ii. Kam sedaj? V policijske 7» ,rG' Pa pravijo, da se pri nas skrbi ‘ deco ... Kako je vendar mogoče in-6pnirati nežno docela nedolžno deco, ki 1° zapuste brezbrižni in nič manj brezsrčni stariši, v policijskih zaporih in jo kaznovati za greh starlšev! Kaj naj postane iz take dece, če se mora še v tej stavosti navaditi na mračne in mrzle sjune jetnišnic? Najsi sta dečka avstrij-jka državljana, sta vendar del človeške jn zaslužita, da se ž njima ravna £ Oveško, brez ozira na državljanske do-umente, Kakor nam poročajo, sc je po-
Postavila na čisto umestno stali-j	njeni	zapori niso za rejo otrok
J? 3e Poslala danes dečka mrznj na mu-Sstrat. Upamo, da ne bosta še dalje ro-a la v birokratskem krogu in da se bo našel bol flove.kol jijben izhod iz te zagate v našem niladinsko-socialnean skrbstvu!
II'im Peucverbn. Radi poneverbe je bil
pretiran K. Blaž, ki so ga iskali že dol j Ctl'Sa radi raznih tatvin. Na podlagi ti v.abce iz Virovitice je v Mariboru »zgrc-l * Pot v policijsko mrežo in odtod ^ arlko in pošteno v zapore državnega l)1'ardništva.
in Srečko »Doma ubogih«. Ponovno j;rOsimo p. n. občinstvo, da se požari aknpovanjein srečk dobrodelne loteri-J,e dioma ubogih«. Srečkanje se vrši 1. januarja 1926. Seznam dobitkov J.?.jakemu na vpogled po vseh maribor-q,'p trafikah, kjer se tudi dobe srečke.
1 pPem vabimo vse, ki se za našo do-. r°delno akcijo zanimajo, da prevzntne-■Jn razprodajo pri svojih znancih ’n pri-jateljih. Od vsake prodane in plačane
dobe 10% t. j. 5 Din od komada. —
, 7',R,rn?Pr0da.io se dobe v pisarni Rotovški trg 1 pritličje.
. 1,1 P^?f?sor Poučuje srednješolce v
slovenščini, nemščini, francoščini in latinščini in pripravlja za izpite. Razlagova ul. 15, pritličje.
m Policijska kronika. Od četrtka, na Petek sta bili izvršeni dve aretaciji) a Prijav je bilo vloženih 12. Tičejo se najrazličnejših prestopkov.
. m S sejmišča. Na sejem dne 27. t. m.
bilo prignanih; U konjev, 10 bikov, 162 volov. 490 krav in H telet, skupaj 684 *°mndcyv. Povprečne cene so bile sledeča: čebeli voli 1 kg žive teže Din 9—10, polobel i voli 7.50—8.25, plemenski voli 6.50 '7, biki zn klanje 6.50—8, klavne krave , pbolc 8.50- 9.50, plemenske krave 5.75—8 frave za klobasarje 3.75—5.50, molzne Krave 4.75—6.25, broje krave 4.75—6.25, ,'ada živina 6—9 Din. Prodalo se je 3i7 Mav, od tega za izvoz 28.kam? (v N. Av-'^''■io). Mesne cene: Volovsko imeso 10—
" I>in. Telečje meso 12.50—29 Din. Svinj sko meso sveže 12.50 -27.50 Din.
