St 430. *
V Ljubljani, sreda dne 10. maja 1911.
Leto n.
Posamezna štev.-v-t^obtjani in Trstu 4 »m.
JUTRO' izhaja v«k dda — tudi ofe nedeljah in pLenikib — ob 3. zjokaj, obj>o»*d«lJklh ob 3. zjutraj. — Naročnina znaša: v i.jubljam v »pravirižtvu •etečaoKl—, z dcsta^j*«je«a iia dem K 1-20; s pošto ttlofetao K »—. P««B»no *r9-—, icMetno K *S0, mtnrfan K P50- Z* inozoastv* .c*k>letne K 28—. ■	TeUfoa	883.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
tareo Ljubljane a Trste C vts. :
Uredništvo in npravaištvo je v Frančiškanski ul id S. Oopisi se pošiljajo medni&ra, naročnina npravništvn. Nefrankirana pisma ae ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se fb£t: petft vrsta Id v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Prt večkratnem oglašanju popust. Za odgovor Je priložiti znamko.
Telefon Številka 308.	:
sm
Najnovejša poročila.
Iz Ljubljane in okolice.
Pater pridigar je zadnjič pridi-goval v neki ljubljanski cerkvi takole: Kajne ženske so hude opravljivke. One najbolj opravljajo, ker imajo najhujše jezike, kajne. Toda eden še bolj opravlja in to je — žurnalist. — Pater je gotovo mislil na klerikalne žurna-liste, ki jim v opravljanju res ni para.
Klerikalni naskok na požarno brambo v Dravljah. Iz Dravelj nam poročajo: Naš župnik (iz Št. Vida) že dlje časa hujska svoje klerikalne kimavce proti odboru požarne brambe. To pa le radi tega, ker je na čelu tega človekoljubnega društva zaveden narodnjak g. Kregar. Župnik je spravil vse svoje kimavce na noge, dajal jim je za šnops, le da jih je pripravil, da so pristopili kot člani k požarni brambi. Gospoda načelnika se je od več strani opozorilo, da ima ta nenavaden pristop toliko klerikalcev sumljivo politično ozadje in naj bo vsled tega previden, koga sprejme v društvo. G. načelnik pa, blaga duša, je vsakogar sprejel, ker je do zadnjega časa vkljub slabim izkušnjam s klerikalci vedno mislil, da klerikalna politika vsaj to zgolj človekoljubno društvo ne bo hotela omadeževati s svojimi spletkarijami. Pa kako se je mož zmotil! Letos je število tistih klerikalnih članov, ki so k društvu pristopili le z namenom, da tudi v tem drnšrvu uganjajo svojo politiko, tako naraslo, da so pri občnem zboru že poskusili naskočiti na društvo, ter ga spraviti pod svojo komando. Radi bi imeli vse liberalce jz društva, zlasti pa iz odbora vun. Že dvakrat so se vršila burna zborovanja, pa ker klerikalcev za uspešen naskok še ni bilo dovolj, so jo osramočeni in jezni odkurili brez zmage domov. V soboto ob pol 9. uri zvečer se vrši v gostilni pri »Slepem Janezu" tretje občno zborovanje, ki bo sklepalo pri vsakem številu glasov. Ljudstvo je vsled te župnikove hujskarije in gonje skrajno razburjeno. Kar je količkaj zavednih mož, pravijo, da ne gredo niti več v cerkev, dokler bo župnik uganjal stvari, ki ne delajo posebne časti božjemu namestniku.
Kako je župnik v Št. Vidu postal krčmar. Iz Št. Vida se nam poroča : Naš župnik Zabret se na vse kriplje trudi, kako bi spravil celo faro pod jarem črnih narodnih izdajcev. Kot denarja silno lakomen božji namestnik navadno začne najpreje tam, kjer misli, da mu bo kaj neslo. Značilen za naše razmere in zanimiv tudi za širšo javnost pa je sledeči najnovejši slučaj v Dravljah. Tam stoji blizu cerkve znana gostilna pri ,,Mihelnu\ Hiša je last orožniškega stražmoštra Sojerja, ki pa ne služi in ne stanuje v našem okraju. Pač pa imata v tej hiši pravico užitka lastnikova sorodnika Kunaver. On je znan kot strasten klerikalec. Gostilno v tej hiši pa je imel v najemu znani narodnjak Kregar, (bog obvari, ne ljubljanski Ktegar) ki
je tudi načelnik požarne brambe. Tega ima župnik, odkar je prišel k nam, strašno na piki. Dolgo časa je delal načrte, kako bi moža spravil stran in sicer tako, da bi mu škodoval, sebi pa koristil. Gostilna pri „Mihelnu“ je dobro šla, posebno v času cerkvenih svečanosti v Dravljah. Te gostilne bi se bil župnik rad polastil, pa dolgo ni vedel kako. Prišla sta mu na pomoč lastnikova sorodnika. Lastnik bi se bil rad preselil v svojo hišo v svojo hišo v Dravlje, a po župniku nahujskana sorodnika sta znala uprizoriti take intrige proti njemu, da je to misel opustil. Na to je sklenil hišo prodati. Ko je župnik za to izvedel, si je mislil, kaj ko bi jaz na kak način prišel do te hiše. Začel je pridigati, da gostilna tako blizo cerkve škoduje veri, da jo je treba odstraniti. Dobil je nekega slamnatega moža, ki je zanj, oziroma za cerkev kupil hišo in sicer kar je za u b o g o cerkev jako čudno, hiša se je za dobro tretjino preplačala. Dali so za njo 30.000 K. Župniku se je torej načrt: liberalca iz gostilne, kmalo, če tndi drago, posrečil. Kregar je kot najemnik gostilne moral iti ven. Zdaj pa smo bili Šentvidčani in Draveljčani radovedni, kaj bo župnik, ki je venomer pridigal, da v tej hiši ne sme biti več gostilna, zdaj naredil z njo. Kar naenkrat izvemo, da je dobil zagrizenega klerikalca in mizarja Brenka ter ga nastavil za — gostilničarja v ravno isti hiši, glede katere je preje, ko je bil v nji liberalec gostilničar, pridigal, da moragostilna stran, ker je zaradi nje vera v nevarnosti. Najlepše je pa še, da je sveti mož hotel državno oblast okoruzniti za koncesijo; pustil je namreč svojega mizarskega „birta“ točiti kar na račun stare koncesije. Za to župnikovo svetost pa je oblast izvedela. Lepega dne pridejo orožniki In v imenu postave zapro gostilno. Župnik v svoji sveti jezi, da se orožniki upajo njemu kaj takega storiti, gre na okrajno glavarstvo, ter tamkaj ovadi orožnike, češ, da so mu gostilno zaprli. Gospodje na okrajnem glavarstvu pa so svetemu možu odgovorili: Niso tega storili orožniki iz lastne volje, marveč storili so, ker smo jim mi uradoma ukazali. Sveti mož je odšel z dolgim nosom. Zdaj prosi njegov ,birt“ za koneesijo. Ker se je pa Brenk kot mizar učil le mizarstva, ne pa gostil-ničarstva, se župnik lahko kar naprej pod dolgim nosom obriše, da bi na tej poti postal »birf on in njegov mizar. Kazen božja mora priti, tudi za take božje namestnike, ki bi radi bili birti v gostilni, o kateri sami pravijo, da je veri nevarna.
Električna cestna železnica v Šiško in Št. Vid. Že odkar je dobila Ljubljana svojo električno cestno železnico, se tudi okoličani posebno iz Šiške in Št. Vida zanimajo za to pre-
potrebno prometno napravo. In to je tudi naravno. Od nikoder izmed ostale ljubljanske okolice ne dobiva mesto toliko vsakdanjega osebnega prometa, kakor ravno iz sosednjih vasi ležečih ob Celovški državni cesti. Delavstvo v teh krajih se rekrutira večinoma iz domačinov, nekoliko pa tudi iz priseljencev, ki si svoja bivališča najraje iščejo v Šiški. Zjutraj in zvečer romajo začenši izpod Šmarne gore iz vseh vasi cele trume delavstva za vsakdanjim kruhom v mesto oziroma zvečer iz mesta domov. Koliko zlasti izmed ženskega spola jih roma dan-nadan v tobačno tovarno. Smilijo se nam te od trdega dela zasužnjene čete, ko jih dan za dnevom vidimo romati isto dolgo pot tja in nazaj. Koliko trpi to delavstvo zlasti ob slabem vremenu in v zimskem časul Vsaj ta vsakdanji težki križ bi se delavstvu lahko prihranil, če biv se zgradila cestna železnica. Oni v Št Vidu imajo sicer pri državni železnici nekaj olajšav; toda iste pridejo vpoštev le pri delavstvu iz tobačne tovarne. Poleg delavstva pa tvorijo na ti cesti izdaten osebni promet tudi vsi drugi sloji. Cestna železnica skozi te kraje je ne-obhodno potrebna, o tem je vsakdo prepričan. Delali so se tudi že pred leti tozadevni načrti, toda, kot je pri nas že navada, dotlej je ostalo še vse pri — načrtih. Kakor čujemo, hoče družba ljubljanske cestne železnice ta položaj izkoristiti zase; zahteva namreč od občine Sp. Šiške take garancije za čisti dobiček, da nikakor ni misliti, da bi se ta naprava pod takimi pogoji v doglednem času mogla izvršiti. Nekaj pa je glede te prepotrebne prometne naprave od vseh merodajnih strani treba ukreniti in to čim preje mogoče. Po našem mnenju obstoji za podjetniško družbo brez vseh drugih garancij najsigurneja garancija ravno v ugotovljeno izredno visokem številki osebnega prometa v to omenjenih krajih. Izpregovorili smo in nudimo priliko, da o tem vprašanju tudi še drugi izpregovore.
