osme seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 15. februarja 1912. Navzoči : Prvosednik: Deželni glavar dr. Ivan Šušteršič. Vladni zastopnik: C. kr. deželni predsednik ekscelenca Teodor baron Schwarz in c. kr. okrajni glavar Karol grof Kirni gl. Vsi člani razen: ekscelenca Josip baron Schwegel, Anton baron Codelli, Henrik plem. Schollmayer-Lichtenberg. Zapisnikarja: Dr. Karol baron Born in Fr. Demšar. Dnevni red: 1. Naznanila deželnozborskega predsedstva. 2. Priloga 66. Poročilo deželnega odbora o nekaterih spremembah zakona o šolskem nadzorstvu. 3. Poročilo finančnega, odsekajo deželnem proračunu za 1. 1912. (Priloga 55., k. prilogi 20.). A Poročilo upravnega odseka o samostalnem predlogu poslancev Jakliča, Bartola, dr. Pegana in tovarišev zaradi otvoritve novih postaj in postajališč na dolenjskih železnicah (št. IX). 5. Poročilo kmetijskega odseka: a) o uravnavi Kamniške Bistrice (k prilogi 62.); h) o načrtu zakona glede dolžnosti za vzdrževanje ograj (k prilogi 60.); c) glede načrta zakona o izboljšavi, pašnikov (k prilogi 43.). 6. Poročilo finančnega odseka: a) o prošnjah vodstva dekliškega sirotišča baronice Lichtenthurnove v Ljubljani za draginjsko doklado in za podporo v odplačilo dolga za šolsko poslopje (17/Pet. in 19/Pet.); - b) o prošnji oskrbnika Jeranove dijaške mize v Ljubljani za podporo (81/Pet.); c) o prošnji avstro-ogrskega pomožnega društva v Aachen za podporo (79/Pet.); der achten Sitzung des krainischen Landtages in Laibach am 15. Februar 1912. Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Dr.Ivan Šušteršič. Regierungsvertreter: K.k. Landespräsident Exzellenz Theodor Freiherr von Schwarz und k. k.Bezirkshauptmann Karl Graf' Künigl. Sämtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Exzellenz Josef Freiherr von Schwegel, Anton Freiherr von Codelli, Heinrich von Schollmayer-Lichtenberg. Schriftführer: Dr. Karl Freiherr von Born und Franz Demšar. Tagesordnung: 1. Mitteilungen des Landtagspräsidiums. 2. Beilage 66. Bericht des Landesausschusses über einige Änderungen des Gesetzes, betreffend die Schulaufsicht. 3. Bericht des Finanzausschusses über den Landesvoranschlag pro 1912 (Beilage 55, zur Beilage 20). 4. Bericht des Verwaltungsausschusses über den selbständigen Antrag der Abgeordneten Jaklič, Bartol, Dr. Pegan und Genossen um Errichtung neuer Stationen und Haltestellen an den Unterkrainer-Bahnen (Nr. IX). 5. Bericht des Landwirtschaftsausschusses: a) betreffend die Regulierung der Steiner Feistritz (zur Beilage 62); b) über den Gesetzentwurf betreffend die Pflicht zur Einhaltung von Einfriedungen (zur Beilage 60); e) über den Gesetzentwurf, betreffend die Verbesserung der Hutweiden (zur Beilage 43). 6. Bericht des Finanzausschusses: a) über die Petitionen der Freiin v. Lichtenthurn’-schen Mädcheriwaisenanstalt in Laibach um eine Teuerungszulage und um Subvention zur Abzahlung der Schuld für das Schulgebäude (17/Pet. und 19/Pet.); b) über das Unterstützungsgesuch des Administrators des Jeran’schen Studententisches in Laibach (81/Pet.); e) über das Unterstützungsgesucb des österr.-unga-rischen Hilfsvereines in Aachen (79/Pet.); d) o pobiranju 149°/o doklade po davčni občini Kal v krajni občini Šmihel pri Postojni (k prilogi 61,); e) o pobiranju nad 100°/0 doklade v občini Sv. Križ pri Kostanjevici (k prilogi 58.). 7. Poročilo personalnega odseka: a) o prošnji Mihaela Podbevška, bivšega hišnika kmetijske šole na Grmu, za vzprejem v, službo (48 Pet.); h) o prošnji dr. Derganca, primarija v deželni bolnici, za brezobrestno posojilo v znesku 10.000 K (59, Pet.); e) o prošnji vpokojenih deželnih uradnikov za dra-ginjske doklade (70,Pet.); d) o prošnji ravnatelja prisilne delavnice Alojzija Poljanca za vštevanje delovršbene provizije v plačo (58,Pet.); e) o prošnji adjunkta prisilne delavnice Mulačka za pomaknitev v VII. plačilni razred (61/Pet.); f) o prošnji ordinarija voditelja blaznice na Studencu dr. Divjaka za pomaknitev v III. plačilni razred (76, Pet.); g) o prošnji uslužbencev pri nadzorništvu deželnih naklad Viljema Hrovata, Ivana Femca in Antona Zajca za definitivno nameščenje (64/Pet.); h) o prošnji Marije Kreč, vdove po deželnem tajniku, za povišanje vdovske pokojnine (55/Pet.); i) o prošnjah Barbare Siard. Marije Vrančič, Ane Oblak, Marije Ahčan, Marije Pečnik in Uršule Kristan, vdov po paznikih deželne prisilne delavnice, za zvišanje pokojnine (57/Pet.); j) o poročilu deželnega odbora zadevajoč dve osebni zadevi pri deželnih dobrodelnih zavodih v Ljubljani (k prilogi 47.); k) o prošnji deželnega knjigovodstva za razpis 4 mest računskih praktikantov (75/Pet.); l) o prošnji deželnega knjigovodstva za pomnožitev osobja (62/Pet.); m) o poročilu vodstva deželnih zavodov glede stalne namestitve nekaterih uslužbencev (63/Pet.); n) o prošnji vrtnarskega pomočnika v bolnici Antona Jerlija za stalno namestitev (77/Pet.); o) o prošnji pisarniškega adjunkta kmetijske šole na Grmu A. Lapajneta za pomaknitev v višji plačilni razred (74/Pet.); p) o prošnji paznika dež. prisilne delavnice Antona Ogrinca za vštevanje 30 službenih let (83/Pet.). Začetek seje ob 10. uri dopoldne. d) über die Einhebung einer 149 °/0 Umlage in der Steuergemeinde Kal der Ortsgemeinde Sc. Michael bei Adelsberg (zur Beilage 61); e) über die Einhebung einer 100 % übersteigenden Umlage in der Gemeinde Hl. Kreuz bei Landstraß (zur Beilage 58). 7. Bericht des Personalausschusses: a) über die Petition des Michael Podbevšek, gewesenen Hausmeisters an der landwirtschaftlichen Schule zu Stauden, um eine Anstellung (48/Pet.); b) über die Petition des Dr. Derganc, Primararztes im Landesspitale, um ein unverzinsliches Darlehen per 10.000 K (59 Pet.); c) über die Petition der pensionierten Landesbeamten um Teuerungszulagen (70,Pet.); d) über die Petition des Zwangsarbeitshaus-Direktors Alois Poljanec um Einreehnung der Arbeitsbetriebsprovision in den Gehalt (58,Pet.) ; e) über die Petition des Zwangsarbeitshaus-Adjunkten Mulaček um Vorrückung in die VII. Gehaltsklasse (61/Pet.); f) über das Gesuch des Ordinarius und Leiters der Irrenanstalt in Studenec Dr. Divjak um Vorrückung in die III. Gehaltsklasse (76/Pet.); g) über das Gesuch der Bediensteten beim Inšpektorate für die Landesauflage Wilhelm Hrovat, Johann Feme und Anton Zajc um definitive Anstellung (64/Pet.); h) über das Gesuch der Landessekretärswitwe Maria Kreč um Erhöhung der Witwenpension (55/Pet.); i) über das Gesuch derZwangsarbeitshäus-Aufsehers-witwen Barbara Siard, Maria Vrančič, Anna Oblak, Maria Ahčan, Maria Pečnik und Ursula Kristan um Erhöhung der Witwenpensionen (57/Pet.); j) über den Bericht des Landesausschusses, betreffend zwei Personalangelegenheiten bei den Landeswohltätigkeitsanstalten in Laibach (zur Beilage 47); k) über das Ansuchen der Landesbuchhaltung um Ausschreibung von vier Rechnungspraktikantenstellen (75/Pet.); l) über das Ansuchen der Landesbuchhaltung um Personalvermehrung (62/Pet.); m) über den Bericht der Direktion der Landeswohltätigkeitsanstalten, betreffend die definitive Anstellung einiger Bediensteten (63/Pet.); n) über das Gesuch des Gärtnergehilfen im Landesspitale Anton Jerli um definitive Anstellung (77/Pet.); o) über das Gesuch des Kanzleiadjunkten der landwirtschaftlichen Schule in Stauden A. Lapajne um Vorrückung in die höhere Gehaltsklasse (74/Pet.); p) über das Gesuch des Zwangsarbeitshausaufsehers Anton Ogrinc um Anrechnung von 30 Dienstjahren (83/Pet). Beginn der Sitzung um 10 Uhr vormittags. Deželni glavar (pozvoni — das Glockenzeichen gebend): Otvarjam sejo in konštatujem sklepčnost. Kot zapisnikarja pokličem gospoda poslanca Demšarja in barona Borna. 1. Naznanila deželnozborskega predsedstva. 1. Mitteilungen des Landtagspräsidiums. Svojo odsotnost je zaradi bolezni opravičil gospod poslanec ekscelejnca baron Schwegel. Došla mi je sledeča brzojavka (bere — liest):. »Herrn Landeshauptmann dr. Šušteršič! Ihre k. u. k. Hochheiten der durchlauchtigste Herr Erzherzog Friedrich und die durchlauchtigste Frau Erzherzogin Isabella, sowie das hohe Brautpaar haben die Glückwünsche des Landtages des Herzogtums Krain mit, besonderer Freude entgegengenommen und beauftragen mich, Euer Hochwohlgeboren sowie dem geehrten Landtage den besten und verbindlichsten Dank der höchsten Herrschaften zu übermitteln. Obersthofmeister Graf St. Guentin, Fmlt.« Nadalje naznanjam, da so gospodje poslanci dr. Žitnik, Perhavec in tovariši vložili interpelacijo na Njega ekscelenco gospoda deželnega predsednika glede državne ceste od Podkraja proti Ajdovščini. (Glej »Dodatek« Siehe »Anhang«.) Ta interpelacija se izroči gospodu deželnemu predsedniku. Došle peticije odkazujem pristojnim odsekom. S tem je 1. točka dnevnega reda rešena in prehajamo sedaj k točki: 2. Priloga 66. Poročilo deželnega odbora o nekaterih spremembah zakona o šolskem nadzorstvu. 2. Beilage 66. Bericht des Landesausschusses über einige Änderungen des Gesetzes betreffend die Schulaufsicht. Prosim gospoda poročevalca! Poročevalec deželnega odbora dr. Zajec: Nimam ničesar omeniti in samo še enkrat predlagam prehod v nadrobno razpravo. Deželni glavar: Glasujemo o prehodu v specialno debato. Gospodje, ki ste za prehod v specialno debato, blagovolite vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Sprejeto, prehod v nadrobno razpravo je sklenjen. Abgeordneter Dr. Eger: Ich bitte ums Wort! Ich würde mir nur die Anfrage erlauben, ob nur diejenigen Paragraphen, bezüglich deren Änderungen beantragt werden, oder ob auch alle übrigen Paragraphen des Gesetzes den Gegenstand der Verhandlung bilden? Deželni glavar: Predmet razprave je zakon in samo po sebi je umevno^da se spreminjalni predlogi lahko stavijo tudi k drugim paragrafom. Otvarjam torej specialno. razpravo, in sicer bom o poročilu deželnega odbora otvoril tri specialne debate. Prva specialna razprava se bo vršila k §§ 3. in 20., druga k § 36. in tretja k § 39. Tedaj otvarjam prvo specialno debato k §§ 3. in 20. K besedi »pro« je oglašen gospod poslanec Jarc. Poslanec Jarc: K § 23., odstavku 5., stavljam spreminjalni predlog, da naj bi se ta odstavek glasil: » —— 5.) iz dveh zastopnikov deželnega odbora in njiju namestnikov.« To predlagam, da se ta paragraf spravi v soglasje s § 20., odst. 5. Deželni glavar: K § 23., odstavku 5., predlaga gospod poslanec Jarc, da naj bi se ta odstavek glasil: »-------5.) iz dveh zastopnikov deželnega odbora in njiju namestnikov.« Predlog stoji v debati. K besedi se je dalje, in sicer »contra«, oglasil gospod poslane'c dr. Eger. . Abgeordneter Dr. Eger: Hohes Haus! Ich kann nicht umhin, mich in formeller Hinsicht dahin auszusprechen, daß es die Minoritätsparteien jedenfalls als ein Zeichen des Entgegenkommens betrachten würden, wenn der hohe Landtag dieses Gesetz dem Schulausschusse zugewiesen hätte, da ja alle Gesetzentwürfe und zwar auch solche von viel geringerer Tragweite den einzelnen Ausschüssen zugewiesen werden in der Erwartung, daß der Ausschuß der richtige Platz ist, wo sozusagen im intimen Kreise Ansicht und Gegenansicht geäußert werden können und es möglich ist, ohne irgendwie das Gefühl der Rechthaberei gegenüber der Mehrheit auf--kommen zu lassen, den Wünschen der Minorität Rechnung zu tragen. Insbesondere in diesem Falle wäre es sehr zweckmäßig, wenn der Entwurf dem Schulausschusse zugewiesen 33* worden wäre, weil ja auch die Regierung in der Zuschrift, die wir gehört haben, dem Wunsche Ausdruck gab, in den Ausschußsitzungen auch ihrerseits Anregungen zum Gesetze zu geben. Die Ausschußzuweisung ist nicht erfolgt und ich beschränke mich nur auf die Feststellung, daß für mich kein ersichtlicher Grund vorliegt, weshalb der hohe Landtag in dieser Frage von der bisherigen Gepflogenheit abgegangen ist. In merito habe ich folgendes zu erwähnen : Wir haben bei der Beratung dieses Gesetzes im Oktober 1909 zu verschiedenen Punkten des Gesetzes Stellung genommen. Insbesondere ich habe mehrere Abänderungsanträge gestellt, welche die nationale Sektionierung des Bezirksschulrates und der Ortsschulräte in Gottschee, weiters die Gleichstellung aller Religionsgenossenschaften, die kurienweise Wahl der Vertreter des Landes in den Landesschulrat, das freie Ernennungsrecht der Regierung bezüglich der Vertreter des Lehrstandes und das Stimmrecht der Landesschulinspektoren im Landesschulrate, die Bestellung mehrerer Ortsschulaufseher in Gemeinden, in denen deutsche und slowenische Schulen Vorkommen, und die Vertretung der Religionsgenossenschaften im Ortsschulrate zum Gegenstände hatten. Diese Anträge haben die Zustimmung des hohen Hauses nicht gefunden und sind nicht angenommen worden. Die Regierung hat diesen unseren Wünschen in ihrer Zuschrift großenteils Rechnung getragen; auch der Herr Berichterstatter sowie der Landesausschuß haben einzelne dieser Anregungen berücksichtigt und beim neuen Entwürfe darauf Bedacht genommen, allerdings nicht im vollen Umfange. Deshalb ist es mir nicht klar, was aus dem Gesetze werden soll. Man kann doch nur annehmen, daß das Ministerium seine Anregungen nach reiflicher Prüfung gegeben hat und daß es von seinem Standpunkte nicht abgehen kann. Darum ist es mir nicht klar, wie man aus dieser gegensätzlichen Stellung des Landtages und der Regierung schließlich zu einer Sanktion des Gesetzes gelangen soll. Ich habe seinerzeit, bei der Beratung des ersten Entwurfes, wie bereits erwähnt, zahlreiche Abänderungsanträge gestellt und will, insoweit dieselben auch in der Regierungszuschrift keine Berücksichtigung gefunden haben, von einer Wiederholung dieser Anträge absehen, weil ich annehme, daß die Majorität bei ihrer Ansicht bleibt und ich umsoweniger Chancen habe, sie durchzubringen, als sie ja auch von der Regierung nicht berücksichtigt wurden. Andererseits halte ich diejenigen Anträge aufrecht, die sich in Übereinstimmung mit der Zuschrift der Regierung befinden, und wir werden unsere Stellungnahme gegenüber dem Gesetzentwürfe von der Annahme der Anträge abhängig machen, welche ich im Laufe der Spezialdebatte stellen werde. Meine Abänderungsanträge werden sich beziehen auf die §§ 20, 23 und 39. Ich bitte, bis zu welchem Paragraphen geht jetzt die Spezialdebatte? Deželni glavar: Do § 23. Abgeordneter Dr. Eger: Zu dieser Materie habe ich folgendes zu bemerken: Vor allem zu § 2. § 3 des Entwurfes ist abgeändert worden, weil die Regierung mit Nachdruck betont hat, daß alle Religionsgenossenschaften gleichberechtigt sind. Allein ich erlaube mir, darauf hinzuweisen, daß § 2, wie er jetzt lautet, nicht in Übereinstimmung steht mit dem § 3. § 3 hat nach der Vorlage des Lapdesaus-schusses zu lauten (bere ■—liest) : »§ 3. Die Vertreter der Kirche im Orits.-schuirate sind die selbständigen Seelsorger der der Schule zugewiesenen Jugend und in Ermanglung derselben deren Stellvertreter. Wo sich zwei oder mehrere selbständige Seelsorger desselben Glaubensbekenntnisses befinden, bezeichnet die kirchliche Oberbehörde denjenigen, welcher als Mitglied in den Ortsschulrat einzutreten hat.« Hingegen haben wir im § 2 noch immer die>Diktion (bere — liest): »Der Ortsschulrat besteht aus Vertretern der Kirche, der Schule und der Ortsgemeinden und aus dem Ortsschulaufseher.« Wir haben also im § 2 noch immer ein gewisses Festhalten daran, daß nur eine Kirche vertreten ist, was mit § 3 nicht mehr ip Übereinstimmung steht. Ich erlaube mir daher, hier einen Abänderungsantrag zu stellen, der lautet (bere — liest): »Der Ortsschulrat besteht aus Vertretern der Religionsgesellschaften, der Schulen und der Ortsgemeinden und aus dem Ortsschulaufseher beziehungsweise den Ortsschulaufsehern.« Ich glaube, daß diese Änderung des § 2 mit Rücksicht auf die Änderung des § 3 unbedingt notwendig ist. Weiters stelle ich einen Abänderungsan-(trag zu § 20 und lautet derselbe dahin, daß im ’Absätze 6 folgende Worte zu entfallen haben (bere — liest): »Treten in den Stadtschulrat mehrere Inspektoren ein, so ist, wenn der Verhandlungsgegenstand den Wirkungskreis nur eines Inspektors betrifft, nur dieser stimmberechtigt.« Ich beziehe mich in dieser Richtung auf die Zuschrift des Ministeriums, in welcher dasselbe betont hat, daß zu einer diesbezüglichen Änderung der bisherigen Bestimmung kein Anlaß vorliegt, und glaube daher, daß die Annahme meines Antrages nur im Interesse der endlichen Sanktionierung des Gesetzes gelegen wäre. Zu § 23, Punkt 5, hat bereits der Herr Abgeordnete Professor Jarc den Abänderungsantrag gestellt, daß der Bezirksschulrat nur aus zwei Vertretern des Landesausschusses bestehen soll — ich glaube, tudi ni mogoče utemeljevati drugače, nego samo z individualnim egoizmom. (Poslanec Jarc: „Saj deželna zbornica ni individuum, zaraditega ni mogoče govoriti o individualnem egoizmu!“), ki ne preveva deželno-zborske delegacije S. L. S. kot celote, ampak, ki naravnava pota in dejanja le nekaterih posameznikov v tej celoti. (Poslanec Jarc: „To je napačna psihologija!“) Le počakajte, kaj Vana še povem o tej napačni Vaši psihologiji. Večini večine moramo priznati čast in spoštovanje, toda druga stvar je, ki jo moram poudarjati, da se je namreč to razveljavljenje izvršilo proti volji nekaterih v Vaši lastni stranki! Tega dejanja ne obsojam jaz sam, temveč obsodbo je izrekel zopet tisti Jan. Ev. Krek, in sicer s takimi besedami, kakršnih si v izvirniku z ozirom na prej citirana dva paragrafa našega poslovnika ne bi upal izgovoriti! Gospod dr. Jan. Ev. Krek je imel 3. novembra 1908 v Ljubljani predavanje o socialni sebičnosti in psihologiji mas, in to predavanje je bilo prijavljeno v „Slovencu“ dne 5. novembra istega leta. Iz tega govora gospoda dr. Kreka sem si izpisal tele besede (bere — liest): „Ali boste tistega človeka — to je človeka, ki ga nehotoma potegne s seboj masa, tako sodili, kakor človeka, ki mirno, iz osebne sebičnosti, zato, da bi sebi, svojemu žepu, nekaj pridobil, svoji slasti ugodil, gre in tuhta, kako bi bližnjega osleparil? Na takem človeku ni nič drugega, kakor skrb zase še nekaj človeškega. Vse drugo je umazano in vzbuja naš stud“.A— To so besede, ki jih je izrekel gospod dr. Krek. — Nadalje je govoril gospod dr. Krek te-le besede: „In kdor rajši obsoja kakor odpušča, jaz bi mu rekel: nekaj lumpa je v tebi; ljudi ne poznaš, ker sebe poznati nočeš. (Poslanec Jarc: „Ubogi Krek!“) Ko bi ob takih prilikah bolj vpoštevali veliko moč, ki jo ima masa na človeka in zbujena socialna zavest, bi marsikaj bolj razumeli in pravičneje sodili. lili Saj nas že natura sama sili,' da se bolj potegnemo za družbo nego zase, da se čutimo bolj junaške in se nam krivica hujša zdi, kakor če se nam osebno kaj zgodi. (Poslanec dr. Lampe: „Tako je!“ — Poslanec dr. Triller: „Teorija!“) Predvsem pa želim, da bi vsak dobil trdno prepričanje, da ni sam na svetu, ampak da je član družbe in da je individualni egoizem nekaj grdega in da mora to posamezno sebičnost umoriti v topli, gorki zavesti socialni, v zavesti, da pripada družbi, rodovini, narodu, za katerega čast je dolžan, da tvega tudi sam ob danih prilikah več khkor zase — da je član cerkve, države, človeštva. In v vseh teh zvezah, ki se jim pridružuje še stanovska, naj bo socialna zavest močnejša kakor posamezni egoizem.“ Torej gospodje, ako hoče imeti večina ljudstva Ribnikarja in Reisnerja za deželna poslanca, je to gotovo dokaz socialne zavesti večine volilcev in posamezni egoizem bi se moral po teoriji gospoda dr. Kreka ukloniti tej zahtevi. Ker se pa volja večine kot brezpomembna in brezpravna meče ob tla, ne more to ravnanje imeti naziva dobre vzgojne politike, ampak mora na široke mase le slabo vplivati. (Poslanec Jarc: „Saj ni res“!) Res je, zakaj v takem postopanju ne vidimo morale, temveč vidimo navajanje posameznika, in ker iz njih obstoja celota, torej tudi navajanje 35* celote k nasilnemu uveljavljenju političnih interesov. (Poslanec dr. Lampe: „Kaj pa socialni demokratje k temu pravijo, ki so Vas volili“?! — Poslanec Jarc: „Kaj pa socialna revolucija“?!) O revoluciji ne bom govoril, socialni demokratje so pa proti temu razveljavljenju. Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: (pozvoni — das Glockenzeichen gebend): Ich bitte, keine Gespräche zu führen. Poslanec Gangl (nadaljuje — fortfahrend): Usoda gospoda Ribnikarja in gospoda Reisnerja lahko zadene vsakega izmed nas, zakaj kakor nam kaže izkušnja z dotične seje, se da vsako še tako jasno določilo tako zasukati, kakor kažejo strankarski interesi. Gospodje, če sem prav poučen (Poslanec dr. Zajec: „Tebe ne bomo razveljavili!“) Mije čisto vseeno, če me ali ne! (Poslanec dr. Triller: „Si ne upajo“!) Torej gospodje, ako sem prav poučen, se je zgodilo na zadnjih volitvah v deželni zbor, da n. pr. tisti uradniki, ki stanujejo v Šiški, ampak imajo službo v Ljubljani in v Ljubljani plačujejo davke, niso imeli volilne pravice (Poslanec dr. Triller: „Deželnosodni nadsvetnik Travnar“!) medtem ko je glavni argument za to razveljavljenje, da tisti kmetovalci, oziroma, posestniki, ki stanujejo izven Ljubljane in tamkaj opravljajo tudi svoje posle, a v Ljubljani plačujejo samo kak malenkostni zemljiški davek, niso imeli volilne pravice. Ako niso imeli volilne pravice oni uradniki, bi je tudi drugi ne smeli imeti, zakaj nikjer tako, kakor ravno z ozirom na volitve nobena, res demokraška stranka ne naglaša s takim poudarkom principa enakosti. Ako pa obvelja tako načelo, kakor je zadnjič odločilo pri čestiti večini te visoke zbornice, potem je v teoriji tudi možno, da vsak volilec dobi četverno volilno pravico, in na ta način dobimo plu-raliteto, ki vsaj v teoriji pomenja višek ter ustvarja zopet nov privilegij in s, tem še to malo dobro, kar je dobrega na novem volilnem redu, pokvari in popači. Brez ozira na pravno stran tega vprašanja, kakor sta jo zadnjič utemeljevala naša govornika dr. Tavčar in dr. Triller, trdim, daje tako postopanje kvarno, ker jemlje volilcem pravico do zastopstva v'deželnem zboru, ker vnema strasti in dviga nasprotstva do nepremostljivosti ter ustavlja kolo mirnega, rednega in stvarnega delovanja v zbornici že zato, ker ne, more priti do postavnega števila poslancev. (Živahno odobra- vanje in ploskanje v središču — Lebhafter Beifall und Händeklatschen im Zentrum.) Gospodje, meni je resnica sveta nad vse in tej resnici hočem po svojem prepričanju služiti tudi s tem svojim govorom brez ozira na to, ali se komu zamerim ali ne! Zakaj, kakor je zadnjič dejal tovariš dr. Tavčar, bi tudi meni bilo treba moči vseh nebeških jezikov, da bi Vam moje besede odprle sluh in da bi moje besede rodile sad spoznanja. Toda vzlic temu se usojam izreči tele besede : Dokazati si upam, da dokler visi v prostorih deželnega dvorca kranjskega dvojna mera in dokler to dvojno mero uporabljajo po načelih večine te zbornice, je gotovo, da ima pri tem največjo korist S. L. S., morda malenkostno korist napredni element v deželi, absolutno nobene koristi pa nima pri tem mesto Idrija, in sicer po načelih političnega bojkota. Gospodje, to ni samo golo sumničenje, to ni samo golo natolcevanje, temveč vsako trditev, ki jo izrekam, si upam podpreti z dokazi, ki so ne-ovržni! Ako vzamemo v roke poročilo deželnega odbora, ki se z njim predlaga proračun za 1.1912, se moramo vprašati, kaj nam kaže to poročilo. Od strani 5. do strani 41. s poglavjem „potrebščina“ ne vidimo mesta Idrije zapisanega z nobeno črtico 1 Samo na strani 49. č;tam, da je za vzdrževanje živinozdravnika določen državni prispevek 400 kron. Toda na strani 54, kjer je priobčen izkaz neposrednjih davkov za 1.1911, ki so podlaga proračunu za 1.1912, čujem, kako se oglaša Idrija s svojim prispevkom, okroglo 70.000 kron, ki jih plačuje leto za letom v deželno blagajnico, iz katere pa ne prejemlje ničesar. (Poslanec — Abgeordneter dr. Triller: „To je zato, ker je poslanec Gangl! Če bi bil pa poslanec dr. Zajec, bi bilo pa boljše!“ M Poslanec — Abgeordneter dr. Zajec: „Bolnica, ceste, javna varnost!“) To je vse bridka resnica, kar sem imel tekom štirih let, kar mi je čast zastopati idrijsko mesto v tej zbornici , že večkrat priliko poudarjati. Mnogokrat sem že na-glašal nehvaležno stališče, ki ga ima naše mesto nasproti deželi Kranjski: drugih slajših dolžnosti in pravic nima, kakor da leto za letom na deželnih dokladah, oziroma na dokladah na državno užitnino plačuje okroglo 70.000 K v deželno blagajnico ! Na vprašanje, kaj je dežela dala za naše mesto, moramo odgovoriti s kratko besedo: „Ničesar ! (Poslanec — Abeordneter Višnihar: „Ko-balovo klet!“) Pride na vrsto! Za šolstvo ne žrtvuje dežela v Idriji nobenega vinarja, ker ljudsko šolstvo vzdržuje rudniški erar s tem, da plačuje stvarne potrebščine in učno osobje. Torej za ljudsko šolstvo nima dežela nobenih izdatkov. Ravnotako je tudi z realko. Prej je realko vzdrževala občina sama: edini slučaj na Kranjskem in daleč naokrog. (Klic v središču — Ruf im Zentrum: „Res je!“) Občina je sama zgradila poslopje za vsoto 300.000 K, in v tistih letih, dokler realke ni prevzela državna učna uprava, ni občina idrijska žrtvovala za ta zavod nič manj, kakor vsoto 600.000 K, tako da je mesto Idrija žrtvovalo za svojo srednjo šolo naravnost ogromno vsoto o kr P gl o 900.000 K. Mesto seveda je poleg šolskega poslopja sezidalo tudi telovadnico, imajoč zmeraj pred očmi dejstvo, da je tisti denar, s katerim razpolaga rudnik in mesto, produkt naporov idrijskih rudarjev, ki iz mrtve zemlje na živi dan dvigajo neizmerne zaklade državi in deželi! Tisti delavski sinovi pa, ki se ne šolajo na idrijski realki, naj tudi imajo nekaj koristi od tega šolskega poslopja, ki se je zgradilo z delavskimi žulji! Zato je občina dala na razpolago „Sokolu“ telovadnico, da si tamkaj rudarski sinovi vežbajo in krepijo svoje moči. Gotovo je, da je telovadba za delavca največje važnosti. To razume tisti, kdor pozna delavčevo življenje in enostransko gibanje njegovih telesnih sil.§¡11 A kaj se je zgodilo? Ni dolgo temu, kar je prišel od deželnega šolskega sveta ukaz, da morajo sinovi tistih delavcev, ki so s svojimi žulji poslopje zgradili, to poslopje nemudoma ostaviti, in tako je bila tem delavskim sinovom odvzeta možnost vežbati si svoje telesne sile! (Poslanec — Abgeordneter dr. Lampe: „Saj ta prepoved za Orle tudi velja!“ — Poslanec — Abgeordneter dr. Triller: „Strah Vas je Sokolov!“ — Poslanec — Abgeordneter dr.Lampe: „Na občinske stroške se vzdržujejo politične stranke !“) Saj ni res! O politiki z naše strani ni nobenega govora ! Strah je prava beseda. To pa, kar je storil deželni šolski svet, gotovo ni lepo ! (Odobravanje v središču — Beifall im Zentrum.) Ravno tako vidimo, da nima dežela za vzdrževanje cest v Idriji in okolici nobenih stroškov, ker je cesta Kalce—Idrija sedaj podržavljena. (Poslanec — Abgeordneter dr. Lampe: „Saj nove ceste delamo!“) Katere? (Poslanec — Abgeordneter dr.Lampe: „Skozi Kanomljo! Bo naravnost krasna cesta!“) Pa za Idrijo kot tako? Celo podporno društvo za idrijske realce doslej od deželnega zbora ni dobilo nobenega prispevka! Spominjam se na tisto sejo deželnega zbora, ko sem predlagal, da naj se z ozirom na visoke vsote, ki jih mora občina plačevati za realko, dovoli v poravnavo stroškov za ustanovitev in vzdrževanje realke vsota 40.000 K. Ta moj predlog pa je bil z glasovi večine odklonjen. Danes torej ne morem reči nič drugega, kakor da ima Idrija še do te ure to neprijetno dolžnost, da plačuje in plačuje, ne uživa pa od tega svojega plačevanja nobenihdobrot! Ampak, gospodje, krivično bi bilo, ako bi trdil, da Idrija ni dobila od dežele ničesar! Saj je bila Idrija ravno tisto mesto, ki mu je deželni odbor, vzel a vtonomijo, in Idrija je bilo tisto mesto, s katerim se pričenja doba gerentstva v naši deželi, ki je, o njej govoril prejšnji gospod predgovornik. In če vprašam, zakaj se je to zgodilo, tedaj vidimo, da se to ni zgodilo morda na podlagi revizijskega poročila, temveč je zopet ubil ljudsko voljo individualni egoizem! Ljudstvo je hotelo da bodi od občine sezidani dom pristopen vsem slojem brez razlike strank in stanu. (Poslanec — Abgeordneter dr.Lampe: „O seveda!“) To je resnica! Ta zahteva idrijskega ljudstva je bila izražena na dotičnih pristojnih mestih in na številnih ljudskih shodih, in ker je občinski zastop hotel ugoditi tej želji ljudstva, je naletel na odpor pri deželnem odboru, ki je poslušal enega samega posameznika in zaraditega ni uvaževal voljo ljudstva, temuč je voljo ljudstva potlačil in zatrl! (Poslanec — Abge-dr. Triller: „Na zahtevo enega kateheta!“ — Poslanec — Abgeordneter dr. Lampe: „Kije bila upravičena pritožba!“) S stališča individualnega egoizma gotovo! Jaz pa nočem nikomur delati krivice, ampak sem za vsako svojo trditev odgovoren, in dejanja sama govore bolj kot papir rekurzov! (Klici v središču — Rufe im Zentrum: „Dobro!“) Gospodje, če bi kdo mislil, da je danes drugače, bi se jako motil. Na zadnjih občinskih volitvah je S. L. S. dobila v občinskem odboru 9 zastopnikov, in zgodilo se je v eni zadnjih sej, da se je soglasno sprejel predlog, naj se vendar tista sloveča številka 509 spravi v kak red ter naj se poslopje prezida, da bo služilo kateremukoli namenu. Za ta predlog so glasovali tudi pristaši S. L. S , potem so pa vložili zoper ta sklep rekurz, in sicer samo na zahtevo ene same osebe. In tako se je v naši deželi pričela z dobo gerentstva tudi doba rekurzov! Prepričan sem, da na deželnem odboru ni bilo prej nikdar toliko rekurzov,'kakor jih je danes. To nekonsekventnost pa opazujemo tudi drugod. Jaz sem že dvakrat stavil v tej zbornici predlog, ki meri na to, da se pozove vlada, naj prispeva za vzdrževanje ljudskega šolstva 50%, in sicer z ozirom na to, ker se mi zdi, da je to dolžnost vlade! Ta si je v členu XVII. drž. osnovnega zakona pridržala vse nadzorstvene pravice in vso oblast nad šolstvom. Pa naj ima torej ona-ista država, ki’ si je pridržala vse pravice nasproti temu šolstvu, tudi nekaj dolžnosti! Zgodilo se je, da so prišli v razgovor temu predlogu slični predlogi v državnem zboru. Tedaj je pa prišlo tudi veliko razočaranje! Rekli so, da z ozirom na avtonomijo deželnih zborov ne morejo dovoliti nobenega primernega državnega prispevka za vzdrževanje ljudskega šolstva. In kmalu bi se zgodilo: kakor je nemški učitelj premagal svoje dni avstrijskega generala, bi sedaj avstrijski učitelj razbil avstrijski parlament. (Klici na levi -jr Rufe links: „To je groza!“ — Poslanec — Abgeordneter dr. Triller: „Ampak resnično!“) Avtonomija deželnih zborov trpi! Ampak, gospodje, ako bi bila vlada pripravljena žrtvovati kako gotovo vsoto, recimo, za podporo zadružništvu, če bi jo s tem izrečnim pristavkom nakazala deželam, (Poslanec — Abgeordneter Jarc: „Zadružništvo ne spada sem!“) Jaz mislim, da bi potem ne bilo takih zagovornikov avtonomije, kakor so bili sedaj, ko je šlo za šolstvo! (Medklici na levi — Zwi- schenrufe links. — Odobravanje v središču .•— Beifall im Zentrum. — Deželnega glavarja namestnik baron Liechtenberg pozvoni — Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg gibt das Glockenzeichen.) Priznavam, da leži na nesrečni rešitvi učiteljskega vprašanja v državnem zboru velika krivda na nemškonacionalnem združenju. Toda jaz lahko pokažem tudi še na druge ne konsekvence. Gospodje v tem zasedanju so jako veliko govorih o pospeševanju obrtništva. Imamo tak urad, ki je pripravljen z vsemi silami podpirati obrtništvo, in to je tudi prav, zakaj vsi smo prepričani, da je obrtništvo potrebno pospeševanja in da tudi to pospeševanje zasluži. Toda, gospodje, v eni zadnjih sej sem vložil nujni predlog glede ustanovitve obrtne delavnice v Idriji, ki bi dežele ne stala niti pol vinarja, ampak sem samo hotel, da se potom soglasnega sklepa deželnega zbora opozori delavsko ministrstvo, da naj stori svojo dolžnost in ustanovi v Idriji tako obrtno delavnico, kjer se bodo dečki od 14. do 17. leta izučili raznih obrti, da bodo postali dobri obrtniki in bi se tako dvignil obrtni stan na stroške delavskega ministrstva. Takrat, gospodje, ste imeli toliko ljubezni do delavskega stanu, da ste glasovali proti nujnosti tega mojega predloga. (Poslanec — Abgeordneter dr. Lampe: „Temu je bilo krivo Vaše časopisje!“ — Poslanec — Abgeordneter Hladnik: „To glasovanje je bilo namerjeno proti Vam, ne pa proti stvari sami!.“) Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg (pozvoni -§| das Glockenzeichen gebend): Meine Herren, ich bitte, keine Gespräche zu führen. Poslanec Gangl (nadaljuje — fortfahrend) : Jaz tega Vašega ravnanja ne morem razumeti in se mi tudi ne zdi konsekventno. Na drugi strani pa tudi vidim nesocialno barvo v tem, kar se je zgodilo v zadnjem času v Idriji glede zakupa državne užitnine. Do zadnjega časa je imelo to užitnino v zakupu posebno odkupno društvo, in sicer za letno vsoto 48.000 K, letos je pa vzela to užitnino dežela v zakup, in sicer za vsoto 54000 K. Če odkupno društvo ni moglo izhajati, je čisto gotovo, da bo imela dežela najmanj 6000 K letne izgube, vrhutega je pa vrgla še 3 dacarje z družinami vred na cesto sredi naj-hujše zime. (Poslanec — Abgeordneter dr. Triller : „Socialno delovanje !