m Narodni dom. Štajerska klet domač Praznik. Koline (furež). Pečene, krvave ’O jetrne klobase. Turška kavarna. V so-°to policijska ura ob treh zjutraj 2336 m Kavarna Evropa. Danes soboto Sprostitveni večer Ruske kapele Koma-Pnv. Jutri 1. nov. začne Trio Šmid - Her-
Kultura in umetnost
Češkoslovaške državne na-grade za literaturo, gledališče in glasbo
Povodom državnega praznika 28. okt, je razdelila osi. vlada državne premije za literaturo, gledališče in glasbo. Tako so dobili po 5900 Ko. lirik Pet.r Krieka za zbirko: »Hoeh s liukem« (Deček z lokom), pripovednik Karel Leger za knji go; »V pla.meneeh a ji ne historiske po vidky«, Ladislav Nadasi (Slovek) za ro man Adam Šangala, Karel Sezima za ro man »Dravy živel« (Deroči element). J, H. Svoboda za roman- »V malem kralov stvi«. Tz področja es-saistične in memo a-rske literature je prejel nagrado sam prezident T. S. Masaryk za znani spis iSvgtova revoluce«. Od dramatikov so bili odlikovani Arnošt Dvorak (Bila Ho ra«), Otokar Fischer («Otroci«) in Fran tišek Langer (»Periferie«), Od igralcev je bila odlikovana Ema Pechova (Brno) od režiserjev pa Jaroslav Kvapil (Nar, diivadlo, Praga). Za glasbo so dobili pre mije: Leoš Janaček (opera »Prihody Li šky By«troušky — Zgodbe Lisice Zvito repke), Rudolf Karel, Josef Suik, Jaro slav Kvapil ml. in Karel Hofftnann.
Tako podpira češkoslovaška vlada li terarna in umetniška stremljenja svoje ga naroda!
x Uirvberto Urbanaz-Urbani. Scrittori jugcslavi. Znani italijanski literarni kritik g. prof. U. Urbanaz-Urbani bo iz dal v italijanskem jeziku svoje študije in predavanja v jugoslovanskih pisate ljih. Knjigi bo napisal predgovor rektor beograjske univerze Pavle Popovič. Ra zen mnogih srbskih in hrvatskih pisate ljev in pesnikov so zastopani tudi naši slovenski in sicer Ivan Cankar, Ksaver Meško in Oton Zupančič. Knjiga bo ime la približno 200 strani in bo vsebovala tudi slike posameznih pisateljev. Na avtorjevo prošnjo je prevzel poverjeništvo za. Maribor B. B o r Je o, Jurčičeva ul. 4, ki daje zanimaneem vsa pojasnila
Poraz naše reprezentance v Pragi
Poraz, ki so ga naši športni krog slutili že po rezultatih tekem med Češkoslovaško 'ter Avstrijo in Madžarsko jc vendarle presenetil, kajti takega poraza ni nihče pričakoval.
Čehi so nastopili s spremenjeno po stavo in so predstavljali e n sem b le, ki bi bil kos mnogo močnejšim, moštvom, kakor ga jim je postavila nasproti naša reprozentanca. Radi tega je bila zmaga Češko-slovaške popolnoma zaslužena.
Takoj v začelku igre je bilo opaziti znatno prennoč Čehoslovakov. V U mi miti je zakrivil Podnje II. hauds, brani lec Steiner pa jc dosegel kljub protestom publike prvi gol za svoje barve.
15. minuti je padel drugi. Naši so dosegli korner, a ga niso izrabili. V 35. in 36. minuti sta padla zaporedoma dva go la, n peti je padel v 40. minuti.
V drugi polovici so se naši nekoliko zavedli, vendar je padel 6 gol kmalu ob pričetku. Sedmi je obtičal v naši mreži. Sodili k g. Mauro je bil jako dober.
Sprejem našega moštva je bil želo prisrčen. Naš tamkajšnji poslanik jc povabil naše športnike k obedu in so se zvečer vrnili v domovino.
: Ašk (Zagreb) : ISSK Maribor. Gostovanje najboljše jugoslovanske bazenske družine se vrši v nedeljo od 14. do 15. ure.
: Službene objave MOLHP. V nedeljo, dne 1. novembra se vrši na igrišču ISSK Maribor prijateljska toknm AŠK Zagreb ; ISSK Maribor ob 14. uri popoldne. Sodnik .iz Zagreba, službujoči odbornik g. .Peheiim. — Tajnik.
c®r-Bcrnkopf 0b 21.. tiri.
, ni »Trgatev
»*obra 1925. v gostilni A. 'dudeijrib.
2330
se vrši v soboto, Jne 31.