Dum Marie Pomocne. Pod tem naslovom je izšel v »Svetovi Kni-hovni“ pri Ottu v Pragi češki prevod Cankarjeve »Hiše Marije Pomočnice*. Prevod stane samo 40 vin.
Telefonska in brzojavna poročila.
Položaj v Maroku.
Dunaj, 9. maja. V tukajšnjih di-plomatičnih krogih se smatra položaj v Maroku kot silno resen. Današnja večerna „Neue Freie Presse" prinaša uvodni članek, inspirisan od avstrijskega zunanjega ministrstva, v katerem se vmešavanje Nemčije v maroški položaj strogo obsoja in opozarja na dejstvo, da nastanejo vsled hujskanja Nemčije proti Franciji lahko zelo nevarne posledice za evropski mir. Sedanja politična situacija v Evropi bi se, kakor zatrjuje »Neue Freie Presse“, inspirirana iz viših diplomatičnih krogov, silno poslabšala, ako bi si napr-
tila Nemčija zaveznike Francije za sovražnike. Hujskanje Nemčije proti Franciji je silno neprevidno, ker je francoska akcija v Maroku popolnoma korektna. Članek »Neue Freie Presse“ vzbuja v avstrijskih diplomatičnih krogih silno senzacijo, kajti doslej je avstrijska zunanja politika neprestano plavala v nemških vodah. Avstrijski diplomatični krogi računajo s tem, da ima Francija v slučaju konflikta z Nemčijo za seboj Anglijo in Rusijo, pred katero ima Avstrija sedaj popolnoma drugačni rešpekt, kakor po rusko-japonski vojni. Vsekakor je položaj v Maroku skrajno kritičen. Izključeno ni, da nastanejo lahko iz tega še veliki konflikti med evropskimi državami. Vse države so danes edine le v tem, da je hujskanje Nemčije proti francoski akciji v Maroku popolnoma neopravičeno, ker ima Francija napram Maroku vse drugačne obveznosti, kakor pa Nemčija. Nemčija se namreč ničesar drugega bolj ne boji kakor napredkov Francozov v Maroku, ker bi se na ta način francoska armada znatno povečala in bi bil nemški eksport v Sredozemsko morje znatno oviran. Kakor se smatra v političnih krogih je sedaj hujskanje Nemčije proti Franciji za Nemčijo silno neugodno, ker stoje splošne simpatije na strani Francije in se tudi Španija, ki ima veliko več interesov v Maroku, ne upira preveč francoski akciji.
Zolotarev prognan v Sibirijo.™* 5
Moskva, 9. maja. Znani kores" pondent ruskega dnevnika „Slovo“, Zolotarev, ki je bil lansko leto tudi delj časa v Ljubljani, je vsled raznih političnih deliktov prognan v Sibirijo.
Kandidature poljskih konservativcev.
Krakov, 9- maja. Poljski konservativci kandidirajo za državni zbor 18 kandidatov. Med temi sta bivša finančna ministra Korytowski in Bilinski, vitez Jaworski, poljski minister krajan Zaleski in nekdanji avstrijski zunanji minister vitez Goluchowski.
Kandidatura Abrachamovicz.
Lvov, 9. maja. Volilni okraj Lvov-okolica je postavil za kandidata bivšega poljskega ministra krajana viteza Abrachamovicza.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 9. maja. Današnja seja ogrskega državnega zbora se je pričela ob 10. uri dopoldne. Nadaljevala se je specijalna debata o proračunu poljedelskega ministra. Debata se nadaljuje jutri. Kakor se smatra v političnih krogih, pride debata o brambni reformi na dnevni red še tekom tega meseca ali pa začetkom prihodnjega meseca.
Položaj Sasanova.
Berlin, 9. majo. Kakor se poroča iz Petrograda, so vesti, da se je zdravstveno stanje ruskega zunanjega ministra Sasanova zadnje dni zboljšalo, popolnoma neresnične. Položaj Sasanova je nasprotno od dne do dne vedno bolj kritičen. Carju je to tudi dobro znano, vsled česar je dovolil
Angel Šušteršič nunam-mučenicam
po ljubljanskih volitvah.
Neveste v Kristu ljubljene, za Eselesa v boj ste šle, ste klošter zapustile, obljube prelomile.
Ste jasno pokazale s tem v Ljubljani vernim vsem ljudem, s politiko da vera se čisto dobro cera.
Zato brezverska pa druhal na vas nar’dila je naval.
Pa ve se niste bale, ve niste stran bežale.
Pripravljen je bil bridki meč, da vam postriže glave preč, grmade so gorele, da b’ vam življenje vzele.
So gauge b’le postavljene, da b’ ve b’le gor obešene, sploh — inkvizic’ja cela se na pomoč je vzela.
Zgorela s’cer nobena ni, in tud’ nobena ne visi, tud’ glave so ostale, z vratov se niso d’jale.
Vendar, device ljubljene, za nas ste b’le pripravljene vso svojo kri preliti in bridko smrt storiti.
Me Eseles pošilja k vam, da palmo mučeništva dam devicam-mučenicam, vam klošterskim samicam.
Hvaležni bomo vam vsekdar, da v boj ste šle za našo stvar, volile Eselesa — obljubljam vam nebesa!
Bav-bav.
Sasanovemu namestniku, Neretovu, posebna pooblastila, ki so nekaj nenavadnega za substitucijo.
Albanska vstaja.
Belgrad, 9, maja. Tukajšnji listi poročajo iz vilajeta Kosova, da so se pričeli srbski vstaši v Macedoniji jako živahno gibati in da je večina srbskih vojvod s četami že prekoračila srbsko mejo in stopila na turško ozemlje. Na zahtevo turške vlade je belgrajska vlada odredila takojšnjo preiskavo, ki pa je dognala, da so turške vesti popolnoma izmišljene.
LISTEK.
MUCHEL ZfcVACO:
Most vzdihljajev.
Roman iz starih Benctck.
Beriči so jeli z vseh slrani	lezti na zid in skakati na	vrt;
vsakateri izmed	njih se je pomikal proti hiši, tako	da je	bilo
nemogoče, da bi kdorkoli, ki se je nahajal na vrtu, prišel skozi zanjke te človeške mreže, ne da bi ga videli in prijeli.
Dandolo, Altieri in Sandrigo so bili vstopili skozi mala vratca in so se napotili istotako proti hiši.
Ko so bili	jedva še dvajset	korakov od hiše, so	nenadoma
zagledali luč, ki	se je zasvetila v	neki pritlični sobi.
— Kaj delate tukaj? . . .
S tistim nadčloveškim mirom, ki ji ga je dajalo njeno pošastno vedenje, je Leonora neslišno postavila svojo plamenico na bližnjo mizo, obrnila se k svojemu soprogu in odgovorila:
— Takoj vam povem. Toda najprej vstopite . . . Vstopite, oče moj . . . Nepotrebno je, da bi vsa beneška policija, ki je tukaj zbrana, natančno vedela za naše rodbinske zadeve.
Dandolo je opotekaje še storil par korakov, ter se težko spustil v bližnji naslanjač mrmraje:
Kar je bilo neizbežno, se je zgodilo . . .
Ona ve vse! . . .
Altieri sc je držal po koncu, drhteč, razburjen od krčevitega trepeta, s pogledom požiraje to mlado ženo, ki je bila tako krasna in se mu je zdela pobožanstvena, Zeno, ki bi sc bil hotel zgruditi k njenim nogam, dočim se je vpraševal, ali je ne ubije v naslednji minuti. Besede, vprašanja in kletve so se gnetle na njegovih ustnicah, in ni sc mu posrečilo opredeliti vsaj eno izmed misli, ki so se križale v njegovi glavi.
Med tem pa je stala Leonora med vrati.
Na glas je zaklicala v noč:
—	Človek, ki ga iščete, se ne mudi več tukaj. Umaknite se iz te hiše, ki je last mojega očeta in ki jo vi omadežujete s svojo navzočnostjo. Proč odtod, beriči! . . .
Nekdo je odsunil navskriž vrata vtaknil glavo v notranjščino sobe.
Njegov pogled se je ustavil na njegovem vrhovnem poveljniku — na velikem inkvizitorju.
— Ali naj ubogam, gospod ? je vprašal s trdnim glasom.
Ta človek je bil načelnik beneške policije.
Dandolo mu je z zadavljenim glasom odgovoril:
— Ubogajte!
Na vrtu se je začulo gibčno drčanje, kakor da bi golazen bežala iz svojega gnezda. Nato je nastal velik molk. Leonora je s kraljevsko gesto odkazala Altieri ju sedež: Podjarmljen, blazen od strasti in od groze obenem, je generalni kapitan ubogal njene besede,
Takrat je sedla tudi ona sama.