“) Da, to je socialno delovanje! V zadnjem času so pa zopet vložili nov rekurz na deželnem odboru, ki je zopet nov dokaz njihovega socialnega delovanja. Na zadnji občinski seji (Deželni glavar pievzame predsedstvo — Landeshauptmann übernimmt den Vorsitz) je občinski odbor sprejel novo službeno pragmatiko za mestne uradnike in služabnike. Toda zapela je zopet struna rekurzov, in je bil tudi zoper ta občinski sklep vložen rekurz na deželni odbor. Kako bo ta rekurz' rešen; tega ne vem, a lahko si mislim. Najlepše se pa kaže to, kar sem prej govoril o dvojni meri, v dveh slučajih, kiju hočem navesti. Gospodje se gotovo spominjate razprav v deželnem zboru o pospeševanju zadružništva in o povzdigi gospodarstva, ki je v zvezi s tem zadružništvom. Kolikor mi je znano, nalaga dežela svoj mobilni denar pri Zadružni zvezi in pri Vzajemnem podpornem društvu. (Poslanec — Abgeordneter Jarc: „Drugod tudi!“), da, toda nihče ne more trditi, da je v teh dveh zavodih denar pupilarno varno naložen (Poslanec Abgeordneter dr. Lampe: „Oho!“ — Poslanec — Abgeordneter Jarc: „Smo zahtevali pupilarno varnost!“) Nekaj podobnega imamo tudi v Idriji. Tamkaj smo pred dvemi leti ustanovili „Stavbno in kreditno zadrugo“, in sicer zaraditega, ker je v Idriji po-mankanje stanovanj tako veliko, kakor morda nikjer drugod v deželi. Da so stanovanjske razmere res tako slabe in da skrajno neugodno upli-vajo na zdravstvene razmere delavskih slojev, je dokaz temu, da boleha do 25 % idrijskih bolnikov na jetiki. (Poslanec B|Abgeordneter dr. Zajec: „Živo srebro, prijatelj!“ Prosim, te podatke je podal meni eden izmed zdravnikov v Idriji in torej mislim, daje to strokovnjaško mnenje. Da kolikor-toliko odpomoremo temu živemu nedostatku, smo bili prisiljeni, da smo ustanovili tako stavbno zadrugo, ki naj bi zidala primerne hiše s primernimi in zdravimi stanovanji. Da dobimo nekaj denarja na razpolago, je občina nalagala svoj tekoči denar pri . tej zadrugi, ali proti temu načinu pospeševanja zadružništva je prišel ukaz deželnega odbora, da mora občina takoj dvigniti denar iz tega zavoda, najbrže samo zato, da se zopet pokaže, kako deželni odbor razumeva pospeševanje zadružništva! (Klici v središču §|- Rufe im Zentrum : „Tako je !“) Še lepše, gospodje, se pa kaže to v slučaju Kobalove kleti. Gotovo je še vsem gospodom v spominu tisti moj nujni predlog, ki sem ga stavil v tej zbornici in ki se je glasil v tem zmislu, da naj se podiranje kleti odloži za toliko časa, dokler ne pride zadevna rešitev od upravnega sodišča na Dunaju, kjer se je nahajala takrat ta zadeva v razpravi. Toda to se ni zgodilo, nujnost mojega predloga je bila odklonjena. Kmalu po tistem razgovoru o povzdigi gospodarstva in zadružništva in kmalu po utemeljevanju mojega nujnega predloga je pa priobčil gospod dr. Lampe v „Slovencu“ članek, v katerem je naglašal strogo objektivnost, ki se je hoče posluževati deželni odbor pri pospeševanju obrti. Takrat je bila že nevarnost, da pridejo podirat Kobalovo klet. In jaz sem dne 23. februarja 1911 vprašal gospoda poslanca dr. Lampeta, in sicer brzojavno, kako se strinja dotični članek s takojšnjim podiranjem Kobalove kleti. Na ta svoj brzojav seveda nisem dobil nobenega odgovora. (Poslanec — Abgeordneter dr. Lampe: „Jaz ne morem celih člankov brzojavljati!“) Toda, gospodje, zgodilo se je potem še nekaj drugega. Vsak dan je bilo pričakovati, ker v Idriji ni bilo dobiti obrtnika, ki bi podrl Kobalovo klet, da pridejo podirači Kobalove kleti iz Ljubljane. Medtem je pa mati Kobala, stara nad 70 let, opasno zbolela. Ležala je takorekoč na smrtni postelji. Mislil sem si, ako pridejo sedaj razdirat klet pred hišo, kjer leži na smrtni postelji mati, stara nad 70 let, mora vzeti konec ne samo telesne, ampak tudi duševne' bolesti, ter sem se obrnil na bivšega deželnega glavarja pl. Sukljeta ter sem mu obrazložil ta položaj,- proseč ga, naj počaka z izvršitvijo vsaj toliko časa, da se vidi, kaj bo z boleznijo Kobalove matere. (Poslanec — Abgeordneter dr. Lampe : „Norca ste se delali, takrat iz nas!“ — Poslanec — Abgeordneter dr. Zajec : „Ves čas !“) Seveda, to se pravi norca delati! Deželni glavar (pozvoni — das Glockenzeichen gebend): Prosim, da se gospoda govornika ne moti! Gospod poslanec Gangl ima besedo! Poslanec Gangl (nadaljuje Hmortfahrend): V istem zmislu sem se obrnil tudi na gospoda dr. Pegana. Ampak, kakor sem že prej povedal, nisem niti od gospoda dr. Lampeta niti od gospoda dr. Pegana dobil nobenega odgovora. Pač pa je gospod bivši deželni glavar pl. Suklje, ki je bil finejših oblik in lepšega vedenja, (veselost in ploskanje na levi — Heiterkeit und Händeklatschen links.) imel toliko vljudnosti, da mi je v kratkih besedah. odgovoril to-le (bere — liest): „Tikoma pred odhodom v Belo Krajino Vam sporočam, da v zadevi Kobalove kleti, žal, ne morem ničesar ukreniti.“ (Poslanec — Abgeordneter dr. Triller: »Ni smel!“) Tako govori fin mož, ki da človeku vsaj odgovor. (Poslanec — Abgeordneter dr. Triller: „Zato je pa šel!“) Tako se je zgodilo, da moje prošnje niso absolutno nič izdale. (Poslanec — Abgeordneter dr. Triller: „Krščanska, ljubezen!“ Prišli so pa ljudje, ki so podrli Kobalovo klet. Potem pa pride kmalu nato razsodba upravnega sodišča, ki pravi, da je bilo postopanje pomankljivo. In kmalu je prišel tudi gospod dr. Pegan ogledat si razvaline. Kobalove kleti in je rekel, da je bilo škoda, da ni bil bolje poučen, medtem, ko sem jaz zahteval, naj deželni odbor pošlje strokovnjaka, ki naj konštatira, ali se mora res podreti ali ne. Začeli ste torej zvoniti po toči! Danes ima Kobal dovoljenje, da zida v isti obliki in na istem mestu, kakor je bila stavba prej. (Poslanec Abgeordneter dr. Pegan; „Podrla se mu je zaradi upornosti!“) vprašanje 'nastane sedaj, kdo bo Kobalu plačal 5000 kron stroškov, ki jih je imel zaradi tega. (Poslanec — Abgeordneter dr. Pegan: „Plača naj tisti, ki ga je nahujskal!“) Deželni glavar (pozvoni || das Glockenzeichen gebend): Prosim za mir; gospod poslanec Gangl ima besedo! Poslanec Gangl (nadaljuje — fortfahrend): Mislim, da bodo dotični gospodje, ki so nahujskali obe Kobalovi sosedi, da sta delali proti tej zgradbi, toliko kavalirski, da bodo spoznali škodo, ki so jo povzročili temu obrtniku, ter posegli v svoj žep in Kobalu plačali tistih 5000 kron. (Poslanec — Abgeordneter dr. Pegan: „Akte poglejte!“ (Poslanec — Abgeordneter dr. Triller: „To jih malo poznaš!“) Torej v takih razmerah, gospodje — in to so gola dejstva! S človek ne more imeti vere v pravičnost in objektivnost deželnega odbora! Izjavljati moram nadalje tu v deželni zbornici, da se tudi visoka vlada nasproti našemu mestu drži strogo pasivno. Znano je vladi najbolje, koliko dobička ima iz idrijskega rudnika. Še danes ima na leto svoj milijon čistega dobička, in vsej visoki zbornici je znano, koliko smo že govorili tukaj o razmerah v Idriji, glede katerih bi bila vlada prva poklicana, da jih odpravi in sanira. (Klic v središču — Ruf im Zentrum: „Res je!“) Tukaj so n. pr. one znane grablje ¡¡¡- relikvija, stara nad 400 let, ki bi se morale že davno odpraviti; toda te grablje stoje še danes nekako v zasmeh tistim, ki se trudijo, da se v korist idrijskega mesta odpravijo. Visoka zbornica se gotovo spominja, ko sem 1. 1909. stavil nujni predlog glede odškodnine po povodnji prizadetim Idrijčanom, in tedaj je gospod poročevalec rekel, daje v prvi vrsti primorana država, da povrne škodo prizadetim posestnikom, ker so povodenj povzročile ravno njene grablje. Toda škoda še do današnjega dne ni docela povrnjena. Poprej sem govoril, da je država prevzela v svojo upravo cesto Kalce—Idrija. Priznati pa moram, da je bila ta cesta poprej, ko jo je vzdrževal cestni odbor, veliko boljša v vsakem oziru, kakor je pa danes, ko jo vzdržuje država. Mi smo že govorili o tem na tem mestu, a dobili smo odgovor, da je taka cesta, kakršna je danes, najbojša, tako da si boljše misliti ne moremo. Govorili smo tudi že o poštni zvezi Idrija—Logatec in Idrija^Črni Vrh ter Idrija—Vipava. Dotični sklep se je sporočil vladi, toda vlada je glede poštne zveze odgovorila, da je taka poštna zveza, kakršna je danes, najboljša, O železnici sploh ne govorim. Govorili smo o regulaciji Nikave, o zgradbi delavskih hiš itd., ampak vlada do danes ni pokazala svoje naklonjenosti v tisti meri, kakor bi jo smeli od nje pričakovati z ozirom na dobiček, ki ga ima vsako leto iz idrijskega rudnika. Zaraditega se usojam staviti tole resolucijo (bere — liest): „C. kr. vlada se poživlja, naj čim-prej udejstvi vse one v tej legisla-tivni dobi deželnega zbora sprejete predloge, tičoče se mesta Idrije.“ Razmere, visoka zbornica, ki sem jih sedaj v kratkih potezah očrtal, se tičejo v glavnem delavskega mesta Idrije, ki so torej, dejal bi, strogo delavske zahteve in potrebe. Vzporedno z delavskimi težnjami gre pa tudi drugo veliko socialno vprašanje, ki se že dolgo vrsto let vije in razpravlja v tej visoki zbornici, to je namreč učiteljsko vprašanje. Jaz bom čisto na-kratko omenil to zadevo, sklicujoč se na besede gospoda dr. Lampeta, ki jih je izprego-voril na tem mestu takrat, ko smo imeli v razpravi izboljšanje plač deželnim cestarjem. Gospod dr. Lampe je rekel, da stoji on in njegova stranka na stališču, da vsak delavec zasluži za svoje delo plačilo. (Poslanec — Abge-ordneter dr. Lampe: „Na tistem stališču stojimo tudi še danes!“) To so lepe besede, ki pa so pravzaprav besede apostola sv. Pavla, ki je tudi stal na tistem stališču, kakor gospod dr.Lampe! (Poslanec ;A- Abgeordneter dr.Triller: „Ki pa ni zahteval lepega vedenja !“) Gospoda moja, v ilustracijo, v kakšnih gmotnih razmerah živi danes naše učiteljstvo, naj Vam povem sledeči slučaj: Bilo je te dni, ko grem po Prešernovi ulici ter mi pride nasproti človek prepadlega obraza, oblečen v lahek pomladanski svršnik. Gledal sem ga, ker nisem videl, ali je pravi ali ne. Ko sem ga končno vendarle spoznal, sem stopil k njemu ter ga vprašal, kaj mu je, da je tako potrt? Odgovoril mi je: „Ravnokar prihajam iz deželne bolnice. Tamkaj mi umira žena ter sem .pripeljal svojih četvero otrok poslovit se od matere !“ Solze so mu zaprle glas, molče mi je stisnil roko. Ampak vem, da si je takrat želel, da bi imela ta roka moč giganta, da bi strla in zlomila sistem izkoriščanja, zatiranja in zapostavljenja kranjskega učiteljstva! (Poslanec — Abgeordneter dr. Triller: „Tako je!“) Še druga primera: Ime vladnega svetnika Machkota Vam je znano. On je dejal nekoč kot iskren prijatelj učiteljstva — dokaž temu je to, da se je učiteljstva spomnil v svoji poslednji volji in zapustil zanj eno ustanovo — on je torej dejal, da kranjski učitelj za svojo plačo ni nikdar dovolj len! Ta gospod je poznal razmere, poznal je delo in plačilo, pa ni našel pravega razmerja med delom in plačilom. Jaz sem v imenu svoje stranke že imel priliko o tem obširneje govoriti v tej visoki zbornici in sem obenem z izdatki vred pokazal tudi pot, po kateri naj bi dežela izkušala priti do dotičnega potrebnega pokritja. Uvede naj se kulturni davek, to je davek na vsa takšna podjetja, kakor so denarni zavodi, banke, velika industrijska podjetja itd., torej zavodi in podjetja, ki imajo leto za letom ogromne vsote čistega dobička, in takšen čisti dobiček naj bi se obremenil s posebnim davkom, ki bi bil posvečen v kulturno povzdigo našega ljudstva! Z našo kulturno močjo bi rasla tudi naša gospodarska sila, ker prva dviga in pospešuje drugo. Tisti moj predlog sicer ni bil sprejet, pač pa ga je prejšnji deželni glavar odkazal deželnemu odboru v razsojo in raz-mišljevanje in zaraditega se usojam staviti drugo resolucijo (bere — liest): „Deželnemu odboru š e naroča, naj do prihodnjega zasedanja izdela zakonski načrt o uvedbi kulturnega d a v k a.“ Vprašanje nastane, kaj vlada stori nasproti učiteljstvu. To seje pokazalo v zadnjem zasedanju v dunajskem parlamentu, ko je vlada zagrozila, ako se sprejmejo dotični predlogi, ki so bili stavljeni v prid učiteljstvu, z razpustom državnega zbora. S tem nam je torej vlada pokazala, da nima nasproti učnemu osobju ljudskih šol nobene dolžnosti, ako izvzamemo malenkostne prispevke, ki jih daje za okrajne šolske nadzornike in za vzdržavanje učiteljišč. Vlada bi pa učiteljstvu storila veliko uslugo, ako bi teh učiteljišč ne vzdrževala, ker bi tako ne tirala ljudi v nesrečo s tem, da se jim daje prilika izobraziti se za stan, v katerem potem nimajo kruha. Zadnjič smo sklenili, da se da vsem tistim učiteljem, ki doslej še niso imeli draginjske doklade, 25°/ona draginjska doklada. Toda sprejeto je bilo takrat besedilo, ki zbuja sum, da se dotične doklade ne bodo razdelile vsemu učiteljstvu, ki jih doslej ni bilo deležno. Zgodilo pa se je še nekaj več. Naša županstva so bila od deželnega odbora pozvana, naj deželnemu odboru poročajo o individualnem in materialnem stanju našega učiteljstva. (Poslanec '0k Abgeordneter dr. Zajec: „Kdo je pa to pravil?!“) Gospod deželni glavar! Jaz sem gospoda deželnega glavarja prosil, če smem to tudi eventualno javno porabiti. Deželni glavar (pozvoni — das Glockenzeichen gebend); Prosim gospoda poslanca, da se pravilno citirajo moje besede. Jaz sem rekel o „lokalnih in individualnih razmerah“. Gospod poslanec, ako bi izrazili kak dvom o tem, kar sem kon-štatiral, Vas pokličem k redu. Poslanec Gangl (nadaljuje — fortfahrend): Prosim, jaz nič ne dvomim o Vaših besedah, gospod deželni glavar, in lojalno popravljam, da ste govorili o lokalnih in individualnih razmerah. Jaz šem zamenjal lokalne razmere z materialnimi, kar sedaj lojalno popravljam, kar pa na stvari sami pravzaprav nič ne iz-premeni. Toda izjaviti moram, da je v tistem trenutku, ko je bila razposlana dotična okrožnica deželnega odbora, vzrasla nad učiteljstvom novainštan ca, namreč županstvo. Prej smo imeli krajne-šolske svete;, okrajne šolske svete, imamo deželni šolski svet, naučno ministrstvo, sedaj so pa naenkrat dobila še županstva naloga naj. stopijo v število tega velikega kroga šolskih oblasti in naj pošiljajo poročila o lokalnih in individualnih razmerah učiteljstva. (Poslanec -- Abgeordneter dr. Lampe: „Deželnemu odboru so Samo župani podložni !“). Saj imate zastopnika v deželnein šolskem svetu, v okrajnih šolskih svetih in skoro vse krajne šolske svete imate Vi v rokah. Gotovo bi bilo v korist in ugled učiteljstvu in šolstvu, če ima opraviti samo s tistimi korporacijami-, ki imajo dolžnost baviti se z učiteljstvom in šolstvom. Jaz se nečem dotakniti ugleda in časti županstev, ampak s stališča šolstva konštatiram, da se ni pravilno postopalo, ko se je poverilo to pozve-dovanje županstvom. Saj imamo krajne šolske svete, imamo okrajne šolske svete, in jaz ne vem, zakaj naj bisepotem ustanavljale še nove oblasti za ubogo učiteljstvo. Naj se razdelitev te 25?,'one draginjske doklade zgodi kakorkoli, jaz sem mnenja, da je draginja tako splošna in vsestranska in so zaradi nje prizadeti vši stanovi od delavca do učitelja in uradnika^ da ne kaže delati nobenih izjem'glede podeljevanja draginjskih doklad, ker so v sedanjih časih gotovo vsi učitelji vredni in potrebni primerne,' izdatne- podpore. (Odobravanje v središču.) — Beifall im Zentrum.) Zategadelj predlagam (bere - liest): „Vsemu začasno in stalno nastavljenemu kranjskemu učiteljstvu se dovoli za 1. 1 912. enkratna draginj ska doklada po 10% od temeljne plače poleg ž e dovoljenih 2 5°/p“. Gospodje, h koncu svojih izvajanj si dovoljujem še kratko reminiscenco. Od tega je sedaj 20 let. Bilo je v prijaznem mestecu na Dolenjskem. (Poslanec - Abgeordneter dr.Zajec: „Štorijca!“) Storij.ca ja! Pa je lepa. Tedanji državni in deželni poslanec tega mesteca je priredil na vrtu volilni'shod. Ljudje so ga prejeli z veseljem in navdušenjem, godba je igrala, peli so in mu nazdravljali. (Poslanec — Abgeordneter dr. Lampe: „In bele deklice so šopke delile!“) Tega ravno ne, ampak ko So sedeli njegovi volilci okrog njega, se nagne njegov osebni prijatelj proti svojemu sinu, mladeniču osemnajstih let in mu reče: Vstani in nazdravi’ mu v imenu mladine, (Poslanec -- Abgeordneter dr. Lampe: „Izvrstno!“) In do-tični mladenič vstane in proslavlja naprednost, svobodomiselnost in deloljubnost dotičnega poslanca in pravi, da je on bil edini, ki se je v državnem zboru zavzel za urednika „Ljubljanskega .Zvona“, na katerega je pritiskal naučni minister zaraditega, ker je priobčeval roman dr, Tavčarja „Vita vitae meae“. Ta mož je tisti, v katerega spisih se 'zrcali globoka ideja francoske revolucije. To je mož iz naših krajev, prejšnji deželni glavar Franc pl. Šuklje in dotični mladenič, p to j e bila moj a malenkost. (Poslanec — Abgeordneter 'dr. Lampe: „Vi ste torej tisti, ki ste nazdravljali!“) Da, jaz, žali-bog! (Veselost na levi il| Heiterkeit links.) Danes, gospodje, ne bi bil več zmožen takega povzdigovanja in takih proslavljanj, danes so drugi faktorji zato, da dvignejo moža po zaslugah! Ampak nekdo drugi je, ki se ga spominjam danes in ki naj mu veljajo moje besede, to je i dr i j sk i d el a v e c in to je kranjski učitelj. To sta dva faktorja, ki sta zapostavljena in ne moreta priti do svojih pravic v tej visoki zbornici, in le čuditi se je, da ta dva faktorja vztrajata in da sta nepodkupljiva v veliki svoji večini! Tema dvema veljaj danes moje priznanje in moje odkritosrčno spoštovanje, zakaj prepričan sem, da iz takih elementov, ki so vajeni trpljenj in pomanjkanja, a ki se ne uklonijo nobeni sili, zraste nov rod, ki nam zagotovi lepšo bodočnost ! (Živahno odobravanj e in ploskanj e v središču KHLebhafter Beifall und Händeklatschen im Zentrum.) Deželni glavar: Prekinem Sedaj to razpravo. Gospod poslanec* Gangl je naznanil, da odlaga članstvo v občinskem in ustavnem odseku. Mislim, da nima visoka zbornica nič zoper to, da se takoj izvrši dopolnilna volitev? (Nihče ne ugovarja — Es erfolgt kein Widerspruch.) Prosim torej gospode' poslance iz kurije mest in trgov, da oddajo glasovnice za volitev enega člana v občinski in ustavni odsek namesto odstopivšega gospoda poslanca Gangla. (Zgodi se j,’, j Geschieht. —Po prestanku — Nach einer Pause.) Pri volitvi je bilo oddanih 6 glasovnic. . Vse se glase na ime gospoda poslanca dr. Tavčarja, ki je tedaj izvoljen kot član ustavnega in občinskega odseka. Sedaj prekinem sejo in sicer do 3. ure popoldne. (Seja prestane ob 1. uri 30 minut popoldne in se nadaljuje ob 3. uri 25 minut popoldne. — Die Sitzung wird um 1 Uhr 30 Minuten nachmittags unterbrochen und um 3 Uhr 25 Minuten wieder auf genommen.) 36 Deželni glavar (pozvoni —■' das Glockenzeichen gebend): Seja je zopet otvorjena. Do besede pride nadaljnji „pro“-govornik gospod poslanec dr. Lampe. Poslanec dr. Lampe: Visoka zbornica! Ker hiti proračunska debata nasproti svoj emu hvalevrednemu koncu, sedaj lahko odgovarjam raznim gospodom predgovornikom, ki so izrekli o proračunu za 1. 1912. pač vse slabo, kar se da o njem povedati, in še nekaj več. Zaraditega so tudi imeli govorniki precej lahko nalogo, kajti proračunu očitati, da se končuje z nepokritim deficitom, je najlažja naloga, katero si človek more dandanes misliti. Seveda veliko’ težje je priti s' predlogom, kako pokriti deficit, in tega predlo’ga nismo slišali od nobene strani. Predvsem moram popraviti trditev gospoda poročevalca v tem oziru, da meni pripisuje zasluge, katerih nimam. Lojalno konštatipam, da se je marsikaj zgodilo za splošno deželno kulturo na iniciativo gospoda grofa Barbota, kateremu sem hvaležen za vsako sodelovanje v naši sredi, in tudi resolucijo za štedenje, katero je stavil gospod grof Barbo, podpiram. Gotovo bomo v deželnem zboru vsi glasovali za to, da se deželnemu odboru naroči, da naj kolikor mogoče štedljivo in varčno gospodari z deželnim imetjem. Gospod grof Barbo je primerjal kranjsko deželno upravo v finančnem oziru s koroško. V tem oziru imam jaz nekoliko drugačne misli, kajti koroška deželna uprava stoji fi-nancielno na popolnoma drugačni podlagi, kakor pa naša deželna uprava. Tudi na Koroškem so unificirali razne zaklade, ampak če primerjamo izdatke koroške dežele s končnim deficitom 1,000.000 K, katerega imajo v proračunu, moramo tudi pomisliti, da pobirajo na Koroškem 75% doklado k direktnim davkom, na indirektne davke na vino pa 120%. Sedaj pa računajte, če bi kranjski deželni zbor sklenil 75% doklado na direktne davke in 120 % doklado na užitnino, pa boste videli, kiakšen rezultat bi bil pri'nas! 75% doklada to je ~j- l55o/o bi znašala več za 1,330.000 K in 1200/0 doklada na užitnino to je -j- 80% bi znašala več za 900.000 K. Torej, če bi hoteli kranjske davkoplačevalce tako obdavčiti, kakor so koroški, bi mi imeli na leto za 2,200.000 K več dohodkov in naš proračun bi izkazoval 1.000. 000 K suficita. Torej, gospodje, mi moramo, vzeti stvar tako, kakor je. A k o koroška dežela vkljub temu primeroma višjemu davku izkazuj e 1.000. 000 K deficita, s tem nočem delati Korošcem nobenih očitkov, ker oni imajo pač več denarnih sredstev na razpolago in morejo v marsikakem oziru mnogo več storiti, kakor pa kranjska dežela. Gospod grof Barbo1 se je spodtikal tudi nad tem, da se podpore ne razdeljujejo enakomerno po celi deželi. Tudi jaz obžalujem, da se narodnogospodarski razvoj ne vrši v celi deželi enakomerno, toda imamo pač kraje, koder ljudstvo hitreje napreduje, in to je tam, koder se je zadružno gibanje prej razvilo, koder se je ljudstvo prej oklenilo zadružne misli, in koder se je gibanju v zadružnem zmislu postavil na čelo avtonomni zastop, tam je tudi napredek veliko večji. (Poslanec -L-Abgeordneter dr.Krek: „Koder so železnice!“) Kraji, ki nimajo na razpolago prometnih sredstev in ki so oddaljeni od mest in trgov naravno zaostajajo. Kraji, koder ni niti železnic niti cest, pač zaostajajo, in deželni odbor ni niti v položaju, tem krajem na racionelen način pomagati. Potem je pa še neki drug vzrok za to razliko. Ako je gospod grof Barbo rekel, zakaj je tak razloček med kamniškim in kočevskim okrajem, in da se da v kamniški okraj veliko več podpore, je to'odvisno od fundamenta, katerega najde deželni odbor v ljudstvu samem. 'Če bi vsak izmed nas bil taka agitatorična moč, kakor je dr. Krek, ki nedeljo za nedeljo, praznik za praznikom hodi ljudi poučevat, bi marsikateri kraj dobil podporo. Jaz se držim tega načela, da bedijo deželne podpore vzpodbujevalne, da se dajo deželne podpore, samo tam, koder so ljudstvu za zgled, ne' zaradi posameznikov, ampak da se ljudstvo splošno vzbudi k posnemanju in zato je naravno, da gre največ podpor tja, kjer je narodnogospodarska organizacija ustvarjena in kjer zadružno gibanje najbolj napreduje. Potem se je gospod grof Barbo pritoževal, da se na Kočevskem zgradi primeroma manj cest; kakor v drugih okrajih. Poglejte, gospodje, Če bi mi vsako leto v vsakem okraju naredili samo 2 cesti in 2 vodovoda, potem bi vsako leto izvršili okrog 130 projektov. Tega pa seveda ne izdelamo. Je pa še veliko okrajev v naši deželi, ki so veliko . bolj zapostavljeni, kakor je pa kočevski okraj. V tem okraju škoduje veliko tudi needinost med prebivalstvom samim, ki se ne morejo zediniti, na primer pri kaki cestni zgradbi, in dalje škoduje tudi to, ker ima nemško nacionalno nas-protstvo precej vpliva, kajti zastopi v nemških okrajih za slovenske dele ne škrbe v tisti meri, kakor pa za nemške. Bodite prepričani, da bo deželni odbor s svojim stavbnim uradom vred skrbel za kraje enakomerno. Da se je pa v Beli Krajini primeroma več storilo, kakor v sosednjem okraju, zato so pa bile merodajne posebne razmere, ki vladajo tukaj Mi smo hoteli pred zgradbo železnice storiti, kar je bilo mogoče. Potem pa pridejo na vrsto drugi okraji, medtem ko bodo morali oni zopet čakati. Drugi goVornik gospod dr. Eger se je obrnil v bolj ostrih besedah proti deželnemu odboru, kakor da deželna uprava kočevski okraj ¡zapostavlja. Jaz ga moram opozoriti na dejstvo, da je dobil v vsakem oziru nemški del prebivalstva več podpore) kakor pa slovenski. Poglejte samo podružnico kmetijske družbe v Kočevju, katera je izrazito nemška podružnica. (Poslanec — Abgeordneter Jarc: „Šovinistična!“) Saj je dobila ta podružnica 26.000 K različnih podpor, med tem ko je c kr. kmetijska družba za celo kranjsko deželo, to je ža 140 podružnic, dobila samo 20.000 K (Poslanec — Abgeordneter Piber: „Se še nisi» izplačale!“), torej ena sama podružnica več, kakor vse druge organizacije v deželi. Oe vse to vpoštevate,. ne morete roči, da ste v narodnem oziru zapostavljeni. To pa tukaj kon-štatiram zlasti zato, ker je ta trditev prišla v nemško časopisje in ker je zunanji svet mislil, Bog ve kako zatira deželna uprava nemško prebivalstvo.' Taka pisava je kriva, da vladajo potem o deželni upravi zunaj tako krivični nazori. Opozarjal bi tukaj še na neko podporo, ki se je za kočevski del prebivalstva res črtala,' to je podpora za dijaško podporno zalogo v Kočevju, čutim se dolžnega to pojasniti in predložiti zadevo sodbi visoke zbornice. Storili smo to, ker je odbor te podporne zaloge, katero vodijo večinoma gimnazijski profesorji, sklenil, da črta vsako podporo dijakom, ki so člani Marijine kongregacije. (Klici na-levi |g Rufe links: „čujte, čujte!“) Kar se je zgodilo na Kočevskem, upam, da se ne bo , več nikjer drugod ponavljalo. Dijak, ki je bil član Marijine družbe, se’ni smel nikjer prikazati, ker so ga njegovi tovariši povsod zasramovali zaradi njegovega katoliškega prepričanja, in ako je prišel v šolo, so takoj planili z vseh strani nanj, ga zasmehovali in še celo pretepali. Posebno grdo je to, da so to gonjo podpirali mlajši profesorji nemškega mišljenja, ki so prišli potom „Volksrata“ v kranjsko deželo; ti šo v šoli direktno zatirali vsakega člana Marijine kongregacije. Klicali so na pomoč državnega pravdnika in zahtevali da naj zatre to „društvo“, češ da je protipostavno. Ker državni pravdnih ni imel nobenega povoda v tej zadevi kaj ukreniti, sp slednjič sklenili izstradati vsakega dijaka, ki se splošnemu terorizmu ni uklonil. Značilno je, da so bili ravno kongre-gianisti najboljši dijaki in edini dijak, ki je maturo z odliko naredil, je bil kongregianist. In tem najboljšim dijakom so črtali vsako podporo iz dijaške podporne zaloge ! (Klici na levi — Rufe, links: „Čujte! čujte!“] To je vzrok, da smo črtali podporo tej zalogi! Tudi na ljubljanski nemški gimnaziji se kaže podoben vpliv, o katerem bom morda imel na drugem mestu priliko kaj več govoriti (Poslanecg||§||Abgeordneter dr. Eger: «Kiimmern Sie sich um Ihre Schulen {“■). Dr. Eger je odvračal od sebe odgovornost Za to, kako piše nemško časopisje o naši deželi. Ne delamo v tej zbornici nikogar odgo- vornega za posamezne dopise, ampak to moram konštatirati, da ima vsaka stranka toliko vpliva, da se jo lahko dela odgovorno za pisavo njenega časopisja, in to, gospod doktor, ne sme iti tako daleč, kakor se je zgodilo na primer v graški „Tagespost“, ki je poročala, da je Jaklič izrečno priznal, da je Kočevska posojilnica „eine klerikale Gründung“. (Poslanec §¡|¡Abgeordneter dr. Eger: „Das kann nur ein Druckfehler sein!“) Ein Druckfehler! Gospodje, ki imajo časopisje v rokah že ne morejo drugače poročati, kakor da jim take. napake izpod peresa uhajajo. (Veselost.) Torej jaz apeliram na vse gospode, ki imajo kaj vpliva na časopisje, da se naj ne pišejo take stvari. Naj pišejo ö naših osebah, kar hočejo, ampak to zahtevamo, da se, ugled kranjske dežele ne črni in ne ponižuje pred svetom. (Živahno pritrjevanje na levi — Lebhafte Zustimmung links.) Gospod dr. Eger je izrekel svojo sodbo tudi o raznih deželnih napravah ih podjetjih, toda o tem bom govoril Še° pozneje. Gospod dr. Triller je izjavil, da je izgubil zadnjo iskro zaupanja do deželnega odbora. Seveda,, kjer nič ni, tam tudi ni nič, vzeti in tam je tudi težko polemizirati. Jaz bom z gospodom dr. Trillerjem govoril takrat, kadar se mu bo zopet užgala "ona iskrica in mu bo zaupanje do deželnega odbora vsaj nekoliko oživelo. Gospod dr. Triller je protestiral proti sistemu, ki báje vlada pri deželnem odboru pri oddajanju raznih podpor. Vi veste, gospodje, da je še-le po sklepih naše stranke in po odgovornosti, katero smo, mi prevzeli za deželno gospodarstvo in tudi za vse deficite, ki bi nastali vsled našega delovanja, bilo mogoče deliti podpore. Gospodje, vso odgovornost prepuščate nam, pa ne samo to, ampak nam tudi obe stranki obtežujeta naše stališče kolikor mogoče, potem pa gospodje protestirajo, da mr teh, nam tako nasprotnih struj ne podpiramo tudi materialno. Pri vsem, pa bodisi tudi le podpora za kak hlev, je zame, merodajen vedno ozir na v,es veliki razvoj, v katerem se danes nahajamo. Jaz si mislim, gospodje, to stvar tako-le: Ako je kod kaka svobodomiselna stranka na čelu uprave, ali more kak človek našega mišljenja priti pred tak zastop ? Svobodomiselne stranke po celi Evropi delajo po enakem programu in po enakem načinu. Jaz Si mislim, kadar delimo podpore: Ako bodo prišle svobodomiselne stranke na vrh, ali se ne bo našim pristašem godilo tako, kakor na Francoskem in Portugalskem? (Poslanec Abgeordneter dr. Triller: „Ne!“) Ne za podpore, takrat se bo šlo za to, ali bodo ljudje krščanskega prepričanja Smeli v deželi sploh še živeti, ali jih ne bodo nasprotniki oropali in umorili! (Živahno odobravanje na levi — Lebhafter Beifall links.) Za to gre, gospoda moja, in proti temu jadramo. Opo- 36* zarjam samo na izid volitev v nemški državni zbor. Tam je ostal samo centrum in socialni demokratje. Kaj pomenja veleposestvo, meščanstvo in „Freisinn“! In gospoda moja, do tega bo prišlo tudi v naši državi. Na eni strani krščanska stranka, na drugi strani pa stranka, ki hoče krščansko kulturo pokopati. Gospoda moja, tega ne more nihče tajiti, da je tok današnjega časa tak, da bo tudi pri nas prišlo tako daleč. Mi •smo na vse pripravljeni. Gospod grof Barbo je v svojem govoru tudi na adreso naše stranke naslovil neke besede, na katere jaz ne bom v isti obliki reagiral. Grof Barbo je naši stranki očital prvič, da je ona v tej zbornici brezobzirna, da ma-jorizira manjšino. Kakor rečeno, jaz na to ne bom reagiral. Vsaka stranka je avtonomna in zato se ne podajam na to polje, in ne bom govoril o tem, kaj se godi v naši ali v kaki drugi stranki. Če smo pri nas različn ega mnenj a, se med seboj pomenimo in glasujemo v zbornici enotno. Če bi.se pa jaz podal na to polje, bi vprašal stranko veleposestva, ali ona ni nikogar majorizirala v svoji sredi? Na to polje se jaz torej ne spuščam, ampak samo eno omenim, ne da bi hotel žaliti kako stranko, to je način, kako se na zunaj kaže zastopstvo veleposestva. Vtis, ki ga napravlja zastopstvo veleposestva na ljudstvo v celi deželi je ta, da ta stranka ni zastopnica veleposestva, ampak zastopnica bojevite nemške stranke, 'zastopnica nemške nacionalne misli, ki je prišla v našo deželo z bojnim geslom in ki je naši deželi popolnoma tuja in ki zaradi tega pri našem ljudstvu tudi nikdar ne more najti kake prijaznosti. Gospod dr. Triller, da se zopet povrnem k njemu, je govoril tudi o Zadružni zvezi in se je pritoževal, da dobiva Zadružna zveza od dežele subvencijo. Ta subvencija je opravičena zaradi tega, ker bi morala sicer dežela vzdrževati sama cel revizijski aparat, kakor se to godi v drugih deželah. Pri nas je pa to dolžnost prevzela nase Zadružna zveza, ki mora za ta urad plačevati visoke vsote in to je za nas veliko ugodnejše, ako imamo avtonomno zadružništvo, ki samo sebe vlada in deželo s tem odveže velikih stroškov za lastni tak aparat. Prepričan sem pa, da je avtonomno delovanje v pravih rokah in da je bolje, kakor če bi ga imel v rokah deželni odbor, ki je končno vendar-le birokratičen. Potem ste, gospod doktor, očitali Zadružni zvezi, da ni.spolnila pogojev, pod katerimi je dobila posojilo v deželi. Stvar pokrajinskih zvez pa je v tiru, deloma so že osnovane, deloma se še snujejo in se bodo tekom časa popolnoma uredile. Gospodarska zveza pa iz vseučiliškega zaklada ni prav ničesar dobila. Gospodarska zveza stoji na lastnih nogah in nima z vseučiliškim zakladom absolutno nobenega stika. Potem se je en govornik pritoževal tudi o načinu, kako postopa deželni odbor z gasilstvom. Glede podpor gasilstvu se je deželni odbor res postavil na novo stališče. Donesek ki ga dobiva dežela od zavarovalnih družb se mora po zakonu tako razdeliti, da se denar tam porabi, koder ga je v resnici treba. Način, kakor ga je prakticirala deželna zveza gasilnih društev, je bil popolnoma drugačen. Ta zveza je vsako leto predlagala tako razdelitev denarja, da je vsako društvo dobilo po 80—200 kron, brez ozira na to, ali je dotično društvo bilo podpore potrebno, ali ne. Zato se deželni odbor obrača sedaj v prvi vrsti do županstev za pojasnila. Župan, ki ima častno, pa tudi težko nalogo, skrbeti za varnost, zlasti tudi za požarno policijo, je prvi, do katerega se deželni odbor obrača, in mi zahtevamo, da gasilna društva z župani sodelujejo. Torej gospod doktor, po teh načelih, kakor sem jih sedaj razložil, se bodo delile deželne podpore gasilnim društvom. Seveda je gotovo, da nekatera društva ne bodo dobila podpore, toda le taka, ki teh podpor niso potrebna. So društva, ki imajo veliko dolgov, ki bodo pa dobila podpore iz doneskov zavarovalnih družb šele takrat, ko bodo uredila svoje razmere in ko bodo deželne podpore tudi vredna. (Poslanec — Abgeordneter dr. Triller: „Ko ne bodo več v naprednih rokah!