Kocmut v 2333
Gobavci
Danes si človek v naših krajih ne more predstaviti, kako strašna je ta nalezljiva bolezen. Gobavost, ki je posebno razširjena v Aziji, sicer poznamo iz svetega pisma; kakšna pa je in kako je razširjena. nam pove samo znanost.
Gobavost povzroča bacil, ki ga znanstveniki imenujejo baccilus leprae in ki je po obliki podoben tuberkulu, t. j-bacilu, ki povzroča jetiko. Najbolj vidna znamenja se pojavljajo na koži. Na nji nastanejo po pegastem izpuščaju mehka mesta, ki se sčasoma povečajo in povzroče razpad kože. Najbolj značilne izpremembe vidimo v obrazu in na čelu. Včasih se naselijo bacili v živčni tkanini; po hudih bolečinah uničijo živo* in zapuščajo za sabo neobčutljiva mesta. Napad na mišične živce ima to posledico, da postanejo celi deli mišičnega sistema docela negibljivi. To so predvsem
roke in obraz; roka se posuši in skrivi, obraz vsahne in postano tvi.
Najstrašnejše je to, da traje bolezen često cela desetletja in da v sicer zdravem telesu umira leta in leta ud za udom.
Pradomovina gobavosti je Azija. — Imamo podatke o nji, ki s?gaio v dobo 1000 let pred Kristusom in potikajo iz Indije in Kitajske. Danes je gobavost razširjena po Mali Aziji, Palestini, Siriji, Arabiji, Perziji in Indiji. Vzhodni Indiji cene število bolnikov na 20-000. v zapadni 12.000, na Japonskem 40.000. V Afriki je ra.zširjeiia po vseh pokrajinah. Samo v Egiptu je okrog OOUfl bolnikov. Na Madagaskarju je bilo I. 1908. čez SOriO gobavcev. Tudi avstralski Otoki So precej okuženi. Izseljenci so zanesli bolezen v Ameriko. Ameriška vlada je izdala radi tega obsežne ukrepe, ki so zalegli.
V Evropi se je pojavila gobavost za časa preseljevanja narodov, posebno pa
po križarskih vojnah. Takrat so ustanavljali cerkveni, redi posebne bolnice tzv. leprosorie, kjer se je posvečala bolnikom velika Skrb. Še v 15. stoletju je bilo samo na Francoskem približno 1500 leprosorij. Z rastočo snago in strožjo izolacijo jc število bolnikov stalno padalo. Zanimivo je, da je bilo v Nemčiji še 1. 1908- — 27 gobavcev. Danes gobavce odvažajo na neki otok v Tihem oceanu, kjer žive in umirajo samo gobavci.. Kdor pride tja, ne ugleda več domovine. Tu jim skušajo olajšati trpljenje * raznimi humanitarnimi napravami. Kadarkoli vozi katera ladja mimo tega otoka, spusti bandero in vsi potniki od kapetana do zadnjega kurjača stopijo na krov in se odkrijejo; pobožni tudi molijo. Tako se zdravi spominjajo Ottih: ki so izmed bolnikov menda največ vredni usmiljenja, saj je njihovo dolgo trpljenje daleko hujš§f od blage in usmiljene smrti.
Gospodarstvo.
Poljska gospodarska kriza
Poljska ekonomska kriza, ki zadnje tedne v pravem! smislu besede direktno uničuje narodno lastnino, je zajela vse društvene sloje. Državna banka je preklicala z 11 amen01111, da pomore prizadeti industriji, vse prepovedi o dajanju kreditov in celo povečala kredite nekaterim industrijskim panogam. Toda vsa prizadevanja niso zadostna. Posojila, garantirana z državnimi papirji, so se dvignila v prvi polovici oktobi-a za 3,000.000 zlatih; toda to ni nimalo tolažilen pojav. Iz tega je razvidno le to, da se ljudstvo rado otresa državnih papirjev. Ta posojila v stvari sami niso nič drugega kot državni dolgovi. Zniževanje izkoriščenih kreditov in zmanjšanje deviznih rezerv poljske banke na 8,000.(100 zlatih, je privedlo do tega, da se je so, razmerno število bankovcev odtegnilo prometu. Tekom zadnjih dni se je psro-met bankovcev zmanjšal za 15,000.000’— zlatih. Ce vzamemo torej v ozir, da se je promet drobiža povečal za 8,000.000 zlatih, so je denarni obtok stvarno zmanjšal za 7,000.000 zlatih.	CEPS-
Davek od zaslužka telesnih delavcev
Ker zadeva ta davek najširše sloje ljudstva je potrebno, da se seznanijo vsi prizadeti vsaj z najvažnejšimi določili navodil za odmerjanje in. pobiranje davka, ki jih je izdala generalna direkcija neposrednih davkov.