Ta tri bitja so gotovo umevala, da je ura tragična; med njimi se je zasvetil tisti mrki in ledeni pogled, ki na večne čase razvezava zveze prijateljstva in sorodstva, pogled, ki deta med njimi, ki se pogledajo z njim, prepad, ki ga ne premosti nič na svetu.
Dandolo se je začutil, da je obsojen.
Altieri je zaznal, da mu zdaj preostaja le še eno dejanje:
umor.
Takrat je ona izpregovorila. Njen glas je bil jasen, razločen, brez hrupa, in tako rezek, kakor di bi bila hotela, da se sleherna beseda zareže v možgane obeh moških, ki sta jo poslušala.
In rekla je, obrnjena proti Dandolu:
— Najprej vi. gospod. Nadejam se, da razumete, da nisem več vaša hči. Tudi to, se mi zdi, vam je jasno, da poznam vso ostudno resnico? Prodali ste me za svoj častni naslov. Za svoj naslov ste zadavili mojo ljubezen in umorili mojo dušo ... Ne recite ničesar . . . dajte mi govoriti . . . Pravim vam, da vem! Vem, da je on ostal šest let v temnicah, in da ste vi zakrivili najstrahopetnejšo laž . . . Pravkar je bil tu. Posvarila sem ga. Spravila sem ga odtod. Zdaj je že rešen. Toda pogubljena sem jaz! Pogubljena zaradi vas! A zdaj poslušajte. Jaz nisem več vaša hči. Med vami in mano ni več besede, ni več pogleda. Za to ceno sem pripravljena, da ne zberem vseh Benečank, da bi vas kamenjale. Ali sprejmete pomiloščenje, ki vam ga dovoljujem? Ali sprejmete pogoj, da ne pridete nikdar več k meni,
in da niste več moj oče? . . . Ne govorite: preveč bi me bolel vaš glas ... Če sprejmete, pokažite to s tem, da vstanete in se odstjanite od tod . . .
Umolknila je.
Dandolo jo je poslušal, mašinalno majaje z glavo. Njegova polt je bila prstena kakor polt obsojenih na smrt, in pogrezal se je v svoj naslanjač prav tako, kakor da bi se hotel vsega skriti v njem, dočim je pravzaprav napenjal vso moč, ki mu je bila ostala v udih, da bi se izognil pogledu svoje hčere.
Ko je ona nehala govoriti, ga je izpreletel dolg drhtljaj.
Nato se je z naporom, zares velikanskim v tem trenotku, dvignil, ter odšel brez besede in brez vzdiha, sklonjen, plazeč se po strani, brez vzdiha, brez besede.
Se le, ko je bil zunaj, je nekak hripav stok pretrgal molčanje njenih ustnic.
Altieri, ves posajen od groze, je porabil to ječanje, ki pa je bilo tako močno, da je vsako noč pojenjavalo, uplahnilo ter se skrilo med sencami, polnimi molčanja.
Nato se je obrnil proti Leonori.
Zarenčal je:
— Pa jaz! . . Kaj porečete meni — meni, svojemu gospodarju, svojemu voditelju? ...
— Pravim vam, da se mi smilite. Vi, mojster moj! Bahate se gospod; že deset minut se zbirate, da bi našli dovolj poguma, da me zmerjate. In to se vam ne bo posrečilo. Povem vam: če je bil Dandolo strahopeten, se vam ne bo nič posrečilo ... vi, ki ste izdali svojega najboljšega prijatelja, vi, ki ga izdajate dandanašnji. Poglejte okrog sebe, gospod, in pazite se:
Altieri pa ni poslušal.
Te zadnje besede, ki bi ga bile morale zadeti, so šle mimo ušesa.
On je mislil samo na eno reč: Leonora je bila videla Rolanda. To je sama priznavala in ga proglašala naokoli. Da ga je odpravila pred časom, to je bilo manj znano. Kar je bilo važnega, je bilo tisto, kar sta govorila med seboj ... Ah — gotovo besede ljubezni! . . .
Skoraj blazen od ljubosumne besnosti, je stopil par korakov proti Leonori, ter vprašal:
— Torej ste govorili z njim ?	(Dalje.)
Nekaj slučajev.
Včeraj smo prinesli poročilo o dogodkih v šmihelski fari na Dolenjskem. Poročilo je vzbujalo splošno Kjzornost in sočutje z nesrečnimi judrai, ki so postali žrtev kranjskih derikalnih razmer. Naj pripomnimo k temu še nekaj besedi.
Naš človek ljubi svojo domačijo in ima rad hišo in gospodarska poslopja v najlepšem redu. Vendar se boji popravljanja, kajti znano mu je, da popravek velja — in dandanes na Kranjskem ni mnogo denarja. Zato popravi po svojih močeh, kolikor more.
Drugače pa je v farovžih. Tam se gospodarji navadno hitro menjajo, in tako se neprestano popravlja. Stari župnik si uredi sobe, župnišče in gospodarska poslopja po svoje, pa pride kak nov gospodar in ubogi kmet mora plačevati vse popravke in pre-novljenje. Čez par let recimo ta župnik umrje, pride nov, z novimi plani in si svoj grad pri cerkvi uredi po svoji volji, pa naj stane kolikor hoče. Ubogi kmet, ki nima niti za svoje stroške in si pogosto ne more popraviti lastnega doma, da v njem odgoji svojo družino, mora plačevati leto na leto velike stroške, ki jih napravljajo izbirčni in objestni ljudje po naših župniščih. Zgodilo se je n. pr. na Dolenjskem, da so v eni fari v petih letih dvakrat prenovili celo župnišče, kar je stalo ogromne svote, prvi župnik je hotel imeti razgled na to stran, drugi je tam vse zazidal in je stavil sobe na drugi strani.
Še večji škandal je n. pr. tudi na Dolenjskem, da so morali kmetje postaviti popolnoma nova vsa gospodarska poslopja, pode, hleva itd. — dekan pa je dal cel grunt v najem in tako je ležal ljudski denarjzakopan v poslopjih, ki jih ni nihče več rabil.
Omenimo naj še znani slučaj na K-, kjer so na visokem hribu podrli močno in lepo postavljeno staro župnišče, ki je bilo tako trdno in močno zidano, da se kramp ni lotil stene in so kmetje le z naj večjim trudom podrli staro Župnišče in so morali na istem mestu postavljati novo. Ko bi, recimo, vsaj porabili staro izborno poslopje za kake ljudske potrebe — ma-gari za ubožce — in bi zidali novo župnišče poleg cerkve, kjer je bilo dovolj prostora. Ne — staro se je moralo podreti in zidati novo, tako je hotel župnik in kmet je moral ubogati: moral je delati sam in njegova živina, z največjim trudom so morali kmetje ob času največjega dela voziti opeko in druge stvari po hudem klancu na vrh, da more sedaj tam kraljevati .božji namestnik* v vsej svoji zadovoljnosti. Takih in podobnih slučajev imamo na kupe, zadnja leta naši fajmoštri kar konkurirajo med seboj, kdo si bo postavil lepše in udobnejše župnišče na stroške ljudstva.
Res človeka boli srce, ko gleda to brezsrčno postopanje.
Isto je s cerkvami. Kristus je sicer rekel, da pride čas, .ko ne bodo molili Boga ne na tej ne na oni gori, ampak ga bodo molili v duhu in resnici*, toda danes še ta čas ni prišel. In naši župniki mislijo, da delajo za božjo čast, ako zidajo na stroške bednega ljudstva drage cerkve, kakor da bi Bog mogel imeti dopadajenje nad zidovjem, ki stane le mnogo denarja, v resnici pa ni znamenje pobožnosti. Ali Bog hoče, da ljudje zaradi njega stradajo?
Toda cerkve so in prav je, da so lepe, kakor se spodobi. Toda kar se godi pri nas, presega že vse meje. — Podirajo se cele cerkve — ki so pogosto v najboljšem stanju — stavijo se nove — in s kakimi stroški! Pre-
nareja in popravlja vsak župnik po svoje, vse je zlato in srebro. Pogosto se zametujejo stare stvari, ki imajo svojo starinsko vrednost in se namesto njih nakupuje za drage denarje novo židovsko nemško blago. Koliko starih oltarjev in slik se požge, namesto njih pa se postavijo za drag denar nove spake.
In tako se gospodari z ljudskim denarjem. Povemo mimogrede en slučaj: Nekje na Dolenjskem je bila ukradena monštranca. Takoj v nedeljo je župnik naznanil ofer za novo mon-štranco in je dobil mnogo denarja. Toda med tednom se je tat skesal in je prinesel monštranco nazaj — župnik pa ni vrnil denarja. Ljudje so rekli: Glejte tat je bolj pošten, ko naš župnik.
Nad cerkvenim denarjem je župnik odgovoren gospodar in dela, kar hoče in dere ubogo ljudstvo. Skrajni čas bi bil, da se loči cerkveni denar od župnikovega.
Na ta način nima cerkev nikoli denarja, popravkov pa je vedno mnogo in ubogi kmet, plačuj, plačuj, plačuj. .Prijatelj* ljudstva* — kakor se nazivajo naši duhovniki — pa brez srca izrabljajo svojo moč in ne poznajo ne skromnosti, ne pravičnosti in pogosto niti — poštenja.