“) Deželni glavar (pozvoni^S d as Glockenzeichen gebend): Prosim, da se gospoda govornika ne moti! Poslanec dr. Lampe ima besedo. Poslanec dr. Lampe (nadaljuje — fortfahrend): Ne morem se z dr. Trillerjem zediniti glede kontrolne komisije, katero hoče postaviti nad deželni odbor. Avtonomija je vendar geslo, ki se je tolikrat slišalo z naprednih klopi in deželni odbor je vendar naj višji avtonomni zastopaj e izraz avtonomije ljudstva in ta deželni odbor hočete sedaj postaviti pod uradniško kontrolo. (Poslanec dr. Triller: „Pod kontrolo deželnega zbora.“) Deželni odbor je od deželnega zbora sestavljen iz poslancev, ki delujejo permanentno. Deželni odborniki so zaupne osebe. Vsaka kurija izvoli svojega zastopnika, kateremu zaupa, in kadar deželni odborniki niso vredni več tega zaupanja, se jim vrata pokažejo iz dvorca. Drugače je pa stvar pri uradnikih, ki se nastavijo s pogodbo in pravico do penzije. V politiki ni nobene penzije, nobene hvaležnosti, ampak kadar je zamorec opravil svojo dolžnost, takrat lahko gre. To načelo velja v avtonomni upravi. Tudi se ne maram podati na polje pro-rokovanja, kakor je to storil gospod dr. Triller, kajti on je prorokoval čisto jasno in natančno, da bomo morali koncem 1.1913. zapreti svojo štacuno, kajti takrat bo koneč vseh naših sredstev in pomanjkljaji bodo vse dohodke snedli. (Veselost na levi ^.Heiterkeit links.) Prorokovati še ne znam, oziroma če bi tudi znal, bi ne hotel prorokovati, pa čisto mirno lahko rečem, da bomo koncem 1.1913. še tukaj sedeli, in takrat bomo naredili črto pod L1913. in proračun za 1.1914. Na glavni ugovor oziroma očitanje, da je v naši deželi v primeroma kratkem času bilo potreba precej gerentstev, je že odgovoril tovariš dr. Pegan. Deželni odbor je stopil do deželne vlade s predlogom, da se naj nekatera županstva, oziroma občinski odbori razpuste; to pa se ni zgodilo iz sovraštva do . avtonomij e, ampak iz ljubezni do prave in zdrave avtonomije, zakaj koder se zapazi kak nered, tam je dolžnost deželnega odbora, brezobzirno skrbeti za to, da se takoj red naredi. In koder občinski odbori pozivu deželnega odbora, da se napravi red, ne ugode, je to znamenje, da niso na mestu pravi možje, in ljudstvo nam je hvaležno, če uredimo razmere in mu damo priložnost, da si izvoli druge može, in potem avtonomija občine stopi zopet v svojo veljavo. Napadi na deželno vlado od te strani niso utemeljeni. Deželna vlada deželnemu odboru celo ni šla vedno na roko. N. pr. glede Kostanjevice je deželni odbor popolnoma opravičeno zahteval, da vlada razpusti občinski odbor in da postavi gerenta. Toda vlada tega ni hotela storiti; pač pa so kmetje bili sami tako pametni, da so pomedli s prejšnjim občinskim odborom in danes vladajo tudi v Kostanjevici redne razmere. Stvar omenjam zaraditega, ker se tudi pri deželni vladi nekateri gospodje preveč ozirajo na narodnonapredno stranko. Nekateri gospodje preveč verjamejo vsemu, kakor vidijo v časniku zapisano. Ako kak svobodomiseln časopis tako grozovito vpij e in pretirava, potem vestni uradnik, kateri sedi pri svoji mizi, vse to kar vidi zapisano, tudi zares vzame in si misli, kakšno moč morajo imeti ljudje, ki tako krepko pišejo! V resnici pa to bahavo kričanje ni nič drugega, kakor napihnjen mehur,., ki takoj razpoči, ako človek nanj udari. (Veselost na levi — Heiterkeit links.) Jaz bi torej prosil vladne organe, da imajo primerno toliko razsodnosti, kakor so je imeli kostanjeviški kmetje. (Ponovljena veselost na levi - Erneute Heiterkeit links.) Vmes bi tudi cenjenemu tovarišu Ganglu nekaj odgovoril. Jaz imam gospoda tovariša Gängla silno rad, (Poslanec Gangl: „Hvala lepa!“ — Živahna veselost — Lebhafte Heiterkeit) ne zaradi sebe, ker mojih besed on ne citira, ampak zaraditega, ker s tako pridnostjo zasleduje literarno delovanje dr. Kreka. (Ponovljena živahna veselost — Erneute lebhafte Heiterkeit.) On je začel prebirati celo govore dr.Kreka (Poslanec Gangl: „So vsi jako dobri!“) ter je hotel dokazati, da dr. Krek celo prav piše, ampak napačno dela. Jaz bi pač želel, da naj tovariš Gangl posnema tudi dela dr. Krekova. Dr. Krek je pokazal kot poročevalec, kako on izvaja svoje nazore. Gangl in Krek sta oba filozofa, vsak po svojem sistemu. Torej bomo videli, kako bo dr. Krek uporabljal svojo filozofijo v praksi nasproti proračunu (Klici na levi - Rufe links: „Živjo dr. Krek!“) in kar se tiče razveljavljenja mandatov poslancev Ribnikarja in Reisnerja. Tovariš Gangl je velik del dr. Krekove filozofije posvetil temu delovanju, ali opravičeno ali ne, to bo dr. Krek sam sodil. V zadevi Ribnikarja in Reisnerja je našo stranko vodil samo stvarni razlog, kajti že od začetka, ko se je zakon v deželnem zborh obravnaval, smo popolnoma jasno izrekli, kako si izvršitev predstavljamo. Takrat ni še nikdo vedel, ali bo izvoljen Ribnikar in Reisner. Ako se danes pri volitvah v trgovsko zbornico od neke strani sliši, da se bo sedaj to maščevalo in da se bo veliko glasov, ki bodo oddani za kandidate S. L. S, razveljavilo, potem bi se jaz ne bal v naši stranki zastopati stališče, da se razveljavi tudi deželno-zborski mandat trgovske zbornice. (Pritrjevanje na levi — Zustimmung links.) Gospodu tovarišu Ganglu sem dolžan še nekaj odgovora. Stavil je namreč v deželnem zboru predlog, naj se vpelje kulturni davek na hranilnice, banke itd., iz katerega bi se dobila sredstva za zboljšanje učiteljskih plač. Deželni odbor je storil svojo dolžnost in se je obrnil do vseh kronovin, kjerse je o .tej davščini že razpravljalo. V zgornjeavstrijski zbornici se je o takem zakonsk&m načrtu že obravnavalo, toda ta zakonski načrt ni dobil Najvišje sankcije. Naš deželni odbor je dobil od vlade odgovor finančnega ministrstva, da bi takega zakona ne smatralo kot mogočega. Meni je ta kulturni davek jako simpatičen, ako bi bil mogoč. Potem se je pa gospod tovariš Gangl pritoževal, da se bode sedaj ustanovila nova oblast nad učiteljstvom, to' so župani. Nimamo nobenega namena ustanavljati nove oblasti,' ker. vemo, da je že sedaj preveč oblasti nad ubogim učiteljstvom, katere mu predpisujejo že skoro vsako besedo, katero sme in mora izreči v šoli, tako da je učitelj po svojih predpisih že skpro mrtev stroj. Mladina mora dobiti življenskega duha, pa ne od ljudi, ki so preveč vezani na vse strani. Ampak deželni odbor ima samo v županstvih tisti organ, po katerem more na zunaj delovati. Krajni šolski svet, okrajni šolski svet, deželni šolski švet in učno ministrstvo, te oblasti niso podložne de- želnemu odboru. Župani so ušesa in oči dežeL-nega odbora, do teh se torej lahko obračamo in s tem, če se obračamo do županstev, učiteljskega stanu popolnoma nič ne ponižujemo, kajti župani oddajajo uradna mnenja o vseh zadevah, glede katerih jih deželni odbor vpraša, in tudi učitelji ne bodo prav nič ponižani, ako župani o njihovih razmerah poročajo. Če bi vlada imela izvrševati take poizvedbe, ona bi se obrnila do okrajnih glavarstev, okrajna glavarstva pa do orožnikov. (Poslanec — Abgeordneter Gangl: »To bi bilo pa še slabše!«) Deželni odbor si je torej tukaj preskrbel za učitelje častne j še informacije. Gospod dr. Triller moram se zopet k njemu vrniti — je sklenil svoj govor s stavkom: Ljudstvo bo proklinjalo vaše gospodarstvo. (Poslanec — Abgeordneter dr. Triller: »Številke!«) Poglejte, gospod doktor, mi številk ne proklinjamo in ne blagoslavljamo, ampak mi jih samo zapišemo. Čudno se nam pa zdi to, da je vaša stranka, ki se je tako obširno udeleževala splošne proračunske debate, izjavila, da se v podrobno debato ne spusti. (Poslanec — Abgeordneter dr. Triller: »Saj naših predlogov nič ne vpoštevate!«) V splošni proračunski debati se'govori o vseh mogočih stvareh, o filozofiji in veliki politiki itd. To ni nobena umetnost samo zabavljati, ampak mi vas vabimo, da vzamete v roke podrobni proračun in potem pokažete, katera je tista hudobna številka, katero preklinjate, in če je res tako krivična, jo bomo pa magari še mi prokleli in jo vam izročili, da jo na grmadi sežgete. Poglejte, gospoda moja, resna je samo tista stranka, ki ima pogum se spustiti v podrobni proračun, splošno razpravljati o proračunu je samo govoričenje in prazna fraza. Gospod tovariš Lenarčič se' pa boji za deželno banko, češ da bo ta vir novih velikih izdatkov za deželo. Ampak kakor se je sedaj začelo poslovanje, kaže vse na to,' da bo ta zavod stal na svojih nogah in da bo imel toliko dohodkov, da se bo vzdrževal in lahko še nekaj na stran dejal. Torej glede deželne banke nimam nobenega strahu. Ne proro-kujem seveda nič, ker sem se prorokovanju že odpovedal. Glede klavnice se gospod tovariš Lenarčič silno boji, toda tudi tukaj je njegova bojazen še neutemeljena. Mi bomo stvar še natančno premislili in ne bomo šli čez obseg, ki je za deželo varen.. Nadalje se je pritoževal, da manjka izkaza o deželnih dolgovih. V proračun .spada to, kar mora dežela plačevati na anuitetah, te so notri in s tem je po mojem mnenju ustreženo zahtevi gospoda Lenarčiča. Potem se je gospod tovariš Lenarčič pritoževal nad našimi izobraževalnimi organizacijami, kakor da bi bila izobraževalna društva kriva, da danes manjka poslov na deželi. Kdor je sodeloval v kaki izobraževalni organizaciji, mora pa priznati, da se je po teh izobraževalnih društvih povzdignila nravnost, naša mladina je postala boljša, manj je pijančevanja, manj razgrajanja, kajti naša mladina se pripravlja v teh društvih za resno delo v življenju. Nadalje se je gospod tovariš Lenarčič izrekel kot principijelen nasprotnik komunalnih naprav, češ da bodi vsaka industrija in vsako industrijsko delovanje pridržano edinole privatnikom, in je odrekel deželi in občinam možnost do pridobitnih naprav. To je ekstremno stališče. Ravnotako kakor je ekstremno socialistično mišljenje, da privatno delovanje ni upravičeno, ampak da je edino samo družba poklicana za ustanavljanje-podjetij. Mi se držimo one zdrave srede, ki ne dela sile ne na eno, ne na drugo stran. Poglejte pa stranko, katera zastopa misel tovariša Lenarčiča (Ai manchestrski dokrinalni liberalizem v praksi Danes gre v velikih političnih bojih liberalni industrijalec s socialistom roko v roki proti vsaki pozitivni stranki. To smo videli tudi v Avstriji. Odkod pa pride to, da veleindustrija s svojim denarjem podpira bojne blagajne socialne demokracije? Ali nismo videli na Dunaju, da je veliki kapital podpiral socialnodemokratično stranko proti stranki krščanskih socialcev? Zaradi tega mi pritožbe glede socialističnih teženj naše stranke' čisto nič ne imponirajo. Potem se je pa gospod tovariš Lenarčič obširneje bavil s; hidroelektričnimi napravami kranjske dežele. Kritiziral je, da deželni odbor ni prišel z natančnim poročilom. Tiskanega poročila deželni zbor v tem zasedanju ne dobi, zaraditega, ker se vrše ravno sedaj pogajanja in obravnave z nekaterimi velikimi podjetji za odjem 8 do 9 tisoč konjskih sil. Ne imenujem niti tvrdk, niti ne morem tu razpravljati o dotičnih pogojih. Zadostuje tu, če rečem: Obravnave se vrše. Vprašanje je samo, ali se deželnemu odboru zaupa, ali ne. Ako nam zaupate, nam pustite, da bomo to stvar izvedli, ako nam pa ne zaupate, nas odstavite s teh mest, na katerih sedimo. Da pa vse naše delovanje sloni na reelni podlagi in da imajo tudi projekti, ki se snujejo sedaj od deželnega odbora v zvezi z državnimi oblastmi, znanstveno podlago, vam dokazuje kataster vodnih sil, ki ga izdaja ministrstvo za javna dela. Jaz opozarjam samo na ravnokar došli zvezek, ki izkazuje popolnoma znanstveno preiskani del Kranjske dežele, namreč Bohinjsko Savo, pa Podkorensko Savo do Radovljice in do Završnice. Ako vzamemo samo nekatere številke Podkorenske Save, Bohinjske, Save, Mojstranske Bistrice, Radovne, Tržiške Bistrice, Završnice itd., tedaj imamo izkazanih tam vodnih moči za 42.531 konjskih sil in od teh je doslej izrabljenih samo 7225. Na padcu se izgubi 1507 konjskih sil, tako da je na razpolago pa še neizrabljenih za 33.598 konjskih sil. Torej vidite, gospodje, da vse sloni na znanstveni podlagi. Ta kataster je javen in ga lahko vsak privatnik pogleda. Tu ne dela naš deželni odbor sam, ampak prvi strokovnjaki države imajo to stvar v rokah in šele na podlagi teh študij, ki jih napravljajo strokovnjaki, snujemo svoje načrte. Seveda morajo biti dani predpogoji za uspešno delovanje električnih central. Če se naslanjajo električne centrale samo na poljedelstvo in na oddajanje luči, so res pasivne. Poljedelstvo samo ne more izkoristiti vseh sil in vsled tega tudi ne more nositi dotičnih stroškov; to zamore storiti samo industrija, ki trajno izrablja električne sile, zlasti veleindustrija, ki dela noč in dan. Ako je enkrat uporaba električnega toka tako urejena, potem se lahko priklopi tudi poljedelstvo, ki dobi tisti tok, kar ga industriji preostane, kar se zgodi tem lažje, če je raba električnega toka v industriji časovno urejena, In v tem tiči tudi vprašanje rentabilitete. Kakor rečeno, se pogajamo sedaj z velikimi industrijskimi podjetji za oddajo 8000—9000 konjskih sil, in gotovo je, da bodo na naš ele'ktrični tok reflektovala tudi še druga velika obrtna podjetja. Gospod tovariš Lenarčič je priporočal, da bi se cela naprava postavila na drugačno podlago. Rekel je, da ni dežela poklicana ustanavljati taka podjetja, ampak akcijska družba, pri kateri naj bi bila dežela udeležena z večj,im številom akcij. Na Zgornjem Avstrijskem na primer se je ustanovila za tako napravo akcijska družba, in ko.se je pokazalo uspešno delovanje teh naprav, je deželni za-stop v javnem interesu prevzel velik del delnic, tako, da je sedaj dežela gospodarica tistega podjetja. Riziko je torej isti, toda uprava je veliko težja. Enostavnejše in racionalnejše je, če je združeno vse v eni roki. Slednjič je gospod tovariš Lenarčič se zaletel v dr. Kreka in mu je očital, da je delovanje od njegove strani neplemenito, ker deželni odbor ne podpira zadružništva,- osnovanega od narodno-napredne stranke. Gospoda moja, ako govorite že o plemenitosti, mislim, da je bolj plemenit tisti, kj pusti svojega sovražnika pri miru, kakor pa tisti, ki z vsemi sredstvi, z obrekovanjem in z lažmi deluje na to, da bi uničil svojega nasprotnika m ki kliče na pomoč celo sodišče in državno pravdništvo. Gospoda moja, mi nismo nikoli direktno Škodovali Vašemu zadružništvu, ampak edino kar nam morete očitati, je to, da Vašega zadružništva tudi podpirali nismo. Mi bi pa Vam lahko očitali, kaj ste Vi vse storili, da bi uničili naše društva, saj ste hoteli, da bi bili v zahvalo za svoj trud še zaprti kakor tatovi in roparji. To se, gospodje, tako hitro ne pozabi, in zato se od Vas v tem oziru ne pustimo učiti plemenitosti. (Pritrjevanje na llevi — Zustimmung links.) Gospod tovariš Lenarčič je tudi v skrbeh za prihodnjo generacijo in pravi, da ne bo mogla odplačevati dolgov. Za prihodnjo generacijo, gospodje, nikar ne bodimo v skrbeh, kajti prihodnja generacija ne bode bolj obtežena, kakor pa sedanja. L. 1928. se bo odplačalo, kar sem že večkrat omenjal, 8,000.000 K zemljiškoobveznega dolga. Od 1. 1929. dalje pa bo odplačevati 10 miljonsko posojilo, katero smo najeli pravzaprav v prvi vrsti za prihodnjo generacijo, kajti ustvarili smo s tem toliko investicij, da bo prihodnja generacija veliko lažje odplačevala ta dolg, kakor pa sedanja, ker bo ravno prihodnja generacija uživala sadove našega sedanjega dela. Prepričan sem popolnoma, da bo prihodnja generacija, ko bo brala zgodovino deželnega zbora v teh letih, hvaležna možem, ki so imeli pogum, da so naredili toliko dobrega. Sklenil je tovariš Lenarčič svoj govor mirnejše, kakor pa gospod dr. Triller. Gospod dr. Triller je proklinjail, gospod Lenarčič je pa samo rekel: saj nimamo mi odgovornosti za to, kar Vi naredite in zaradi tega lahko mirnim srcem vse Vam prepuščamo. Gospodje, bodite mirni, tako v tej zbornici, kakor tudi zunaj, in nikar se ne delajte nemirne, zakaj v svojem.srcu ste prepričani, da je to, kar večina stori, dobro storjeno. To zavest ima tudi vsak izmed nas; nobeno tajen je te zavesti ne more zamoriti ne v deželnem odboru, ne v deželnem zboru. In s tem, gospoda moja, sklepam, ne da bi proklinjal ali blagoslavljal; konštatiram samo, da sem s suhoparnimi besedami povedal resnico. (Dolgotrajno živahno odobravanje in ploskanje na levi — Anhaltender stürmischer Beifall und Händeklatschen links.) Deželni glavar: Do besede pride sedaj kontragovornik gospod poslanec dr. Eger. Abgeordneter Dr. Eger: Hohes Haus! Ich habe in meiner Budgetrede nur mit einigen Worten auch betont, daß Gottschee, speziell der deutsche Teil von Gottschee seitens des Landesausschusses in wirtschaftlicher Hinsicht etwas vernachlässigt wird. Der geehrte Herr Vorredner hat in Erwiderung auf diese meine Bemerkung insbesondere als Beispiel hervorgehoben, daß. die landwirtschaftliche Filiale von Gottschee jährlich eine Subvention von 26.000 K bezieht. Nun, es wäre vom Herrn Abgeordneten Dr. Lampe hübsch gewesen, wenn er uns auch gesagt hätte, von wem die Filiale diese Subvention bezieht. (Poslanec — Abgeordneter dr. Lampe: »Tudi od dežele!«) Ja, was soll das heißen: Tudi od dežele? So, wie es vorgebracht worden ist, mußte es unbedingt den Eindruck erwecken, daß die Landwirtsehaftsfiliale dieses Geld aus der Kasse des Landes bekommt, daß es sich somit um eine Subvention seitens des Landes handle. (Ugovori na levi — Widersprüche links.) Meiner Ansicht nach wäre es viel richtiger gewesen, wenn Herr Dr. Lampe gesagt hätte, daß die Filiale Gottschee vom Lande eine Subvention von 800 K bezieht, und dann glaube ich, wäre die Überraschung, die auf allen Gesichtern zu lesen war, als von 26.000 K gesprochen wurde, nicht eingetreten, weil man an 800 K gewiß nichts Besonderes finden kann. (Poslanec — Abgeordneter Jarc: »Koliko pa dobi od države?!«) Ich spreche über das Budget des Landes. Es handelt sich darum, wie Gottschee seitens des Landes behandelt wird. Ich habe nicht wegen der Staatssubvention gesprochen. Ich stelle also fest, daß die Landwirtschaftsfiliale von Gottschee vom Lande eine Subvention von 800 K bekommt. Dann wurde seitens des Herrn Vorredners darauf hingewiesen, daß Gottschee in wirtschaftlicher und genossenr schaftlicher Hinsicht deswegen etwas zurückgesetzt erscheint, weil daselbst die Verkehrsverhältnisse nicht so seien, wie sie sein sollen. Ja, meine Herren, wenn man keine Verkehrsmittel schaft, das Geld nicht hergibt und die Straßen und Wege, die dringend notwendig sind, nicht macht, so bleiben die Verkehrsverhältnisse rückständig und die Folge ist, daß man Gottschee auch in wirtschaftlicher Beziehung vernachlässigt. Ich habe um nichts anderes ersucht, als daß das Land in Gottschee die Wege und Wasserleitungen, die schon lange in Aussicht gestellt und versprochen sind, auch ausführt. Ich mache für Gottschee keine Vorrechte geltend; ich habe nur darauf hingewiesen, wie dies auch-Herr Abgeordneter Graf Barbo hervorgehoben hat, daß Gottschee schon seit Jahrzehnten stark vernachlässigt wird, und daran d^e Bitte geknüpft, daß dieser tatsächlich zurückgesetzte Teil des Landes nunmehr etwas mehr berücksichtigt werden möge. Im Anschlüsse daran möchte ich auf meine damaligen Ausführungen zurückkommen und den Fall mit der »Kočevska posojilnica« als Beweis dafür anführen, daß in Gottschee tatsächlich nicht objektiv vorgegangen wird. Wir haben da im Gottscheer Gebiet eine andere Vorschußkasse, die in Suchen. Diese Vorschußkasse hat vor zwei Jahren bei der Zadružna zveza um ein Darlehen von 10.000 K angesucht. Ich muß dabei hervorheben,’ daß alle anderen Vorschußkassen in Gottschee meines Wissens aktiv sind und Einlagen bei der Zadružna zveza haben. Die Suchner haben sich an mich gewendet; wir begaben uns ins Bureau der Zadružna zveza und brachten dort unsere Bitte vor. Da wurde uns bedeutet, daß vor kurzem eine Revision der Vorschußkasse stattgefunden habe und Mängel in der Gebarung konstatiert wurden. Man könnte ihr daher den angesuchten Vorschuß von 10.000 K nicht bewilligen. Das wäre ganz in der Ordnung, wenn man den Leuten eine entsprechende Frist bewilligt hätte, um die gerügten Mängel beseitigen zu können. Aber wenn man im ganzen, ich glaube, zehn Mängel konstatiert, Mängel, die nicht weiter gehen, als bei anderen, z. B. slowenischen Vorschußkassen, so kann man wohl nicht 14 Tage später sagen, Wir verweigern den Kredit, weil nicht alle Mängel behoben sind. Ich konstatiere hiebei der Wahrheit gemäß, daß uns dann die Zusicherung gegeben wurde, den erbetenen Vorschuß zu effektuie-ren und daß der Betrag von 5000 K tatsächlich nach Suchen geschickt worden ist. Dann habe ich mich auf Ersuchen der Vorschußkasse wieder an die Zadružna zveza gewendet und zwar, um die Liquidierung der weiteren 5000 K. Es wurde mir mitgeteilt, daß inzwischen alle anderen Mängel behoben worden sind mit Ausnahme eines einzigen, der sich jedoch nicht im Handumdrehen beseitigen läßt: Die Vorschußkasse hatte nämlich bona fide auch Gottscheern, die in Suchen kleine Parzellen besitzen, doch dort nicht ortsansässig sind, Darlehen bewilligt. Da wurde nun verlangt, daß diese Darlehen zurückgezahlt werden müssen, da die Vorschußkasse nicht berechtigt ist, Darlehen an Leute zu geben, welche nicht Ortsinsassen sind. Auch das wäre schließlich ganz korrekt. Allein man muß den Schuldnern doch Gelegenheit geben, ihre Schulden in angemessener Frist zurückzuzahlen, und sie dürfen nicht gezwungen werden, ihr Vieh und auch ihre Huben zu verkaufen, um das Geld aufzubringen. Es wäre korrekt, daß die Vorschußkasse die Vorschüsse kündigt, hingegen: inzwischen das angesuchte Darlehen von der Zadružna zveza zur Gänze erhält. Weniger kann man schlechterdings nicht verlangen; das wäre nur recht und billig. Ich habe dies vorgebracht, weil es immer heißt, daß beide' Volksstämme im Lande gleichmäßig behandelt werden, und wenn hier behauptet wird, daß gegen die Gottscheer nicht mit Härte vorgegangen wird, so muß ich konstatieren, daß es die Gottscheer als ein Zeichen von Härte empfinden müssen, wenn sie sehen, daß mindestens 30.000 K als Deckung der »Kočevska posojilnica« bewilligt werden, andererseits aber für Wasserleitungen und Wege im ganzen Gebiet von Gottschee nicht so viel ausgegeben wird, und man schließlich bei einer Auszahlung von 5000 K, welche nicht geschenkt, sondern bei Heller und Pfennig zurückgezahlt werden sollen, Schwierigkeiten macht. Bei Besprechung der »Kočevska posojilnica« hat es der Herr Vorredner auch wieder für passend gefunden, mich für die Schreibweise der Presse verantwortlich zu machen. Das ist für mich kein neues Lied. Schon Herr Abgeordneter Dr. Krek hat es als Berichterstatter versucht, dabei eine alte Walze eingelegt und behauptet: Für folgende Artikel seien die deutschnationale Partei und ich als »einziger« Träger dieser Idee im Lande verantwortlich. Ich habe damals viel mehr Material erwartet, als vorgebracht wurde, denn ich habe ja keine Zeit, bei so vielen Zeitungen ihre Artikel auf die Richtigkeit zu prüfen, und bin auch nicht neugierig. Das hohe Haus konnte sich damals überzeugen, daß es wahrlich nicht der Mühe wert war, gegen mich eine Anklage zu erheben wegen eines Zeitungsartikels, bezüglich dessen ich jede Verantwortung ablehne. Ich habe dann auch bezüglich des »Grazer Tagblattes«, in dem ja auch nichts so Arges gestanden ist, ,in meiner Entgegnung dem Herrn Abgeordneten Dr. Krek erwidert, daß er mich für die Schreibweise dieses Blattes nicht verantwortlich machen kann. Nun kommt Herr Abgeordneter Dr. Lampe ■wieder mit dem gleichen Vorwurfe und faßt die Sache scheinbar von einer anderen Seite auf. Er sagt: Nicht'für die einzelnen Artikel, aber für den Geist der Blätter sei die Partei verantwortlich! Ja, hohes Haus, dieses goldne Zeitalter ist noch lange nicht da, wo in allen Blättern ganz objektive, ganz wahrheitsgetreue Berichte stünden. Auch die Herren von der Majorität dürften wissen, daß Sie von diesem goldenen Zeitalter noch sehr weit entfernt sind. Sie brauchen nur den »Slovenec« in die Hand zu nehmen. (Poslanec — Abgeordneter Graf Barbo: »Sehr richtig!«) Auch dieses Blatt hat eine bestimmte Richtung, ist ein Parteiblatt. Und wenn Sie heute den »Slovenec<< in die Hand nehmen und die Landtagsberichte nachsehen, so finden Sie zum Beispiel, daß er die Redner der Minorität nur mit einigen Zeilen abtut öder ihre Reden gar nicht bringt. (Ugovori na levi — Widersprüche links.). Dann ist es doch ganz klar und selbstverständlich, daß Sie immer recht haben, wenn man die Gegner nicht zum Worte kommen läßt. Was aber Ihnen recht ist, daß können andere Parteien auch für gut finden. Vielleicht paßt es ihnen hie und da auch. Ich bin jedoch kein Freund davon. Mir wäre es viel sympatischer, wenn alle Blätter immer objektiv berichten würden, und ich muß es ablehnen, daß man mich für die Schreibweise deutscher Blätter verantwortlich machen will, die jedoch gewiß nicht schlechter ist, als die Schreibweise der slowenischen Blätter. Das, hohes Haus, war eigentlich nur eine nebensächliche Bemerkung, und ich glaube auch, daß Herr Abgeordneter Dr. Lampe meinen bisherigen Wünschen seinerzeit dadurch Rechnung tragen wird, daß er Gottschee mehr berücksichtigt und das er mir die Schuld für die Schreibweise der Presse nicht in die Schuhe schiebt. Ich möchte nur noch zwei Sachen erwähnen, die von größerer Bedeutung sind. Das ist erstens die Marianische Kongregation und dann die Elektrizitätswerke. Was die erste Frage anbelangt, so habe ich gar nicht bemerkt, daß die Subvention an den Verein der Mittelschüler in Gottschee im Voranschläge gestrichen worden ist. Darauf bin ich erst vom Herrn Berichterstatter aufmerksam gemacht worden. Ich trage deswegen niemandem etwas Böses nach, es handelt s,ich ja nur um 1000 K. Das ist kein Unglück. Aber etwas anderes ist es, wie diese Frage hier angeschnitten wurde. Der Herr Berichterstatter stellte sich auf den Standpunkt, dieser Verein habe sich eine große Ungerechtigkeit zuschulden kommen lassen. Hoher Landtag! Da muß ich vor allem bemerken, daß dieser Unterstützungsverein ein Privatverein ist und daß dieser Verein natürlich Unterstützungen geben kann, wem er will und diesbezüglich auch nicht zur Verantwortung gezogen werden kann. Allerdings kann auch der Landesausschuß einem Vereine Geld geben oder nicht. Etwas anderes ist die prinzipielle Frage. Es ist richtig und ich habe es aus den Zeitungen entnommen, daß bei der Staatsanwaltschaft in Rudolfswert gegen diese Marianische Kongregation eine Anzeige eingebracht worden ist, und zwar eine nicht unmotivierte. Eine Entscheidung des obersten Gerichtshofes lautet nämlich dahin, daß eine Marianische Kongregation wie jeder andere Verein zur Erreichung eines bestimmten Zweckes ein Mitgliederverzeichnis zu führen hat und unter das Vereinsgesetz fällt. Ich gebe auch zu, daß die Staatsanwalt* Schaft in Rudolfswert die erwähnte Anzeige 37 zur Seite gelegt und deswegen keine Kulturfrage aufgeworfen hat. (Nemir na levi — Unruhe links.) Wenn die Frage schon angeschnitten ist, so reden wir uns darüber aus. Heute ist . im Unterrichtsministerium eine Strömung, welche die Marianischen Kongregationen nicht als Vereine angesehen wissen will. Wenn eine andere Strömung kommt, so können wir es wieder erleben, daß das Ministerium die oberstgerichtliche Entscheidung anwendet. Gegen die Kongregation selbst waltet ja kein Anstand ob. Sie ist gerade so berechtigt wie jeder andere Verein, nur muß sie sich auch, wie jeder andere Verein, dem Vereinsgesetze fügen und der Behörde ihre Mitglieder anmelden. Um etwas anderes hat es sich bei der Anzeige nicht gehandelt, sondern nur um die Nichtbeobachtung des Vereinsgesetzes. (Klic na levi — Ruf links: »Navadna hudo-bija!« —■ Abgeordneter — Poslanec Dr. Zajec: »Christenverfolgung!«) Im schlimmsten Falle wäre der Betreffende wegen Überschreitung des Vereinsgesetzes zu 5 K Geldbuße verurteilt worden. Nun aber etwas anderes! Ich stehe auf dem Standpunkte, daß die Marianische Kongregation gerade so ein Verein ist, wie jeder andere. (Poslanec — Abgeordneter Professor Jarc: »Sevedal«) Gewiß hat jeder Religionslehrer an einer Mittelschule das Recht, sich zweckentsprechender Mittel zu bedienen, um seine Schüler an sich heranzuziehen und sie in seinem Geiste heranzubilden. Das steht ihm vollkommen frei. Jeder Professor kann mit den Buben spazieren gehen und ihnen Privatvorträge halten, soviel er will. Das aber, was schon dem Namen nach unter der Marianischen Kongregation verstanden wird, ist eine Vereinigung der Mittelschüler, die einem Vereine aufs Haar gleichkommt, nachdem Versammlungen stattfinden, Gelöbnisse abgelegt und Mitgliederverzeichnisse geführt werden. Wenn dies nicht der Fall wäre, so wäre es auch nicht notwendig, sich zu einer Vereinigung zusammenzutun. Diese Vereinigung ist ein Verein, hat einen bestimmten Zweck im Auge und schon daraus ersieht man, daß die Schulbehörden, nachdem Vereine unter Mittelschülern verboten sind, vollkommen im Rechte waren, wenn sie sich auf den Standpunkt stellten, daß Kongregationen ohne behördliche Bewilligung nicht gestattet sind. Zum mindesten ist das eine offene Frage und. ist es ganz unberechtigt, wenn man jemandem daraus einen Vorwurf macht, daß er diesen Standpunkt vertritt. (Nemir na levi — Unruhe links.) Deželni glavar (pozvoni — das Glockenzeichen gebend): Poslanec gospod dr. Eger ima besedo! Abgeordneter Dr. Eger (nadaljuje — fortfahrend): Schließlich komme ich auch auf das eigentliche Gebiet des Herrn Vorredners, und das ist die elektrische Anlage des Landes. Hohes Haus! Trotz meiner letzten Apo-strophierung haben wir auch heute nichts Genaues darüber vernommen. Herr Dr. Lampe hat nur die Bemerkung vorgebracht, daß 8000 bis 10.000 HP. abgesetzt werden an . Personen und Gesellschaften, deren Namen er nicht namhaft machen könne, und daß er nicht in der Lage sei, einen näheren Bericht zu erstatten. Mich hat das nicht befriedigt. Bei der letzten Debatte über die Elektrizitätswerke im Herbste 1910, also beinahe vor anderthalb Jahren, hat es schon geheißen, der Landesausschuß habe der politischen Behörde bereits ein Projekt vorgelegt. Darum ist es nicht abzusehen, warum dem Landtage jetzt ein. Geheimnis daraus gemacht werden soll, was der Landesausschuß schon der politischen Behörde zur Kommissionierung vör-gelegt hat. Noch weniger erklärlich ist es, warum man ein Geheimnis daraus macht, was für ein Werk gebaut werden soll und wieviel H. P. wir zur Verfügung haben sollen. Ich mache dem Herrn Abgeordneten Dr. Lampe ohneweiters die Konzession, daß er die Adressen derjenigen, die sich um die Pferdekräfte interessieren, für sich behält und auch die Preise nicht zu nennen braucht, welche sie dafür bieten; aber was man ohne Geheimtuerei mitteilen kann, das soll der Landesausschuß dem Landtage mitteilen und sagen: Dieses Projekt ist ausgearbeitet worden und an dieser Stelle werden wir es bauen; es ist der Bezirkshauptmannschaft vorgelegt worden, nach dem Kostenvoranschlage wird es so viel kosten und das Werk wird so viel H. P. produzieren; bei voller Ausnützung der H. P. haben wir diesen Erfolg zu verzeichnen und das Land wird nicht daraufzahlen müssen. Da ist eine Geheimtuerei nicht am Platze, sondern es ist eine Pflicht des Landesausschusses, dem Hause insoweit Vertrauen entgegenzubringen, daß er ihm über diese Fragen die nötige Klarheit verschafft. Zum Beweise, daß ich mit meiner Behauptung im Rechte bin, möchte ich nur folgendes Vorbringen: Nehmen wir den Fall an, daß wir keine Landesfonds hätten —■ das ist ja ganz leicht möglich — und Herr Abgeordneter Dr. Lampe wollte sein Werk ohne Bewilligung des Landtages zur Durchführung bringen! Heute hat er ja einen vollen Sack, die Fonds, wo er hineingreifen kann. Wenn aber kein Geld vorhanden wäre, so wäre er gezwungen, an den Landtag heranzutreten und zu sagen: Ich brauche Kredit und bitte, m,ir denselben zu bewilligen! Es kann ja Vorkommen, daß der Kredit auch überschritten ist und nicht reicht. Ganz ungehörig ist es jedoch, wenn an der Ausführung von Wasseranlagen ohne Bewilligung des Landtages gearbeitet wird und Fonds, die für andere Zwecke bestimmt sind, angegriffen werden. Ich wundere mich, daß der hohe Landtag da nicht wie ein Mann auftritt für sein Recht. Er hat ja nicht nur das Recht, die Abrechnungen zu prüfen, sondern auch das Recht, die nötigen Kredite zu gewähren. Ich appelliere nochmals an das hohe Haus, gegen das hier beobachtete Vorgehen des Landesausschusses Stellung zu nehmen und entschieden zu verlangen, daß er uns einen klaren Bericht erstattet, nicht darüber, wohin die Wasserkräfte verkauft werden sollen, sondern über das, was projektiert ist, wie die Rentabilitätsrechnung lautet, und daß er diejenigen Kredite beansprucht; die hiebei notwendig sind, nicht aber Geld ausgibt, bevor ein Kredit bewilligt worden ist. (Odobravanje na desni — Beifall rechts.) Deželni glavar: Besedo ima sedaj »pro«-govornik gospod poslanec dr. Pegan. Poslanec dr. Pegan; Visoka zbornica! Potem, ko smo v tej debati slišali razne stvari iz proračuna Zadružne zveze ljubljanske, dovolite tudi meni, da jaz sedaj govorim, oziroma odgovorim na neko trditev gospoda tovariša Gangla, ki je očital deželnemu odboru brutalnost ali krivico pri postopanju zaradi Koba-love kleti v Idriji. Gospoda moja, enkrat je vendar treba, da se javno razgovorimo o tej Kobalovi kleti. Sicer sama na sebi ta zadeva ni toliko zanimiva, vendar naj pa zbornica in vsa javnost izve, kako je s to stvarjo, ker smo po prepričanju poslanca Gangla mi krivi, da se je morala njegova klet podreti. Silno veliko se je govorilo in pisalo o preganjanju in persekucijah, katere baje deželni odbor izvršuje proti napredni Idriji! Mislim pa, gospodje, da H bilo boljše, če bi molčali o persekucijah dp-zflnega odbora, ker bi mi lahko veliko govo-rili' o persekucijah, katere uganjajo druga oblastva v imenu liberalizma proti našim pristašem. Tako je na primer državno pravdni-stvo preganjalo uradnike deželnega odbora zaradi izdajanja glasovnic občinam, ker se to dopade raznim liberalcem. Tako se je preganjalo našega tovariša Lavrenčiča zaradi pregreška zoper volilno svobodo (Poslanec -Abgeordneter Lavrenčič: »Je bilo vse popolnoma izmišljeno!