28. september 2004 številka 41-42 GLASILO MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA FOTOREPORTAŽA številka 41-42 ŠRC Spartacus se je predstavil Od plesa, aerobike in meditacij, preko klasičnih do najsodobnejših borilnih veščin To, kaj vse so lahko na dnevu odprtih vrat obiskovalci videli v Športno rekreativnem centru (SRC) Spartacus v Kopališki ulici v Murski Soboti, je bil zagotovo zadetek v polno in presenečenje prve vrste. Z dejanji, torej programi vadbe, se je namreč v štirih telovadnicah predstavilo čez sto članov iz 11 različnih programov, kolikor se jih v centru pri mestni vrtnariji tačas izvaja. Že prihodnji mesec naj bi se jim pridružil 12. program - fitnes studio na kar 350 m2. Tako bo skupna površina uporabnih prostorov že znašala že več kot 2.000 m2. Čeprav je center začel uradno delovati 1. marca letos, je število aktivnih članov in članic v omenjenih 11 programih v hitrem porastu in se je povzpelo že na več kot tisoč! V programih, prilagojenih glede na starost, najdemo tako malčke od 2. leta starosti, kakor odrasle in ljudi v zrelejših letih. Zgornje starostne meje za vpis v razpoložljive, kakor tudi nove dejavnosti športnega centra namreč ni. Direktor SRC Spartakus Boštjan Lucu nam je povedal - in o tem smo se lahko prepričali tudi sami, da se je mogoče vključiti v paleto različnih programov, ki jih vodijo priznani vaditelji, mojstri oziroma trenerji. Kendo klub s poudarkom starodavnih veščin mečevanja samurajev je bil med predstavljenimi programi za večino najbolj atraktiven. Verjetno tudi zaradi nenavadnih oblačil. Joga - balzam na telo in dušo. Plesni Studio X s plesno šolo Urška oziroma ponudbo od otroških in družabnih plesov, do jazza, hip hopa in latino plesov vodi Sabina Žabjek, Plesno šolo Flota (sodobni plesi) Svetlana Krstič, omenjena tudi aerobiko in stap - A & S Sport Team, jogo in taekwondo kot azijsko borilno veščino nog in pesti Alojz Ruhitelj, taichi mojster Chen, kickboxing klub ameriških borilnih veščin Milan Korotaj, Judo Murska Sobota Silvo Kaučič, kendo klub kot starodobno veščino mečevanja samurajev Danilo Horvat, borilne veščine aikido Jure Novak in ji jitsu kot kitajsko borilno veščino kot kombinacijo juda, karateja in aikida Karlo Špur. Kickbox je ameriška borilna veščina, ki postaja vse bolj priljubljena tudi pri nas. Aikido - borilna veščina podobna judu, katere borilne tehnike izhajajo iz starodavnih samurajskih večin bojevanja. Veščina je namenjena predvsem učinkoviti obrambi, pri kateri napadeni izkoristi energijo napadalca v svoje dobro. Poleg seznanitve s posameznimi programi, ki se izvajajo v centru, so številni obiskovalci dobili tudi druge informacije iz prve roke, v želeni program pa so se lahko tudi vpisali. 2 september 2004 NAMESTO UVODA Spodobi se, da smo debelejši, ko so dogajajo izredne reči. Pravijo, da so parlamentarne volitve poleg referendumov vrhunec demokracije. In če je demokracija vsaj malo tudi vladavina ljudstva, potem je bližajoča se prva nedelja v oktobru nedvomno izredna reč. Tako so torej današnje Soboške novine zajetnejše od običajnih, nevolilnih. Želeli smo namreč, da bi se 3. oktobra 2004 tudi vi lažje odločili. Posebej v mestni občini, kjer ne bo zgolj odločanja o poslankah in poslancih, pač pa vstopajo v ring tudi trije, ki so sklenili kandidirati za župana. Verjetno so vam medtem že bolj ali manj znani. A mi želimo, da bi vam bili BOLJ, zato se vam tokrat predstavljajo vsak na svoji strani. Pa ne le morebitni župani, pač pa tudi vsi, ki vas želijo tako ali drugače prepričati, da so prav ONI vredni vašega glasu in bodo prav ONi dvignili svoj glas, če po vaši zaslugi pridejo v belo Ljubljano, kjer bodo sedeli med 90 izbrankami oziroma izbranci. Ni veliko priložnosti, da bi mi, mali ljudje, soustvarjali zgodovino. Pa čeprav zgolj na takoimenovani mikroravni. Zato vsakemu posebej želim, da bi se (seveda, če boste sploh volili) odločil kar najbolje. Tako, da v prihodnjih