To je resnica, ki jo vemo vsi in nam jo bodo priznali vsi brez ozira na politično prepričanje.
Reklo pa se bo, kako je to mogoče ? Zakaj se ne zabrani nepotrebno podiranje in popravljanje?
Zakaj ?
Zato ker klerikalni deželni odbor vsakemu župniku vse dovoli, da župnik za zahvalo ob volitvah s tem večjo vnemo dela za klerikalce.
Le poglejmo, kako je deželni odbor sicer strog. Znan je slučaj v Idriji, kjer še danes stoji nedozidano poslopje, ki je bilo namenjeno ljudski prosveti. Pred par tedni smo pisali o Kobalovi kleti. Ali pa pomislite, kak boj je, predno se popravi ali zida — šola. Za to ni nikoli denarja ne pri deželi, ne pri občini, za cerkev ga je pa vedno dovolj.
Koliko svojih potreb bi imelo ljudstvo: šole, občinske hiše, vodovode, ubožnice itd. toda teh ni: vedno le: cerkve, cerkve, cerkve . . •
In tako pride končno do tega, da ljudje dado zadnje denarje, ker ni nikogar, ki bi jih varoval. Tako pride tudi do takih dogodkov, kakor so bili v šmihelski fari, kjer sov se ubogi ljudje morali s silo braniti. Žalostno, a resnično.
Z orožjem so se hoteli braniti ljudje pred krivico. K sreči se je stvar končala, kakor smo poročali.
Oni, ki so prizadeti, so se morebiti sedaj izmodrili. Sto in sto je takih slučajev. Toda z oboroženo silo ni rešitve. Rešitev je s tem. da ljudstvo ob volitvah požene one prijatelje ljudstva, ki ga za zaupanje leta in leta goljufajo in izkoriščajo. Dokler bo klerikalen deželni odbor, ne bo boljše. Ta dovoli vse.
Glasovnica, vaš glas pri volitvah, to je kroglja proti takim ljudem. Zato ljudstvo, premisli in reši se o pravem času, ker potem je prepozno.
iz slovenskih krajev.
Iz Žirov. Drago »Jutro* I — V naši dolinici imamo res prav čudne stvari, katere bi morali malo bolj pretresti, pa ga ni človeka, da bi se malo ozrl na to. Dne 4. t. m. na sv. Florijana dan zbobnali so tu shod za znanega Gostinčarja. Razglasili so to v cerkvi raz prižnice že v nedeljo 30. aprila. Shod pa je bil sklican pod milim nebom na prostem, da bi
bilo čem več poslušalcev, ki naj bi poslušali kake velikanske zasluge si je pridobil Gostinčar. Ali Gostinčar in njegovi pomagači obračajo, glavarstvo pa obrne. Ob 11. uri prinese sel brzojavko od glavarstva, da je shod prepovedan na prostem in hitro so jo odkurili v takozvani katoliški dom, kjer se je zbralo kakih 100 poslušalcev, pa še ti se niso posebno navduševali za Gostinčarja, ki se je hvalil s svojimi uspehi, ki jih nič ni. — Na tem shodu v t zv. .katoliškem domu*, ki je na prodaj in ga kupi skoraj gotovo .Čevljarska zadruga v Žireh* ter tako reši žirovske .Orle* iz velike zadrege, je rohnel Gostinčar posebno tudi proti .Jutru* in je izrekel tudi naslednji stavek: .Dotičniki, ki berejo ta umazani list .Jutro*, so grši od prešiča.* Kak človek, tak govor! — Dalje naznanjam .Jutru*, da bo za prihodnje leto nameščen tukaj nov nadučitelj, za katerega klerikalci silovito skrbe. Eden je baje že popolnoma gotov, drugi plava v upu, tretji se pa podaja v up. Povemo odkrito, da ne maramo učitelja zgagača, ker smo bili do grla siti Perkota, ki smo se ga komaj znebili.
Iz Jesenic. Impozantno se je za-vršil sestanek nekdanjih sošolcev, ki so bili za službovanja sedaj vpokoje-nega in v Linču živečega nadučitelja g. Mediča šoloobvezni. Hotel .Pošta* je bil slavnostno okrašen in sodeloval je orkester jeseniškega Sokola. Preskrbljeno je bilo za najživahnejšo zabavo. Okrog 70 udeležencev je pokazalo, da znajo ceniti učiteljski stan in da so hvaležni nekdanjim vzgojiteljem. Slavnostni govor je imel predsednik pripravljalnega odbora učitelj Leo Pi-brovec. Govorili so tudi g. nadučitelj Jožef Sedlak in Janez Ravnik. Sklenilo se je, da se sestanki ponavljajo in se združijo s predavanji od strani učiteljstva. Hvala lepa za udeležbo tudi cenjenim g. učiteljicam in g. učiteljem, ki so s svojim sodelovanjem sestanek zelo povišali. Omenimo, da se tega sestanka niso udeležili nekdanji sošolci, ki pripadajo slovenski ljudski stranki, akoravno so bili povabljeni in ni bilo pri vsej prireditvi nobene politične barve.
Loški potok. Da ne bodo naši dobri krščanski možje mislili, da smo čisto pozabili nanje, jim bodi tu posvečenih par vrstic. Dovolite najprvo, da vam jih predstavim! Njih značaj je značaj posušenih možgan; vselej namreč, kadar bi moral obč. odbor ukreniti kakšno važnejšo stvar, gredo naši najbolj krščanski možje vprašat kaplana Korleta: .Kako naj govorimo? Kako naj sklepamo?* Seveda jih je nekaj, ki mislijo sami, zaraditega pa jih tudi tabrški Korle v svojem .Domolumpu* tupatam nahruli, kar pa te trdovratne in trdokožne grešnike kaj malo skrbi. Zadnji .Domoljub* se jezi nad nami zaradi poti na Tabor, češ da je ljudem ne privoščimo. Stvar pa je taka. Gospoda na Tabru sporočita v občinsko hišo: .To pa to bomo napravili;* obč. seja se skliče in občinski odborniki kimajo, kakor bi imeli glave na vrvici, za katero vleče kaplan, — samo nekaj naprednjakov dela izjemo. Tako imamo danes namesto župnišča palačo, ki bo stala lepe kronce; za te pa ne bo skrbel morda župnik, ampak dal jih bo kmet iz svojega žepa. Tako je ludi kaplan rekel, da njegovi maziljeni čevlji od Tabra do Hriba preveč trpe, obč. svet je brž sklenil, da se napravi nova pot; pa neka bude, ko bi že ti očetje malo vprašali, če bodo občani pri volji plačevati stroške, ampak ne: obč. svetniki sklenejo in se pogodijo s podjetnikom, potem šele hodijo beračit za .prostovoljne* prispevke. O možje klerikalni, pot vam že privoščimo, privoščili bi vam tudi malo več svežih možgan in samostoj-
nih misli! Ali se še kaj spominjate, kako je bilo s cesto Hrib-Belavoda, kako ste na vse načine poskušali prekrižati načrt, ki se slučajno ni porodil v Korletovi glavi, ampak so ga izpro-žili naprednjaki? Ali veste, kdo je kriv, da je ta cesta ob koncu pri Hribu bolj strma, kakor je bilo namenjeno ? Da, taki so naši zavedni možje: kaplan ali župnik pravita: .Tako bodi !* in — gotovo je, kakor v sv. pismu. Prejšnjo nedeljo so naznanili s prižnice, da naj pridejo ljudje odnašat pesek in kamenje, ki leži okoli prenovljenega farovža, in podžupani niso imeli drugega bolj nujnega opravka, kakor da so razposlali po vaseh ukaz, da se ugodi volji velečastitotrebuša-stega gospodarja farovške grajščine. Oranje in sejanje seveda lahko čaka, kaj tisto! — Toliko za danes. Kadar mi bo moj prijatelj in kolega pri .Domoljubu*, mali Karol Veliki, dal prijazen migljaj, bom pa povedal čarobno, pa resnično zgodbo, kako je neka mešana družba iz najbolj odličnih pobožnih krogov gasila ogenj ob uri duhov, kako se je nekdo učil kolesariti, nekaj o zakonski zvestobi, o skrbi naših krščansko usmiljenih mož za občinske uboge, o, in še marsikaj lepega in mičnega za mlado in staro! Omenim naj še, da se čuje iz sosednje Drage, ki spada v kočevski volilni okraj, marsikaj o tamošnjih čednih razmerah. Za danes samo primer! Dragarski duhovni pastir je začel agitirati za nemškega kandidata grofa Barbo! In vendar je ta vneti župnik navdušen pristaš Vseslovenske Ljudske Stranke! Zdaj pa primerjajte klerikalne cape, kadar se jih potiplje za žilco glede narodnosti, spomnite se bele vrane — kaplana Kopitarja, ljubljanskih sedmero mladičev Eselesa itd.! Pfui Teufel, hinavci! — Čas bi pa bil, da tudi Slovenci postavijo svojega, četudi samo števnega kandidata v kočevskem volilnem okraju. Radovedni smo, če bodo tudi v tem slučaju klerikalci agitirali za Barbota. Javno najbrže ne bi, ampak po svojih duplinah bi čukulada še vedno skovikala po kočevsko. A propos, gospod urednik! Pred kratkim smo zvedeli, da stane .Čuk* pri nas 5 K; omenjam, da je teletina in govedina razmeroma veliko veliko dražja. Uhul