«), kar je bilo vse popolnoma izmišljeno, in to, gospodje, so storile vaše ovadbe. Sedaj pa p Kobalovi kleti! Zgradba te kleti je bila Kobalu dovoljena z odlokom ždpanstva v Idriji z dne 28. marca 1910. Proti tej odločbi županstva sta se dve sosedinji pritožili. Če je bila pritožba opravičena ali ne, to je druga stvar, ki jo imajo razsojati instance, toda pritožili sta se, in klet se ne bi smela začeti graditi, dokler dovoljenje županstva ni pravo-močno postalo. § 11. stavbnega reda pravi, da dokler ne dobi stavbna privolitev pravne veljavnosti, se stavba začeti ne sme. Tako veleva prvi odstavek § 11. Sosedinji sta se pritožili na občinski: odbor, ki je v svoji seji dne 29. aprila potrdil stavbno dovoljenje, izdano po županstvu. Dne 11. maja, torej pravočasno, sta se pa ženski pritožili na deželni odbor. Pritožba je bila pravočasno in pravilno vložena,, toda kljub temu je Alojzij Kobal začel s svojo stavbo; Dne 13. maja sta bili pritožnici v. Ljubljani pri deželnem odboru in rekli: »Ja, za božjo voljo, nama je bilo rečeno, da po stavbnem redu Kobal ne, sme zidati, a on pa vendar le naprej zida.« Ženskama sem takoj rekel, da je v Idriji še vedno stari režim, in da so. tam še vedno ljudje,;-ki nikdar nečejo vedeti, da so instance in oblasti nad njimi. Zato je še tisti’ dan šel ukaz deželnega odbora na županstvo v Idriji, naj Kobalu nadaljevanje stavbe prepove. Drugi dan je prišlo poročilo županstva v Idriji, kjer pravi županstvo, da je Kobala že prej opozorilo na to, da he sme pričeti z zgradbo, dokler ni postalo stavbno dovoljenje pravo-močno, da je pa Kobal navzlic temu z zgradbo pričel, češ da prevzame sam vso odg o v, ornost. To je bilo poročilo županstva. (Poslanec — Abgeordneter Gangl: »Prošnja za odlog!«) Takrat še, ni bilo nobene prošnje za odlog, ta je prišla šele takrat, ko je bila stavba že dograjena. Tako je bil Kobal zopet opozorjen dne 17. maja, naj ne nadaljuje z zgradbo,;jn županstvu se je ukazalo,, naj postopa v zmislu § 96. stavbnega reda, ki pravi, da se mora stavba,*, započeta zoper predpise §§ 11. in 96. ob stroških in nevarnosti stavbnega gospodarja podreti. To je bila druga opozoritev. Tretja opozoritev je izšla dne 25. maja, in sicer ena pismeno, ena pa brzojavno. Četrta opozoritev je bila odposlana dne 7. junija in peta dne 8. junija. Potem je šele prišel odgovor od županstva, ki pravi (bere — liest),: »Ge Kobal stavi dalje, gradi 37* popolnoma na svojo lastno odgovornost in v slučaju, da se proti pričakovanju izpremeni stavbno dovoljenje, bo tedaj imel zgolj in edinole Kobal škodo.« Gospodje, tako se ne dela nasproti oblasti! (Medklici na levi in v središču — Zwischenrufe links und im Zentrum.) Deželni glavar (pozvoni — das Glockenzeichen gebend): Prosim za mir! Gospod poslanec dr. Pegan ima besedo! Poslanec dr. Pegan (nadaljuje — fortfahrend): Šesti opomin je izšel dne 30. avgusta, toda tudi ta ni nič zalegel. Visoka zbornica, deželni odbor se mora vendar v vsakem trenotku zavedati, da je oblast in da ne more trpeti, da bi se mu upal že vsak posameznik upirati, namesto da bi prišel s prošnjo in tako izkušal doseči, kar želi. Ko je,izdal deželni odbor kot tretja instanca svojo razsodbo, je imel Kobal svojo stavbo že dograjeno, medtem ko bi jo postavno niti začeti ne bi smel. Deželni odbor bi se globoko ponižal pred Kobalom in idrijskimi mogotci, če bi bil odnehal od svoje zahteve in bi ne bil varoval svoje avtoritete. Gospodje, da bo že enkrat konec večnega jadikovanja, kakor da bi bil deželni odbor kriv podiranja Kobalove kleti, izjavljam, da je to zahtevala avtoriteta deželnega odbora in da je avtoriteta deželnega odbora gotovo več vredna, kakor pa Kobalova klet. (Klici na levi — Rufe links: »Tako je!« — Poslanec Abgeordneter Gangl: »Kaj pa eksistenca!«) O eksistencah ni govora in Kobal bo ravno tako eksistiral, kakor je doslej. Red v dežefi je visoko nad eksistenco posameznika ! Gospodje, kakšnega prepričanja je Kobal o tem, zakaj se mu je klet podrla, to naj vam pojasnijo sledeče njegove besede. Dne 21. januarja 1911 je prišla na deželni odbor ,pod št. 1403 vloga Alojzija Kobala, ki pravi (bere -L liest): »Da se je klet nepostavno zidala, nisem kriv jaz, marveč druge osebe, v prvi vrsti župan sam (Klici na levi — Rufe links: »Čujte, čujte!«), kajti ko se je delo v drugič nadaljevalo, mene še doma ni bilo, bil sem v Istriji po kupčiji, in vzlic temu je župan visoki deželni odbor napačno informiral in poročal, da se vkljub prepovedi nadaljuje stavba. Ko sem jaz domov prišel, bilo je delo že dokončano.« (Poslanec — Abgeordneter Jaklič: »Kobal naj župana prime!«) Mislim, gospod kolega Gangl, da boste sedaj o Kobalovi kleti pač enkrat molčali. Tukaj je Kobalova vloga, iz katere se lahko prepričate, da je kriv škode župan, ki je deželni odbor napačno informiral. (Poslanec — Abgeordneter Gangl: »Izvrstno!«) Gospodje, če že toliko časa o taki, stvari govorite, potem moram povedati enkrat resnico! Govorili ste tudi o ljubezni deželnega odbora do idrijskega mesta. Mirno lahko trdim, da ima deželni odbor, kakor za celo deželo, tako tudi za Idrijo srce. A v Idriji ne pomaga pri nekaterih gospodih nikdar nobena pametna beseda, kajti ti gospodje mislijo, da morajo vsako stvar preobrniti, in če deželni odbor reče a, pravijo ti gospodje ne a, ampak b, in če bi imel deželni odbor tudi stokrat prav. Da boste izvedeli, kako sodijo o idrijskih razmerah socialni demokratje, naj omenjam, da je bil pri meni gospod Strauss, sedanji župan v Idriji in zastopnik socialnih demokratov, ter me je vprašal za svet v. nekem slučaju. Rekel šem mu: Gospod župan,, tako in tako naredite, pa bo vse šlo! Nato mi je župan odgovoril: Ja, dobro! Jaz razumem to stvar in moji somišljeniki so s tem zadovoljni! Torej on in njegovi somišljeniki so zadovoljni! Pride pa mednje kot diabolus ro^ae človek, ki sliši na isto ime kakor jaz, in pravi: Pritožiti se moramo na upravno sodišče, ne zoper odločbo deželnega odbora, ampak zoper pouk deželnega odbora. (Poslanec — Abgeordneter Jarc: »Lep notar «) Tö je meni gospod župan v Idriji sam povedal. Nadalje mi je tudi rekel, da je on hotel to in to stvar tako in tako narediti, *pa je prišel notar in rekel, da tega ne sme. Z obžalovanjem sem moral konštatirati, da Straussa nimam za župana v Idriji, ampak njegovega tajnika in pa notarja! Povem vam lahko, da dokler bosta ta dva županoVala, jn dokler bosta hotela z glavo skozi zid, bo deželni odbor tako trd zid, da si bosta tudi ta dva župana razbila ob njem svoji glavi! (Živahno odobravanje in ploskanje na levi — Lebhafter Beifall und Händeklatschen links;) Deželni glavar: K besedi se je dalje oglasil gospod, poslanec dr. Triller, in sicer »contra«. Poslanec dr. Triller: Gospod pro-govornik dr. Lampe je nagla-šal, da nebroj besedi v splošnih debatah nima veliko praktičnega pomena, ter je vsled tega vabil, da naj se na podlagi številk udeležimo specialne debate o deželnem proračunu. V prvem stavku ima gospod dr. Lampe prav. Tudi jaz na zveneče besede, katere padajo v tej zbornici, ne polagam velike važnosti in zaraditega se odpovem tudi vsaki repliki na izvajanja gospoda progovornika, akoravno prav rad priznam, da so se izvajanja tovariša dr. Lampeta glede parlamentarne oblike in dostojnosti blagodejno razlikovala od uvodnih besedi gospoda poročevalca dr.. Kreka, s katerimi je na tak nezaslišan način brez vsake potrebe insultiral narodnonapredno stranko. Kar se pa tiče povabila gospoda tovariša dr. Lampeta, naj se udeležimo specialne debate, se temu povabilu ne moremo odzvati. Gospod dr. Lampe je prezrl nekaj, namreč to, da se je v splošni debati od strani progovornikov govorilo sicer de omnibus rebus et quibusdam aliis, da se pa nobeden ni dotaknil onih številk, katere sta predočila s tovarišem Lenarčičem in s katerimi sva dokazala kvarne posledice gospodarstva večine za celo deželo Kranjsko. Seveda se bo reklo, da se bo gospod poročevalec dotakn.il teh številk — gospod tovariš dr. Žitnik ni niti ene številke ovrgel, ker so neovrgljive; «i če bi gospod poročevalec skušal to storiti, tedaj bi bilo to le znak slabe vesti večine, zakaj gospod poročevalec, ki ima po poslovniku zadnjo besedo, lahko govori, kar hoče, ker mu potem ne more nihče več ugovarjati. V znak protesta zoper tiste žalitve, s katerimi je uvedel gospod poročevalec generalno debato, v znak protesta zoper to postopanje se specialne debate ne bomo udeležili, vzdržujemo se je tem lažje, ker vemo in ker smo se v stotero specialnih debatah v tej zbornici prepričali, da ob trdi skali vaše strankarske discipline — da ne rabim ostrejše besede — kakor krogla od kamna odlete vsi argumenti pameti in logike. Mi smo neštetokrat tukaj v interesu'tiste sirote, tistega trpina, ki se zove narodnonapredni volilec, stavili v specialnih debatah nešteto predlogov, toda niti z enim nismo zmagali in naj je bil dotični predlog šfe tako pravičen in utemeljen. Ako se torej v tem momentu v znak protesta zoper postopanje večine odstranimo iz te zbornice, potem smo odgovorni za to edino svojim naprednim volilcem ,in ti nam bodo pritrdili. (Živahno odobravanje in ploskanje v središču Lebhafter Beifall und Händeklatschen im Zentrum.) Deželni glavar: K besedi pride »pro«-govornik gospod poslanec grof Barbo. Abgeordneter Graf Barbo: Ich werde die Geduld des hohen Hauses nur sehr kurze Zeit in Anspruch nehmen, da ich mich nur zum Worte gemeldet habe, um auf eine Bemerkung des sehr geehrten Herrn Dr. Lampe, welcher sonst in sehr liebenswürdiger Weise gegen mich polemisierte, zu erwidern. Herr Dr. Lampe hat erwähnt, daß die Landwirtschaftsfiliale Gottschee in einem Jahre 26.000 K Subvention erhalten hätte. Schon Herr Dr. Eger ha.t darauf reagiert; ich muß aber auch Herrn Dr. Eger berichtigen. Er hat gesagt, die Subvention mache nur 800 Kronen aus; das ist aber auch nicht richtig. Im Jahre 1910 hat die Filiale allerdings vom Landesausschusse eine Subvention von 800 K bekommen, im Jahre 1911 jedoch nicht. In diesem letzteren Jahre bekam sie nur eine Zwecksubvention zum Ankäufe von Fichtenpflanzen, und zwar 600 K. Ich weiß nicht, wie LIerr Dr. Lampe überhaupt zu dieser Summe von 26.000 K gekommen ist, da meines Wissens die Beiträge, welche die Filiale vom Staate, von der Südmark und vom Fürsten Auersperg bekommt, zusammen nicht so viel ausmachen ; vom Lande aber bekam die Filiale eine Subvention im Höchstausmaße von nur 800 K im Jahre 1910. Und das ist keine Filiale im eigentlichen Sinne des Wortes, sondern ein Filial-verband, welchèm 12 bis 14 Filialen unterstehen. Nachdem wir schon beim Budget sind, so möchte ich noch auf einige weitere Bemerkungen des H,errn Dr. Lampe reagieren. Er hat gesagt, daß die Subventionen nicht gleichmäßig verteilt weiden und daß beispielsweise der Steiner Bezirk mehr bekommt als Gottschee, und hat als Grund angegeben, daß eben solche Gegenden, welche näher beim Zentrum liegen, welche bessere Verkehrsmittel haben und zugänglicher sind, daß diese Gegenden eben auch mehr Subventionen, z. B. für Stallbauten bekommen. Das gebe ich zu, denn dort sind die Leute gewiß auch rühriger und bringen viel mehr Gesuche ein als Leute aus anderen Gegenden. Aber jedenfalls ist das eben ein Beweis dafür, daß man in Gottschee mehr für Straßen Lun soll. Gottschee ist durch Jahrzehnte vernachlässigt worden und umso dringender ist es, daß man jetzt das Versäumte nachholt. Ich habe auch konstatiert, daß im Jahre 1911 diesbezüglich eine kleine Besserung zu bemerken ist, und möchte nur wünschen, daß dr Fortschritt von 1911 andauert, damit man das lange Versäumte endlich einmal nachholt und auch in Gottschee ordentliche Verkehrswege schafft. Weiters hat sich Herr Dr. Lampe gegen eine Bemerkung meinerseits gekehrt, hat mich aber dabei falsch verstanden. Er hat gemeint, daß ich mich über die Majorisierung beschwert habe. Das habe ich nicht getan. Eine Majorisierung ist ja selbstverständlich in politischen Dingen. Aber ich habe nur gesagt, es wäre ganz verfehlt, wollte man auch in wirtschaftlichen Dingen, wo ein einiges Vorgehen möglich ist, sich auf den Justamentstand- punkt der Majorität stellen und in der Majorität selbst majorisieren. Es ist doch richtig und ganz selbstverständlich, daß in wirtschaftlichen Fragen auch innerhalb einer Partei verschiedene Meinungen herrschen können. Ich will an einem Beispiel zeigen, daß es bei uns in dieser Beziehung nicht gerade so ist, wie in der Majorität dieses hohen Hauses. Es war im vorigen Jahre bei der Abstimmung wegen der elektrischen Anlagen. Sie haben trotz der gegenteiligen Meinung wenigstens eines, einzigen geschlossen dafür gestimmt. Bei uns haben wir die Abstimmung freigegeben, weil wir uns gesagt haben, daß das eine rein wirtschaftliche Angelegenheit ist, bei welcher jeder nach seiner Überzeugung stimmen kann. Dieser Vergleich hat also nicht gehalten. Weiters hat der Herr Dr. Lampe noch eine Bemerkung gemacht und gesagt, daß unser Klub nicht ein Vertreter des Großgrundbesitzes, sondern nach seinem Auftreten ein Vertreter des kampflustigen deutschen Radikalismus sei. Wieso er zu dieser Behauptung kommt, ist mir ganz unfaßlich und ich glaube nicht, daß er auch nur irgendeinen Beweis dafür anzuführen in der Lage wäre, aber das zeigt mir eines, nämlich daß sich auch Herr Dr. Lampe, der doch ein gewiegter Politiker ist, durch Schlagworte slowenischer Blätter beeinflussen läßt, die sie immer ins Volk hineinwerfen,. nur um Haß gegen den Großgrundbesitz zu erregen. Ich glaube, Herr Dr. Lampe würde auch gut daran tun, wenn er weniger auf die Zeitungen geben würde. (Odobravanje na desni — Beifall rechts.) Deželni glavar: K besedi pride sedaj »pro«-govomik gospod poslanec dr. Lampe. Poslanec dr. Lampe: Visoka zbornica! Dovoljeno naj mi bo samo nekaj kratkih opazk oziroma stvarnih popravkov. Najprej hočem odgovoriti na izvajanja gospoda poslanca dr. Egra glede električnih naprav. Sedaj so znanstveno preiskane vodne moči in na podlagi teh znanstvenih raziskavanj snujemo svoje projekte. Prosil je deželni odbor za koncesijo za napravo električne naprave na Završnici in za Globoko pri Radovljici, in ravnokar je predložen projekt za napravo pri Medvodah. To smo storili na podlagi pooblastila deželnega zbora. Dela pri Završnici smo pospešili, ker smo porabili minerje, ki čakajo na zgradbo Belokranjske železnice in ti so nam napravili predor v akordu za 43.000 K. S tem, kar bo še treba napraviti v rovu, ne bo presegalo delo skupaj vsote 100.000 K, dasi je bil proračun na 270.000 K; tako da bo dežela dobila pri tem delu poldrugi stotisoč kron. Toliko poročam sedaj, natančnejše poročilo boste pa gospodje že še dobili. Kar se tiče kredita za projekte, bomo izhajali z dovoljenim kreditom 50.000 K, ker plača železniško ministrstvo polovico stroškov ža te projekte, in ko bo prišel obračun o teh delih, tedaj bo imela zbornica čisto jasne številke. Kar se tiče Marijinih kongregacij, je treba izreči popolnoma jasno besedo. Nas boli to, da se v verske razmere katoličanov neprenehoma vtikajo ljudje, ki niso v to poklicani. Verske vaje šo nekaj cerkvenega in tukaj ne priznavamo nobene druge avtoritete, kakor cerkveno. Ako so cerkvene vaje osnovane kot verske bratovščine, tudi ne spadajo pod nobeno drugo kompetenco, kakor pod cerkveno. To priznava tudi društveni zakon, kateri kongregacije izrečno izvzema. Nas katoličane žali to, da, ko se mi nikdar ne vtikamo v notranje razmere drugih verskih družb, se drugi ljudje neprenehoma vtikajo v naše verske zadeve. Ali še je že kdaj slišalo,, da bi se kdo od katoliške strani vtikal v verske razmere judov, protestantov ali moha-medancev! Ako protestanti izvršujejo svoje verske dolžnosti, nobenemu katoličanu niti na misel ne pride, da bi protestante zaradi izvrševanja dolžnosti zasmehoval, ali pa, da bi jim hotel ukazovati, kako naj jih izvršujejo. Pri nas je pa to žalibog drugače. Nas hočejo drugoverci učiti, kaj moramo verovati. Tega mi ne moremo trpeti, in zaraditega je popolnoma prav, da se to vprašanje razpravlja tukaj v tej zbornici, da lahko povemo svoje misli. Mi pustimo vse drugoverce pri miru, da izvršujejo po svoji vesti svoje verske dolžnosti, in zato si tudi mi katoličani v svojih notranjih verskih razmerah ne pustimo od nikogar nič ukazovati. (Živahno pritrjevanje in ploskanje na levi — Lebhafte Zustimmung und Händeklatschen links.) Jaz bi le želel, da bi tudi oni, ki imajo vzgojo naše mladine v rokah, znali respektirati katoliško prepričanje in vest te mladine. Mi moramo odločno protestirati proti temu, da bi ljudje drugega vero-izpovedanja ali ljudje, ki so odpadli od katoliške vere, preganjali našo šolsko mladino zaradi tega, če izpolnuje svoje verske dolžnosti. To velja za kočevsko gimnazijo, velja pa tudi za ljubljanske gimnazije. Opravičeni smo, da se to vprašanje razpravlja v deželnem zboru, in ker ima deželni za-stöp tudi v deželnem šolskem svetu svoje zastopstvo, bomo tudi tam v tej zadevi spregovorili resno besedo. (Živahno odobravanje in ploskanje na levi — Lebhafter Beifall und Händeklatschen links.) Deželni glavar: K besedi se je nadalje oglasil in sicer „contra“ gospod poslanec Gangl. Poslanec Gangl: Visoka zbornica! Dovoljeno mi bodi izprego-voriti samo par kratkih besed na izvajanja gospoda predgovornika dr. Pegana, da se spravi enkrat zadeva glede Kobalove kleti v red. Jaz sem že danes v svojem govoru v splošni razpravi imel priliko razložiti to zadevo, pa sem tudi tedaj, ko sem vložil nujni predlog glede te kleti, izkušal prepričati večino te zbornice, da bi bilo primerno, da se da odloku deželnega odbora odložilna moč, in da se ne prične prej s podiranjem ' te kleti, dokler ne pride razsodba upravnega sodišča. Jaz še danes trdim, da je bila glavna napaka ta, da deželni odbor, čuvajoč svojo avtoriteto, ni uvaževal mojih nasvetov in ni poslal v Idrijo strokovnjaka, ki bi se prepričal o tem, ali je podiranje potrebno ali ne. Deželni glavar (pozvoni — das Glockenzeichen gebend): Jaz moram vendar gospoda govornika opozoriti na to, da Kobalova klet nima absolutno nič opraviti z deželnim proračunom. Prosim, gospod govornik je že toliko govoril o tej kleti, da je res že skrajni čas, da se neha o tem govoriti. Prosim gospoda govornika, da opravi to stvar prav kratko. Poslanec Gangl (nadaljuje fortfahrend): Prosim, toliko svobode se bo pač tudi meni dovolilo, kakor prejšnjemu predgovorniku. Torej jaz samo na kratko konštatiram, da je po moji sodbi 3/4 Idrijčanov prepričanih, da se je storila napaka s tem, da takrat deželni odbor ni poslal strokovnjaka, ki bi se prepričal, kakšen je stvarni položaj. Nič drugega ne konštatiram. Na drugi strani pa tudi poudarjam, da je doslej pri deželnem odboru veljalo načelo, da se uvažuje mnenje samo enega ali nekaterih ljudi v Idriji, glede mnenja večine pa deželni odbor ni nikdar pokazal, da bi hotel tudi to nasprotno mnenje uvaževati. To so moje besede, ki sem jih smatral za potrebne, da jih izpregovorim ob tej priliki. Mislim pa, če si je ob Kobalovi kleti idrijski župan razbil svojo glavo, da tudi avtoriteta deželnega odbora v očeh idrijskega prebivalstva ni pridobila večje veljave, kakor jo je imela prej. (Živahno odobravanje in ploskanje v središču — Lebhafter Beifall nnd Händeklatschen im Zentrum.) Deželni glavar: Ker ni nihče več oglašen k besedi, je debata zaključena in ima sklepčno besedo gospod poročevalec. (Poslanci središča in desnice ostavijo dvorano.— Die Abgeordneten vom Zentrum und der Kochten verlassen den Sitzungssaal.) Poročevalec dr. Krek: Torej gospodje, jaz se bom dotaknil tistih srčnih želj gospodov od manjšine, da bi naj bil jaz poslušal tiste gospode, ki so govorili v tej debati. Seveda, to je moja reč. Jaz nisem kot poročevalec nič drugega dolžan, kakor zastopati tukaj v zbornici stališče deželnega odbora oziroma odseka in poslušam samo, kogar sam hočem, kogar pa nočem, tistega pa ne poslušam. In po tem načelu se tudi ravnam. Vendar se mi pa zdi prav in umestno, omeniti, da ne lovimo slepih miši pri tako resnih stvareh, kakor je deželni zbor in debata o deželnem proračunu. Tukaj čisto jasno priznavam, da taka generalna debata, taka splošna debata ni pravzaprav debata za zbornico, ampak debata za zunaj, debata za časopisje in za občinstvo, in če sem šel ven in sem zunaj ostal, sem pravzaprav markiral občinstvo, kateremu je bila ta generalna debata namenjena. (Živahna veselost na levi — Lebhafte Heiterkeit links.) Ko bi bil imel le količkaj upanja, pa pri enem ali drugem gospodu spremenim njegove nazore s tem, če poslušam njihove govore, bi bil prav rad postal na tem mestu, ampak, ker gospodje ne bodo nič spremenili’ na našem prepričanju, mi. pa na njihovem tudi ne, je vseeno, ali sem bil tukaj ali ne (Ponovljena živahna veselost na levi —j Erneute Lebhafte Heiterkeit links.) Gospodje so šli sedaj tudi ven. Naj gredo, kamor hočejo, naj poslušajo mene ali ne, meni na tem ni prav nič ležeče, ker uspeh današnje debate je bil že prej zagotovljen, kajti mi, kot večina, ki zaupamo deželnemu odboru, bomo glasovali za proračun, oni pa ne, in naj so notri ali pa zunaj. (Živahno pritrjevanje in veselost na levi — Lebhafte Zustimmung und Heiterkeit links.) Par opazk bi si pa vendar dovolil na nekatera izvajanja gospodov govornikov manjšine^ Nekaj teh izvajanj sem slišal iz ust svojih tovarišev, nekaj sem jih bral v našem listu in nekaj sem jih pa sam slišal. Gospodu grofu Barbotu, ki je ob koncu svojega govora rekel, da se stranke menjajo, ljudstvo bo pa ostalo, bi rekel samo to, prav bi bilo, če bi me gospod grof poslušal, da bo ljudstvo res ostalo, ampak ostale bodo tudi ljudske stranke, in to naj podčrta in naj potem izvaja konsekvence za se in za svojo stranko. Sicer pa je bilo tam in na oni plati toliko prorokovanja, da bi moj prijatelj Evgen lahko citiral Gotheja, ki pravi: „Prophete links, Prophete rechts, das Weltkind in der Mitte.“ Tega se pa skoro ne upam reči, komu bi prisodil to ime. Izmed posameznih trditev naj izvzamem to, da se je očitalo Zadružni zvezi, da bi stala na takem stališču, kakor Kočevska posojilnica, ako bije dežela ne subvencionirala. Mirno lahko rečem, da to ni res, kakor tudi ni res, da bi bila Zadružna zveza Gospodarski zvezi iz vseučiliškega zaklada kaj darovala, pač pa je res, da je imela Zadružna zveza letos zaradi teh papirjev 17.000 K kurzne izgube, in kolikor še ostane, to še daleko ne dosega tega, kar je Zadružna zveza efektivno napravila lastnega dobička. Številke, ki sojih ti gospodje navajali v svojih govorih o deželnem gospodarstvu, se jim zde tako interesantne, da bi radi imeli, da bi se mi posebej bavili s temi številkami, ki po njihovem mnenju odkrivajo silno veliko skrivnost. Gospodje, že zaraditega se ni treba baviti in se nečem baviti s temi številkami, ker so vse sestavljene na podlagi poročila deželnega, odbora in na podlagi teh številk stvari, katere so posebno imenitne, in iz teh številk se razvidi tudi pravi deficit. To stoji vse v poročilu deželnega odbora in kdor zna brati in to znamo vsi, to prav lahko ven dobi! S številkami .bi se moral pečati samo v tem slučaju, če bi bilo dokazano, da je kaka številka v računskem sklepu napačna, ali pa da kaka številka v proračunu pomenja kako korupcijo ali pa kako zapravljanje. Toda o teh stvareh se ni spregovorila nobena beseda, glede teh številk, ki so tukaj navedene, se ni slišala nobena taka kritika, in zaraditega je igranje s Številkami čisto brezpomembna igrača. Gospod dr. Eger mi je dvakrat razlagal, kaka krivica se mu godi steni, ker sem omenil, kako piše nemško časopisje o nas in sem izvajal iz tega svoje konsekvence. Jaz ne bom bral papirjev, ki jih imam tukaj, ker se mi ne zdi potrebno ponavljati tega, kar je znano vsemu svetu, toda materiala imam pa toliko, da bi potreboval par ur, ako bi hotel samo en del tega materiala prebrati. Tako piše na primer „Grazer Tagblatt“ z dne 30. januarja 1911, da je dobila Zadružna zveza večje državno posojilo, medtem ko v resnici ni dobila niti vinarja. (Poslanec —Abgeordneter Jarc: „Čujte,, čujte!“) Dne 4. aprila 1911.piše isti list, da Zadružna zveza vzdržuje v zvezi s Hrvaško družbo v Dalmaciji list, da plačuje urednika in da določa smer temu listu. Potem parkrat, tako na primer dne 9. marca 1911. piše list „Grazer Tagespost“, da je slovensko zadružništvo v najožji zvezi s polomom Koroške centralne zveze. To je vendar tako neumna laž, da si večje sploh misliti ne moremo. To so tako krute laži čez deželnega glavarja, da se mi ne zdi umestno, izgubljati o tem kake besede. Naj si gospodje tole sami pogledajo, če hočejo. Omenjam naj dalje, kako se piše o „Glavni posojilnici“, kako se polom „Glavne“ spravlja v zvezo z „Zadružno zvezo“. Tako piše na primer „Grazer Tagblatt“ z dne 4. aprila 1911 sledeče (bere — liest): „Der Abgeordnete Šušteršič, welcher wiederholt bei den Ressortministern in der Angelegenheit vorgesprochen hat, besaß seitens der Regierung bereits Zusagen (!?) hinsichtlich einer staatlichen Hilfe, welche der in Notlage geratenen slowenischen Vorschußkasse ermöglicht hätte, bei Wiener Banken noch eine spezielle Unterstützung zu finden.“ Nobene besede ni res na tem. In na koncu: „Es wird gut sein, in der Wahlbewegung die Herren Kandidaten auf diese Machenschaften der Regierung mit Herrn Šušteršič nachdrücklich aufmerksam zu machen. Die Regierung hat über die Verwendung der Steuergelder Rechenschaft; abzulegen. Es wäre ja auch eine blutige Ironie, wenn die Regierung ihr Ansehen,, daß ihr nicht zumindest durch die Unterstützung der deutschfreiheitlichen Parteien zukommt, zu Gunsten der Slowenen und ihrer Vorstöße gegen die Deutschen in die Wagschale zu werfen sich erdreistete!“ Torej čemu dokazov v tej stvari. Potrebno se mi pa vendar zdi, da nekoliko osvetlim to čudno logiko gospoda dr. Egera, s katero dokazuje, da se ne smem ozirati na časopisje, da ne smem pustiti vplivati časopisja na svoja izvajanja ih da ne smem citirati nemških listov, Gospodje, zakaj se je pa šlo pri tem, ko je bilo treba meni s tem orožjem priti na dan. Šlo se je za to, ali naj deželni zbor glede Kočevske posojilnice kaj ukrene ali ne, in edini argument, ki sem ga navedel prej v finančnem odseku, je bil tale': Gospodje, mi vemo, kako se bojujejo nemški nacionalci proti nam in kako vsak propad kakega slovenskega denarnega zavoda izrabljajo v svojem časopisju na škodo slovenskemu zadružništvu. Iz tega sem izvajal, da zahteva splošna korist, da v tem vprašanju mi kaj ukrenemo, in da sem dokazal, da je to res treba, sem citiral te liste. To ni noben vpliv teh listov na me, ampak žalibog na nemško javnost, katera nas sodi po teh listih. Ako hoče gospod dr. Eger, da bi pisanje listov ne vplivalo na mnenje ljudstva, naj tega ne prične pri meni, kajti jaz sem v tem oziru precej zdrav, ampak naj poskrbi za to pri svojem nemškem občinstvu. Tako je, in zato so tudi 'vsa njegova izvajanja nelogična. To ne gre, mešati take stvari. Potem se je v tej debati tudi na dan spravilo, da se podpore dele enostransko. O tem je že govoril tovariš dr. Lampe in je rekel, da je nemogoče dajati podpore tam, kjer ni ljudstvo za to pripravljeno. Gospodje, jaz prihajam danes v kraj, ki je najbolj zanemarjen, to je v Belo Krajino. Tu živi ljudstvo v naturalnem gospodarstvu, živi še vedno tako, kakor je živelo pred 40 ali 50 leti. (Poslanec #5 Abgeordneter Jarc: „Tako je!“) In zato je treba, da se temu ljudstvu najprej pomaga. Preden pa moremo ž njim delati, kakor delamo v naprednih krajih, moramo to ljudstvo najprej vzgojiti in seveda je predvsem treba, da um preskrbimo potrebna prometna sredstva. Glede glavnega prometnega sredstva, to je železnice, je sedaj tudi v tem delu naše dežele preskrbljeno in brez dvoma je, da bo to ugodno vplivalo na ljudstvo tudi v izobraževalnem oziru. Iz tega ljudstva, kije silno nadarjeno, ki je, lahko rečem, najbolj nadarjeno v naši deželi, se bo dala dobiti velika kulturna potenca. Delati je treba, in delati ne branimo nikomur, tudi ne gospodi med kočevskimi Nemci, ampak izobraževalno delo se ne izraža v tem, da se brez opravičenosti budi v ljudeh naci- onalna strast in da se smatra kot edini znak izobrazbe, da tak nacionalni Kočevar zaničuje vse, kar ni nemško, in da vidi v vsem, kar je slovenskega, svojega sovražnika. (Klici na levi —- Rufe links: „Tako je!“) Na ta način se ljudstva ne vzgaja, in na ta način se ljudstvu sposobnosti za napredek dati ne more. Kar me pa vendarle veseli pri gospodu, poslancu dr. Egru, je pa to, da vsa njegova izvajanja kažejo, da je tukaj, kolikor se da iz njegovih besed sklepati, takorekoč indirektno priznal, da to, kar nemški listi pišejo, ni prav. To me veseli, kajti to je vendar nekak, četudi le majhen napredek. (Veselost na levi — Heiterkeit links.) Kar se tiče Marijinih kongregacij, bi pa bilo dobro, če bi se o tem nekoliko bolj obširno pogovorili. Seveda je stališče gospodov na desni tako, da če bi oni imeli moč v rokah, bi bili tako brutalni, kakor so brutalni tisti njihovi svetniki po drugih deželah, kakor je to že omenil tovariš dr. Lampe. (Poslanec — Abgeordneter Jarc: „Luč iz zapada!“) Mi se držimo zakona, in sicer § 3. lit. a, ki pravi, da društvenega zakona ni uporabljati na duhovne redove in na kongregacije (Poslanec — Abgeordneter Jaklič: „To je čisto jasno!“) in tudi ne na verske družbe sploh, ki se imajo soditi po zakonih in določilih, ki zanje veljajo. To je naša zakonita pravica, in za to zakonito pravico svojih katoliških sodeželanov se mi potegujemo, če se potegujemo za to, pravimo v tem, da morajo biti ravnopravni na naših gimnazijah tudi oni dijaki, ki so člani Marijinih družb, in če z vso odločnostjo zahtevamo, da se morajo varovati pravice teh naših dijakov tudi napram profesorjem in sicer tako varovati, da se osebe, ki se pregreše proti zakonu, primerno kaznujejo. (Burno pritrjevanje in ploskanje na levi — Stürmischer Beifall und Händeklatschen links.) Ravno glede Marijinih kongregacij na naših srednjih šolah je treba opozoriti tudi nato, kako se od liberalne strani vedno trdi, da je verouk na gimnazijah samo formalnega značaja in da bi moral verouk mladino samo vzgajati. V okviru obstoječega učnega načrta se s poukom vero-nauka res ne da veliko doseči, in če se hoče s poukom veronauka doseči vzgojni namen, je treba tudi organizacij za versko življenje. (Klici na levi — Rufe links: „Tako je!