Kdo je dolžan plačevati ta davek?
Vsi telesni delavci (delavke) ne glede na značaj posla, katerega opravljajo ako prejemajo zaslužek od privatnih oseh ali naprav plačajo izza dne 1. aprila 1925 od vsakih 100 Din zaslužka 3 Din 30 p. davka in pribitkov.
Kdo je davka oproščen?
Vsi delavci izpod 18--let in nad 65 let starosti brez ozira na višino zaslužka in delavci od 18 do 65 let .starosti ako ne presega njih letni zaslužek 5000 Din.
Kdo se smatra za telesnega delavca?
1. Hišna služinčad (hlapci, dekle, kuharice, sobarice, dojilje, kočijaži i. t. d.)
2. Kmetijski dninarji; izvzeti so le sezonski kmetijski delavci-dninarji.
3. Dninarji po mestih in trgih (nosači, težaki, žagarji, čdstilfei i.t.d.)
4. Delavci vseh »rokodelskih ofortov (pekovski, mesarski, mizarski, čevljarski i. t. d.)	_	-
5. Delavci trgovskih obratov in podjetij (trgovski pomočniki in vajenci, vse osobje v hotelih, gostilnah, kavarnah, bioskopih i. t. d.)
6. Delavci v vseh privatnih obratovalnicah in podjetjih, ki opravljajo pretežno fizična dela, (mlinarski lesno-indu-strijski, opekarski, črkostavski i.t.d.)
7. Tvorniški delavci.
8. Delavci v gradbenih podjetjih ako ne delajo v akordu.
9. Delavci transportnih podjetij (spodi terski pomočniki in vajenci, vozniki, skladiščniki i. t. d.)
Kaj je zaslužek?
Prejemki v gotovini in vrednost prejemkov v naravi (prosto stanovanje, prosta hrana i-1. d.) Vrednost proste hrane se ceni od 240 do 480 Din mesečno, vrednost prostega stanovanja pa 60 do. 120 Din mesečno. v
Prijava zaslužka.
A) Delavci, ki opravljajo delo sanib-stojno, ki torej niso v službi, kakor Žagarji, dninarji, postreščeki i. t. d. morajo sami vložiti davčno prijavo (koleko-vano s 5 Din) o zaslužku. Za davčno letu 1925 morajo prijaviti davčnamu okrajnemu oblastviu do 15. novembra 1925 zaslužek, ki ga dovsežejo v čihsu od 1. aprila! do 31. decembra 1925.
Te prijave se predložijo v oceno cenilni komisiji za dohodnino Po oceni se jim predpiše davek, ki se plačuje, kakor vsi drugi davki vsake tri mesece po eno četrtino letnega zneska.
B) Od delavcev, ki so v službi večjih’ podjetji (gradbenih, industrijskih, tvor-
tr-
niških, hotelirskih, restavracijskih, govskih »na debelo« ali »na debelo In na drobno«) izračuna in pobira davek delodajalec sam ob izplačilu zaslužka.
Delodajalec mora takoj po preteku vsakega meseca vpisati v predpisani seznam pod tekočimi številkami ime irt priimek vsakega delavca, stilno bivališče, dnevni zaslužek, za kateri čas je zaslužek izplačan, vsoto dotičnenvu delavcu izplačanega zkslužka in' oitcgpjoni 3.30% davek. Ta seznam predloži delodajalec v dveh izvodih davčnemu uradu, ki jV pristojen z ozirom na kraj ob.rato-vališča, in plača svoto, ki jo je vsem v seznamu razvidnem delavcem odtegnil. Davčni urad potrdi prejem' na enem Izvodil, ki ga Vrne delodajalcu.