Iz Gorice. Vsaka šola nekaj stane. Pretečenega tedna je prirajžala iz Rima v Gorico neka 56 let stara baronesa Wolf pl. Warth s svojim sinom duhovnom 26 let starim župnikom iz Pongaua vsaj, tako sta se nazvala. A te plemenite krščanske duše niso mogle dobiti primernega prenočišča in postrežbe. V tej stiski jima je pa pomagal njun izvrsten in-šinkt. Pravijo, da ne diši samo Turek že od daleč krščansko kri, ampak tudi duhovni očetje hitro zvohajo, kje je najti kaka dobra krščanska duša, ki je vredna, da jo počaste s svojim obiskom. In res obrnila sta se plemenitaša na neko pobožno gospo s prošnjo, da bi ju blagovolila prenočiti in jima dati postrežbe, kar je zaupljiva gospa z veseljem storila, saj je imela čast, da sta se naselila pod njeno streho tako visoka gosta: baronesa in nje sin, duhoven iz Rima prihajajoča. Ko sta se poslužila odstopljene jima sobe in dobila najboljšo večerjo, kar jo je mogla dati in ravno tako zajutrek, sta jo naprosila, naj napravi še kosilo, kakor se spodobi ter vprašala za račun. Ko zvesta da znaša okoli 7 K, se odpravita iz stanovanja in naročita, da naj bo kosilo okoli poldne pripravljeno; tedaj da prideta in poravnata tudi malenkosten račun. Morala sta namreč iti v menjalnico na .Travnik* menjat neki drag italijanski vrednostni papir. Gospa je med tem kuhala, pekla in cvrla, vesele se razkošne pojedine in napitnine, ki jo bosta gotovo stisnila
pri slovesu. Toda čakala je in čakala, a baronese in .gospoda* ni bilo od nikoder nazaj; menjavala sta denar tako vestno, da nista utegnila priti poravnat svoje postrežbe in cehe, ampak izginila brez sledu in teru, — po francosko, kakor pravijo. Gospa, ki je do sedaj mislila, da so duhovni gospodje res vsi največji poštenjaki, se ne more dovolj naježiti, ker je šla tako na led. Pravi, da odzdaj ne verjame farjem nič več. Take skušnje so jako podučne in ne bi bilo škodljivo, če bi vsi, ki brez pomisleka verjamejo ljudem v kutah in talarjih, doživeli par sličnih slučajev. Potem bodo gotovo sprevideli, da tudi svetniki z zadaj zapetimi ovratniki in plemenitaši, ki jim kroži po žilah .plava kri“ niso vsi ravno najboljši in zaupanja vredni poštenjaki. Torej pozor pred črnosuk-njarji, pa najsi prihajajo naravnost iz Rima.
DNEVNE VESTI.
— Slomškarlce. .Učiteljski Tovariš* poroča, da je bil 13. aprila občni zbor .Društva slovenskih učiteljic*. Na tem občnem zboru je gdčna Od-laskova izjavila v imenu sloinškaric, da morajo na prigovarjanje od iz-vestne strani izstopiti iz društva slovenskih učiteljic 1., ker društvo daje tiskati svoja letna poročila v Lampretovi tiskarni. 2., ker društvo zbada v svojem letnem poročilu slavni deželni odbor. 3., ker priporoča .Mladiko* kot važen zavod za vzgojo narodnih hčera in 4., ker je društvo dalo za o-brambni sklad družbe sv. Cirila in Metoda 200 K. „Straži* pa nič. K tem točkam se je vnela živahna debata, na zadnje pa se je vzel izstop slomška-ric na znanje. Nič ne more boljše ilustrirati slomškarie, kakor ta izstop in nagibi, ki so jih k temu privedli. Ob priliki se vrnemu k temu zanimivemu pojavu in pojasnimo natančneje, kaj je slomškarica . . .
— Posledice nabora In krščanska vzgoja. Mladi fantje iz Zadobrove in okolice so imeli te dni nabor v Ljubljani. Vrnivši se domov, so ponavadi malo popivali. Kar se jim pridruži znani zloglasni oberčuk Anton Dovc iz Snebrije, oženjen oče dveh nedoraslih otrok, ter se na medvedovo kožo prav krepko napije. Ne sladko, ampak presladko ginjen napoti se pozno v mraku na svoj dom, in se začne prav po katoliško oberčukar-skem receptu prepirati s svojo prestrašeno ženo. Tekom krega, pri katerem so padale le njegovi izobrazbi enakovredne psovke, zarjovi nad ženo: .Daj mi revolver, ti prekleta i. t. d.* Ko mu žena ni hotela dati samokresa, se splazi čez nekaj časa neopažen v podstrešje, in se tam trikrat skupaj zganjenimi slamnatimi kiticami, iz katerih se pleto navadni domači cekarji — o-besi! — Kmalu pride njegova žena v podstrešje, in zagleda na tramu visečega, obešenega moža. Vsa preplašena teče, kar jo nesejo noge k sosedu, klicati pomoči. Sosedi se naglo odzovejo prošnji, ter odvežejo obešenca, kateri pade nezavesten na tla kakor slamnat snop, Nato mu priloži sosed dve tako krepki zaušnici, da nezavestni in skoraj mrtvi čuk zopet oživi. Ko pride možakar malo k zavesti, je bilo prvo, da moža, kateri mu je na tako originelen način otel življenje — prav grdo ozmerja. Nato ga spravijo v poj-stelj, kjer baje še sedaj premišljuje u-sodo svojega novega življenja. In čre--da čukov je sedaj brez pastirja. Nekateri pametnejši člani, ki se v tem kroju tako niso nikoli čutili domači, predlagajo razpust društva m podaritev premoženja cerkvi. Naše], se je pa tudi, kakor se čuje, med vaškimi fanti bistroumen mladenič (kateri pa ra-
MAH LISTEK. Jindrich fflošna.
Preteklo soboto je umrl v Pragi največji češki komik — Jindfich Mošna.
Njegovo ime niti pri nas ni neznano in poznamo Mošno vsaj po imenu, ako ga nismo imeli priliko viditi na odru. Seveda komaj moremo pojmovati, kaj je bil Mošna za češko gledališko umetnost. Mošna je bil iz najbolj tipičnih postav, ki jih je človek lahko srečal na praških ulicah. Tudi ni bilo težko spoznati, koga imamo pred seboj: mož majhne postave, v priprosti obleki, s ponižnim klobučkom na glavi, z veselim izrazitim obrazom in porednimi očmi. Zadnje čase je Mošna bolehal. Bil je star že 74 let in ga je težila starost. Bolehal je na očeh in je moral biti operiran, operacija se je posrečila. Na to je začela bolezen razjedati v grlu in mošna je umrl skoraj od gladu, ker ni mogel jesti. Katastrofa je bila torej neizogibna in vendar je vse globoko pretresla. Narodno gledališče je izgu-bio nenadomestljivo moč.
Pred nekaj leti je Mošna v znanih čeških Humorističnih listih popisal sam svoje življenje. Vsi smo čitali njegov Življenjepis z velikim zanimanjem, saj
je bilo tudi mnogo zanimivega v njem. Rojen je bil 1837. v Karlinu pri Pragi in se je takoj po prvih šolskih letih šel k stricu učit ključavničarstva. Prestal je mnogo hudega, toda bil je neugnan v svojih nagajivostih. Mikalo ga je posebno gledališče, ki je takrat vzbujalo veliko pozornost v narodno probujajoči se Pragi. Takrat je ravno Tyl začel svojo gledališko karijero in češka narodna igra je počasi zmagovala nad nemškimi igrami. Nastale so posamezne igralske družbe, ki so potovale po deželi in budile narodno zavest. Seveda je bila njih umetnost zelo primitivna. Najbolj je cvetela šalo-igra in zgodovinska igra.
Mošna je odšel 1. 1855. kot pomočnik na Dunaj in je tudi tam obiskoval gledališče, ki ga je vabilo k sebi s nepremagljivo silo. Res se je seznanil z igralci in je postal Statist. L. 1859. je prišel v Prago in je nastopil parkrat na odru. Toda stalnega mesta ni dobil. Zato je odšel z znano Prokopovo družbo na deželo. Tu je kot komik kmalu pokazal izreden talent. L. 1864. se je ustanovilo Narodno gledališče v Pragi in Mošna je postal njegov član. Od tega časa je rastla njegova umetnost in njegova slava.
Ustvaril je tipe v igrah, ki so ostali neizpremenljivi in nepozabljivi. Mošna je preživel in takorekoč pre-
trpel cel razvoj češkega gledališča: od onih dob, ko je Tyl s svojo neumorno agilnostjo ustvarjal prve pogoje stalnega češkega gledališča, do sedanje visoke stopinje, ko zavzema Narodno gledališče pod ravnateljem Kvapilom eno iz prvih mest med svetovnimi gledališči. Mošna je bil najstarejši igralec in je bil edini, ki je pomnil še Tylove čase in je prav cenil trud onih začetnikov, ki so kopali temelj veliki stavbi narodnega gledališča. Saj je Mošna sam v pomanjkanju in bedi potoval kot igralec in je izkusil vso trpkost življenja. Mošna pa je dočakal tudi 1. 1868, ko je videl prve plodove svojega truda, dočakal je leta 1882. in 1885. ko se je dvignilo ob Veltavi veliko Narodno gledališče, in slavil je na odru svojo 40 letnico.