“) To je čisto jasno načelo, in vsak, kdor priznava, da je prav, ako se goji na srednjih šolah tudi vera, mora tudi priznati, da se brez takih organizacij za versko življenje vera na srednjih šolah sploh primerno gojiti ne more. Temu namenu služijo tudi Marijine kongregacije in zato jih mora vsak pedagog toplo pozdravljati, in jaz smatram, da je vsak, kdor tega ne prizna, obenem tudi nasprotnik državnega zakona, ker nasprotuje jasnim določilom državnih postav. Gospodje, čemu bi se še dalje mudili z onimi gospodi če jih ni tukaj in jim ni na tem nič ležeče, če se z njimi ukvarjamo. Toda saj se bomo o priliki še videli. Gospodje govorniki od manjšine so tudi nekaj govorili o strankarskem boju. Toda, gospodje, te vojske, kakor sem že rekel, se ne iz-vojskujejo v tej dvorani, ampak izvojskujejo se zunaj med živim gibanjem, zunaj med ljudstvom, ne pa v takih zaduhlih prostorih, kakor je deželna in državna zbornica. Te vojske, ti boji ne pomenijo nič, in zaraditega v zaupanju, da bo ogromna večina našega ljudstva krepkeje, kakor bi mi znali, da bo jasneje in definitivneje odgovorila na klevete, ki so še slišale proti deželnemu odboru, Vas, gospodje, prosim, da glasujete za prehod v nadrobno debato. (Burno odobravanje in ploskanje na levi — Stürmischer Beifall und Händeklatschen links.) Deželni glavar: Sedaj preidemo k glasovanju o prehodu v nadrobno razpravo. Prosim tisto gospodo, ki je za prehod v nadrobno razpravo, da izvoli vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Sprejeto in sedaj ise prične specialna debata, in sicer bom razdelil tvarino v osem specialnih debat, 1. specialno debato, obsegajočo I. in II. poglavje potrebščine v deželnem proračunu, 2. specialno debato, obsegajočo III. in IV. poglavje, 3. debato, obsegajočo V., poglavje, 4. specialno' debato obsegajočo' VI. poglavje, 5. debato, obsegajočo VII. poglavje, 6. debato, obsegajočo VIII. in IX. poglavje in 7. specialno debato, obsegajočo XII. poglavje. Vseh teh sedem specialnih debat se nanaša na potrebščino in 8. specialna debata bo potem obsegala pokritje in vse , nadaljnje predloge finančnega odseka. Tedaj preidemo v 1. specialno debato, obsegajočo I. in II. poglavje. Gospod poročevalec nima tukaj, ničesar omeniti in torej podam besedo' oglašenemu »pro«-govorniku gospodu poslancu dr. Peganu. Poslanec dr. Pegan.: Brez posebnega utemeljevanja stavim predlog, ki govori sam za^se in ki se glasi: »Deželnim poslancem se takoj po izdanju brezplačno pošilja deželni zakonik.« Deželni glavar: Ker nihče gospodov ni več oglašen k besedi, je debata zaključena. Ali želi gospod poročevalec besede? Poročevalec dr. Krek: Hvala! Deželni glavar: Tedaj glasujemo. Prosim tisto gospodo, katera hoče sprejeti j, in II. poglavje s potrebščino 481.826 K oziroma 119.107 K, da izvoli vstati! (Zgodi se — Geschieht.) 38 Sprejeto. Sedaj pride na vrsto resolucija gospoda poslanca dr. Pegana. Prosim gospode, ki se strinjajo s to resolucijo, da izvolijo vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Je tudi sprejeta. Prehajam k 2. specialni debati, obsegajoči III. in IV. poglavje. Gospod poročevalec nima ničesar omeniti. K besedi »pro« je oglasen gospod poslanec Hladnik. Prosim! Poslanec Hladnik: Visoka zbornica! Gospodje od narodnonapredne stranke so se iz te; visoke zbornice pri specialni debati odstranili. Zato pa hočem jaz ne ravno v njihovem imenu kot kritik ene postavke v proračunu nastopiti. V III. poglavju našega proračuna beremo pri točki javna varnost na strani 11: nastanitev orožništva na Kranjskem 58.500 K. To je znesek, ki se od leta do leta zvišuje, kajti računski zaključek 1.1910. nam kaže, da se je za nastanitev orožništva izdalo še samo 50.315 K 98 v. Ker dežela torej plačuje za orož-ništvo precejšnje zneske, zato ima dež. zastop pač tudi pravico, kritizirati orožništvo v naši deželi. Vem, da je to početje, kritizirati orožništvo, nekaj predrznega, saj se orožniki smatrajo za nedotakljive in nezmotljive in ni dolgo tega, kar mi je povedal neki urednik neliberalnega. časnika in izjavil, da se zoper orožništvo ne upa niti ene notice dati v list, kajti ako bi le količkaj zapisal zoper orožništvo, pride pred porotno sodnijo in če pride neliberalni urednik pred porotno sodnijo, ve, kaj ga čaka. Mislim, da je ravno v deželnem zboru, ker drugod se nikjer o tem govoriti ne sme, v časopisih ne, na javnih shodih tudi ne, da je ravno tukaj v deželnem zboru kraj, kjer naj se nekoliko pogovorimo' o tem faktorju v naši deželi, da se nekoliko osvetli terorizem, oholost in predrznost orožništva, (ki se dandanes razodeva nasproti S. L. S. (Poslanec - -Abgeordneter dr. Pegan: »Tako je!«) Kupil sem si nalašč zakone in določila, katera določajo postopanje orožnikov. V tej instrukciji berem v § 17, tode: Najbolj potrebna čednost orožnikov je nepodkupljivost in pa resničnost, in potem se še natančno našteva, kako še orožnik ne sme pustiti voditi ne po prijateljstvu, ne po sorodstvu, ampak voditi ga mora čista resnica. Hočem omeniti nekatere dogodke, kateri bodo osvetlili, kako malo se izpolnujejo ravno ta določila § 17. orožniške instrukcije, in kako se postopa na, deželi z zastopniki S. L, S. Na Dolenjskem je občina Cerklje. Tamkaj so lansko leto neki liberalni fantalini razbili pri društvenem domu, kjer zboruje slovensko katoliško izobraževalno društvo, okna in na streho razobesili neko sramotilno cunjo. To je bilo orožnikom naznanjeno, toda orožniki tega niti preiskati niso hoteli. (Poslanec — Abgeordneter dr. Lampet'»Čujte!«) Ravnotam se je pa zgodilo, da je v istem domu neki visokošolec priporočal ljudem, da naj za obmejno stražo delujejo s tem, da kupujejo cikorijo', vžigalice itd. v korist obmejnim Slovencem. Tamkaj je pa neki trgovec, ki je takoj šel k orožnikom in rekel: ta človek je napovedal zoper mene bojkot, in orožniki so uvedli 'obširno preiskavo, ;Češ, da je hotel dotičnega trgovca uničiti. (Poslanec — Abgeordneter dr. Lampe: »Čujte, čujte!«) Povem drug slučaj. V Mokronogu so bile občinske volitve, in za te občinske volitve je izdala S. L. S. letake. Jaz ne bom preiskoval tega, ali se je pravilno postopalo ali ne, ampak facit je bil, da so se letaki .izdajali in raznašali. Orožniki so izvedeli za te letake in so takoj uprizorili veliko gonjo, da bi zasledili tiste, ki so te letake raznašali. Nekemu dečku so zapretili, da‘ ga takoj aretirajo, ako! jim ne pove, kdo je.raz-našal letake, čeprav v predpisih o tem nič ne stoji. In ko so prišli k nekemu možu, ki je pristaš naše stranke, in ga izpraševali, kdo je raznašal letake S. L. S., jim je ta mož odgovoril: Tega ne vem, dobro mi je pa znano, kdo je raznašal Ribnikar j eve letake. Takrat so se pa orožniki obrnili in niso hoteli o tem nič slišati. (Veselost na levi — Heiterkeit links.) Dne 13. junija so bile: volitve v Trebelnem in k tem volitvam so prišli orožniki iz Mokronoga, da bi tam pazili na mir in red pri volitvah. Kar svet stoji, ¡se tamkaj še nikdar ni kalil mir in red, kajti ljudje tamkaj pravzaprav niso razdeljeni v dve stranki. Za orožniki sta ©e pa pripeljala dva mladoletna kolesarja iz Mokronoga in sta se takoj začela, dasi nista imela nobene pravice, v volitve vtikati. Ljudje so se opravičeno vpraševali in rekli, kaj pa imata ta dva človeka tukaj opraviti, in so popolnoma opravičeno zahtevali, da naj se odstranita, Orožnik ju je pa vzel v varstvo, dasi-ravno pravi določilo § 93. instrukcije, da se morajo ravno taki, ki so poglavitni povzročitelji kakega nemira, odstraniti. Toda orožnik je pa, kakor rečeno, vzel ta dva nemimeža v svoje varstvo, može pa, ki so zahtevali odstranitev teh dveh provzročiteljev nemira, je pa zapisal, in ti ljudje so imeli potem nepotrebna pota. Dva sta bila še celo zaprta, eden je pa plačal občutno kazen. (Poslanec ■— Abgeordneter dr. Pegan: »Zakaj, pa?!«)'Zato, ker so zahtevali, da se ta dva človeka odstranita. Eden občinskih volilcev je drugi dan rekel, da je orožnik enostransko postopal, in zaradi tega, ker je to rekel, jei bil 24 ur zaprt. (Poslanec —i Abgeordneter dr; Lampe: »Turške razmere« !) :Povem še en slučaj iz Krškega. V Krškem so se vršile občinske volitve dne 30. decembra. Tam so imeli v tisti hiši, kjer so se vršile volitve, pristaši liberalne stranke Svoj agitačni lokal. Ker so se torej, vršile na enem koncu hiše 'Občinske volitve, na drugem je pa bil agitačni lokal narodnonapredne stranke, je en volilec naše stranke opozoril na to orožnike' in rekel: Gospod orožnik, tukaj notri pristaši na-rodnonapredne stranke agitirajo, ljudem glasovnice trgajo in ljudi nekako morajo, da volijo v njihovem smislu. Toda orožnik je tega moža nahrulil in rekel: Kaj to meni mar! Ali imate kaj z menoj za zapovedovati? In ko' j;e šel dotični volilec v drug; lokal, kjer se je vršila občinska volitev, ga je orožnik nazaj potegnil in mu rekel: Vi nimate v tem lokalu nič opraviti, dasiravno mu je dotičnik povedal, da se hoče pri okrajnem glavarju pritožiti zoper napačno in protipostavno postopanje orožništva. V Veliki Dolini, se je vršil dne 28. maja javen volilni shod. Ta volilni shod je bil napovedan in vršil se je tisto uro, kakor je bil napovedan. Orožnik pa je naznanil okrajnemu glavarstvu, da se je shod vršil popoldne, dasiravno se je vršil zjutraj. In tako so morali dotični sklicatelji iz Ljubljane po krivdi orožnika iti k sodišču v Kostanjevico in so imeli zaradi tega nepotrebne stroške in sitnosti, čeprav so bili spoznani nekrivim. Med tem so imeli dne 5. junija nasprotniki shod na javnem prostoru, ki niti naznanjen ni bil, a vendar ni bilo nobenega zasledovanja. In ko je nekdo orožnika vprašal, zakaj te stvari ne raziskujejo, je rekel: To nas nič ne briga; dasiravno morajo orožniki po dotičnih inlstrukcijah paziti na to, kako se v takih slučajih postopa. Hočem opozarjati še na neko drugo' jako kočljivo točko pri našem orožništvu. Orožni-štvo ni postavljeno samo za to, da pazi na mir in red, ampak tudi za to, da vzgojno' vpliva na ¡ljudstvo. Toda resnično je dostikrat ravno nasprotno, namreč, da so orožniki dostikrat za pohujšanje ljudstva. § 11. njihove službene instrukcije, pravi, da je žandarju ali orožniku prepovedano v službi obiskovati ali hoditi v gostilno ali kavarno, da. bi tam pil ali se pa zabaval. Sedaj pa vprašam, gospodje, ali je prav, če mora občinski sluga, kadar mora paziti in preiskavati, ali so gostilne ob policijski uri zaprte ali ne, pa dobi tam orožnike, reči, če ima sploh dovolj odločnosti, gospodje, odstranite se, .sedaj je nastopila policijska ura in je Čas, da se gostilna zapre. In velikokrat s!e zgodi', da so ravno orožniki zadnji, ki zapuste gostilno. (Poslanec — Abgeordneter Matjašič: »Popolnoma resnično!«) Poglejmo, kako je s podeljevanjem konce--sij za razne gostilniške obrti. Navadno se obrnejo okrajna glavarstva na občinski odbor, da se ta izjavi, ali je gostilna ali žganjarna v tem kraju potrebna ali ne. (Poslanec Abgeordneter dr. Pegan: »Se morajo!«) Toda naj občinski odbor reče da ali ne, se vendar zgodi, da se okrajna glavarstva obrnejo še za mnenje orožnikov in tako se zgodi, da odločujejo glede podeljevanja gostilniških koncesij orožniki, ki so radi tega tako mogočni, da pravijo' svojim prijateljem: Če se ves občinski odbor na glavo postavi, mi -smo za to, da koncesijo dobiš. (Pritrjevanje in ploskanje na levi — Zustimmung und Händeklatschen links.) V dokaz temu hočem navesti par zgledov. Velika Dolina ni ravno posebno velika vas, vendar je pa precej hiš in ena sama gostilna. Tam je prosil za gostilniško koncesijo mož, ki je po nesreči pristaš S. L. S. Orožniki so pa prijatelji gostilničarja, ki je pristaš liberalne stranke, in tako se je zgodilo, da dotičnik takrat te koncesije ni dobil in ,se mu je šele v zadnjem času posrečilo jo dobiti. (Klici na levi — Rufe links: »Čujte, ‘čujte!«) Na Čatežu na primer je pa že pet gostiln in ko je še šesti, ki je pristaš liberalne stranke, prosil za gostilniško koncesijo, jo je takoj dobil. To je torej postopanje orožnikov, o katerem se pa ne sme reči, da je pristransko', (Veselost na levi — Heiterkeit links.) kajti če kdo to- reče, pride v zapor ali pa v- denarno' kazen. Nadalje hočem še nekaj omeniti. Sicer je stvar delikatna, vendar pa kot ljudski zastopnik ne morem o njej molčati. Omeniti hočem namreč, kako je z nravnostjo in moralnostjo orožnikov. Instrukcija orožnikov pazi tako strogo na moralnost orožništva, da jim Celo prepovedu je hoditi v gostilne, ki so na slabem glasu, in občevati z osebami drugega spola, katere so na slabem glasu, Jaz pa povem samo to, da je neki orožnik zapisal na cerkvena vrata: »Es lebe die freie Liebe!« in. da se je še celo podpisal. (Klici na levi — Rufe links: »Kar povej ga!«) Nomina sunt odiosa. Povem pa, da je bila to cerkev svetega Petra v Gornjem Mokronogu. Paragraf 18. službene instrukcije določa, da mora orožnik varovati naj strožjo molčečnost v svojih službenih zadevah. KakO' je pa s to molčečnostjo, naj mi bo zopet dovoljeno podati nekaj dokazov. Dne 26. (decembra 1911 so napadli trije fantalini v Št. Lovrencu pri Trebnjem cerkovnika. Ta zadeva se je) naznanila okrajnemu glavarstvu,, ki je odredilo, da se stvar preiskuje. Toda dotični orožnik, kateremu je bila poverjena preiskava, je prišel k doti onim ljudem, ki so bili v preiskavi, in jim je rekel: Župnik Vas je ovadil, da ste v cerkvi puščice okradli. Torej se je prvič zlagal, drugič jQ pa še svojo molčečnost prelomil. (Ogorčeni medklici na levi Entrüstete Zwischenrufe links.) To imam jaz vse dokazano, in se prav nič ne bojim, če bi bilo. treba imena povedati. Tukaj 38* v javni zbornici jih. ne povem, ampak zasebno sem tudi z imeni na razpolago. Še eno stvar bi hotel nekoliko kritizirati, namreč to, zakaj vladni organi, zakaj c. kr. okrajna glavarstva in visoika vlada dajejo vse svoje zadeve in Vsa svoja vprašanja v poročanje orožništvu. Alko se ima na primer napraviti kje kak vodovod, že dobijo orožniki vprašanje, ali je vodovod v' tistem kraju potreben ali ne. Ako ¡se hoče podeliti komu koncesija za gostilniško obrt, morajo že zopet, kakor sem že omenil, orožniki poročati, ali je gostilna potrebni., ali ne. Ako nastane kje kak ogenj, mora že zopet orožnik poročati, koliko je škode in kakšno je gospodarsko stanje pogorelca, in ako nastane kje beda, se že zopet povprašuje orožnika, ali je to res ali ne, in tako se je zgodilo lansko leto, da je hodil neki orožniški .stražme-šter od vasi do vasi in je povpraševal: Kje pa je kak človek, ki bo lakote umrl? (Klici na levi — Rufe links: »Čujte, čujte!«) Tako je on preiskoval, če je beda ali ne. Če se vrši kje kaka preiskava in se vlože pritožbe zoper to preiskavo, so zopet najprvo orožniki, ki naj dotično stvar naprej preiskujejo. V Št. Lorencu so se neki nagajivci pritožili zoper mlekarno, češ da meče odpadke in pomije v Temenico in s tem onesnažuje vodo. Prišel je mlekarski nadzornik iz Ljubljane, prišel je strokovnjak z Dunaja, prišel je okrajni zdravnik iz Noyega mesta in strokovnjak iz Gradca, in vsi so rekli, da se voda prav nič ne onesnažuje in da tisti, odpadki prav nič ne škodujejo zdravju ljudi, ki morajo uživati vodo iz Temenice. Nekoliko časa. je bil potem mir, toda kmalu so zopet prišli oni, ki so hoteli mlekarno uničiti in so se zoper njo pritožili, in tedaj je pa okrajno glavarstvo poslalo orožnike (Poslanec — Abgeordneter dr. Pegan: »Fakulteta!«), da to reč preiščejo. Jaz mislim, če se orožniki v nekaterih mesecih, ki se v nekakih tečajih pripravljajo za svoj poklic, tako izobrazijo, da lahko sodijo, če' je to, kar ukrenejo tehniki, prav ali ne, potem bi zadostovali samo taki orožniški tečaji in nam ne bi bilo treba ustanavljati tehniških visokih šol. Potem ustanavljajmo samo take tečaje in bomo kmalu na vrhuncu svoje sposobnosti. (Veselost na levi — Heiterkeit links.) Gospodje, 'še nekaj bi rad omenil, da boste videli, kako predrznj, kako surovi so nekateri orožniki na deželi. Bilo je lansko leto, da so na večer pred sv. Rešnjim Telesom v Leskovcu na Dolenjskem namazali neki zlikovci cerkev s katranom. V »Narodu« je bilo brati, da sta cerkev pomazala tehant in kaplan. In glejte predrznost orožništva! Orožnik je v svojem poročilu na pristojno 'oblast zapisal te-le besede: »Schließlich ist es nicht ausgeschlossen, daß die Verunreinigung der Kirche von der Kirchenvorstehung bestellt worden ist.« (Ogorčeni medklici na levi — Entrüstete Zwischenrufe links.) Če je to v javnem aktu zapisano, potem, gospodje, lahko spoznate, da ne moremo imeti zaupanja do naših orožnikov. Ta sistem, ki se je vpeljal pod prejšnjim deželnim predsednikom baronom Heinom, je napačen, je krivičen in enostranski, in ta sistem se mora zlomiti, sicer mi ne moremo več glasovati za to postavko. Za letos bomo sicer še glasovali za to, to pa le radi tega, ker je že. stavljena resolucija, da se naprosi visoka vlada, da država prevzame stroške za nastanjenje orožništva v naši deželi. (Živahno odobravanje in ploskanje na levi — Lebhafter Beifall und Händeklatschen links.) Deželni glavar: K besedi se je oglasil njega ekscelenca gospod deželni predsednik baron Schwarz. C. kr. deželni predsednik ekscelenca baron Schwarz: Visoka zbornica! Zavračam z vso odločnostjo nezaslišane napade na orožništvo. Rečem, »nezaslišane«, ker, ako se obtožujejo javni funkcijonarji, kakor se je to zgodilo sedaj v tej visoki zbornici, se mora to, česar se jih dolži, tudi dokazati. V tem slučaju pa pogrešam vsakih dokazov. Vse to, kar je povedal gospod poslanec Hladnik, temelji na govoricah in informacijah ljudi, ki so meni popolnoma neznani. Gospodje, to ne gre, to absolutno ne gre, da ljudje, ki imajo vzroke se pritoževati proti orožništvu, to ne storijo na pristojnem mestu, ampak gredo k gospodom poslancem, ki potem pod varstvom imunitete dvignejo pritožbe proti orožništvu,, ne da bi istočasno navedli konkretnih podatkov. Pod takimi okollnostmi je popolnoma nemogoče dokazati neistinitost tistih reči, ki se orožnikom predbacfvajo in tudi jaz nisem v položaju ovreči dotičnih trditev. (Poslanec — Abgeordneter dr. Zajec: »Še več je res, ekscelenca!«) Meni niso znane osebe, katere so bile baje priče tem dogodkom in zato tudi ne morem v tej zadevi ničesar ukreniti. Po mojem mnenju absolutno ne gre, da s.e orožniki tako splošno obtožujejo. Na dan z imeni in z dejstvi. Potem se bo stvar tudi preiskala in, gospodje, bodite uverjeni, da se bo proti morebitnim krivcem vse potrebno ukrenilo. Jaz pa, kakor sem že omenil, pogrešam tukaj date, imena in tudi priče teh dogodkov, in zaradi-tega z vso odločnostjo zavračam napade na orožništvo, ker so ti napadi popolnoma neutemeljeni. Obžalujem, da še je v tej visoki zbornici podkopal ugled celega stanu, ki vestno izpolnjuje svoje dolžnosti. To ni v korist dežele in njenega prebivalstva. Deželni glavar: K besedi se je oglasil, in sicer »pro«, gospod poslanec Jarc. Poslanec Jarc: Visoka zbornica! Njega ekscelenca mi bo pač oprostil, če tudi jaz z vso odločnostjo zavračam njegovo stališče, po katerem naj bi naši volilci ne imeli pravice se v vsaki stvari obračati do svojih poslancev. Tega si ne pustimo odvzeti, ker to je, kakor iz skušnje vemo, večkrat edina pot, po kateri se je zlasti pri orožnikih dosegla remedura. (Pritrjevanje na levi |f§' Zustimmung links.) Sicer pa kon-statiram, če mi o orožnikih govorimo, ne generaliziramo, ker vemo, da je veliko orožnikov, ki svojo dolžnost vestno izpolnujejo, ampak mi se obračamo samo proti tistim orožnikom, katerim je, „Slovenski Narod“ evangelij, in ki mislijo, da so v službi v prvi vrsti politični agitatorji, ne pa organi, postavljeni za javno varnost. Krive so pa temu tudi druge oblasti. Jaz dolžim predvsem okrajne glavarje in preiskovalne sodnike. Mi plačujemo orožnike zaradi javne varnosti, toda orožniki v novomeškem in metliškem okraju nimajo časa skrbeti za take stvari. Preiskovalnemu sodniku v Novem mestu se prav nič ne mudi dognati, kdo je okradel pošto na Gorjancih, pač pa se mu je mudilo, pečati se z občinskimi volitvami v^Prečni in [Šmihelu, da bi brž spravil v zapor najboljšega moža v okraju. V Prečni so se godile pri volitvah naravnost nezaslišane stvari, in organ okrajnega glavarstva se je jako čudno obnašal. Za predsednika volilne komisije je samovoljno postavil moža, ki večinoma pri volitvi še navzoč ni bil, in ko je bilo glasovanje končano, je ta mož dal zanesti volilne akte v neko sobo v stari šoli, ki se sploh še zakleniti ne da. (Klici na levi — Rufe links: „Nečuveno!“) Dotični predpis deželne vlade pa pravi, da se morajo volilni akti, ako je skrutinij prekinjen, dati v shrambo županu, in da je ta potem odgovoren zanje. Ta organ okrajnega glavarstva jih je pa hotel dati v shrambo župniku, ki je pa rekel, da jih ne mara, in tako so jih potem prenesli’v šolsko sobo. Bili so pa tako previdni, da so pozabili pogledati, ali res ima dotična soba sploh ključ, in tako se je zgodilo, da so bila vrata samo s špago zapečatena, ne pa zaprta, in zato ni čudno, da je prišel nekdo v sobo, ali kak otrok ali kak odrastel človek, in je dotične volilne'akte zmetal in zmešal. Dotični organ okrajnega glavarstva je takoj osumil par pristašev naše stranke, in državnemu pravdništvu'ter preiskovalnemu sodniku v Novem mestu, kateremu se prav nič ne mudi, da bi zasledil zločinca, ki je okradel pošto na Gorjancih, se je tukaj tako mudilo, da je dal na sveti večer tri naše može odvesti uklenjene v ječo, kjer so morali na veliko veselje liberalcev praznovati božične praznike. Sodnija je v tem slučaju z vso naglico uprizorila velikansko gonjo, in sedaj se vrše v prečinski občini velike preiskave. Dan za dnevom zaslišujejo trume kmetov, in vsako besedo, ki se spregovori po gostilnah, zasledujejo orožniki, tako da je dotični akt na-rastel že na več centov in to radi enega samega delikta. Ko je bil dr. Pegan zaslišan v tej zadevi pri ljubljanski sodniji, se je smejal in rekel, da se ga tudi lahko vtakne v luknjo. Preiskovalni sodnik je pa šel še celo tako daleč, da je dal zaslišati dva uradnika deželnega odbora. (Poslanec dr. Pegan: „Sta v preiskavi!“) Torej v novomeškem okraju orožniki niso za javno varnost, ampak služijo na ljubo preiskovalnemu sodniku, ki greni ure prijateljem naše stranke. (Pritrjevanje na levi — Zustimmung links.) Proti volitvam v Šmihel-Stopičah je bil vložen rekurz nekega eksčasnikarja, ki opazuje sumljiva znamenja na jutru, iz katerih sklepa na velike vremenske dogodke, če se veter nanagloma ne prevrne. Ta je torej skoval neko anonimno ovadbo, iz stila sklepam, da je on to storil, na državno pravdništvo,^ki sedaj zasleduje celo stvar po orožnikih. In kako se vrši ta preiskava! Orožnik pride h kmetom v Stopiče in pravi: Kajne, gospod je rekel, da morate priti k njemu, da Vam popiše listek. Posledica tega pa je, da bodo naši volilci v novomeškem okraju mislili, da je greh, biti pristaš S. L. S. (Poslanec Hladnik: „Saj na to se ravno dela“.) Posledica tega je pa tudi ta, da gine zaupanje našega ljudstva, pa tudi naše zaupanje do objektivnosti takega preiskovalnega sodnika. (Pritrj evanje na levi — Zustimmung links.) V Dragi na Kočevskem so Nemci uprizorili zoper slovenskega učitelja Jarha silno gonjo. Kočevski otroci so uprizorili pasivno resistenco in v sili je učitelj rabil malo močnejša sredstva zoper to upornost, a preiskovalni sodnik je takoj izročil celo zadevo orožniku, ki je potem na cesti izpraševal otroke, kaj učitelj v šoli dela. Gospoda moja, s takim postopanjem se avtoriteta učiteljstva ne more dvigati. (Klici na levi — Rufe links:j„Tako je!“) Najžalostnejše so pa v tem oziru razmere v Beli Krajini. Iz Metlike smo izvedeli, da so imeli tam jako čudne volitve, pri katerih so kmete čez mero napajali, da so bili ti tako pijani, dajniso mogli na volišče, in s tem se je znani pijani metliški liberalizem vzdržal na vrhu. Vsledtega je prišlo;tudi seveda do večjih in manjših rabuk, in pri tej priliki je bilo oddanih tudi nekaj strelov v naše kmetijsko društvo, kamor so se zatekli naši pristaši. Imam na razpolago priče, ki so pozitivno slišale, da so bili oddani streli na kmetijsko društvo, toda pri dotični preiskavi so fungi-rali kot izvedenci metliški lovci, preiskovalni sodnik je bil pa liberalni kandidat, torej judex in propria causa. (Veselost na levi — Heiterkeit links.) To je zloraba orožništva v naši deželi. Mi poslanci ne generaliziramo in ne napadamo orožništva kot takega, ampak to vemo, da si dovoljujejo posamezni orožniki täko postopanje vsledtega, ker žalibog zlasti nekateri liberalni preiskovalni sodniki ne čutijo potrebe, da bi bili v prvi vrsti sodniki in šele v drugi vrsti strankarji. (Živahno odobravanje in ploskanje na levi — Lebhafter Beifall und Händeklatschen links.) Deželni glavar: K besedi se je nadalje oglasil, in sicer „pro“, gospod poslanec dr. Pegan. Poslanec dr. Pegan: Visoka zbornica! Priznavam potrebo političnih oblasti, da se za te ali one posle poslužujejo svojih organov, in priznavam njihovo opravičenost, da se poslužujejo v to ponavadi ravno orožnikov. Političnim oblastim so res v prvi vrsti na razpolago orožniki, toda prepričan sem, če ne bi ravno gospodje orožniki tako poniževali ugleda županov, bi župani, katerim nalagajo politične oblasti v zmislu obstoječih postav veliko važnejše posle v pre-nešenem delokrogu, razne posle orožnikov opravili tako, da bi se politične oblasti nanje lahko popolnoma zanesle. (Klici na levi — Rufe links:, »Tako je!«) 'Če se danes bajé ne morejo nanje zanesti, so krive politične oblasti same, ker postavljajo župane pod žandarje. (Pritrjevanje na levi -Zustimmung links.) Jaz moram s tega mesta poudarjati, da naša županstva po celi deželi, dasiravno bi morala delati paralelno z orožniki, ne čutijo z malimi izjemami prav čisto nobene sorodnosti svojih poslov s tem, kar opravljajo orožniki. Orožništvo namreč v naši deželi po večini ne uživa zaupanja našega ljudstva, ker namesto, da bi stalo na strogo objektivnem stališču, se kaže vedno nasprotno naši stranki in našemu ljudstvu. Kamor pridete' in vprašate, kdo ima v fari »Slovenski Narod« ali »Jutro«, povsod boste zvedeli, da samo žandarji. Takih krajev imate, kolikor hočete: Seveda boste rekli, da vsakdo lahko naroča in čita, kar hoče, toda meni sé zdi, da tako o či t n o naročevanje liberalnih listov in javno čitanje ter razširjanje teh listov po gostilnah ne inore povzdigniti ugleda orožnikov in njihovega zaupanja pri našem ljudstvu tudi ne. Naše ljudstvo do orožništva danes nima zaupanja, zato je torej stvar orožništva, da se korenito poboljša in da z vso točnostjo pazi na to, da ne bo dalo več povoda, dvomiti nad njegovo objektivnostjo, in. da bo res po pravici nosilo naslov »c. kr.« Le tako si more pridobiti izgubljeno zaupanje! Posebno opozarjam na to, da so orožniki mnogokrat res samo sekaterji županov, zlasti županov, ki so pristaši naše stranke, ki so pristaši S. L. S. To gospodu deželnemu predsedniku dokažem lahko iz aktov! Kot. vzgled naj danes navedem samo en slučaj z Notranjskega: V Št. Vidu pri Vipavi imamo zglednega župana — pristaša naše stranke, ki zelo pazi, da je v občini vse v redu, in ki posebno pazi na to, da so pota v dobrem stanu. Toda v zadnjem času, približno pred enim letom, je dobil deželni odbor vse polno pritožb, da pota v okolišu občine Št, Vid niso v redu. To. se je ponavljalo toliko časa, dokler nisem šel sam doli in sc osebno prepričal, da bi bili lahko veseli, če bi imeli na Kranjskem povsod taka pota, kakor jih imajo v Št. Vidu pri Vipavi. (Klici na levi — Rufe links: »Čujte, čujte!«) Ovadbe zoper župana so izvirale torej iz same zlobnosti, ovajal ga je pa tisti orožniški straž-mojster, ki je nahrulil nekega pristaša naše stranke, ko je š&l iz Loga od maše in je imel kot lovski rezervist pero na čepici, ter mu rekel: »Ali boste dali tisto pero doli!« Mož ni vedel, da imajo planinski lovci pero na kapi, pač pa je hodil župana sekirat. (Veselost na levi — Heiterkeit links.) ' Nadalje naj omenjam, da orožništvo veliko premalo pazi na to, da ljudstvo pri njem vidi, da spoštuje verska čustva našega naroda. Za vzgled naj navedem naslednje: Mislim, da ho gospod deželni predsednik verjel mojim besedam, ker mu dam kot priči na razpolago dva inteligentna, zanesljiva človeka. Lansko leto. sem se vozil po opravkih po Dolenjski železnici. Bilo je poleti, ko so odhajali orožniki od strelnih vaj proti Dolenjski. Bil sem v svojem kupeju, nasproti kupeju, v katerem so se vozili orožniki. Ker so imeli ti vrata odprta, sem videl, kako je eden izmed njih pokleknil na tla, vzel v'roko svojo torbo ter jo držal tako, kakor drži duhovnik kadilnico, nakar jo je podal svojemu tovarišu rekoč: sedaj boš pa ti »špilal« »f . . . .« Ne maram imenovati te besede, saj vsi veste, kaj mislim povedati. (Ogorčeni medklici na levi -Entrüstete .Zwischenrufe links.) To sem na lastne oči videl, le škoda, da nisem mogel dognati imena dotičnega orožnika, ker so orožniki že na prihodnji postaji izstopili in jih je bilo nad 20. Orožniki si dovoljujejo nezaslišane . predrznosti posebno nasproti duhovnikom, ki jih imajo menda prav posebno na piki. Opozarjam v tem oziru na en slučaj, ki je znan in katerega ni treba posebej dokazo- vati. V Boštanju so se vršile občinske volitve. Tamkaj je kaplan želel med volilnim dejanjem govoriti z ' okrajnim glavarjem, ki je interveniral kot komisar pri teh volitvah. Ker je bil kaplan napačnega pravnega prepričanja in je mislil, da ne Sme na volišče, je prosil službujočega orožnika, da bi poklical okrajnega glavarja vun. Kaplan s tem gotovo ni nič napačnega storil, toda orožnik ga je nahrulil in mu rekel: »Kaj mislite, da sem Vaš hlapec! Hodite!« In ko je potem dotični kaplan vsled te surovosti odšel ter rekel ljudem: »Možje, na pošti je še veliko »Domoljubov«, pojdite ponje!«, je orožnik skočil k njemu in mu rekel: »0 »Domoljubih« pa kar tiho bodite, gospod kaplan, sicer Vas naznanim zaradi sokrivde na k*olportaži.« (Klici na levi — Rufe links: »Čujte, čujte«) Dotični kaplan je poklical nato tri ali štiri može v župnišče in je sestavil ž njimi zapisnik o teh dogodkih. Ko je orožnik za to zvedel, je šel v župnišče in stavil gospoda na odgovor, zakaj je z ljudmi spisal zapjsnik. Ja, če si upa orožništvo nasproti duhovniku, nasproti inteligentnemu človeku tako postopati, kako postopa potem šele nasproti navadnim ljudem! Navaden človek v naši deželi čuti in je prepričan, da riskira biti zaprt, če se količkaj pritoži proti orožništvu. Dokler orožništvo v svoji večini ne bo drugačno nasproti našemu ljudstvu in nasproti naši stranki, in dokler se ne zaveda svojih dolžnosti, toliko časa bomo mi ljudstvo pozivali, da orožništvu pri poizvedbah sploh odgovora ne da. Da je vsakdo opravičen, odreči orožniku odgovor, je enkrat enunciral pri deželnem sodišču predsednik kazenskega senata. To naj ljudstvo izve, da se bo vedelo po tem ravnati. (Klici na levi — Rufe links:.»To bomo mi ljudem na shodih povedali!«) Lahko bi govoril tudi o tem, kaj smo mi vse pretrpeli na lastnem telesu, kako so orožniki ravnali z gospodom deželnim glavarjem v Spodnji Šiški, in kako je orožnik gnal mene vklenjenega na sodišče ter tam utajil tri ure prej pred pričami izgovorjene besede, in kako je oddajni listek ponaredil. (Klici na levi — Rufe links: »Čujte, čujte!«) To je nekaj konkretnih slučajev, ki dokazujejo, kako postopa orožništvo nasproti našemu ljudstvu. H koncu naj mi bo dovoljeno še par besedi o tem, kako postopa orožništvo v zadevi obrtnih koncesij. V občini Devica Marija v Polju,. — > imena sem tudi pripravljen podati, a jih sedaj izglave ne vem, — obstoji neka stara gostilna. V bližini te. gostilne, in sicer kakih 100 do 200 korakov proč, je prosil pristaš Slovenske Ljudske Stranke za gostilniško koncesijp. Orožniki so poročali negativno, občina pa pozitivno, priporočilno. Okrajno glavarstvo se je oziralo na mnenje orožnikov, in tako se je zgodilo, da je bila prošnja odbita. Dotični pristaš Slovenske Ljudske Stranke je vložil zoper odločbo okrajnega glavarstva pritožbo na deželno vlado, pen denté appel-1 atione j e pa prosil neki pristaš narodnonapredne stranke za gostilniško koncesijo. Županstvo je reklo, da nova gostilna ni potreba, orožniki so nasprotno poročali, da je potrebna, in dotičnik je koncesijo tudi res dobil. (Klici na levi-;— Rufe links: »Čujte, čujte!