Za davčno leto 1925 se mora odtegniti davek za čas od 1. aprila do 31. oktobra .1925 ter plačati do 15, novembra 1925 pri davčnem uradu, potem pa vsaki mesec.
C) Vsi drugi delodajalci (zasebniki, ki imajo služinčad, obrtniki in trgovci, ki ne spadajo pod B) navedene, in imajo pomočnike, vajence, služinčad) morajo prijaviti zaslužek njih nastavljenaev pristojnemu davčnemu oblastvu s posebno prijavo, ki se mora kolekovati sr 5 Din.
Zaslužek' od 1. aprila do 31. decembra 1925 se mora prijaviti do 15. novembra 1925.
Davek odmeri davčno oblastvo in se bo moral takoj plačati. V letu 1926 ie bo plačeval ta davek vsake tri meseoe po eno četrtino letnega zneska,
'tiskovine za prijave vslužbencev pod C se dobijo pri davčnem okrajnem oblastvu v Mariboru proti povrnitvi založnih stroškov.
Kakor je teraj iz zgornjega Razvidno izračunavajo in plačujejo davek delodajalci pod B) mesečno s posebnim- seznamom v dveh izvodih pri davčnih uradih, delodajalci pod C) pa prijavljajo zaslužek pri davčnem1 oblastvu enkrat na leto in plačujejo davek pri davčnih uradih vsake tri mesece. Ako bi pa delodajalci pod G) želeli izračunavati in plačevati davek mesečno kakor oni pod B) je potrebno samo, da prijavijo to željo davčnemu oblastvu. V interni letu se ppteml
ne more več menjati način plačila.
-  - -
Izgubila se j* psica (Fok*erl). Odd* se naj pri Kobi, Fran kopaaova 15.	S326
Dragonska vojašnica prosta
V dragonsko vojašnico «e »prejemajo slranke s potrdilom stanornmske borze ,Mar»tiin“ Rotoviki trg.	2338
t-na ali dve sobi v blilul ko lodv ia se isfe Naznanili v kavarni ,Eviopa“,	v<33t
Na prodaj ao novi, močni hrastovi sodi,držeči 400-5C0 litroV. Pogledajo se lahko iz prijaznosti pri tvrdki Papel & Ross-man v Mariboru, Trg svobode 3.	93J3
Patent na prodal. Mnostveno
Mngo. za lemo industrijo velik zaslužek. Interesenti oddajo n dre jo ped -Patent* na upravo ,Tabora",	2326
Kompl. spalnica, banja za pranje 59 Din, postelja, Žimnici, zložljiva postelji, mize in dr. na prodaj. Rotoviki trg 8, 1. niid., levo.	2327
31. oktobra, začetek natega hranilnega leta ta ,plesni stavbeni fond, ustanovljen pri kreditni stavbeni zadrugi »Mojmir".	2337
Pristopajte CMC I
Čevlje iz najboljšega materiala (samo ločno delo) kupite po najnižjih cenah pri
TELEFON
VEČ3E POD3ET3E TE STROKE NA BIVŠEM ŠTA3EBS
MUŽU RADA!
Biraiud cipeSe budite pažijivi više, nego kod hiranja šešira. Neugodna cipela ogranlši Vašu sposobnost, onemoguči Vaš uspleh, škrati Vam ugodnost 5 škodi Vašem zdravilu* Donosimo novu vrstu, koja udovoljava svim Vašim zahtfevima. Ovo le uspleh našeg rada, našeg iskustva i naših strušnjaških studila u cijeSom svijetu.
Svako treba da isproba našu novu vrstu. Tal, ko može kuoiti samo jedan par dpela, treba da nosi ledino ovu vrstu. Tal, ko ima novaca na više pari cipeia, treba tim prije da nabavi ovu vrstu, za to Jer le u službi za izlete I putovanje nena-doknadiva.
Ova vrsta le naša preporuka, ier le najbolj! izraz naše misli, poslužiti Vas.