Hana Hvapilova, Vojan, Mošna to so bila tri imena, ki so pomenila vrhunec igralske češke umetnosti. Hana Kvapilova je umrla pred nekaj leti v najlepših časih svoje umetnosti, Vojan je še v polni sili, Mošna je umrl star, ko so ga že zapustile moči. Bil je srečen, da mu je bilo dano dočakati to slavo češke zemlje.
Mošna je bil rojen komik. Samo da je stopil na oder, že se je smejalo celo gledališče. Vsaka gesta, vsak korak, vsaka beseda je bila smeh. Zadnje čase je bil Mošna tako trhel,
da je komaj na nogah stal — in vendar je polnil cel oder s svojimi gestami in šalami. Bil je neugnan. Vkljub bolezni je zvečer še vedno rad posedel med svojimi prijatelji zvečer pri kozarcu vina. Za božjo voljo je prosil včasih ravnatelja, da naj mu da kako ulogico, da pride zopet na oder. Tako so včasih dali nalašč kak: Valvazorjev trg štev. 6. Seveda je bil v gledališču vkljub priprosti igri sam aplavz in smeh. Menda so Coquelinu že postavili spomenik, Mošni ga morda ne bodo takoj, toda njegova slava bo vkljub temu velika. Nepozaben bo ostal vsem, ki so ga kdaj videli. Njegovo ime je bilo znano daleč po svetu. Ob njegovi smrti pišejo o njem vsi češki in drugi večji listi in cel narod ve o njem. Poklanjamo mu tudi mi tu mal spomin.
♦
Slovan (štev. 6) prinaša sledečo vsebino: Petruška Radivoj Peterlin: K zvezdam. Pomladanska. Balada o šmarnicah. Maj (pesmi). — Milan Pugelj: V spominih. — Ivo Vojnovič: Smrt Majke Jugovičev. — A. Gradnik: Motivi iz brd. — Andrej Rušar: Ob Kvarneru. — Fr. Kobal: Osemdeset let obrazovalne umetnosti na Slovenskem. — Marica: Zavoljo ljubezni. — A. Funtek: Ugasle zvezde.
—	Selim: Kam greš. — Dr. Fr. Ilešič: Dositej Obradovič. — Listek.
Književnost. Glasba. Umetnost. Narodno gospodarstvo. Smotre. Raznoterosti. Dve umetniški prilogi: B. Csi-kos-Sessia: Sappho. V. K Mladost. List začenja prinašati slike jugoslovanskih mest. To pot je na vrsti naš Samobor.
Ljubljanski Zvon (štev. 5). Vsebina: Vojeslav Mole: Pesem mornarjev. Ne nisem sam. — Adam Mickie-wicz: Gora Wikweis. — Pastuškin: Križev pot Petra Kupljenika. — Anton Debeljak: Kult francoske književnosti izven Republike. — Felicijan: Smrt.
— L. Pintar: Satura. — Radivoj: Peterlin Petruška: Iz pesmi potepuha. Na polju. — Dr. Ivan Lah: Češka m -derna literatura. — Rado Murnik, grofa Blagaja. - Književna poročna.
- RŽvOT{Tkštev. 5.	Jos.
K";
tiča Bartolova: Koko K i!a^ M«l«.(;nkrl lnvila ntice. —■ lv0	Sočutje.	—
Fr lem' Pomladanska. - Ivan Mlakar: Pravljica nastanku Soške doline. Nike Palnfik: Majička, ki je ljubila solnce. — Marija in Jakiča: Staremu očetu, ki je umrl. — Silvester K.: Premodrc glave. — Peter Strgulca: Ciganček in srnica. — Antonija Grm-kova: Cvetka v spomin. — Vitko Mazi: Milkine Mucike: Lad. O. Palače ruskega carja. — Pouk in zabava.
zume se že samo ob sebi — ni bil nikak čuk) ki je predlagal, naj se podari premoženje čez vse potrebni požarni brambi. Kako se bo ta afera iztekla in ako ne bodo gosdod župnik dali kaki drugi strogi ukaz, nam ni znano.
— Koliko Slovencev je v Gradcu! Nismo se mogli načuditi, dasi je na Štajerskem marsikaj mogoče, ko smo brali, da je v Gradcu samo 1042 Slovencev. Tako nizkega števila namreč nihče ni pričakoval. Kje leži torej vzrok, da jih ni več. Prvič je krivo temu ljudsko štetje po občevalnem jeziku, drugič narodna nezavednost, tretjič pa mednarodni ali bolje rečeno germanizujoči socijalizem, ki naroduo nezavedne in mlačne Slovence popolnoma odtuji od domačega naroda. Teh 1042 Slovencev, katere so našteli v Gradcu lahko štejemo med naše prave, neustrašene, več ali manj nedotakljive od nemškega terorizma. S ponosom lahko rečemo, da so to naši Špartanci. In če se nemški graški listi vesele tako majhnega števila Slovencev, pomeni, da jih je sram, da so napravili tak rop na Slovencih. Ze leta in leta pišejo slovenski časopisi, da je v Gradcu okolu 20 od sto prebivalcev slovenskega pokoljenja. Že samo razna slovenska društva v Gradcu štejejo okolu 500 članov. V socijalno-demokraških društvih in organizacijah pa je približno 35—40 od sto slovenskih članov, ki so najboljši in najbolj zanesljivi stebri njih društev in organizacij. Toda le ti so večinoma izgubljeni za slovenski narod. V Gradcu se uči tudi jako veliko slovenskih dečkov raznih obrti. Ker pridejo v Gradec navadno že od doma nezavedni ali vs^j še v narodnem prepričanju nezavedni, se v Gradcu kmalu navzamejo protislovenskega duha. Tako se nam odtuji važen in nadepoln obrtniški stan in naraščaj. Sicer pa tudi ni čudno, če je bil dosedaj prepuščen popolnoma samemu sebi. Toda kljub temu, da je bilo letos v Gradcu naštetih samo 1042 Slovencev, je celo graškim Nemcem jasno, da je to nekaj nemogočega. Trezni Nemci so celo sami prepričani, da je v Gradcu najmanj 10 tisoč Slovencev, dočim jih je v resnici 20—30.000. Žalostna resnica je le to, da se nam v Gradcu vsako leto odtuji veliko število domačinov. Kaj moramo storiti Slovenci, da ne bo šlo več tako naprej. Dosedaj deluje v Gradcu sicer že lepo število slovenskih društev, vendar pa primanjkuje političnih in gospodarskih organizacij. Predvsem bi bila potrebna ustanovitev Narodnega Doma, da bi zamogla slov. društva nemoteno in v stalnem lokalu prirejati različne priredbe. Da bi se Narodni Dom ne rentiral, je neopravičen strah. Pomislimo, koliko plačujejo slov. društva za stanovanja in lokale v slučaju kake prireditve. Samoosvojitev je sicer težka, a vendar ni nemogoča. Boljše malo kot nič.
Da ne bo krivice! V nedeljo smo priobčili dve notici, tičoči se tam-buraškega društva .Triglav* iri Društva profesijonistov c. kr. državne železnice. Temu slednjemu društvu se očita, da je prišel na nepošten način do tam-buraških inštrumeniov, [in sicer po intervenciji tedanjega kapelnika kluba. Med vrsticami se očita tudi Društvu profesijonistov, da je nemškutarsko.
— Vse te trditve so čisto neosnovane in prepričali smo se, da smo bili mistificirani, Tamburaško društvo »Triglav* še obstoji in je seveda tudi v posesti vseh svojih tamburaških in štrumentov. Da bi bilo Društvo profesijonistov nemškutarsko, je neresnica ker je vse poslovanje slovensko in so slovenski tudi vsi zapisniki. Tajnik nemščine v pisavi niti zadostno zmožen ni, česar mu seveda prav nič ne zamerimo. — Tudi druga notica z naslovom ,Totenmarsch“ je neresnična. Načelnik Društva profesijonistov je prijatelj in podpornik .Družbe sv. Cirila in Metoda*; ker ne more drugače, jo podpira na ta način, da kupuje Družbene vžigalice, Družbeno čistilo za čevlje in njegova žena kupuje Kolinsko kavino primes v korist Družbi.
— Naše prijatelje nujno prosimo, da natn poročajo samo resnico. Proti oninj, ({j nas vedoma in nalašč misti-ficirajo in bi radi .Jutro* izrabili v svoje osebne maščevalne namene, bomo nastopili brezobzirno. Kajti taki ljudje od naše strani ne zaslužijo prav nobenega pardona. Upamo, da nam tega ne bo treba več ponavljati.