«) K sreči sem za ta prekričeč slučaj še o pravem času zvedel ter sem šel osebno na deželno vlado intervenirat, na kar sta dobila oba prošnjika koncesije. Ja, prosim, če to ni pristransko postopanje orožništva, potem nobena stvar ni, in se jaz popolnoma strinjam s končnimi besedami tovariša Hladnika, da, če si orožništvo ne pridobi zaupanja pri našem ljudstvu, deželni zbornici res ne bo preostajalo nič drugega, kakor reči, da se postavka za nastanitev orožništva v prihodnje ne p a sira. (Živahno odobravanje in ploskanje na levi. — Lebhafter Beifall und Händeklatschen links.) Deželni glavar: K besedi se je še enkrat oglasil gospod poslanec Hladnik. Poslanec Hladnik: Na nečuvene besede, s katerimi me je Njega ekscelenca gospod deželni predsednik takorekoč napadel, se jaz moram odzvati. Jaz nisem tukaj govoril kot duhovnik, ampak kot zastopnik volilcev, ljudstva, in jaz moram, ker nimajo ljudje nobenega drugega sredstva svoje bridkosti, težave in preganjanja prijaviti, v ta namen poslužiti se, ravno visoke zbornice. Omenjam samo določilo § 20. inštrukcije za orožnike, ki se glasi nemški takole (bere — liest): „Im Falle, daß ein Gendarm an seiner Ehre beleidigt wird, darf er nie auf die vom Gesetz angedrohte Ahndung und Genugtuung Verzicht leisten.“ Ravno zaraditega, ako kdo ovadi, mora dotičnega žandar tožiti. Ampak, ker se vsak boji tožbe, opusti ovadbo. Jaz izjavljam, da bi Njega ekscelenci prav rad povedal imena in natančnejša fakta, da bi pa ljudje prihajali s pritožbami, niti mogoče ni, dokler ta paragraf obstoji. Vprašam gospoda deželnega predsednika, ako hoče, da v javni seji povem imena, ali pa mu jih privatno podam zapisana. Deželni glavar: Ker nihče več ni oglašen k besedi, je debata zaključena in ima gospod poročevalec sklepčno besedo. 290 Poročevalec dr. Krek: Gospodje, ker je prišlo do te razprave, predlagam, da se na strani 11. proračuna pod črko B naslova 1. in 2. sprejmeta in da naj se tistih 58.500 K da za nastanitev orožništva na Kranjskem. Gospodje, glasujte za to, četudi razumem, da ste nekoliko nevoljni na neki del orožništva. Jaz sam se ne bom spuščal v to stvar, prvič iz osebnega razloga ne, ker sem že večkrat sam osebno imel s to stvarjo opraviti in ne maram nikdar človeka, ki osebno kako stvar naredi proti meni, javno napadati, oziroma se braniti tukaj kot poslanec. Jaz imam menda še sedaj neko pravdo zaradi zločina storjenega baje v Davči (Veselost — Heiterkeit) in gospodje bi se še bolj smejali, kakor sedaj, če bi Vam podrobnosti v tem oziru povedal, ampak to ne gre in jaz ne bom nič več govoril o žandarjih. Drugi vzrok je pa ta: Napredek skrbi za javno varnost je zvezan z napredkom naše avtonomije. Napredek avtonomije dežele in avtonomije občine je pa zvezan z napredkom našega parlamentarizma. Parlamentarizem je pa zvezan s stikom poslancev z ljudstvom in zvezan na vsak način tudi s pravico do imunitete, in zaraditega v tem oziru čisto odločno ugovarjam načelom, kakor so bila izrečena od gospoda deželnega predsednika. Mi moramo, če hočemo priti ravno do reda in do prave skrbi za javni red, kot poslanci izvrševati svojo dolžnost in to moremo le pod varstvom imunitete, ker bi sicer mi vsi, ki bi skrbeli za javno varnost in za napredek avtonomije občin in dežele bili v luknji. Tedaj gospodje, pomirite se in pa glasujte za ta dva naslova vmes med drugimi seveda. Deželni glavar: Mi glasujemo sedaj, in sicer najprej o III. poglavju s potrebščino 313.855 K. Gospodje, ki hočete sprejeti to poglavje, izvolite vstati! (Zgodi se —- Geschieht.) Sprejeto. Sedaj glasujemo o IV. poglavju s potrebščino 20.700 K. Gospodje, ki pritrjujete tudi temu poglavju, izvolite vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Sprejeto. S tem je rešena druga špecialna debata. Prehajamo k tretji špecialni debati obsegajoči poglavje V. Prosim gospoda poročevalca! Poročevalec dr. Krek: Nimam ničesar omeniti. Deželni glavar: Gospod poročevalec se odpove- besedi. K besedi „pro“ se je oglasil gospod poslanec grof Barbo. Abgeordneter Graf Barbo: Hohes Haus! In der Sitzung vom 27J0k-tober 1910 hat der hohe Landtag beschlossen, daß der Landesausschuß ermächtigt wird, in der Liechtenthurnschen Waisenanstalt die Stipendien den Zöglingen auch bis zum vollendeten 17. Lebensjahre zu verleihen. Nun hat es sich aber gezeigt, daß es in manchen , besonders berücksichtigungswürdigen Fällen angezeigt wäre, den Inhaberinnen die Stipendien auch über das vollendete 17. Lebensjahr zu belassen. Der Landesausschuß ist aber durch diese Bestimmung gebunden und könnte die Stipendien auch nicht einen Tag länger belassen. Damit das in Zukunft möglich wäre, stelle ich folgenden Antrag (bere — liest): „Der Landesausschuß wird ermächtigt, in ganz besonders berücksichtigunswürdigen Fällen die Weiterbelassung eines Lichtenthurn-schen Stiftplatzes über das vollendete 17. Lebensjahr der betreffenden Inhaberin zu verfügen.“ Deželni glavar: Gospodje, ste culi predlog gospoda poslanca grofa Barbota. Predlog stoji v debati. Dalje pride k besedi, in sicer tudi „pro“, gospod poslanec Jarc. Poslanec Jarc: Visoka zbornica! Nas vse veseli napredek zdravstva v deželi in vesele bolnišnice v raznih delih dežele, če je zanje tudi dana prava podlaga. Vendar pa manjka pri tem še nekaj. Posebno v krajih, ki so oddaljeni od prometa, so bolniki, zlasti v slučajih nezgod, veliki reveži. Strežba takim bolnikom, p-omoč v prvih nezgodah je v modernih državah, zlasti Audi v Nemčiji silno napredovala in čas bi bilo, da se polagoma razvije tudi pri nas — v prvi vrsti po privatni iniciativi -- neka organizacija take bolniške strežbe. Zaraditega predlagam sledečo resolucijo: „Deželnemu odboru se naroča, naj proučuje vprašanje organizacije bolniške strežbe v naši deželi in stavi deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju primerne nasvete.“ Deželni glavar: Gospodje, ste culi resolucijo gosp.oda poslanca Jarca. Resolucija stoji v debati. Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi A- Niemand meldet sich.) Ker ne, je debata zaključena in ima končno besedo gospod poročevalec. Poročevalec dr. Krek: Stvar, katero je sprožil gospod tovariš profesor Jarc, je jako važna. Veliko krajev naše dežele je, koder je omika, blagostanje jako na slabem in koder nimajo bolniki pravzaprav nobenega prostora in nobene postrežbe in v tem oziru bi bilo to jako prav, če bi se po iniciativi deželnega odbora skrb za bolnike organizirala tako, kakor je organizirana marsikje po svetu. Pri nas v Avstriji se je v posameznih deželah v tem oziru še zelo malo storilo, pač pa je v Belgiji stvar uzorno uvedena, potem pa tudi V raznih državah nemškega cesarstva, na Badenskem, na Würtem-berškem, v Renščini, na Bavarskem itd. Jaz priporočam deželnemu odboru, naj razmere v teh deželah preštudira, ko se bo lotil izvrševanja Jarčeve resolucije, katera prosim, da Sesprejme. Deželni glavar: Bomo sedaj glasovali. Prosim tiste gospode, ki pritrjujejo poglavju V. „Zdravstvo in dobrodelstvo“ s skupno potrebščino 1,303.610 K, da izvolijo vstati! (Zgodi se¡¡¡j§ Geschieht.) Sprej eto. In sedaj glasujemo še o predlogu pospoda poslanca grofa Barbota in o resoluciji gospoda poslanca Jarca. Mislim, da teh predlogov ni treba še enkrat prečitati. (Klici ^ Rufe: „Ni treba!“) Prosim tedaj tiste gospode, ki se strinjate s predlogom in obenem z resolucijo gospodov poslancev grofa Barbota in Jarca, da izvolite vstati! (Zgodi se A- Geschieht.) Sprejeto. S tem je rešeno to poglavje. Prehajamo knadaljni, to je 4. specialni debati, ki obsega poglavje VI. „Pouk, umetnost, znanost in omika“. Že v generalni debati je gospod poslanec Gangl stavil predlog, ki spada k temu poglavju in ki se glasi: „Vsemu začasno in stalno nastavljenemu kranjskemu učiteljstvu se dovoli za 1. 1912. enkratna draginjska doklada' po 10% od temeljne plače poleg že dovoljenih 25<%.“ Ta predlog stoji obenem v debati. Gospod poročevalec ima besedo. Poročevalec dr. Krek: Nimam nič omeniti! Deželni glavar: Otvarjam debato. K besedi „pro“ se je oglasil gospod poslanec dr. Zajec. Poslanec dr. Zajec: K temu poglavju stavim j az sledeči predlog: „Deželnemu odboru se naroči, da napravi v deželnem muzeju centralno kurjavo in stroške do največ 30.000 K pokrije eventualno iz muzejskega reorganizacijskega zaklada.“ L. 1894. je bil v tej zbornici storjen sklep, ki se je glasil sledeče, namreč, da naj se izvrši reorganizacija muzeja in sicer tako, da se deli v razne oddelke, in sicer v prirodo-znansko, zgodovinsko in obrtno sekcijo. Dalje se je šlo za to, da se namesti za te oddelke sposobno osobje, in da se nastavi odlično moč kot ravnatelj a. Potem j e bilo takrat še sklenj eno, da naj se osnuje muzejsko društvo, čegar člani naj bi prispevali približno 20 K na leto. Večina teh stvari se je izvršila. Prirodo-znanski, zgodovinski in tudi obrtni oddelek je na tem, da se v doglednem času izpopolni. Deželni odbor je že pridobil odlično moč kot ravnatelja in tudi muzejsko društvo deluje uspešno. Vsledtega sodim, da bo mogoče iz reorganizacijskega muzejskega zaklada pokriti za vpeljavo centralne kurjave potrebno vsoto. Kurjava v deželnem muzeju je brez-dvomno potrebna. Vsi muzeji imajo centralne kurjave, in če hočemo muzej ohraniti svojemu namenu in privabiti vanj čim več ljudstva, je brezdvomno potrebno, da moramo imeti tudi kur j avo. Pod sedanj o nedostatnostj o silno veliko trpi poslopje samo in razni predmeti, pa tudi uradništvo veliko trpi, ali se pa sploh ne more primerno posvetiti svojemu poslu. Vsledtega bi prosil visoko zbornico, da pritrdi mojemu predlogu. Deželni glavar: K besedi, in sicer „pro“, se je dalje oglasil gospod poslanec Jarc. Poslanec Jarc: Jaz bi predlagal, da se postavke, naslov i3) 7. „Podpore učiteljskemu osobju na ljudskih šolah vsled bolezni in nezgod . . .20.00 K“, — dalje postavka pod črko y) naslov 2. „Podpore ... 4000K — in pa tistih 80.000 K, dovoljenih kot do 25°/0ne draginjskepodpore, ki doSedaj še niso vstavljene v proračun, združijo v eni sami točki in sicer v naslov 7. pod označbo „Podpore učiteljstvu v skupnem znesku 104.000 K*. Predlagam torej: „Postavke naslov f!) 7, y) 2, in 80.000, do Voljenih kot 25% drag. se združijo v naslov podpore učiteljstvu v znesku 104.000.“ Deželni glavar: Gospodje ste culi predloga poslancev dr. Zajca in Jarca. Oba predloga stojita v debati. 39 Ali želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.) Ne, — gospod poročevalec tudi ne, — preidemo tedaj k glasovanju. Najprej bomo glasovali o predlogu gospoda poslanca Gangla, to pa zaradi tega, ker ta predlog, če se sprejme, seveda vpliva na svoto skupne potrebščine. Prosim tiste gospode, ki ste za predlog gospoda poslanca Gangla, da izvolite vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Odklonjeno. Sedaj glasujemo še o predlogu gospoda poslanca Jarca, ki predlaga, da se „postavke naslov 7, y) 2 in 80.000 dovoljenih kot do 25% drag. združijo v naslov podpore učiteljstvu v znesku 104.0000.“ Gospodje, ki ste za ta predlog, izvolite vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Sprejeto. Sedaj preidemo k glasovanju o poglavju VI. „Pouk, umetnost, znanost in omika“ s skupno potrebščino 2,178.611 K. Gospodje, ki pritrjujete VI. poglavju s to skupno potrebščino, izvolite vstati! (Zgodi se —■ Geschieht.) Sprejeto. Sedaj glasujemo še o predlogu gospoda dr. Zajca, ki se glasi (bere — liest): „Deželnemu odboru se naroči, da napravi v deželnem muzeju centralno kurjavo in stroške do največ 30.000 K pokrije eventualno iz muzejskega reorganizacijskega zaklada.“ Prosim tisto gospodo, ki je za ta predlog, da izvoli vstati. (Zgodi se — Geschieht.) Sprejeto. S tem je rešeno to poglavje in prehajamo sedaj k nadaljnji, to je 5. specialni debati obsegajoči VII. poglavje „Deželna kultura“, Prosim gospoda poročevalca! Poročevalec dr Krek: Predlagam: „Pri poglavju VIL, A, b, naslov 1. paragraf 2. se ima besedilo glasiti: Gospodinjske. šole in tečaji na dežel it er vzgoja učiteljic. Pri poglavju VIL, B, n a s 1 o vu 9., paragrafu 1. se vstavi še izredni kredit 2000 K.“ Drugega nimam ničesar omeniti. Deželni glavar: Debata je otvorjena. K besedi „pro“ se je oglasil gospod poslanec Jarc. Poslanec Jarc: Visoka zbornica! Že takrat, ko se je prvič razpravljalo v visoki zbornici vprašanje živinozdrav- niških pomočnikov, slikale so se žalostne veteri-narne razmere, pod katerimi trpi belokrajinsko ljudstvo. Občina Suhor, ki meji na Žumberak, je podala neko vlogo na deželno vlado, od katere pa ni dobila nobenega odgovora. Zato predlagam danes sledečo resolucijo : ,,a) C. kr. vlada se poživlja, da uredi z ozirom na zakon o kužnih boleznih promet z govejo živino v žumberaškem in marindolskem ozemlju s stališča, ki naj varuje pravice kranjske dežele do tega ozemlja.“ Dalje so interesenti poslali na deželno vlado vlogo, da bi odpravila zaprtijo zaradi kuge na gobcu in parkljih v občinah Vinica, Vrh, Dragatuš in Adlešiči na Kranjskem. To želijo tudi hrvaške občine Bosiljevo, Severin in Modrušpotok, in sicer zaraditega, ker imajo kakor Hrvatje na Kranjskem tudi Kranjci del svojih posestev, na Hrvaškem. Prepoved prometa z živino obstoji že od 28. januarja 1911 in gotovo je, da je ljudstvu silno otežkočeno gospodarstvo. Kuga je ponehala, ali zaprtija še vedno ni razveljavljena. Zato predlagam sledečo resolucijo : „b) C. kr. deželna vlada se poživlja, naj z ozirom na to, da je kuga na gobcu in parkljih v občinah Vinica, Vrh, Dragatuš in Adlešiči na Kranjskem, ter Bosiljevo, Severin in Modrušpotok na Hrvaškem prenehala, prepoved prometa z govejo živino v teh občinah, obstoječo od 28. januarja 1911, čimprej razveljavi.“ Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg (prevzame predsedstvo — den Vorsitz übernehmend): Wünscht noch jemand das Wort? Der Herr Abgeordnete Piber hat das Wort. Poslanec Piber: Visoka zbornica! Že leta 1906. so občine Gorje, Ribno in Bled prosile za napravo vodovoda. Deželni odbor se je odzval tej prošnji. Dal je izdelati načrte. Radoljiško okrajno glavarstvo pa je vodovodno razpravo izvršilo, in sicer v času od 1. do 15. oktobra 1911. Žal,, da je omenjeno okrajno glavarstvo po opetovanih prošnjah razsodbo šele sedaj, po preteku petih mesecev izdalo, s čemer se bo naprava vodovoda precej zakasnila. V zbornici ne moremo izdelati zakona v tem zasedanju. Tudi ni mogoče razprave med ministrstvom in tremi občinami zaradi pokritja troškov tako hitro izvršiti. Mi poslanci in ljudstvo smo zelo hvaležni deželnemu odboru, da tako intenzivno deluje za koristi ljudstva; z veseljem smo čuli vse naprave, koje je dr. Krek omenjal v svojem poročilu. Želimo pa, da naše ljudstvo čimprej pride do zaželjenih objektov, koje ima deželni odbor še v svojem programu in so za razvoj, zlasti v prometnih krajih, največjega gospodarskega pomena. Ker deželni odbor hvalevredno vrši svojo dolžnost, opozarjam in prosim visoko vlado, da vpliva na svoje podrejene oblasti, naj iste hitreje izdelujejo zlasti razsodbe važnih vodovodnih razprav, ker se s poznimi razsodbami izvršitve gospodarskih naprav nepotrebno in v škodo prebivalcev zavlačuje. Gospoda moja! Ponosni smo na Bled, saj je najlepši del naše dežele. Nima pa najpotrebnejše naprave — vodovoda. Vemo, da je vodovod za Bled velikega,-pravim celo vitalnega pomena. Po mojem mnenju'si letovišča brez dobre pitne vode niti misliti ne moremo. Če hočemo, da se povzdigne tujski promet, moramo skrbeti, da dobi Bled prepotrebni vodovod, saj vemo, kako se tujci pritožujejo in delajo opravičeno sarkastične opazke, ker Bled ni oskrbljen z dobro pitno vodo. Potreben je vodovod z ozirom na tujski promet. Se bolj, kakor s stališča tujskega prometa, je vodovod potreben z ozirom na gospodarsko stališče našega ljudstva. Prebivalci v občinah Gorje in Ribno ter deloma tudi na Bledu so izključno živinorejci. Za živinorejo in gospodarstvo sploh je pa voda neob-hodno potrebna. Če tudi abstrahiramo od sanitarnih ozirov, občina Gorje nima nobene stalne vode, ki bi zadostovala gospodarskim potrebam posestnikov. Zaraditega je naprava vodovoda neobhodno potrebna in zato prosim merodajne faktorje, zlasti deželni odbor in vlado, da z vso vnemo to napravo pospešita s hitrim delom in stavljam sledečo resolucijo : „Deželnemu odboru se naroča, naj z ozirom na nujnost in važnost gorjanskega oziroma blejskega vodovoda čimprej izposluje državni prispevek v najvišji mogoči izmeri ter skuša doseči, da bo mogoče še letos z delom pričeti.“ Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenherg: Weiters hat sich zum Worte gemeldet der Herr Abgeordnete Dr. Lampe. Poslanec dr, Lampe: Deželni zbor je v svoji seji dne 28. decembra 1911 sklenil: „Deželni odbor se pozivlje, da v proračunu za leto 1912. primerno zviša postavko za povzdigo živinoreje.“ Zatorej je deželni odbor v svoji seji dne 13. januarja letošnjega leta sklenil poročevalca pooblastiti, da kredit za živinorejske namene „sploh“ poviša od 4000 K na 80.000 K. Stavim torej predlog, da se v proračun, in sicer v poglavju VII. B, naslov 5., § 1, vstavi točka 7: „Za živinorejske namene sploh: izredno 80.000 K“, in da se temu primerno tudi zviša končna postavka. Predlog se glasi: „V poglavje VII. B, naslov 5, § 1, se vstavi točka 7: Za živinorejske namene sploh: izredno 80.000 K.“ Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenherg: Weiters gelangt zum Worte der Herr Abgeordnete Demšar. Poslanec Demšar: Visoka zbornica! V sedanjem zasedanju bomo z zakonskim načrtom o uravnavi Kamniške Bistrice rešili dvoje važnih in velikih vodopravnih vprašanj. Do tega so nas privedle že velikoletne zahteve in želje posestnikov, katerim odnaša voda premoženje in kmetije. Resnica je, da so ta dela silno draga in da prizadeti posestniki velikokrat plačajo pri takih uravnavah polovico več, kakor je vreden svet, ki ga dobijo. To je resnica. Seveda ta podpora pravzaprav ni podpora za prizadete posestnike, ampak samo neka pomoč v sili in seveda ta sila nas je prisilila, da se to izvrši. Ali hočemo še nadalje gledati, da bo voda našo zemljo odnašala? Posestniki so zahtevali pomoč in država jim je priskočila z velikimi vsotami, katere bodo deloma v deželi ostale. Če bi mi bili na tem srečnem stališču, da bi deželni stavbni urad v svoji režiji izvrševal taka dela, potem mislim, da bi te vsote v gospodarskem in socialnem oziru deželi veliko koristile, ker bi ves denar ostal v deželi, ne pa deloma iz domovine uhajal v tujino. Jaz sem se pač oglasil pri tej postavki zaradi neke druge enake zadeve, ki tudi ne more deležna biti podpor iz melioracijskega fonda. Posestniki vasi Bukovica v Selški dolini so svoj čas prosili za regulacijo Sore. Tam je tudi voda odnašala kosove najbolj rodovitnega polja. Deželni stavbni urad je izdelal načrt in proračun. Ta proračun je znašal 100.000 K in prizadeti posestniki bi morali plačati v najugodnejšem slučaju 20.000 K. Seveda ko so številke izvedeli, so se ustrašili tistih vsot in. rekli, da bi niti polovico tega ne dali, ker svet niti toliko ni vreden. Na to so si seveda sami pomagali in začeli sami zagrajevati Soro, ki so jo na najbolj nevarnih krajih tudi res z uspehom zajezili. Sedaj so se obrnili na deželni odbor za majhno podporo. Gotovo je boljše, če se posestnikom da samo par tisočakov, kakor pa če bi morala dežela plačati čez 30 000 K. Seveda nima deželni odbor prave podlage, jim ni mogel dati podpore in vsled tega stavim jaz danes, da se tem posestnikom omogoči kaka podpora, sledečo resolucijo: „Deželni zbor skleni: Deželni odbor se pooblasti, da podeli za uravnavo Sore v Bukovškem polju primerno podporo. Deželnemu odboru se naroči, da se o načinu uravnave Sore prepriča in to po potrebi nadzoruje.“ Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von^Liechtenberg: Weiters gelangt zum Worte der Herr Abgeordnete Perhavec. 39* Poslanec Perhavec: Visoka zbornica ! Oglašam se k temu poglavju glede stroškov agrarnih operacij, kateri nastajajo od leta do leta pri različnih operacijah. Vsako leto se razdeli po naši dežtli precejšnja množina skupnih zemljišč. Teh razdelitev seveda ne plačujejo kmetje, ampak plačati moramo dotičnim uradnikom za čas dela diete, plače, draginjske doklade in tudi avancement teh geometrov. Umevno je torej, da so te operacije, te razdelitve jako drage in da se bodo še veliko bolj pc dražile. Kakor mi je pravil prijatelj gospod tovariš Hladnik, se je nekje na Dolenjskem razdelilo okoli 12 ha zemljišča. Stroški te razdelitve so znašali 345 K, torej približno 30 K na 1 ha. Kakor sem se sam prepričal, so nekatere operacije še veliko dražje, tako da pride celo 80—100 K na 1 ha. To so naravnost grozne vsote, katere morajo ljudje plačevati. To se pravi zemljišče skoraj kupiti, posebno če je zemljišče še slabo. Torej te stroške je treba na vsak način zmanjšati, in jaz sem mnenja, da naj bi se pri zaračunavanju stroškov razdelitve strankam ne upošteval avancement in draginjske doklade osobja, temveč samo ploskve, in sicer enako-merno. Zato stavljam sledečo resolucijo: „a) Deželnemu odboru se naroča, da posreduje pri c. kr. deželni komisiji za agrarne operacije naj se reformira zaračunjenje agrarskih stroškov na ta način, da bodo plačevali udeleženci enakomerne stroške od posameznih ploskev in da stroški za povišanje in druge ugodnosti osobja ne bodo zadeli strank.“ ' Potem bi imel še nekatere stvari omeniti v splošnem oziru o komisioniranju agrarskih uradnikov po deželi. Tukaj se godi ljudstvu krivica, posebno tistim, katen so oddaljeni od centrale oziroma od Ljubljane. Če n. pr. pride komisija v ljubljansko okolico, torej stane ta komisija malo ali pa skoraj nič, če se ne gre za zadostno daljavo. Če pa gredo komisije od kateregakoli si bodi urada v Vipavo, znašajo stroški precej po več sto kron. Kako pridejo ljudje na deželi do tega, da plačujejo več, kakor tisti, ki so v bližini mesta, in ki imajo poleg tega še to ugodnost, da so z vsemi uradniki v neposrednem stiku in stopijo lahko vsak dan z njimi v dotiko. Zato sem mnenja, da naj bi se komisijski stroški koncem leta sešteli in potem ne glede na daljavo krajev enakomerno porazdelili med udeležence. V tem oziru predlagam sledečo resolucijo: „b) Deželnemu odboru se naroča, naj na merodajnih mestih izposluje, da se enkrat način zaraču-njenja komisijskih stroškov reformira tako, da bodo enakomerni ne glede na daljavo krajev.“ Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Zum Worte hat sich gemeldet der Herr Abge-ordnete Košak, Poslanec Košak: Visoka zbornica! Obravnave glede zgradbe grosupeljskega vodovoda se vrše že dve leti in stvar se strašansko zavlačuje. Zato bi prosil deželni odbor, da to zadevo pospeši, in da se z delom že letošnjo pomlad prične. Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Weiters hat sich zum Worte gemeldet der Herr Abgeordnete Bartol. Poslanec Bartol: Visoka zbornica! Da se povzdigne reja mlade živine, si prizadevajo razne živinorejske in pašniške zadruge, da si pridobijo zemlje za napravo pašnikov. Iniciativo temu je dal v prvi vrsti zakon iz 1. 1907., v katerem je določen znesdk 133.000 K za povzdigo živinoreje. Z ozirom na to vlagajo zadruge prošnje za državno podporo, toda žalibog romajo te prošnje mesece in mesece po različnih uradih, predno se rešijo, in zato ni čudno, če ljudje zgube Vse veselje do zadružništva. Polegtega pa trpe še veliko gmotno škodo, ker morajo od denarja, ki ga morajo vzeti na posodo, ker se prošnje za državno podporo toliko časa ne rešijo, plačevati visoke obresti Zaraditega stavljam resolucijo, ki se glasi (bere — liest): „a) Visoka c. kr. deželna vlada se poživlja, da izposluje pri osrednji vladi hitrejše poslovanje v zadevah podpor za nakupovanje zadružnih pašnikov, ter hitro rešitev prošenj za melioracijska dela na zadružnih pašnikih.“ Če se ne motim, bo letošnjo pomlad kebrovo leto. Kakor kažejo znaki iz § 1909. in 1910. morajo kmetovalci trpeti ogromno škodo, ako se hrošče ne zatre, dokler samice ne odložijo svojih jajčec v zemljo, kajti zoper ogrce, ki še več škode napravijo kakor pa hrošči, še nimamo nobenega pravega sredstva. Zaraditega se usojam staviti resolucijo, s katero se deželni odbor pozivlje, da z vso energijo dela na to, da se rujavi hrošč kar najbolj pokončuje, in da dovoljuje za to posebne nagrade onim krajem, kateri so prav pridno zatirali hrošče. Resolucija se torej glasi (bere — liest): „b) Deželni odbor se poz'vlia, da letošnjo pomlad s posebno energijo podpira pokončevanje hroščev. Vsvrho tega se mu dovoli izredni kredit 2000 K.“ Potem imam tukaj še eno stvar na srcu. Prebivalstvo ribniške, kakor velikolaške doline se peča veliko z izdelovanjem suhe robe. Ta domača obrt je že leta in leta vedno na istem stališču, tako da se že skoro več ne izplača, jo izvrševati. Na vsak način je torej potrebno, da se skuša ta prepotrebna domača obrt kar najbolje zboljšati v veliko korist prebivalstva dotičnih krajev, in zato se usojam staviti resolucijo, ki se glasi (bere — liest): ,,c) Deželnemu odboru se naroča, da proučuje, kako bi se povzdignila domača obrt v Ribniški dolini za izdelovanje lesene, takoimenovane ,suhe robe' “ Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Weiters hat sich noch zum Worte gemeldet der Herr Abgeordnete Ravnikar. Poslanec Ravnikar: V tej visoki zbornici se je že večkrat govorilo o uravnavah Reke v reški dolini. Kakor znano napravlja ta voda posestnikom cele reške doline veliko škodo. Osobito zadnji dve leti so bili prebivalci te doline, zlasti iz vasi Trpčane in Zabiče večkrat pri meni in rekli: Ako se od strani deželnega odbora ne bo nič storilo, bomo mi kmalu prišli v nevarnost, da izgubimo še tisto malo zemljišča, kolikor ga še imamo. Da se torej kolikor mogoče pospeši uravnava te reke, usojam se staviti sledečo resolucijo (bere «liest): „Deželnemu «odboru se naroča, da ukrene še to leto vse potrebno za uravnavo Reke v Ilirsko-Bistriškem okraju.“ Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Wünscht noch jemand das Wort? (Nihče se ne oglasi '— Niemand meldet sich.) Wenn nicht, so hat der Herr Berichterstatter das Schlußwort. Poročevalec dr. Krek: Gospodje, priporočam vse resolucije, ki so se stavile, v sprejem, samo glede drugega odstavka 2. resolucije gospoda poslanca Bartola, v katerem predlaga dovolitev kredita 2000 K za pokončavanje hroščev. Izjavljam, da je že finančni odsek to postavko zvišal. Vsled tega je ta odstavek brezpredmeten in prosim, da se odkloni. Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Wir kommen jetzt zur Abstimmung. Zuerst werden wir über d'e beiden Anträge des Herrn Berichterstatters abstimmen. Wünscht einer der Herren, daß ich Sie verlese? ;(Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.) Nachdem die Verlesung nicht gewünscht wird, so bitte ich die Herren, welche mit beiden Anträgen des Herrn Berichterstatters einverstanden sind, sich zu erheben (Zgodi se Geschieht.) Angenommen, Jetzt werden wir über den Antrag des Herrn Dr. Lampe abstimmen. Soll ich denselben verlesen? (Klici — Rufe: „Ne, nel“) Wenn nicht, so bitte ich die Herren, welche mit dem Anträge des Herrn Dr. Lampe einverstanden sind, sich zu erheben. (Zgodi se — Geschieht.) Angenommen. Jetzt,werden wir über die Schlußsummen des Artikels VII: „Deželna kultura“ abstimmen. Dieselben sind durch die Annahme des zweiten Antrages des Herrn Berichterstatters und durch die Annahme des Antrages des Herrn Dr. Lampe erhöht worden und haben jetzt zu lauten: Ordentliches Erfordernis: . . . 408.408 K außerordentliches Erfordernis: . . 209 300 K Summe . . . 617.708 K Ich bitte die Herren, welche mit diesen Schlußsummen einverstanden sind, sich zu erheben. (Zgodi se — Geschieht.) Angenommen. Jetzt werden wir über die einzelnen Resolutionen abstimmen, und zwar zunächst über die beiden Resolutionen des Herrn Abgeordneten Jarc. Ich bitte den Herrn Schriftführer, dieselben zu verlesen. Zapisnikar Demšar (bere — liest): „a) C. kr. vlada se poživlja, da uredi z ozirom na zakon o kužnih boleznih promet z govejo živino v žumberaškem in marindolskem ozemlju s stališča, ki naj varuje pravice kranjske dežele do tega ozemlja.“ „b) C. kr. deželna vlada se poživlja, naj z ozirom na to, da je kuga na gobcu in parkljih v občinah Vinica, Vrh, Dragatuš in Adlešici na Kranjskem, ter Bosiljevo, Severin in Modrušpotok na Hrvaškem prenehala, prepoved prometa z govejo živino v teh občinah, obstoječo od 28. januarja 1911, čim preje razveljavi.“ Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Ich bitte die Herren, welche mit der ersten Resolution des Herrn Abgeordneten Jarc einverstanden sind, sich zu erheben. (Zgodi se — Geschieht.) Angenommen. Ich bitte die Herren, welche mit der Resolution b) desselben Herrn Abgeordneten einverstanden sind, sich zu erheben. (Zgodi se -- Geschieht.) Angenommen. Wir kommen jetzt zur Resolution des Herrn Abgeordneten Piber. Ich bitte den Herrn Schriftführer, dieselbe zu verlesen. Zapisnikar Demšar (bere —■ liest): „Deželnemu odboru se naroča, naj z ozirom na nujnost in važnost gorjanskega, oziroma blejskega vodovoda čimpreje izposluje državni prispevek v najvišji mogoči izmeri ter skuša doseči, da bo mogoče še letos z delom pričeti.“ Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Ich bitte diejenigen Herren, welche dafür sind, sich zu erheben. (Zgodi se — Geschieht.) Angenommen. Jetzt kommt die Resolution des Herrn Abgeordneten Demšar an die Reihe. Ich bitte, sie zu verlesen. Zapisnikar Demšar (bere ± liest): „Deželni zbor skleni: Deželni odbor se pooblasti, da podeli za uravnavo Sore v Bukovškem polju primerno podporo. Deželnemu odboru se naroči, da se o načinu uravnave Sore prepriča in to po potrebi nadzoruje.“ Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Diejenigen Herren, welche dafür sind, bitte ich, sich zu erheben. (Zgodi se — Geschieht.) Angenommen. Wir kommen jetzt zu den beiden Resolutionen des Herrn Abgeordneten Perhavec. Ich bitte, dieselben zu verlesen. Zapisnikar Demšar (bere — liest): „a) Deželnemu odboru se naroča, da posreduje pri c. kr. deželni komisiji za agrarne operacije, naj se reformira zaračunjenje agrarskih stroškov na ta način, da bodo plačevali udeleženci enakomerne stroške od posameznih ploskev in da stroški za povišanje in druge ugodnosti osobja ne bodo zadeli strank.“ ,,b) Deželnemu odboru se naroča, naj na merodajnih mestih izposluje, da se že enkrat način za-računjenja komisijskih stroškov reformira tako, da bodo enakomerni ne glede na daljavo krajev.“ Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Wir werden wieder getrennt abstimmen. Ich bitte die Herren, welche mit der Resolution unter a einverstanden sind, sich zu erheben. (Zgodi se — Geschieht.) Angenommen. Nun bitte ich die Herren, welche für die Resolution b sind, sich zu erheben. (Zgodi se — Geschieht.) Angenommen. An die Reihe kommen die Resolutionen des Herrn Abgeordneten Bartol, und zwar vor allem die erste. Ich bitte, sie zu verlesen. Zapisnikar Demšar (bere — liest): a) Visoka c. kr. deželna vlada se poživlja, da izposluje pri osrednji vladi hitrejše poslovanje v zadevah podpor za nakupovanje zadružnih pašnikov ter hitro rešitev prošenj za melioracijska dela na zadružnih pašnikih.“ Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Diejenigen Herren, welche dafür sind, bitte ich, sich zu erheben. , (Zgodi se — Geschiecht.) Angenommen. Wir kommen nun zur zweiten Resolution desselben Herrn Abgeordneten. Ich bitte den Herrn Schriftführer, sie zu verlesen. Zapisnikar Demšar: (bere — liest): ,,b) Deželni odbor se poživlja, da letošnjo pomlad s posebno eneržijo podpira pokončevanje hroščev. V svrho tega se mu dovoli izredni kredit 2000 kron.“ Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Ich bemerke, daß der zweite Teil dieser Resolution, wie bereits der Herr Berichterstatter erwähnt hat, durch die Annahme des Ausschußantrages gegenstandslos geworden ist. Wir werden daher nur über den ersten Teil dieser Resolution abstimmen, welcher lautet (bere — liest): „Deželni odbor se poživlja, da letošnjo pomlad s posebno eneržijo podpira pokončevanje hroščev.“ Ich bitte die Herren, welche damit einverstanden sind, sich zu erheben. (Zgodi se — Geschieht.) Angenommen. Wir kommen jetzt zur letzten Resolution, die der Herr Abgeordnete Bartol gestellt hat, betreffend die „suha roba“. Ich bitte, dieselbe zu verlesen. Zapisnikar Demšar: (bere — liest): „c) Deželnemu odboru se naroča, da proučuje, kako bi se povzdignila domača obrt v Ribniški dolini za izdelovanje lesene, tako imenovane „suhe robe“. Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Ich bitte die Herren, welche dafür sind, sich zu erheben. (Zgodi se — Geschieht.) Angenommen. Wir kommen jetzt zur letzten Resolution, welche zu diesem Kapitel gestellt worden ist, und zwar vom Herrn Abgeordneten Ravnikar. Ich bitte sie zu verlesen. Zapisnikar Demšar (bere — liest): „Deželnemu odboru se naroča, da ukrene še to leto vse potrebno za uravnavo Reke v llirsko-Bistriškem okraju.“ Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Ich bitte die Herren, welche mit dieser Resolution einverstanden sind, sich zu erheben. (Zgodi se — Geschieht). Angenommen. Wir kommen jetzt zur 6. Spezialdebatte, umfassend die Kapitel Vlll: „Handel und Gewerbe“ und IX: „Verkehrswesen“. Ich bitte den Herrn Berichterstatter, die Debatte einzuleiten. Poročevalec dr. Krek: Predlagam, da se VIII. poglavje „Trgovina in obrt“ in istotako IX. poglavje „Občila“ sprejme. Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Die Debatte ist eröffnet. Zum Worte hat sich gemeldet der Herr Abgeordnete Jarc. Poslanec Jarc: Visoka zbornica! Na različne načine se raz-mišljuje, kako bi se omejil beg našega kmečkega ljudstva v mesta in industrijske kraje. V tem oziru bi bilo važno, ako bi se pri nas v tistih krajih, kjter cvete domača obrt, zlasti ženska domača obrt, v tkanju in umetnem vezenju kaj storilo, da se ta domača obrt zopet razvije in povzdigne. V drugih deželah so poskušati napraviti šole, nekake tečaje, ki se, ko opravijo svoje delo v enem kraju, pre- selijo v drug kraj. Ako bi se to tudi pri nas zgodilo in bi se posrečilo zopet povzdigniti omenjeno domačo obrt. potem bi imeli tudi predmete, ki bi jih kupovali tujci kot karakteristične spomine na našo kranjsko deželo. Naše ženstvo je vendar jako spretno, in zlasti v Beli Krajini bi bilo škoda, ako bi se ti zadnji ostanki domače obrti v tkanju in vezenju uničili. Zato stavljam sledeči predlog: „Deželni odbor naj proučuje, kako bi se za pospeševanje ženske domače obrti zlasti v Beli Krajini ustanovila „delavna šola“ po zgledu „Arbeitsschule“ v Bleibergu pri Beljaku in poroča o tem deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju.“ Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Weiters gelangt zum Worte der Herr Abgeordnete Piber. Poslanec Piber: Visoka zbornica! Vsi vemo, koliko je prošenj podobčin in drugih interesentov vloženih za napravo cest, mostov in drugih -občilnih sredstev. V kmetijskem odseku smo jih imeli nebroj v rešitvi in izročile so se večinoma deželnemu odboru. Sklenili smo pa tudi cestni zakon in upamo, da bo kmalu potrjen. Tedaj bodo naprave cest in drugih občil stopile v drug Stadij. Ljudstvo želi, da se te naprave čimprej izvršijo, da bomo pa vsi na jasnem glede teh naprav, ki jih imamo pričakovati, predlagam sledeče: „Deželnemu odboru se naroča, naj sestavi in predloži v prihodnjem zasedanju zaznamek in načrte vseh cest, mostov in drugih občilnih sredstev, ki se imajo tekom prihodnjega leta pričeti in izvršiti.“ Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Wünscht noch jemand das Wort? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich,) Wenn nicht, so hat der Herr' Berichterstatter das Schlußwort. Poročevalec dr. Krek: Gospodje, stvar, ki jo je sprožil gospod tovariš Jarc, je jako važna in jaz priporočam resolucijo, katero je prebral; samo eno stvar bi še dodal: ne gre se samo za pospeševanje ženske domače obrti, ampak gre se tudi za ohranjenje domače umetnosti v tkanju in vezenju. V tem oziru bi popolnil resolucijo in usojam si jo s tem dodatkom priporočiti visoki zbornici v sprejem: Glasila naj bi se namreč (bere — liest): „Deželni odbor naj proučuje, kako bi se za pospeševanje ženske domače obrti in za ohranjenje domače umetnosti v tkanju in vezenju, zlasti v Beli Krajini ustanovila „delavna šola“ po zgledu „Arbeitsschule“ v Bleibergu pri Beljaku in poroča o tem deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju.“ Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg; Wir werden jetzt abstimmen, und zwar zunächst über Kapitel Vlil. A. und B. mit der Schlußsumme 88.828 K. Ich bitte die Herren, welche damit einverstanden sind, sich zu erheben. (Zgodi se — Geschieht.) Angenommen. Jetzt werden wir über Kapitel IX. abstimmen, mit der Schlußsumme von 226.482 K. Ich bitte die Herren, welche damit einverstanden sind, sich zu erheben. (Zgodi se — Geschieht.) Angenommen. Jetzt werden wir über die Resolutionen abstimmen, und zwar zunächst über die Resolution des Herrn Abgeordneten Jarc in die Fassung, wie sie der Herr Berichterstatter beantragt. Ich bitte den Herrn Schriftführer, diese Resolution zu verlesen. Zapisnikar Demšar (bere — liest): „Deželni odbor naj proučuje, kako bi se za pospeševanje ženske domače obrti in za ohranjenje domače umetnosti v tkanju in vezenju, zlasti v Beli Krajini ustanovila „delavna šola“ po zgledu „Arbeitsschule“ v Bleibergu pri Beljaku in poroča o tem deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju.“ Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Ich bitte die Herren, welche dieser Resolution beistimmen, sich zu erheben. (Zgodi se — Geschieht.) Angenommen. Jetzt werden wir über die Resolution des Herrn Abgeordneten Piber abstimmen. Ich bitte auch diese Resolution zu verlesen. Zapisnikar Demšar - (bere — liest): „Deželnemu odboru se naroča, naj sestavi in predloži v prihodnjem zasedanju zaznamek in načrte vseh cest, mostov in drugih občilnih sredstev, ki se imajo tekom prihodnjega leta pričeti in izvršiti.“ Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Ich bitte die Herren, welche dieser Resolution zustimmen, sich zu erheben. (Zgodi se — Geschieht. Angenommen. Wir kommen nun zur nächsten, zur siebenten Spezialdebatte, welche die Kapitel X: „Schulden- dienst“, XI: „Landesvermögen“ und XII; „Diverse Ausgaben“ umfaßt. Ich bitte den Herrn Berichterstatter, die Spezialdebatte einzuleiten. Poročevalec dr. Krek: Predlagam, da se ta poglavja sprejmejo. Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: 1 Wünscht jemand das Wort? Der Herr Abgeordnete Hladnik hat das Wort. Poslanec Hladnik: Na strani 37. deželnega proračuna beremo, da je za popravo mostu 'čez Savo v Krškem proračunan znesek 8000 K. Kakor je pa gospodom, ki so bili v tem kraju, znano, je ta most jako slab, in tako se bo ta postavka vsako leto povračevala. Treba je torej misliti na to, da se tukaj napravi bolj trden most, in ker stoji ta most med Kranjsko jn Štajersko, je gotovo prh merno, da tudi štajerska dežela prispeva k stroškom, za napravo novega mostu. Zaraditega se usojam stavi j ati sledečo resolucijo (bere — liest): »Deželnemu odboru se naroča, da po svojem stavbenem uradu izdela načrte in proračun za napravo železo-betonskega mostu čez Savo pri Krškem. Pri tem naj stopi z deželnim odborom vojvodine Štajerske v dogovor v svrho prispevka k napravi novega mostu.« Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Weiters hat sich zum Worte gemeldet der Herr Abgeordnete Dular. Poslanec Dular: Visoka zbornica! Že predlansko leto sem se oglasil k besedi zaradi Dolenjske železnice. Ker se v tem času še ni nič storilo, si usojam danes zopet opozarjati visoko zbornico, da uprava Dolenjskih železnic pri teh silno varčuje. Kolodvori so zaviti v tako temo, da se je bati nesreče, vožnja je tako silno počasna, da vozi vlak iz Straže do Ljubljane, dasi-ravno ni več daljave, kakor 80 kih, cele 4 ure in 9 minut, in zaraditega gre promet silno počasi naprej. Sicer se je obljubilo, da se vpelje hitrejša vožnja, toda do danes se v tem pogledu še ni nič storilo. Straža ima samo dvakratno zvezo, dasiravno je ta postaja zelo važna za dolenjske toplice in ljudje iz 6 vasij odhajajo in prihajajo na to postajo. Tako nima vlak, ki odhaja iz Straže šele ob 11. uri dopoldne in tisti, ki prihaja v Stražo ob 1^8. uri zvečer, na Straži nobene zveze. Končno naj omenjam tudi železniške vozove. Navadno se pošiljajo na Dolenjske železnice vozovi, ki so popolnoma izrabljeni, toda mnogokrat pa niti teh ni, in takrat spravijo ljudi v živinske vozove, ki so pa navadno tako natlačeni, da morajo ljudje stati stisnjeni kakor slaniki v sodu. Zategadelj si usojam staviti sledečo resolucijo (bere — liest): , »Deželni odbor naj se nemudoma obrne z ulogo na upravo državnih železnic, ki naj potrebno ukrene: 1. da bodo železniški kolodvori zadostno razsvetljeni, 2. da se vpelje v Straža—Toplice trikratna zveza, , 3. da se vpelje hitrejša vožnja, 4. da bode preskrbljeno v potrebi za zadostno število vozov.« (Živahno odobravanje in ploskanje na levi — Lebhafter Beifall und Händeklatschen links.) Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg (pozvoni — das Glockenzeichen gebend): Eigentlich gehört das, sowie auch die vorher vom Herrn Abgeordneten Hladnik gestellte Resolution, zu Kapitel IX. Der Herr Berichterstatter hat sich zum Worte gemeldet. Poročevalec dr. Krek: Ja, prosim gospodje, o občilih je stvar končana. Tozadevne resolucije se lahko vlagajo in pridejo koncem proračuna na vrsto, debata o stvari pa je že davno zaključena. Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg; Zum Worte gelangt der Herr Abgeordnete Ravnikar. Poslanec Ravnikar: Z ozirom na izjavo gospoda poročevalca ne bom razpravljal, ampak samo stavil resolucijo: »Deželni odbor se pozivlje, da ustreže ope-tovanim prošnjam občin Jablanica, Prem in Trnovo, zadevajoč preložitev okrajnih cest v Dol. Zemonu in čez Prem ter občinske ceste Šembije—Podtabor—Podstenje—Podstenjšček v ilirsko-bistriškem okraju!« Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Weiters hat sich noch zum Worte gemeldet der Herr Abgeordnete Jarc. Poslanec Jarc: Predlagam sledečo resolucijo: »C. kr. vlada se poživlja, naj vpelje na najbolj prometnih poštnih progah, kjer to dopuščajo cestne razmere, zlasti tudi z ozirom na tujski promet v, poletni sezoni avtomobilni promet. So pa to zlasti sledeče proge: Novo mesto — Krško, Novo mesto — Met-lika-H-Črnomelj, Črnomelj—Vinica, Kočevje— —Črnomelj, Škofja Loka—Gorenja vas—Žiri— —Idrija, Škofja Loka—Železniki, Kranj—Ko-kerska dolina, Jezersko—Železna kaplja, Kamnik—Motnik, Postojna—Vipava—Gorica, Straža —Žužemberk—Grosupl j e, Logatec—Idri j a, Domžale—Trojane, Domžale—Moravče.« Deželni glavar (prevzame predsedstvo — den Vorsitz übernehmend) : Ker nihče več ni oglašen k' besedi, je debata zaključena. Prosjm gospoda poročevalca! Poročevalec dr. Krek: Prosim, da se o teh resolucijah šele na koncu glasuje, ker ne spadajo v ta poglavja. Drugače pa predlagam, da se X., XI. in XII. poglavje sprejme. Deželni glavar: Preidemo k glasovanju. Pri poglavju X. »Dolgovi« je potrebščina izkazana z zneskom 1,195.267 K. Gospodje, ki pritrjujete poglavju X. s to potrebščino, izvolite vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Sprejeto. Pri poglavju XI. »Deželno premoženje« je skupna potrebščina proračunjena v znesku 5332 K. Gospodje, ki pritrjujete temu poglavju XI. s to potrebščino, prosim izvolite vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Sprejeto. XII. poglavje »Razni troški« izkazuje potrebščino 132.000 K. Prosim gospodo, ki pritrjuje XII. poglavju s to potrebščino, da izvoli vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Sprejeto. 40 S tem je rešenih vseh 12 poglavij potrebščine. O stavljenih resolucijah se bo na koncu glasovalo. Prehajamo sedaj k 8. specialni debati, obsegajoči pokritje in vse nadaljnje predloge finančnega odseka. Gospod poročevalec ima besedo. Poročevalec dr. Krek: Predlagam, da se pokritje vseh poglavij sprejme tako, kakor je tiskano, želim pa, da se veliko več dobi, kakor je zapisano. (Veselost — Heiterkeit.) Deželni glavar: Debata je otvorjena. Želi kdo besede? (Nihče. se ne oglasi Niemand meldet sich.) Ker ne, je debata zaključena. Konštatujem, da je s tem, kakor so se sprejela posamezna poglavja potrebščine, ugotovljena skupna potrebščina z zneskom 6,683.326 K. Sedaj bomo glasovali o skupnem pokritju, ki je proračunjeno na 2,594.512 K. Prosim tiste gospode, ki se strinjajo s to skupno vsoto pokritja, da izvolijo vstati. (Zgodi se — Geschieht.) Sprejeto. S tem je ugotovljen primanjkljaj z zneskom 4,088.814 K. Nadalje predlaga finančni odsek, da se proračuni 40%na deželna doklada na neposredne davke v 1. 1912. z zneskom 1,500.000 K. Gospodje, ki se strinjate s tem predlogom, prosim, izvolite vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Sprejeto. Nadalje predlaga finančni odsek, da se proračuna 40% na doklada na državno užit-nino na znesek 480.000 K. Gospodje, ki pritrjujete temu predlogu, izvolite vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Sprejeto. Nadalje predlaga finančni odsek, da se proračuna deželna naklada na pivo po 4 K od hi za 1. 1912. na znesek 450.000 K. Gospodje, ki pritrjujete temu predlogu, prosim izvolite vstati (Zgodi se — Geschieht.) Sprejeto. S tem je sklenjeno, da znaša ■ nepokriti ostanek 1,658.814 K. Finančni odsek sedaj predlaga (bere -— liest): »Visoki deželni zbor skleni: I. Deželni proračun za 1. 1912. se določi: s potrebščino...............K 6,683.326 s pokritjem .... „ 2,594.512 torej s primanjkljajem . K 4,088.814 II. V delno pokritje primanjkljaja 4,088.814 kron je pobirati ¡1. 1912: 1. 40 % doklado na državno' užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta ter od mesa; 2. samostojno deželno naklado od porabljenega piva po 4 krone od hektolitra, toda s to omejitvijo, da ima odpasti pobiranje deželne naklade na pivo za oni del leta 1912., za katerega bi bil deželnemu zakladu ne glede na odkazovanja, ki se podelijo v zmislu zakonov z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. štev. 220, in z dne 8. julija 1901, drž. zak. štev. 86, oziroma v zmislu na mesto teh zakonov stopivših zakonov, iz državnih sredstev odkazan znesek, ki je pri primernem preračunu za letni znesek najmanj enak čistemu dobičku, ki ga je imela dežela Kranjska v neposredno pretečenem koledarskem letu pri deželni nakladi na pivo; 3. 40% doklado na vse neposredne državne davke, izvzemši osebni dohodninski davek in pridobninski davek krošnjarjev. III. Deželni odbor se pooblašča, da nepokriti ostanek primanjkljaja pokrije potom kreditne operacije. IV. Deželnemu odboru se dovoljuje revire-ment med posameznimi krediti za deželni muzej (poglavje VI., B, a). V. Deželnemu odboru se naroča, da pridobi sklepu pod II. Najvišje pritrjenje.« Če ni ugovora, glasujemo o vseh teh predlogih skupaj. (Nihče ne ugovarjanj Es, erfolgt kein Widerspruch.) Prosim torej gospodo, ki se strinja z vsemi temi predlogi finančnega odseka, ki sem jih ravnokar prečital, da izvoli vstati! (Zgodi se’-- Geschieht.) , Sprejeto, in s tem je rešeno tudi to, in imamo glasovati sedaj še o celem proračunu, kakor je izšel iz te debate v celoti. Prosim gospode, ki pritrjujejo deželnemu proračunu v. celoti, kakor je izšel iz debate, da izvolijo vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Sprejeto, in s tem je rešen proračun, toda sedaj imamo glasovati še o resolucijah. Gospod poročevalec ima besedo! Poročevalec dr. Krek: Prosim, da se tiskane resolucije sprejmejo tako, kakor jih imate gospodje pred seboj. Priporočam, da se sprejme tudi resolucija gospoda poslanca grofa Barbota, ki priporoča deželnemu odboru varčnost. Ravnotako naj se sprejme resolucija gospoda poslanca dr. Trillerja, ki naproša vlado: »1. naj prevzame ljudsko šolstvo na breme države, 2. da predrugači učni načrt za mesta in industrialne kraje na eni, za ostalo deželo na drugi strani, 3. da reformira v tem smislu c. kr. učiteljišča.« Potem prosim, da se resolucija gospoda poslanca dr. Trillerja, ki se glasi (bere — liest): »Deželnemu odboru se naroča, da odslej, in sicer že v računskem zaključku za 1. 1911., specificirano izkaže, bodisi v poročilu samem, bodisi v posebnih prilogah porabo vseh v sprejetem proračunu navedenih deželnih subvencij« — zavrne, in sicer iz tega razloga, ker moramo deželnemu odboru zaupati. Deželni odbor je naš administrativni organ, v deželnem odboru so zastopane vse stranke, vsaka stranka je V stanu se natančno informirati o delu deželnega odbora. Druge kontrole ne potrebujemo. Drugi razlog je pa ta, da vendar ne kaže, zaradi vsake podpore posebej javnosti izročiti dotičnega človeka - reveža, ki je kako stvar prejel. Tudi tehnično bi bila stvar jako težko izpeljiva in zato naj ta resolucija lepo pade. Ravnotako se mi zdi, da je ta resolucija napačna, ki se glasi (bere — liest): »Deželnemu odboru se naroča, da se pri prošnjah za razdelitev posameznih občin ozira na načelo, da je poleg želja prebivalstva uva- ževati tudi javnopravni interes •—-1--« j— do te točke se zlagam z gospodom poslancem dr. Trillerjem, kar pa dalje pravi: ^ da temu interesu odgovarjajo v kolikor mogoče zaokrožene občine s prebivalstvom ne izpod 2000 in ne nad 4000 duš« —1 se pa tak princip ne da formulirati kar tako na kratko v resoluciji. Zato predlagam, da, se prvi del resolucije sprejme, drugi del pa odkloni. Resoluciji gospoda poslanca Gangla, ki se glasi (bere — liest): ' »C. kr. deželna vlada se poživlja, naj čim-prej udejstvi vse one, v tej legislativni dobi deželnega zbora sprejete predloge, tičoče se mesta Idrije« — naj se ugodi. Resolucija gospoda tovariša Gangla, ki se glasi (bere — liest): j »Deželnemu odboru se naroča, naj do prihodnjega zasedanja izdela zakonski načrt o uvedbi kulturnega davka«j|||| prosim, da se/ odkloni. Podobna taka resolucija je bila že sprejeta, deželni odbor je že vezan, in če pride do rezultata, pride itak s svojim predlogom pred zbornico. Predlogi tovarišev Hladnika, Dularja in Ravnikarja, ki se vsi tičejo nekaterih želja! glede na občila, prosim, da se sprejmejo. Ravnotako priporočam Jarčev predlog, ki se glasi: »C. kr. vlada se'poživlja, naj vpelje na najbolj prometnih poštnih progah, kjer to dopuščajo cestne razmere, zlasti'tudi z ozirom na ptujski promet v poletni sezoni, avtomobilni promet. So pa to zlasti sledeče proge: ¡i Novo mesto—Krško, Novo mesto—Metlika —Črnomelj, Črnomelj—Vinica,. Kočevje—Črnomelj, Škofja Loka—Gorenja Vas—Žiri— Idrija, Škofja Loka—Železniki, Kranj—Kokr-ska dolina, Jezersko—-Železna Kaplja, Kamnik —Motnik, Postojna—Vipava—Gorica, Straža— Žužemberk—Grosuplje, Logatec—Idrija, Domžale—Trojane, Domžale—Moravče.« Tudi to resolucijo priporočam, da se sprejme. Drugega nimam nič povedati. Deželni glavar: Želi kdo gospodov besede k resolucijam? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.) Ako ne, glasujemo, in sicer bomo glasovali tako, da bomo o tistih resolucijah, glede katerih predlaga gospod poročevalec, da se sprejmejo, glasovali skupno, in potem pa bomo glasovali o drugih resolucijah, glede katerih predlaga gospod poročevalec, da se odklonijo ali pa sprejmejo samo deloma. Tedaj prosim tiste gospode, ki se strinjajo predvsem s tiskanimi resolucijami, potem pa obenem tudi s tistimi resolucijami, ki jih je danes gospod poročevalec priporočal v sprejem, da izvolijo vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Sprejeto. In sedaj bomo glasovali o nadaljnjih treh resolucijah, in sicer najprej o resoluciji gospoda poslanca dr. Trillerja, ki se glasi (bere — liest): »Deželnemu odboru se naroča, da se pri prošnjah za razdelitev posameznih občin ozira na načelo, da je poleg želja prebivalstva uva-ževati tudi javnopravni interes in da temu interesu odgovarjajo v kolikor mogoče zaokrožene občine s prebivalstvom ne izpod 2000 in ne nad 4000 duš.« Gospod poročevalec priporoča, da se prvi del te resolucije do besede »interes« sprejme, drugi del pa odkloni. Gospodje, ki se strinjate s prvim delom te resolucije do inkluzivno besede »interes«, blagovolite vstati! (Zgodi' se Geschieht.) Sprejeto. Sedaj glasujemo o drugem delu te resolucije. Gospodje, ki se strinjate tudi z drugim delom resolucije, izvolite vstati! (Zgodi se — Geschieht.) Je odklonjen. Sedaj, prehajamo k resoluciji gospoda poslanca dr. Trillerja, ki se glasi (bere — liest): »Deželnemu odboru se naroča, da odslej in sicer že v računskem zaključku za. leto 1911. specificirano izkaže, bodisi v po- 40* ročilu samem, bodisi v posebnih prilogah, porabo yseh v sprejetem proračunu navedenih deželnih subvencij.« Prosim tiste gospode, ki se strinjate s to resolucijo, da izvolite vstati! (Zgodi se Geschieht.) Je odklonjena. Prehajamo sedaj še k resoluciji gospoda tovariša Gangla, ki se glasi (bere liest): »Deželnemu odboru se naroča, naj do prihodnjega zasedanja izdela zakonski načrt o uvedbi kulturnega davka.« Prosim tiste gospode, ki pritrjujete tej resoluciji, da izvolite vstati! (Zgodi se -- Geschieht.) Ta resolucija je odklonjena. S tem so rešene resolucije in jj s tem je rešena tudi cela 3. točka dnevnega reda. Prehajamo k nadaljnji točki: i. Poročilo upravnega odseka o samostalnem predlogu poslancev Jakliča, Bartola, dr. Pegana in tovarišev zaradi otvoritve novih postaj in postajališč na dolenjskih železnicah (št. IX.). 4, Bericht des Verwaltungsausschusses über den selbständigen Antrag der Abgeordneten Jaklič, Bartol, Dr. Pegan und Genossen um Errichtung neuer Stationen und Haltestellen an den Unterkrainer-Bahnen (Nr. IX). Prosim gospoda poročevalca! Poročevalec Jaklič: Visoka zbornica! O potrebi naprave po-staje^ v Žlebiču, kakor tudi postajališča v Li1 povcu se je že večkrat sklepalo in sprejele so se različne resolucije. Poslanci tega okraja (so v tem oziru letos stavili samostalni predlog. V tem oziru se je upravni odsek posvetoval in predlaga sledeče: »Deželni zbor skleni: 1. Deželnemu odboru se naroča, da takoj stopi v dogovor z upravnim svetom dolenjskih železnic in železniškim ministrstvom zaradi ustanovitve postaje v Žlebiču, postajališča v Lipovcu in razširjenje postajališča v Stari cerkvi. 2. Zastopniku deželnega< odbora v upravnem svetu dolenjskih železnic se naroča, da z vso odločnostjo urgira ustanovitev sub 1 omenjenih naprav.' 3. Deželni odbor se pooblašča prispevati po potrebi primeren znesek iz % gar. zaklada dolenjskih železnic za ustanovitev katere omenjenih postaj.« ■ Poleg pride, tudi postajališče v Stari cerkvi, ki je ustanovljeno za šest občin. Prebivalstvo dotičnih občin je že večkrat zahtevalo, da se postajališče v Stari cerkvi razširi v kolo- dvor že zaradi tega, da se postaja v Kočevju razbremeni. Zaradi tega predlagam v imenu upravnega odseka, da se ta resolucija sprejme. Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liehtenberg (prevzame predsedstvo— den Vorsitz übernehmend) : Wünscht jemand das Wort? Der Herr Abgeordnete Lavrenčič hat das Wort. Poslanec Lavrenčič: Predlagam sledečo resolucijo: »Deželni odbor izposluj pri državnem železniškem ravnateljstvu v Trstu, da se ohrani stalno vlak na lokalni železnici Ljubljana— Kamnik, ki vozi iz Ljubljane ob 11. uri 50 minut dopoldne in se vrne ob 2. uri 40 minut popoldne.« Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Wünscht noch jemand der Herren das Wort? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.) Wenn nicht, so schreiten wir zur Abstimmung, und zwar zuerst über den Antrag des Verwaltungsausschusses, und ich ersuche diejenigen Herren, die demselben zustimmen, sich zu erheben. (Zgodi se — Geschieht.) Er ist angenommen. Nun kommt- die Resolution des Herrn Abgeordneten Lavrenčič, die ich den Herrn Schriftführer Demšar nochmals zu verlesen bitte. Zapisnikar Demšar (bere — liest): »Deželni odbor izposluj pri državnem železniškem ravnateljstvu v Trstu, da se ohrani stalno vlak na lokalni železnici Ljubljana— Kamnik, ki vozi iz Ljubljane ob 11. uri 50 minut dopoldne in se vrne ob'2. uri 40 minut popoldne. Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liehtenberg: Die Herren, die mit dieser Resolution einverstanden sind, bitte ich, sich zu erheben. (Zgodi se — Geschieht.) Sie ist angenommen. Wir kommen nun zum Punkt: 5. a) Poročilo kmetijskega odseka: o uravnavi Kamniške Bistrice (k prilogi 62.). 5. a) Bericht des Landwirtschaftsausschus-ses: betreifend die Regulierung der Steiner Feistritz (zur Beilage 62). Idi ersuche den Herrn Berichterstatter! Poročevalec Lavrenčič: Visoka zbornica! Večletno in opetovano romanje projektov in proračunov za uravnavo Kamniške Bistrice je vendar čez dolgo časa srečno končano. Je pa že skrajni čas, sicer bi bila katastrofa neizogibna, čemur pritrjujejo izvestno vsi oni, ki to reko poznajo in so obhodili kraje ob njej, v prvi vrsti tehniki deželni in državni. Posebno pereče je postalo to vprašanje od onega časa, ko so Savo uravnali. Dvignili so tedaj strugo Kamniške Bistrice in zelo obtežili nje izliv. Naravno, ker se prosto odtekati ne more, še manj prodovje seboj potegniti, napravlja ob svojem izlivu toliko gramoza in peska, da se ob količkem deževju voda zajezi, tia svojem potu zaostaja in si išče novih tokov in ob vsaki povodnji npvih. In, ker je voda deroča, izpodmleva in rije daleč na dolgo in široko v obdelano zemljo, jo trga in odnaša v veliki množini s seboj v.Savo; v spomin tako pokončanih rodovitnih njiv in travnikov pa pušča na tem mestu vse polno kamenja, gramoza in peska, kar je pri-plavlja iz Kamniških planin. Struga pa ni zasuta samo ob izlivu, ampak visoko gori v svojem toku; na mnogih mestih je prenapolnjena kamenja, gramoza in peska, da je nivd vode isti, kakor sosednjega ozemlja, njiv in travnikov. In razdejalna akcija te z velikim padcem in v serpentinah tekoče reke je na več mestih še brutalnejša, nego ob izlivu. Ob vsaki povodnji se struga razteza posebno na levem bregu in sili čez razdejano polje proti hišam že tako blizu, da so posamne hiše, selišča in celo vasi v veliki nevarnosti, da jih odnese. Najnevarnejše je pač mesto med 4‘5 do 5-5 km pri Ihanu in Mali Loki, kjer je povodenj čudovito veliko rodovitnega sveta odnesla, reka staro strugo popolnoma zapustila in svoj tok premenila tako daleč proti vzhodu, da je nevarnost največja, da predere tamkaj nizke bregove in si na mestu sedanjih selišč Selo, Dol. Kleče itd. izbere novo strugo. Kakor se je uradno vgotovilo, je nadalje silno nevarno eno mesto v progi 7 do 7'6 km, kjer se voda pri vsakem višjem stanu izliva proti Prelogu in Ihanu ter je tam že opetovano razdrla in razkopala okrajno cesto Domžale— Dol. Nič manj v nevarnosti so Domžale, kjer je pri km 8-9 na desnem bregu Bistrica breg pretrgala in v močnem toku skoro meter visoko poplavila Domžale. V veliki nevarnosti je nadalje pri km 13 na desnem bregu reke mlin Andreja Raka na Homcu št. 28, kakor tudi zemljišča in selišča občine Homec v smeri proti Preserju in več posamnih objektov žag ifei mlinov ob tej vodi. Osobito takozvani Rudežev mlin v Mali Loki žuga voda izpodnesti, ki dere 'tikoma ob mlinu, dočim je bila struga pred nekaj leti oddaljena 70 metrov. Škarpa, ki se je v obrambo napravila, je že močno poškodovana. V veliki nevarnosti so mostovi čez Bistrico, osobito pri beriškem, kjer je vodna struga s terenom v istem površju, se j,e zelo bati katastrofe. Pa tudi okrajne ceste, občinska in poljska pota skrajno trpe na poškodbah po ob večjem deževju, nalivih in kopne-nju snega besnem hudourniku. Mnogi kmetovalci si skušajo ohraniti pest zemlje š primitivnimi obrambami, seveda od slučaja do slučaja, ker jih nova povodenj zopet spodje in odnese. Isto se godi posestnikom vodnih naprav, največ močno zadolženim mlinarjem in žagarjem, ki poleg ob konkurenci parnih mlinov in žag skoro ne zmorejo več stroškov za vzdrževanje jezov in kanalov. Hvaležno se omenja, da je deželna in državna oblast priskočila na pomoč z mirilnimi, takozvanimi palijativnimi zgradbami, kakor v Biščah že leta 1895. in leta 1908. pri Ihanu v varstvo bregov, toda o kakem trajnem uspehu teh naprav se ne more govoriti, če pomislimo, da je leta 1908. pri Ihanu izvršeni jez na levem bregu že skoro popolnoma uničen. Prav zato menim, da bo; zadobila tudi delna uravnava Kamniške Bistrice med 4'6 do 5'5 km pri Ihanu, ki se je pričela graditi v letu 1911., svojo pravo veljavo s temeljito uravnavo cele rečne proge. In ta bo zasigurana z zakonom, katerega načrt je sedaj v obravnavi. Menim, da izpolnim svojo dolžnost kot zastopnik prizadetih, da se zahvalim vsem merodajnim faktorjem in osebam, ki so k temu koraku pripomogli, imenoma državi in deželi za izvanredno bogate prispevke in posebno našemu deželnemu odboru, ki se je v zadnjih letih na vse strani z jekleno energijo zavzel za nujno izvrši+ev neizogibno potrebnega dela v varstvo zasebnih in javnih interesov. Ubogo, na dobro in pridno naše ljudstvo ob Kamniški Bistrici uvidi, da ima v državni in deželni upravi ter v visoki deželni zbornici blagohotno oporo, se' je ojačilo in se ne brani prevzeti zasebnih bremen v izvršitev velikanskega, na za nje in okraj neizmerno koristnega dela. Veselo to dejstvo se je pojavilo v vodopravnem postopanju, katero je kamniško okrajno glavarstvo koncem julija in pričetkom avgusta leta 1910., kar se mora priznati, z veliko previdnostjo pravično za podjetje in interesente izvršilo. Kakor razvidim iz' tozadevnih razsodb z dne 4. septembra in 9. decembra leta 1910., so udeleženci za uravnavo potrebni svet, in sicer kolikor ga odpade na novo strugo in na obeh bregovih do šest metrov, radovoljno odstopili, mnogi nerodovitni svet brezplačno, a rodovitni svet od 200 do 600 K. Hkrati so dovolili, da se sme pri uravnavi za hojo, vožnjo potrebni svet uporabljati, seveda proti odškodnini. Ne morem zamolčati, da je k temu tudi mnogo pripomogel vzgled našega, za uravnavo Kamniške Bistrice jako zaslužnega tovariša gospoda komercijskega svetnika Povšeta, ki je prepustil na svojem posestvu za uravnavo potrebni tudi rodovitni svet, in tega je precej, brezplačno. Nasprotno se je udeležencem omogočila daljna uporaba obstoječih brodov tudi po regulaciji, oziroma tudi naprava novih; nadalje se je omogočila izločitev posebnih prostorov za dobivanje gramoza in peska, kolikor mogoče na takih mestih, do katerih že sedaj vodijo pota. Iz razsodb vodopravnega postopanja, v katerih se dovoljujejo deželnemu odboru uravnavna dela, je torej razvidno, da se je vse lepo in gladko uredilo v prilog nujni izvršitvi eminentno potrebne uravnave. Še ena stran je nič manj upoštevanja vredna, ki sili, da se z delom nemudoma prične, in to je finančna stran. Iz poročila°deželnega odbora je jasno razvidno, kako je proračun rapidno rastel. To dejstvo nas opominja, da se ne odlaša, sicer bodo stroški še večji in izvršitev regulacije Kamniške Bistrice vedno težja, ako sploh mogoča. Vpogled v poročilo me je poučil, da je državni tehnik (Boltz) v letu 1903. izdelal projekt za uravnavo proge v dveh delih, in sicer do izliva v Savo do Domžal km 0 do 8 3, v drugem delu od Domžal do Duplice 83 do 158; stroške za prvi del je proračunal na 706.000 K, za drugi del na 560.000 K, torej skupno na 1.266.000 K. Delo se je odlagalo, čeprav je deželni odbor v to tiščal. Oboje, poljedelsko in ministrstvo za javna dela je pričelo delati težave. Zahtevalo se je glasom obvestila deželne vlade z dne 18. januarja 1910, št. 1506, da je, predno se uravnava Bistrice zakonitim potom uredi, potrebna revizija v letu 1903. izdelanega načrta. Zaman je deželni odbor temu ugovarjal in opozarjal na škodo in morebitne nesreče, če se odlaša. Ministrstvo je vztrajalo na tem. da se proračun predela na podlagi sedaj veljavnih enotnih cen za posamezne delavske kategorije in dobave in ne potom percentualnega pavšalnega povišanja, kakor je predlagal deželni odbor. Stavbeni oddelek deželne vlade je v smislu te zahteve proračun predelal in zvišal potrebščine na 1 milijon 755.000 K. Pa tudi s tem se poljedelsko ministrstvo ni zadovoljilo in zahtevalo, da se zvišajo dosedanje pavšalne postavke za nenadna dela, stavbno vodstvo in za vzdržava-nje uravnavnih del v stavbni dobi, s čimer se bi povišala skupna potrebščina na 1,940.000 K. S tem bi bilo ustreženo poljedelskemu ministrstvu, toda oglasilo se je ono za javna dela in zahtevalo na podlagi hidrologičnih preiskav, da se projekt obsežno spremeni. Seveda je morala nato deželna vlada odrediti zopetno revizijo. Stavbeni oddelek deželne vlade je pa projekt le nekoliko predelal in razložil, da načrt ni tako obsežno spremeniti, kakor meni ministrstvo za javna dela in se bode namen popolnoma dosegel, če se struga le v nekaterih deltiih progah razširi. In tako se je konečno proračun povišal: a) -za progo Duplica—Domžale . 888.000 K, b) za progo D oinžale—Sava . . 1,075.000 „ Skupaj . . . 1,963.000 K. Iz teh podatkov je jasno, kako nujna je regulacija Kamniške Bistrice tudi iz financi-jel n ih ozirov, sicer postane prav lahko nemogoča, — a potem pa tudi opustošeni, uničeni tako lepi kraji v Kamniškem okraju. V pokritje te ogromne svote bodo prispevali glasom dopisa deželne vlade z dne 9. januarja 1905, št. 24.460, iz leta 1904.: 1. Poljedelsko ministrstvo iz državnega melioracijskega zaklada 50% ali 981.500 K; 2. ministrstvo za notranje zadeve kot prispevek državnocestne uprave 2% ali 39.260 K; 3. ministrstvo za notranje zadeve kot prispevek erarične vodnogradne uprave 10% ali 196.300 K; 4. deželni melioracijski zaklad s 30% ali 588.908 K; 5. drugi udeleženci 8%'v skupnem znesku 157.040 K, in sicer: a) udeležene občine 15 952 K (to je: Šmarca 500 K, Volčji potok 400 K, Radomlje 700 K, Homec 650 K, Jarše 900 K, Domžale 9600 kron, Podrečje 1350 K, Brezovica 102 K, Ihan 500 K, Dol 1150 K, Dolsko 100 K); b) okrajni cestni odbor kamniški 11.780 K; c) okrajfii cestni odbdr brdski 6450 K; č) udeleženi posestniki vodnih naprav 15.704 kron; d) neposredno udeleženi zemljiški posestniki 107.154 K. Žal pa, da ne bo po tem projektu in stroškovniku regulacija povsem celotna in temeljita. Kakor sem v visoki zbornici dne 26. januarja 1910 povdarjal, je vir poškodbam »Kamniške Bistrice« največ pri nje izviru, kjer se iz pogorja Kamniških planin trga in vali kamenje ter vsiplje kar v plasteh gramoz in pesek. Jasno je, da so obrambena dela tu nujno potrebna, da se vsaj deloma vodi odnos peska in gramoza zabrani. Nie. manj potrebna je uravnava, vsaj delna pri Stranjah in celotna od c. kr. praharne v Kamniku noter doli do Duplice, kar bi poleg uravnave dotokov Kamniške Bistrice veljavo tako nujno potrebnega in koristnega podjetja visoko povzdignilo in stalno utrdilo. Dovolil si bom v to svrho v imenu odseka, ko se sprejme prej zakonski načrt v prilogi 62., staviti primerno resolucijo. Najprej predlagam: " »Visoki deželni zbor skleni: 1. Priloženi zakonski načrt se ustavno potrdi. 