Naša nova vrsta br. 3967 Din 269 -
Htrs
se dnevno
Ferremaltcchina „Usmlani“
zdravilno Kina vino z železom pripravljeno na bazi najboljšega vina z otoka Rab, iz lastnih vinograd.v. Predpisujejo in priporočajo ga zdravniki kod sigurno radikalno zdravilo za sledeče bolezni: Slabost, onemoglost, blodoličnost, malarijo, rahitidisa in kot robo-rans te stomachicum. Razen tega se priporoča porodnicam in rekonvaleseentem. Ferro-maltochina so priporoča tudi otrokom za dober tek in kar je poglavitno, ne kvari želodca, temreč ga ojačaje in poveča apetit. Feiromaltochina ,Usit)i-ani* originalna steklenica od 350 gr. vsebine se debi po vseh lekarnah, a kje ga ne bi bilo, se naročuje pri izdelovaUlju. Pazi na ime: Fcrromaltochina *Usmiani*. Ime in znamka po zakonu zaščitena Varujte se ponarejenih znamk. FerromaU tochina izdeluje edino lekarna Usmiani, Rab (Dalmacija). Zahtevajte specialni cenik, katerega se poSlje brezplačno v vpogled. Številne zahvale in priznanja so v pogled. 2163
Dalmatinski kleti
Maribor, Mesarska ulica 5. 2335	Povodnik.
Frajiz Neubauer. Čevljar,
Gosposka ulica 33, Maribor.
za gospode, dame in otroke najboljše kakovosti po najnižji ceni kupite pri tvrdki
Čevlje
Anica Traun, Maribor, Grajski trg
Za Vse svetnike
priporoča vrtnarstvo Ivan Jamec, Maribor, Razlagova ulica št. 11 vence in šopke, sveže in umetne, specialne krizanteme, po najnižjih dnevnih cenah.
2322
		jili H			
a,Or- .AMmL Autnm			tif&tair': t tl, .TikeHniiTHfl 11»»<		Sipi:
s&9R»»™		'j		iMiS	VimiA
		K . **			
Tiskar; »Mariborska Tjfikernat v Maribora, predstavnik: Stanko Detela, ravnatelj. Urednik Vekoslav Špindler, novinar. Izdajatelj: Kouzoroij »Tabora«
predstavnik; [Vokoelar Špindler, novinar. Oba v Marlbonu
Stran l
•T A Tt O Tt <
*7 Ma ril * or n','4 ’d ne 31,- oktobra 1025
ravnokar prlspeBO se toči odslej po R^lil IV
v gostilni in dalmatinski kleti
GRAJSKI TRG štev. 1 („KOSOVO“) 2329
Pozori
Ako hočete izvedeti svojo bodočnost, se obrnit, nn znamenitega egiptovskega grafologi, kateri Tam pove bodoinont. Maribor, hatal ,,Kosovo", soba št. 2, Grajski trg.	2311
Denarnice, Solsfee torbice, mape in jermene za knjige, nahrbtnike kakor tudi različne kovček, in torbice za potovanje priporoča Iran Kravos, Aleksandrova 13.
Zimski plašč, obleke za gospode. rimske suknje, kostumi obleke, čevlje, jumper, žali, zavese, blazine za divane, na-stavljač, vaze, čajne ročke, posoda, srebrne žlice, nakit, knjige, note, slike, pristni Skarni izrezki in druga različna roba. Aleksandrova e. 24, pritličje, desno,	2319
Boljša prosta stanovanja in
več sob na razpolago. Iščejo se manjši in prazni proitori. Stanovanjska borza RMarstan-.
2339
Razglas.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani odda kleparska dela pri gradbi stanovanjskih hiš v Mariboru, ob Kralja Petra trgu.
Kleparska dela se oddajo za štiri hiše skupno ali za vsako posebej.
Interesentom, našim državljanom so na razpolag o pogoji in proračuni od 31. oktobra 1925 naprej ob uradnih urah v pisarni zavoda. Oferte je vložiti do 7. novembra 1925, priložiti 5% jamščine. 2334