Automobllska tekma. Ta medna rodna tekma se vrši cele 4 dni. Po 1500 km. dolgi progi tekmuje 53 naj boljših vozačev. Vsi avstrijski avtoino-bilni klubi so postavili najizurjenejše vozače, svetovne avtomobilne tvrdke pa svoje najdovršnejše in najmočnejše vozove. Cez hribe in doline čez strme gore in ozke prelaze pelje pot iz Dunaja čez ture Trst — Opatijo — Monte Maggiore zopet nazaj v Postojno — dalje mimo našega stolnega mesta in po krajih proti Ljubeljskemu prelazu Ljubljano pasirajo tekmovalci v pon-deljek 15. maja okolu pol 12 ure dopoldan. Katere ceste bodo vozili avtomobilisti bodemo pozneje poročali. Kranjski avtomobilni klub ima varstve
no vodstvo po kranjskih cestah. Predsednik tega kluba gospod baron Bom je povabil vse kranjske avtomobiliste in prijatelje tega športa k sv. Ani da prisostvujejo vožnji čez Ljubelj, kakor poročajo dunajski listi so strokovnjaki mnenja, da bode najtežavnejša točka Ljubelj radi dolgotrajne na 21 od sto se dvigajoče strmine. Ker so športne prireditve v našem mestu jako redka prikazen bode izvabila ta interesantna tekma gotovo mnogo gledalcev. Poročila so nam še obljubljena.
K vsporedu današnjega koncerta .Glasbene Matice* pripomnimo, da igra g. pianist Anton Trost pri prvem nastopu za Mendelssohuovo skladbo tudi jako lepo Chopinovo .nocturno* op. 48, št. 1, kar je pomotoma na programu izpuščeno. — Odbor vljudno prosi občinstvo, naj blagovoli posetiti koncert že ob tričetrt na 8., da se vspored res more začeti že ob zasedenih stolih točno ob 8. uri.
Reorganizacija kranjskega gasilstva. Po doslejni organizaciji kranjskega gasilstva je bil velik presledek med odborom zveze kranjskih gasilnih društev in med posameznimi društvi. Že pred leti se je izprožila misel, naj bi se zveza kranjskih gasilnih društev razdelila v gasilske okrajne zveze ali gasilske župe. Po dolgem in trnjevem potu je zadeva vtoliko dozorela, da se je v nedeljo pričelo v ljubljanskem o-kraju z reorganizacijo gasilstva. Po Florjanovi maši so se zbrali zastopniki gasilnih društev v .Mestnem domu* in po dveurnem živahnem zborovanju se je 34 gasilnih društev iz ljubljanskega okraja razdelilo v pet okrajnih zvez ali žup, in sicer v ljubljansko, v šiškaviško, v šentvidsko, v iškošmarsko, in v vrhniško gasilsko okrajno zvezo ali župo. Ljubljanska zveza št. 1 ima: 6 društev in 243 članov, šiškoviška št. 2: 7 društev in 259 članov, šentvidska št. 3: 6 društev in 164 članov, iškošmarska št. 4: 5 društev in 238 članov, vrhniška čt. 5: 6 društev in 194 članov. K ljubljanski zvezi spadajo društva: Ljubljana, Bizovik, Brezovica, Kašelj-Zalog, Moste, Štefanja vas.
Amater fotografi! Klub »S. A. A. F.* v Ljubljani opozarja vse interesente, da bode kmalu potekel rok za pošiljanje slik za prvo društveno raz stavo. Uljudno se opozarja vse ama ter-fotografe, ki nam še niso doposlali svojih slik in seznamov, da to čim preje store. Torej na delo, da bodo kolikor mogoče zastopani na prvi skupni razstavi vsi slovenski amaterji. Kdor še ni prejel raz-stavljalnih pogojev, naj se takoj javi, da se mu isti dopošljejo. Vse je nasloviti na naslov društva: .Kinb slov. amater-fotografov* v Ljubljani.
Občni zbor .Podružnice družbe sv. Cirila in Metoda* za Škofljico, Laverco, Rudnik in Ig se je vršil v nedeljo, dne 2. majnika pri g. Vgorev-cu. Udeležba je bila vkljub slabemu vremenu povoljna. Glavno družbo je zastopal g. Fr. Škulj, ki je v lepih besedah orisal vzvišen smoter prekoristne Ciril Metodove družbe. Odbor, ki je ostal, razen nekaterih sprememb, je sklenil prirediti dne 2. julija veselico v večjem obsegu, kar naj bi slavna društva blagovolila vpoštevati.
— Redni občni zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Zagorju ob Savi se vrši dne 14. t. m. ob 7. uri zvečer v prostorih g. Tomo Koprivca z običajnim dnevnim redom.
Bralno In pevsko društvo »Topilce* v doleiijsi#) Toplicah priredi v nedeljo, dne 14. maja ob 4 uri popoldne v kopališki dvorani s sodelovanjem odličnega glasbenika g. Gabr. H6fner-ja, kapelnika novomeške meščanske garde svoj pomladanski koncert z izbranim sporedom, ki se objavi na lepakih. Po koncertu se vrši plesna zabava. To bo prva prireditev v letošnji kopališki sezoni, zato vabimo vse svoje prijatelje od Novega Mesta do Žužemberka, da napravijo svoj majnikov izlet v Toplice ter podpirajo s tem kulturno stremljenje našega društva. Vstopnina za osebo 60 vin., za rodbine 4—5 oseb 2 K. V slučaju skrajno slabega vremena se vrši koncert 21. t. m.
— V Frankfurtu je umrl kipar HrdinaJ ki jeravnokar restauriral grad Wartburg.
Elektroradiograf .Ideal*. Popoldanski spored: Solnčnlk. (Jako komično. — Igra Prince). Žurnal Pathe. (Poslednje novosti). Poštenost male cvetličarice. (Poučen dogodek v barvah.) Ameriški Cuavi. (Naravni posnetek). Satanov tekmec. (Fantazija v barvah.) Primite morilca! (Jako komično.) Večerni spored ob 7., 8. in 9 uri. Ša-mo za odrasle! Kritična starost pri ženski ali razklenjene strasti. Moderna slika iz življenja v 2 oddelkih. K sklepu komična novost.
Mali oglasi
Beseda 5 tIb. — Za one, ki iščejo službe, 4 rln. — Najmanjši znesek 50 Tin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 Tin. — Pri malih oglasih ni nit popusta in se plačujejo vnaprej: zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url artier.
Izvrsten brinjevec
ima
L. Šebenik t Spodnji ŠiSkl.
Dr« krojaška pomočnika za veliko fino delo, se takoj sprejmeta pri Cassermannu.
97/8-7
Eden ati Teč kompanjonov s skupno jlavnico 20—40.000 K se išče za dobro vpe-jano in rentobelno tovarniško podjetje. Ponudbe na „Prvo anončno pisarno" pod šifro ..Tovarna 116".	264	5-4
Šoštanj izvrstno letovišče, cene nizke. — Odgovarja: Olepševalno društvo ,.Šoštanj".
107 10-3
Lepa nova hiša poleg farne cerkve z 11 prostori, urejena za trgovino in gostilno, ki se tudi sedaj izvršuje se proda z inventarjem. Pojasnila pri Grobotek-u v Bohinjski Bistrici.
118/5-1
Izobražena gospodična. Izurjena šivilja
išče primerne službe. Naslov pove uprava .Jutra*.	116/2—1
Išče se mala meblorana soba s separatnim uhodom v bližimi cerkve v Sp. Šiški, če mogoče za takoj. Ponudbe je poslati s ceno vred pod ,1911* poste restante Spod. Šiška.
117/3-1
V slovenski modni trgovini O. Jezetšek na Mestnem trga kupiš najceneje, zato jo vsakdo pri nakupovanju upoštevaj. 70/10—1
Hiša a prostornim dvoriščem, drvarnico in vrtom za eno stavbo blizu kolodvora južne železnice se iz proste roke proda. Poizve se v Jenkovi ulici št 16.	119/6-1
Enonadstropna biša z lepim vrtom se pod ugodnimi pogoji proda. Pripravna je za vsako obrt. Sp. biška, Knezova ulica 254.
270/2-1
Pristen brlnovec iz lastne kuharne po 2 K liter se dobi pri J. Jurci na Vrhniki.
62/3-1
KORESPONDENCA.
Mlad, inteligenten gospod z lepo bodočnostjo, želi znanstva z enako gospico v svrho takojšne ženitve. Prednost imajo gospice izven Ljubljane. Želi se premoženje, vendar ni pogoj. Le resne ponudbe s sliko je poslati pod .Strogo resna ponudba* na .Prvo anončno pisarno*. Anonimnost izključena.	271/1—1
Kdor išče ali oddaja kako
službo,
kdor hoče kaj
kupiti ali prodati,
doseže to najložje, ako
inserira
▼ Malih oglasih , Jutra*. Za besedo se plača
samo 5 vinarjev.
Kipite JUTRT
Izvod samo 4 vinarje.
Poslano.
Z ozirom na neutemeljene govorice, da sem se preselila s 1. majem 1911 v gostilno pri »Golobčku* na Sv. Petra cesti, naznanjam sl. občinstvu, da obdržim tudi v naprej staroznano
restavracijo pri
Židovska ulica št. 5.
Restavracijo sem prenovila in vre-dila posebno „Sokolsko sobo“ ter se priporočam sl. občinstvu za obilen obisk. Postregla botn cenjenim gostom tudi vnaprej s pristno kapljico in z dobro kuhinjo. Ob petkih sveži, okusno pripravljeni raki.