2. Deželnemu odboru se naroča, da načrtu zakona izposluje Najvišjo sankcijo.« ' Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Ich eröffne die Generaldebatte. Zum Worte hat sich gemeldet der Herr Abgeordnete Dr. Krek. Poslanec dr. Krek: Samo to konštatiram, da, ko glasujemo o predlogu kmetijskega odseka, storimo to v zavesti, da k temu tako velevažnemu predmetu, kakor je tukaj v razpravi, delavsko ministrstvo ni samo prav nič pripomoglo, ampak vse storilo, da je rešitev zadeve zaviralo. Glasovali bomo v zavesti, da smo pač hvalo dolžni možem kmetijskega ministrstva, glasovali pa tudi z ogorčenostjo v srcu nasproti možem v delavskem ministrstvu, ki so to važno delo brez vsakega pametnega vzroka zavlačevali. Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Wünscht noch jemand der Herren in der Generaldebatte das Wort? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.) i Wenn nicht, — so haben wir über das Eingehen in die Spezialdebatte abzustimmen, und ich ersuche diejenige Herren, welche mit dem Eingehen in die Spezialdebatte einverstanden sind, sich zu erheben. (Zgodi se :— Geschieht.) Angenommen. Ich bitte den Herrn Berichterstatter, die Spezialdebatte einzuleiten. Poročevalec Lavrenčič: Predlagam, da se zakonski načrt sprejme v celoti, en block. Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Der Berichterstatter beantragt d,ie en-block-Annahme des Gesetzes. Wünscht jemand der Herren in der Spe-zialdebate das Wort zu ergreifen. (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.) Wenn nicht^jg- so bitte ich, über den Antrag des Herrn Berichterstatters abzustimmen, und ersuche die Herren, die dem Gesetzentwürfe en-block zustimmen wollen, sich zu erheben. (Zgodi se — Geschieht.) Angenommen. Ich bitte nun noch die Herren, welche dem Titel und Eingang des Gesetzes zustimmen, sich zu erheben. (Zgodi se — Geschieht.) Angenommen, und damit ist der Punkt 1. des Ausschußantrages erledigt. Nun kommt der Punkt 2, wonach der Landesausschuß beauftragt wird, dem Gesetzentwürfe die Allerhöchste Sanktion zu erwirken. Ich ersuche die Herren, welche auch diesem Anträge zustimmen, sich zu erheben. (Zgodi se — Geschieht.), . Angenommen. Poročevalec Lavrenčič: Predlagam tretje branje. Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Der Berichterstatter beantragt die dritte Lesung. Ich ersuche die Heren, die dem Gesetzentwürfe auch in dritter Lesung zustimmen, sich zu erheben. (Zgodi se — Geschieht.) Der Gesetzentwurf ist in dritter Lesung angenommen. Poročevalec Lavrenčič: Imenom kmetijskega odseka predlagam še nastopno resolucijo: »Deželnemu odboru se naroča, da oskrbi kakor hitro mogoče, načrt in proračun za uravnavo »Kamniške Bistrice«, in sicer delno pri nje izvirku in Stranjah ter celotno od c. in kr. praharne v Kamniku do Duplice.« Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Der Herr Abgeordnete Dr. Krek hat sich zum Worte gemeldet. Poslanec dr. Krek: Predlagam še resolucijo: »Deželnemu odboru se naroča, da ob regulaciji Bistrice resno vzame v delo tudi re- gulacijo vseh njenih pritokov in melioracijo travnikov v bistriško porečje spadajočega ozemlja.« Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: , Wünscht jemand der Herren das Wort zu den beiden Resolutionen? (Nihče se ne oglasi '— Niemand meldet sich.) Nein, —; so bitte ich, abzustimmen, und zwar zunächst über die Resolution des Herrn Referenten Lavrenčič. Ich bitte die Herren, die dieser Resolution zustimmen, sich zu erheben. (Zgodi se — Geschieht.) Angenommen. Nun bitte ich die Herren, die mit der Resolution des Herrn Abgeordneten Dr. Krek einverstanden sind, sich zu erheben. (Zgodi se — Geschieht.) Sie ist ebenfalls angenommen und hiemit dieser Punkt der Tagesordnung erledigt. Auf Ersuchen des Herrn Referenten Piber übergehen wir vorläufig den nächsten Punkt der Tagesordnung und kommen somit zu Punkt: 5. c) Poročilo kmetijskega odseka: glede načrta zakona o izboljšavi pašnikov (k prilogi 43.). 5. c) Bericht des Landwirtschaitsausschus-ses über den Gesetzentwurf, betreffend die Verbesserung der Hutweiden (zur Beilage 43). Poročevalec Piber: Pred seboj imate poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga izpremenjeni načrt zakona o izboljšavi pašnikov. Bom prav kratek, sklicevaje se na svoje-časna svoja izvajanja, ko sem priporočil visoki zbornici potrebo tega zakonskega načrta. Mi smo sprejeli zakon, vendar ga visoka vlada ni predložila sankciji, in sicer iz razlogov, katere navaja deželni odbor v svojem poročilu. Ti razlogi so nekatere stilistične napake in za-koriskotehnični nedostatki, pa tudi važni stvarni pomisleki. V resnici moramo priznati, da so se v preje sklenjenem zakonskem načrtu urinile nekatere nedoslednosti, ali bolje pomanjkljivosti. Sedanji zakon je veliko jasnejši; v prvem paragrafu pozitivno pove, kaj spada v njegov obseg. V stilističnem oziru je veliko boljši, kakor prejšnji. Omeniti moram posebno to, na kar opozarja visoka vlada, da se določilo prejšnjega zakonskega načrta glede podpore, katero mora država prispevati za izboljšanje pašnikov, ne ujema z državnim okvirnim zakonom. Ta pomislek vlade je torej popol- noma upravičijjLv. Zatorej pa § 4. omenja, da se ne more diktirati državi, koliko naj prispeva, in zato sta v § 3. izločeni besedi »državnih in«, to je v tem novem zakonu izpuščeno, pač pa je povedano v § 4. (bere -- liest): »Prispevki, ki jih daje dežela za te izboljšave, znašajo praviloma pri pašnikih, ki so v posesti posameznikov do 20.%, pri pašnikih, ki so v posesti občin, združb in zadrug do 30% dejanskih stroškov . . .« Torej bi dežela dala 30%, država bi potem dala iz melioracijskega fonda neobvezno 40% in 30,'% bi dale posamezne občine, združbe in zadruge. To sem hotel v generalni debati v pojasnilo omeniti. Predlagam: »Visoki deželni zbor skleni: 1. Predloženemu zakonu se pritrdi. 2. Deželnemu odboru se naroča, da izposluje Naj višjo sankcijo temu zakonskemu načrtu.« Prosim, da se preide v specialno debato. Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Wünscht jemand in der Generaldebatte das Wort zu ergreifep. (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.) Wenn nicht, — so bitte ich die Herren, weiche dem Anträge des Herrn Referenten auf Eingang in die Spezialdebatte zustimmen, sich zu erheben. (Zgodi se — Geschieht.) Angenommen. Ich bitte den Herrn Berichterstatter, die Spezialdebatte einzuleiten! Poročevalec Piber: Predlagam, da se zakon, kakor je tiskan, sprejme en block. Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Der Herr Referent beantragt die en block-Annahme des Gesetzes. Wünscht jemand das Wort? (Nihče se ne oglasi - - Niemand meldet sich.) Wenn nicht, so bitte ich die Herren, die diesem Gesetzentwürfe en block züstimmen wollen, sich zu erheben. (Zgodi se — Geschieht.) Angenommen. Nün bitte ich die Herren, welche mit d.em Titel und Eingang übereinstimmen, sich zu erheben. (Zgodi se — Geschieht.) Angenommen. Der Herr! Berichterstatter beantragt die dritte Lesung. Ich bitte also die Herren, die diesem Anträge zustimmen, sich zu erheben. (Zgodi se — Geschieht.) K Der Gesetzentwurf ist in drittel- Lesung angenommen und ist der Punkt 1. des Ausschußantrages erledigt. Nun kommt der Antrag 2, wornach der Landesausschuß beauftragt wird, dem Gesetzentwürfe die Allerhöchste Sanktion zu erwirken. Die Herren, die auch diesem Anträge zustimmen, bitte ich, sich zu erheben. (Zgodi se — Geschieht.) Er ist angenommen und hiermit dieser Punkt erledigt. Wir greifen nun zurück auf Punkt: 5. b) Poročilo kmetijskega odseka: o načrtu zakona glede dolžnosti za vzdrževanje ograj (k prilogi 60.). 5. b) Bericht des Landwirtschaftsausschusses: über den Gesetzentwurf, betreffend die Pflicht zur Einhaltung Von Einfriedungen (zur Beilage 60). Poročevalec Piber: Dne 28. oktobra 1910 je deželni zbor sprejel mojo resolucijo, s katero sem predlagal, da deželni odbor izdela načrt zakona o dolžnosti za -vzdrževanje ograj. Pozno je že, in dasiravno bi rad več besed porabil, zato se bom z ozirom na pozno uro prav kratko izrazil. Obrazložiti bi moral koristi paše, koristi naših pašnikov, sklicujem pa se na prvotna svoja izvajanja v tej visoki zbornici ob priliki obravnav zakonskega načrta planinske postave. Zatoraj trdim, kar pravi Pinzgavec, da kar j e gospodar brez gospodinje, to je polje brez ograje. Ograje so brezpogojno potrebne, zlasti z ozirom na pašo, ki pospešuje živinorejo. Živinoreja, uspešna živinoreja je nemogoča brez pašnikov in ker je na Kranjskem, hvala Bogu, še veliko pašnikov in se ima na podlagi ravnokar sprejetega zakonskega načrta o izboljšavi: pašnikov veliko zanje storiti, zato je pa tudi neobhodno potrebno, da se tiste naprave izvršijo, ki pašo varujejo, in to so med drugimi tudi o g r a j e. Na Tirolskem, Algajskem in Zgornjem Bavarskem imajo natančna določila glede ograje, urejena zakonskim potom. Zlasti ima Tirolska v svojem občinskem redu precej natančna določila glede' dolžnosti naprave in vzdrževanja ograj. Še bolje izrazovita je postava v Salzburgu z dne 30. avgusta 1911. Kot podlaga predležečemu zakonskemu načrtu sta služila tirolski in salzburški zakon. Po teh je posnet in našim krajevnim razmeram in koristim primerno predelan predležeči načrt zakona. Isti namreč določuje, kdo in kdaj ima napraviti in vzdrževati ograjo. Zato z mirinim srcem lahko rečemo, da je ta zakonski načrt potreben in primeren, da se bo bolje varovala paša in sploh vsaka kultura kakor do sedaj. Odkar so se od leta 1874. do leta 1886. pričeli deliti pašniki, je živinoreja silno nazadovala; t® kaže statistika po zadnjem štetju predpreteklega leta. Tam, kjer se pašniki niso delili, je živinoreja v obče na veliko višji stopinji. Zato nam ne preostaja drugega, kakor ohraniti in zboljšati starodavne navade. Po starih navadah in tradicijah pa so ograje, oskrbovali lastniki posameznih obmejnih pašnih parcel, ki so bili obenem večinoma tudi solastniki skupne paše. Občinski red v .§ 34. pravi, da odločuje tudi trdna navada. Navada je takorekoč pri nas postava, in navada je bila, da sq mejaši pašnikov, ki so imeli kake parcele ob pašnikih iz navade kakor njihovi predniki, se čutili primorane, da so gradili ograje in varovali tako svoje pridelke nasproti pašni živini. Smatrali so to kot svojo dolžnost, to pa je prenehalo, ko so se pašniki razdelili. Iz tega so nastale, velike diference. Nekateri mejaši niso hoteli več ograditi svojih parcel, oziroma ograj vzdrževati, in iz tega je nastala nevolja, nastale so tožbe, sovraštva itd. Sprejeli - smo zakonski načrt glede izboljšanja pašnikov, toda ta postava bi bila iluzorična, če ne bi bila paša sama sebi prepuščena in ako nimamo tudi postave, da morajo mejaši ograjati, oziroma zavarovati svoje kulture. Žival se mora pasti, sc; mora prosto razvijati; to je naravna potreba za razvoj. Čim bolj prosta je, tem bolje je za živinorejo. Ni pa mogoče, da bi vsak imel posla, oziroma pastirja, ki bi pazil, da ne bi živina uhajala v bližnje kulture. To je fizično nemogoče. Torej že iz ekonomičnega stališča so potrebne take ograje. Visoka deželna vlada se je domenila z ministrstvom v tej stvari, stopila pa je na širše stališče. Jaz sem omenil le boij mejaše pašnikov. Ministrstvo pa stoji •na širšem stališču in pravi, da ne ‘ samo kulture ob meji pašnikov, ampak sploh kulture se imajo s temi ograjami zavarovati in ohraniti. Pred seboj imate tak zakonski načrt širšega pomena in ta načrt je po mojem prepričanju popolnoma sprejemljiv in našim gospodarskim potrebam in razmeram prikladen, potreben. Gospod poslanec grof Barbo je z ozirom na to, da se pašniki čim dalje bolj razvijajo, zlasti zadružni pašniki, in da je treba poskrbeti za | prihodnjost in tudi za te natančno precizirati, kdo bo imel dolžnost oskrbeti ograjo za te nove nastale, predlagal k tiskanemu § 1. še določilo, katero je odsek sprejel. Prosim, da sprejme visoka zbornica tudi to določilo. Po teh kratkih pojasnilih predlagam v imenu kmetijskega odseka: 41 »Visoki deželni zbor skleni: 1. Predloženemu načrtu zakona se pritrdi z. dopolnilom, da se vstavi v § 1. kot 2. odstavek določilo: »Pri pašnikih, ki se na novo napravijo po začetku veljavnosti tega zakona, morajo ograje oskrbeti in Vzdrževati lastniki teh pašnikov.«' »Bei nach Beginn der Wirksamkeit dieses Gesetzes neu entstehenden Weideplätzen haben die Einfriedungen die Eigentümer dieser Weideplätze anzulegen und zu erhalten.« 2. Deželnemu odboru se naroča, da izposluje temu načrtu zakona Najvišjo sankcijo.« Predlagam prehod v specialno debato. Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Die Generaldebatte ist eröffnet. Wünscht jemand das Wort? (Nihče se ne oglasi , — Niemand meldet sich.) Dies ist nicht der Fall, und wir haben somit über das Eingehen in die Spezialdebatte abzustimmen. Ich ersuche die Herren, die für das Eingehen in die Spezialdebatte stimmen, sich zu erheben. (Zgodi se - Geschieht.) Angenommen. Ich bitte den Herrn Berichterstatter, die Spezialdebatte einzuleiten! Poročevalec Piber: Predlagam, da se k § 1. dostavi še določilo (bere liest): »Pri pašnikih, ki se nanovo napravijo po začetku veljavnosti tega.zakona, morajo ograje oskrbeti in vzdrževati lastniki teh pašnikov.« »Bei nach Beginn der Wirksamkeit dieses Gesetzes neu entstehenden Weideplätzen haben die Einfriedungen die Eigentümer dieser Weideplätze anzulegen und zu erhalten.« Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Der Herr Berichterstatter beantragt die Annahme des gedruckten § 1 mit dem soeben von ihm verlesenen Zusatze. Wünscht jemand der Herren das Wort? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.) Wenn nicht, so bitte ich, abzustimmen. Die Herren, die dem Anträge zustimmen, bitte ich, sich zu erheben. (Zgodi se — Geschieht.) Der § 1 ist samt dem Zusatze angenommen. Bitte den Herrn Berichterstatter, fortzufahren. Poročevalec Piber: Glede §§ 2., 3., 4. in 5. predlagam, da se, kakor so tiskani, sprejmejo en block. Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg : Der Herr Referent beantragt die en block-Annahme der §§ 2, 3, 4 und 5. Wünscht jemand das Wort? - (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.). Wenn nicht, so bitte ich die Herren, die dem Anträge zustimmen, sich zu erheben. (Zgodi se,-- ^pGëschieht.)' Angenommen. Wir haben nun noch über Eingang und Titel des Gesetzes abzustimmen, und ich ersuche die Herren, - die mit dem Eingang und Titel einverstanden sind, sich 'zu erheben. (Zgodi se — Geschieht.) Angenommen. Poročevalec Piber: Predlagam tretje branje. Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg : Referent beantragt die dritte Lesung. Ich bitte die Herren, die dem Gesetze auch in dritter Lesung zustimmen wollen, sich zu erheben. (Zgodi se - - Geschieht.) " Das Gesetz ist in dritter Lesung angenommen und hiermit der Punkt 1 des Ausschußantrages erledigt. Wir haben nun noch über Punkt 2, wor-nach der Lahdesausschuß beauftragt wird, dem Gesetzentwürfe ' die Allerhöchste Genehmigung zu erwirken, abzustimmen, und ich ersuche die Herren, welche auch mit diesem Antragë einverstanden sind, sich zu erheben. (Zgodi se - Geschieht.) Er ist angenommen Und hiermit dieser Gegenstand der Tagesordnung erledigt. Wir kommen nun zu Punkt: 6. a) Poročilo finančnega odseka: o prošnjah vodstva dekliškega sirotišča bar. Lichtenthurnove v Ljubljani za dra-ginjsko doklado in za podporo v odplačilo dolga za šolsko poslopje (17/Pet. in 19/Pet.). 6. a) Bericht des Finanzausschusses: über die Petitionen der Freiin v. Lieh-tenthurnschen Mädchenwaisenanstalt in Laibach um eine Teuerungszulage und um Subvention zur Abzahlung der Schuld für das Schulgebäude (17/Pet. und 19/Pet.). Poročevalec dr. Žitnik: Visoka zbornica! Vodstvo dekliškega siro-tišča bar. Lichtenthurnove je vložilo dve prošnji, eno za draginjsko podporo, drugo pa za prispevek dežele za šolsko poslopje. Sirotinske ustanove po 240 K so res jako nizke — na dan pride samo 66 h — in torej je prošnja samaposebi utemeljena, vendar pa jej finančni odsek ni ugodil. Zaraditega pa je bil tem radodarnejši glede druge prošnje, v kateri prosijo za deželni prispevek za šolsko poslopje. Dolga imajo na starem poslopju 18.000 K, na novem poslopju 22.000 K in drugega dolga okoli 50.000 K, vzdržujejo pa javno osem-razrednico. Ko bi to sirotišče ne obstalo, bi dežela morala plačevati učiteljsko osobje, mestna občina pa šolsko zgradbo. Ljubljana plačuje podpore za stvarne potrebščine in knjižnico na leto okroglo 850 K. Iz tega je torej razvidno, da je utemeljen predlog finančnega odseka, ki se glasi : »Visoki deželni zbor skleni: 1. Prošnji širotišča bar. Lichtenthurnove za draginjsko doklado se ne ugodi. 2. V odplačilo dolga za šolsko poslopje se dovoli petletna podpora po 3000 kron pričenši z letom 1912.«. Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Wünscht jemand zu diesem Anträge das Wort? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.); . Nachdem dies, nicht der Fall ist, bitte ich die Herren, die damit einverstanden sind, sich zu erheben. (Zgodi se — Geschieht,) Angenommen. Wir kommen nun zu Punkt: 6- b) Poročilo finančnega odseka: o prošnji oskrbnika Jeranove dijaške mize v Ljubljani za podporo (81/Pet.). 6. b) Bericht des Finanzausschusses: über das Unterstützungsgesuch des Administrators des Jeranschen Studententisches in Laibach (81/Pet.). Poročevalec dr. Žitnik: Finančni odsek predlaga: »Visoki deželni zbor skleni;; ’ , Prošnja oskrbnika Jeranove dijaške mize za podporo se odstopi deželnemu odboru, v primerno rešitev.« I Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Wünscht jemand zu diesem’Anträge das Wort? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.) Nachdem dies nicht der Fall ist, bitte ich die Herren, die damit einverstanden sind, sitzen zu bleiben. (Zgodi se ^ Geschieht.) Angenommen. Wir kommen nun zu Punkt: ' 6. c) Poročilo finančnega odseka: o prošnji avstro-ogrskega pomočnega društva v Aachen za podporo (79/Pet ). 6. c) Bericht des Finanzausschusses: über das Unterstützungsgesuch des österr. - ungarischen Hilfsvereines in Aachen (79/Pet,). Poročevalec Kobi: Visoka zbornica! Avstro-ogrsko pomočno društvo v Aachenu prosi za podporo. Finančni odsek predlaga: »Visoki deželni zbor skleni: Prošnja avstro-ogrskega pomočnega društva v Aachenu za podporo izseljencem se. odkloni.« Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Wünscht jemand zu diesem Anträge das Wort? (Nihče se ne, oglasi — Niemand meldet sich.) Nachdem dies nicht der Fall ist, bitte ich die Herren, die damit einverstanden sind, sitzen zu bleiben. (Zgodi se — Geschieht.) : Angenommen. Wir kommen nun zu Punkt: 6, d)- Poročilo finančnega odseka: o pobiranju 149% doklade po davčni občini Kal v krajni občini Šmihel pri Postojni (k prilogi 61.). 6, d) Bericht des Finanzausschusses: über die Einhebung 149% Umlage in der Steuergemeinde Kal der Ortsgemeinde St. Michael bei Adelsberg (zur Beilage 61). Poročevalec Kobi: Davčna občina Kal v krajni občini Šmihel pri Postojni potrebuje 1. 1912. za razne potrebe 149% no doklado na vse direktne davke. Finančni odsek predlaga: 41* »Visoki deželni zbor skleni: 1. Za pokritje prispevka za splošne občinske potrebe kakor tudi za pokritje potrebščine za obrestovanje in odplačilo posojila za novo šolo na Kalu in za novo gospodarsko poslopje pri župnišču v Košani se dovoli za leto 1912. pobiranje 149% doklade na vse davčni občini Kal v krajni občini Šmihel pri Postojni predpisane direktne davke razun osebne dohodnine in plačarine v smislu člena. II. zakona z dne 24. junija 1898, dež. zak. št. 33, t. j. razun plačarine od višjih službenih prejemkov dvornih, državnih, deželnih in javnih zakladnih uradnikov kakor tudi razun plačarine od službenih prejemkov, oziroma kongrue dušnih pastirjev. 2. Deželnemu odboru se naroča, da izposluje temu sklepu Najvišje odobrenje.« Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg; Wünscht jemand zu diesem Anträge das Wort? (Nihče se ne oglasi. - •• Niernand meldet sich.) Nachdem dies nicht der Fall ist, bitte ich die Herren, die damit einverstanden sind, sich zu erheben. (Zgodi se — Geschieht.) Angenommen. Wir kommen nun zu Punkt: 6. e) Poročilo finančnega odseka: o pobiranju nad 100 % doklade v občini Sv. Križ pri Kostanjevici (k prilogi 58.). 6. e) Bericht des Finanzausschusses: über die Einhebung einer 100 % übersteigenden Umlage in der Gemeinde HL Kreuz bei Landstraß (zur Beilage 58). Poročevalec Kobi: Občina Sv. Križ pri Kostanjevici prosi dovoljenja. za pobiranje nad lOOodstotrie doklade na direktne davke. Finančni odsek predlaga: »Visoki deželni zbor skleni: 1 .Občini Sv. Križ pri Kostanjevici se dovoli 1. 1912. v pokritje občinskih in šolskih potrebščin pobirati na vse direktne davke razen osebne dohodarine in plačarine v smislu člena II. zakona z dne 24. junija 1898, dež. zak. št. 33, t. j. od službenih prejemkov dvornih, državnih, deželnih in javnih zakladnih uradnikov in službenih prejemkov dušnih pastirjev, oziroma njih kongrue po davčnih občinah Planina, Bušeča vas in Stojanski vrh 120%no, po davčni občini Sv. Križ pa 133%no doklado. 2. Deželnemu odboru se naroča, da temu sklepu izposluje Najvišje potrjenje.'« Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Wünscht jemand zu diesem Anträge das Wort? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet Sich.) V, Nachdem dies nicht der Fall ist, bitte ich die Herren, die damit einverstanden sind, sich zu erheben. (Zgodi se M Geschieht.) Angenommen. Deželni glavar (prevzame predsedstvo — den Vorsitz übernehmend) : Prehajamo sedaj k točkam: 7. Poročilo personalnega odseka — Bericht des Personalausschusses: a) o prošnji Mihaela Podbevška, bivšega hišnika kmetijske šole na Grmu, za vsprejem v službo (48/Pet.); a) über die Petition des Michael Podbev-šek, gewesenen Hausmeisters an der landwirtschaftlichen Schule in Stauden, um eine Anstellung (48/Pet.); b) o prošnji dr. Derganca, primarija v deželni bolnici, za brezobrestno posojilo v znesku 10.000 K (59/Pet.); b) über die Petition des Dr. Derganc, Primararztes im Landesspitale, um ein unverzinsliches Darlehen per 10.000 K (59/Pet); c) o prošnji vpokojenih deželnih uradnikov za draginjske doklade (70/Pet.); c) über die Petition der pensionierten Landesbeamten um Teuerungszulagen (70/Pet.) i d) o prošnji ravnatelja prisilne delavnice Alojzija Poljanca za vštevanje delo-vršbene provizije v plačo (58/Pet.); d) über die Petition des Zwangsarbeitshaus-Direktors Alois Poljanec um Einrechnung der Arbeitsprovision in den Gehalt (58/Pet.); e) o prošnji adjunkta prisilne delavnice Mulačka za pomakhitev v VII. plačilni razred (61/Pet.); e) über die Petition des Zwangsarbeitshaus-Adjunkten Mulaček um Vorrückung in die VII. Gehaltsklasse (61/Pet.); f) o prošnji ordinarija voditelja blaznice na Studencu dr. Divjaka za pomakni-tev v III. plačilni razred (76/Pet.); f) über das Gesuch des Ordinarius und Leiters der Irrenanstalt in Studenec Dr. Divjak um Vorrückung in die III-Gehaltsklasse (76/Pet.); g) o prošnji uslužbencev pri nadzorni-štvu deželnih naklad Viljema Hrovata, Ivana Femca in Antona Zajca za definitivno nameščenje (64/Pet.); g) über das Gesuch der Bediensteten beim Inšpektorate für die Landesauflage Wilhelm Hrovat, Johann Feme und Anton Zajc um definitive Anstellung (64/Pet.); h) o prošnji Marije Kreč, vdove po deželnem tajniku, za povišanje vdovske pokojnine (55/Pet.); h) über das Gesuch der Landessekretärswitwe Maria Kreč um Erhöhung der Witwenpension (55/Pet.); i) o prošnjah Barbare Siard, Marije Vrančič, Ane Oblak, Marije Ahčan, Marije Pečnik in Uršule Kristan, vdov po paznikih deželne prisilne delavnice, za zvišanje pokojnine (57/Pet.); i) über das Gesuch der Zwangsarbeitshaus-Aufseherswitwen Barbara Siard, Maria Vrančič, Anna Oblak, Maria Ahčan, Maria Pečnik und Ursula Kristan um Erhöhung der Witwenpensionen (57/Pet.); j) o poročilu deželnega odbora, zadevajoč dve osebni zadevi pri deželnih dobrodelnih zavodih v Ljubljani (k prilogi 47.); j) über den Bericht des Landesausschusses, betreffend zwei Personalangelegenheiten bei den Landeswohltätigkeitsanstalten in Laibach (zur Beilage 47); k) o prošnji deželnega knjigovodstva za razpis i mest računskih praktikantov (75/Pet.); , k) über das Ansuchen der Landesbuchhaltung um Ausschreibung von 4 Rechnungspraktikantenstellen (75/Pet.); l) o prošnji deželnega knjigovodstva za pomnožitev osobja (62/Pet.) ;■ 1) über das Ansuchen der Landesbuchhaltung um Personalvermehrung '(62/Pet.); m) o poročilu vodstva deželnih dobrodelnih zavodov glede stalne namestitve nekaterih uslužbencev (63/Pet.); m) über den Bericht der Direktion der Landeswohltätigkeitsanstalten, betreffend die definitive Anstellung einiger Bediensteter (63/Pet.); n) o prošnji vrtnarskega pomočnika v bolnici, Antona Jerlija, za stalno namestitev (77/Pet.); n) über das Gesuch des Gärtnergehilfen im Landesspitale, Anton Jerli, um definitive Anstellung (77/Pet.); o) o prošnji pisarniškega adjunkta kmetijske šole na Grmu A, Lapajneta za pomaknitev v višji plačilni razred (74/Pet.); o) über das Gesuch des Kanzleiadjunkten der landwirtschaftlichen Schule in Stauden A. Lapajne um Vorrückung in die höhere Gehaltskiasse (74/Pet.);' p) o prošnji paznika dež. prisilne delavnice Antona Ogrinca za vštevanje 30 službenih let (83/Pet.); p) über das Gesuch des Zwangsarbeitshausaufsehers Anton Ogrinc um Anrechnung von 30 Dienstjahren (83/Pet.). ■ Vsa ta poročila zadevajo, razne personalne zadeve in zaraditega jih bomo, ako se visoka zbornica stem strinja, obravnavali v tajni seji. (Pritrjevanje — Zustimmung.) Prosim tedaj za tajno sejo in prosim gospode reditelje, poskrbeti, da se galerije izpraznijo. (Zgodi se — Geschieht.) - (Javna seja prestane ob 8. uri 3 0 dnin ut zvečer in se nadaljuje ob 8. uri 45 minut zvečer. — Die öffentliche Sitzung wird um 8 dJhr 30 Minuten abends unterbrochen und um 8 Uhr 4 5 Minuten abends wird aufgenommen.) Deželni glavar (pozvoni — das Glockenzeichen gebend): Otvarjam zopet javno sejo in prosim gospoda zapisnikarja, da prečita zapisnik tajne seje. Zapisnikar Demšar (bere —.liest): »Zapisnik tajne seje v kranjskem deželnem zboru dne 13. februarja 1912. Deželni glavar otvori sejo ob 8. uri 30 minut in konštatuje sklepčnost. K 7. Poročilo personalnega odseka. Poročevalec poslanec Piber: a) Prošnja Mihaela Podbevška, bivšega hišnika kmetijske šole na Grmu, za vsprejem v službo se odstopi deželnemu odboru. Poročevalec poslanec Dimnik: b) Prošnja dr. Derganca za brezobrestno posojilo in c) 'prošnje vpokOjenih deželnih uradnikov za draginjske doklade se odklonijo. Poročevalec poslanec Jaklič: d) Prošnja ravnatelja prisilne delavnice Alojzija Poljanca za vštevanje delovršbene provizije v plačo se odkloni. e) Prošnja adjunkta prisilne delavnice Mulačka za. pomaknitev v VII. plačilni razred se odstopi deželnemu odboru. Poročevalec poslanec baron Liechtenberg: f) Prošnja ordinarija voditelja blaznice na Studencu dr. Divjaka za pomaknitev v III. plačilni razped se odkloni. g) Prošnje uslužbencev pri nadzorništvu deželnih naklad Viljema Hrovata, Ivana Femca in Antona Zajca za definitivno name-ščenje se odstopijo deželnemu odboru. h) Prošnja Marije Kreč za povišanje vdovske pokojnine se odstopi deželnemu odboru. i) Prošnje Barbare Siard, Marije Vrančič, Ane Oblak, Marije Ahčan, Marije Pečnik in Uršule Kristan za zvišanje pokojnin se odstopijo deželnemu odboru. j) 1. Auf der Gebär- und gynäkologischen Abteilung wird ein Primariat mit den normierten Bezügen gegründet. Das gegenwärtige provisorische Primariat wird aufgelassen. Mit dem Primariate wird Dr. A. von Valenta betraut mit dem Zusatze, daß er so lange nicht pensioniert werden kann, solange er im aktiven Dienste als k. k. Professor irgend einer Hebammenschule steht. Bei seiner seinerzeitigen Pensionsbemessung werden alle seine im Landesdienste zugebrachten Jahre eingerechnet. 2. Bei den Landes-Wohltätigkeitsanstal-ten in Laibach wird eine 6. Primariusstelle mit den normälmäßjgen Bezügen, das ist mit dem Jahresgehalte per 3200 K und der Aktivitätszulage jährlicher 966 K, sowie mit dem Ansprüche auf 6 in die Pension einrechenbaren Quinquennalzulagen per 200 K errichtet. k) Prošnja deželnega knjigovodstva za razpis štirih mest računskih praktikantov se odstopi deželnemu odboru. Poročevalec poslanec Jaklič: l) Prošnja deželnega knjigovodstva za po-množitev osobja se odstopi deželnemu odboru s pooblastilom, da sme v slučaju resnične potrebe najeti pomožno osobje za pisarniške, knjigovodske, oziroma blagajniške posle. Poročevalec poslanec Piber: m) I. Stalno se nastavita kot nadstrežaja, na kirurgičnem oddelku Ivan Markič, z vstopom v službo 13. septembra 1892, na medicinskem oddelku Jožef Šinkovec, z vstopom v službo leta 1886.; vendar naj se jima izplača iz deželnega zaklada le diferenca med sedanjo plačo, ki jo prejemata od reda usmiljenih sester, in prej določeno plačo. Z ozirom na to naj se nakaže: 1. nadstrežaju Ivanu Markiču 50—24, torej 26 K mesečno ali letno 312 kron. 2. nadstrežaju Jožefu Šinkovcu 50 —20 K, torej 30 K mesečno ali letno 360 kron. II. Definitivno naj se narriestijo v deželni bolnici: 1. kurjač Ivan Rejc. z vstopom v deželno bolniop 22. septembra 1906; 2. kurjač Franc Povše z vstopom v deželno službo 19. februarja 1910; 3. ključavničar Ivan Južina z vstopom v deželno službo 15. februarja 1909; 4. kurjač in ključavničar Franc Jankar v deželni blaznici z vstopom v deželno službo 13. septembra 1904. III. Strojniku deželne bolnice D. Verbiču kakor tudi uslužbencem, navedenim pod II. od 1—4 se odkaže službeno stanovanje v smislu § 47. službene pragmatike. n) Prošnja vrtnarskega pomočnika v bolnici, Antona Jerlija, za stalno namestitev se odkloni. Poročevalec poslanec Dimnik: o) Prošnja pisarniškega adjunkta kmetijske šole na Grmu A. Lapajneta za pomaknitev v višji plačilni razred se odkloni. Poročevalec poslanec Jaklič: p) Prošnji paznika deželne prisilne delavnice Antona Ogrinca za vštevanje polnih 30 službenih let v pokojnino se ne ugodi ter se odstopi deželnemu odboru z naročilom, da odmeri pokojnino na podlagi službenih let. Ko se zapisnik prečita in odobri, zaključi deželni glavar sejo ob 8. uri 45' m i n u t z v e č e r. Šušteršič 1. r. Dr. Carl Baron Born 1. r. Fr. Demšar 1. r.« l Deželni glavar: Sedaj bom sejo zaključil, ker je ves dnevni red končan. Prihodnja seja bo jutri, v sredo dne 14. februarja ob 11. uri dopoldne, in sicer s/Sledečim dnevnim redom: (Glej dnevni red prihodnje seje — Siehe Tagesordnung der nächsten Sitzung.) Kmetijski odsek ima sejo jutri do-, poldne ob 10. uri v sobi veleposestva, • - f i na n č n i od se k pa jutri dopoldne ob 11 uri dopoldne v sobi narodnonapredne stranke. Seja je zaključena. , Konec seje ob 8. uri 50 minut zvečer, — Schluß der Sitzung um 8 Uhr 50 Minuten abends. Dodatek. Interpelacija poslancev Žitnika, Perhavca in tovarišev na prevzvišenega gospoda dež. predsednika glede državne ceste od Podkraja proti Ajdovščini. Državna cesta od Podkraja skozi Col do Ajdovščine je v nepopisno slabem stanju. Cesta je tako zanemarjena in razorana, da se večkrat težki z lesom ali ogljem naloženi vozovi prevračajo. Akoravno smo že 1. 1909. in 1910. v interpelacijah opozarjali na te, za prizadeto prebivalstvo neznosne razmere, vendar se nujno potrebna temeljita poprava te ceste - Anhang. ni izvršila. Zato podpisani vprašamo ekscelenco gospoda dež. predsednika: Ali hoče čimpreje vse potrebno ukreniti, da se izvrši temeljita poprava državne ceste od Podkraja skozi Col do Ajdovščine? Ljubljana, 13. svečana 1912. Dr. Žitnik 1. r., Kobi 1. r., B. M. Perhavec 1 r., Bartol 1. r., I. Piber 1. r., Šušteršič 1. r., Dular 1. r., Dimnik 1. r., Zabret 1. r., dr. Zajc 1. r., Fr. Demšar 1. r., Hladnik 1. r., Drobnič 1. r., dr. Lampe 1. r., Ravnikar 1. r., Jaklič 1. r.