Z odličnim spoštovanjem
Fani piapper, restavraterka pri .Lipi
r«mo Tolstovrško slatino
ki se naroča »Toiiteantm p. floštanj (Koroš)
Čemu bi ne pisali
po vzorce sukna in modnega blaga za moške obleke od tvrdke:
A. Tomec,
razpošiljalec sukna v Humpolcn na Češkem
če nas to nič ne stane!
Laška kuhinja
Šelenburgova ulica 7 nasproti glavne pošte. P. n. gostom se priporoča pristno na novo došlo vino
»Brioni*.
Vsak dan razne sveže morske ribe. Danes sardelce, sipe, peresa in mornarski slaniki. (Risotto).
Danes od 8. ure dalje
damski koncert
na citre.
za slabokrvne in prebolele
»Je zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino Kui najboljše sredstvo 5 kg (tanko K 4.50
Br. Novakovič, Ljubljana.
Kuč
Lastnik in glavni urednik Mtlaa Pint.
Odgovorni urednik dr. It en Lah.
Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Izjava. Podpisani izjavlja tem potom, da izstopa iz odbora, kakor tudi iz Članstva nar.-socijalne organizacije.	Zvonko	Novak.
Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd.
Anton Kanc
Ijubjjana, Židovska ulica št. 1.
= Sprejmejo se =
gospodje
na dobro domačo hrano. Vsak dan močnata jed. Vpraša se: Kongresni trg štev. 13, II. nadstr. desno.
Dva močna, dobro ohranjena
kompletna portala
se po nizki ceni prodasta. — Poizve se pri A. Ojud, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3.
1 " Velika in jako svetla =
nemeblovana soba
s posebnim vhodom z ulice ter razgledom na ulico, primerna za pisarno, ali kaj temu sličnega se takoj odda. Vrhovčeva ulica št 1, več pri hišnici.
Hotel »Ilirija*
V novo urejenih prostorih danes in dalje vsaki dan od 10. ure
koncert
Dunajske Šramel godbe
Za obilen poset se vljudno priporoča
A. Heger, kavarnar.
tfaf&e)'o i-/	Ve)	-9	a)	-sefi?Š'(ss$> fr?
Najboljše odgovori „ Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro", ali pa najde novega naročnika!
v v $ 'vik**	>	<■»	°	❖	••	<"	?
Dne 10. maja t L = Viktorja Parme: =
Povodni mož
bo Glasbena Matica prvikrat izvajala - njej poklo-:: njeno novo skladbo ::
Posnetki za klavir se dobe v vseh knjigarnah in na večer koncerta pri blagajni ii »n '	...— za ceno 4 K.  .......................   ■
:: Ig pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani ::
balada dr. Fr. Prešernova.
m
3
$
URE
-A*-
Lepa birman - ska darila. -
Priznano največja resnično domača - - že 25 let obstoječa tvrdka. - -
Pa7A« I Zaradi velike zaloge po znl-I7UAUI • žanih cenah.	- . - - -
■ C
Srebrne ure za dame K 7 dečke K 8’—, nikelnaste ure K zlate ure K 22*—.
Velikanska izbira vse novosti, srebrne in zlate verižice, uhani, prstani, z briljanti in dragimi kameni Collic, tudi po znižanih cenah. — Za vsako uro pismeno jamstvo. — Ceniki s koledarjem tudi po pošti prosto.
Fr. Čuden, urar in trgovec samo nasproti Frančiškanske cerkve.
-'V'-
„JUTR0“ se prodaja v Ljubljani
po 4 vinarje
T7* z^asledjnji-h. toToatearn-aJb
Južni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor.
Bhtž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Plchier, Kongresni trg.
Češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Sajfc Dunajska cesta.
Mrzlikar, Sodna ulica Šubic, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica.|
Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška.
Tivoli, na žel. prel. pri Nar.' domu. Košir, Hišlerjeva ulica.
Stiene, Valvazorjev trg.
Sušnik, Rimska cesta. UŠeničnlk, Židovska ulica. Kleiusteln, Jurčičev trg.
Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg.
Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg.
Nagodfe Mestni trg.
Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Zaloška cesta, ltemžgar, Zelena jama. Bič, Zaloška cesta.
Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škofja ulica Zadel, Karlovška cesta. Likar, Glince.
Sterkovič, Dunajska cesta.
Naročajte in kupujte „JUTRO“!
Izvod samo po 4 vinarje.
,QLWftf-Clf&i
Lepota ženskega lica je ključ, ki odpira mnoga in mnoga vrata!
Lepo in belo lice
kakor tudi gladke in nežne roke podaja brez dvoma blagodišeča krema brez maščobe
—  ■■■■ OLIMPIA  — ....................
pripravljena na poseben način iz najfinejših in najneškodljivejših sestavin. Radi spretne kemične spojitve se porablja
—— OLIMPIA ———
suha krema tudi kot najboljše milo. — Cena malemu lončku K 1'20, velikemu K 2-—. — Glavna zaloga v
lekarni Trnkoczy v Ljubljani.
A. Feldstein
priporoča svojo
galanterijsko knjigoveznico
na Radeckega cesti štev. 12.
Oblastveno avtorizirani in zapriseženi
Telefon mterurban štev. 129
Valjčni mlin v Domžalah
L BONČAR, LJUBLJANA
Centralna pisarna in skadi šče: Vegova ulica št. 6.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke.
I	j	mjm
Zastopstvo in zaloga v Gorici:
Gruden & Co., Ston trg Štev. 9.
Ljubljana, Sodna ulica 3
prevzema vse zemljemerske zadeve ter jih najhitrejše izvršuje po najaižji ceni.
Največja zaloga
čevljev
domačega In tujega izdelka.
Milan Škerl,
Ljubljana,
Šolski drevored štev. 8.
Cene zmerne. — Postrežba točna.
Tovarniška znamka „IKO“.
>
O
u
5
C/3
S ..O
rt i W
s|£
g
h-
® n 01
m •> a
■5 -g .5, oj
S S I t
-s s •
en
ANA GOREČ, Ljubljana
Dunajska cesta 16 (dvorišče Schneider & Verovšek).
Zaloga koles „Puch“, „Union“ in drugih znamk ter vseh posameznih deiov. Najfinejše pneumatike.
vedno "v* za/ogL Izposojevanje koles.
Lastna tovarna ur v Švici.
Prva Primorska Tvornica za lesne izdelke - - - - z vodno silo - - - -
A. Križnič & Co.
—	oTd	Isolod-Tror-u.	HPodxcLelec =====
Sprejema v izvršitev: vse v stavbeno mizarsko stroko
spadajoče izdelke za hiše, vile, šole, bolnišnice, cerkve, javna poslopja itd. kakor: Okna, vrata, podove, portale; popolne opreme ljudskih šol, šolske klopi po Rettig-ovem patentu itd. ..........  Proračuni	in načrti brezplačno. —————-
Parketna tvornica °Premljena z najnovejšimi stroji nudi par-^mmmmtm ketne deščice iz hrastovega in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsaktero množino!
Zahtevajte vzorce in cene. 1
Strugarski oddelek nudi vse v strugar, stroko spadajoče izdelke. JAMSTVO! —-—	   JAMSTVO!
Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena!
—........... Obisk	strokovnjaka	interesentom brezplačen.
Edina velika izbera ^ naj novejših =
svilenih, lister in dežnih plaščev za dame - kakor kril in najmodernejših bluž. -
Panama klobuki od 6 K naprej
Velika zaloga oblek za gospode in dečke iz najnovejših chanteclais vzorcev.
»Angleško skladišče oblek“
O. Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg 5.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Del. glavnica k 5,000.000	Stritarjeva	ulica	št.	2.	*on(*	na(* ^ oio.ooo
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici
priporoča	žrebanje	gl.	dobitek
promese na	3°/0	zem. kred. srečke I. po 6	K	15.	maja	K	90 000'—
promese na	4°/0	ogr. hip. srečke po 5 K	15.	maja	K	40'000'—
promese na	ogr.	premijske srečke cele po	16	K, polovica 9 K	15. maja	K 200.000'—
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti 41j20!0 obrestovanju.
Pri podiranju vojaškega oskrbo'vališča, Dunajska in Frana
Josipa cesta
se prodaja različni
stavbinski materij al:
Zidna opeka, strešna opeka, cementna strešna opeka, železne cevi, železne vezi, železno okensko omrežje, 4 cele kompletne železne garniture za pekovske peči, stropni tramovi in strešni stoli iz mecesnovega lesa, vsakovrstne deske,  iTTrr okna, vrata i. t. d. ===
Rezervni zaklad
nad pol minona
kron
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice =
SUo|e h—nHnth
vlog dvajset milijonov kron j
registrovana zadruga s neomejeno zavezo
v lastnem zadružnem domu V LJUBLJANI Dunajska certa Btev. 18
>
O)
*-*
xn
a
o
■H
"S
H
obrestuje hranilne vloge po distih 41|2°|o
brez odbitka rentnega davka
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Posojuje na zemljišča p° 5'L1 br“uTP^»ar«na amorti'
Eskomptuje trgovske menice.
Ustanovljena = leta 1882. =
'M
Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000*—
/iMMIJi-' I
. .	-—
L: T	fr-vflii’	„
§2®**- r,.	“v	*>	■	•	■■
‘ ' ...
Eskomptuje
trgovske menice.
Ustanovljena
= leta 1882. =
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000 —