štirih letih ne bo toliko negativnih kritik na račun dela naših politikov, kot jih je bilo doslej. Bojan Peček Glasilo SOBOŠKE NOVINE Izdajateljski odbor: izdaja MESTNI SVET Anton SLAVIC, Ernest EBENŠPANGER, Ustanoviteljica je Franc MEOLIC, Ivan OBAL, Odgovorni urednik: MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA, Jožef RECEK, Alojzij ROUS, Bojan PEČEK Grafična priprava in tisk: Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota Darko RUDAŠ, Drago ŠIFTAR in Jezikovni pregled: TISKARNA KLAR Murska Sobota Franc VVEINDORFER Gabrijela GRANFOL PEURAČA Naklada: 7000 izvodov Soboške novine prejemajo gospodinjstva v mestni občini brezplačno. 3 VOLITVE številka 41-42 Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95 - sklep Ustavnega sodišča RS, 70/95, 51/2002, 73/2003 - odločba Ustavnega sodišča RS in 54/2004) je Občinska volilna komisija Mestne občine Murska Sobota sestavila naslednji SEZNAM KANDIDATUR ZA NADOMESTNE VOLITVE ŽUPANA MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA na volitvah, dne 3. oktobra 2004 V seznam so vpisani naslednji kandidati: 1. Rudolf HORVAT rojen 02. 11. 1953, Murska Sobota, Ulica Matije Gubca 15 poklic: univ. dipl. prav. delo, ki ga opravlja: direktor predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, LDS, svet mestnega odbora M. Sobota 2. Slavko ŠVENDA rojen 08. 02. 1952, Murska Sobota, Klavniška ulica 5 poklic: veterinar delo, ki ga opravlja: veterinar predlagatelj: Boris GORČAN in skupina volivcev 3. Anton ŠTIHEC rojen 14. 11. 1964, Rakičan, Partizanska ulica 27 a poklic: univ. dipl. ing. gradbeništva delo, ki ga opravlja: samostojni podjetnik predlagatelji: Slovenska demokratska stranka - SDS, konferenca občinskega odbora M. Sobota Nova Slovenija, krščanska ljudska stranka - N.Si, mestni odbor Slovenska ljudska stranka - SLS, mestni odbor M. Sobota, volilni občni zbor Aktivna Slovenija - AS, občinski odbor M. Sobota, izvršni odbor Zeleni Slovenije, občinski odbor M. Sobota, kandidacijski zbor Številka: 00602-0001/2004 Datum: 09. 09. 2004 Predsednik občinske volilne komisije Bojan ŽUNIČ, univ. dipl. prav., I.r. 4 september 2004 VOLITVE LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Rudolf HORVAT DOSEŽENO KOT OSNOVA ZA NADALJNJI RAZVOJ Zakonodaja s področja lokalne samouprave postavlja mestne občine v središče regijskega dogajanja, ki je prepleteno s pristojnostmi lokalnih skupnosti, predvsem na področju zadovoljevanja potreb svojih občank in občanov, hkrati pa mora omogočati in nuditi prostor prebivalstvu širše regije za aktivno vključevanje na različnih področjih javnega in zasebnega življenja ter dela. S pogledom na okolico našega delovnega in bivalnega prostora lahko zaznamo številne spremembe. Lahko smo ponosni na vse, kar nam je uspelo narediti v zadnjih letih. Naj na kratko predstavim plodove uspešnega vodenja Mestne občine Murska Sobota: • Urejeno otroško varstvo in osnovno šolstvo nad slovenskim povprečjem • Novozgrajena Pokrajinska in študijska knjižnica • Izgrajeno kanalizacijsko omrežje v celotni občini • Priključitev vseh gospodinjstev na mestni vodovod, končana plinifikacija, nova čistilna naprava •Asfaltirane vse občinske ceste, kolesarske steze do Bakovec, Kroga, Černelavec in Rakičana, soboška obvoznica • Odprtje podjetniškega inkubatorja, komunalna opremljenost Noršinske ind. cone ter pridobitev 500 milijonov državnih sredstev za komunalno opremo I. faze Severne obrtno ind. cone Murska Sobota. •Zagotavljanje finančne pomoči in prostorskih pogojev za delovanje društev na področju športa, sociale (krizni center za mlade, novi prostori za društvo paraplegikov), zdravstva, kulture • Ustanovitev Raziskovalno izobraževalne centra in uvajanje novih višje in visokošolskih izobraževalnih programov Z mojo kandidaturo za župana želim vse začeto dokončati in začeti novo obdobje, v katerem sem si zastavil naslednje cilje : •z novim strateškim prostorskim aktom in novo urbanistično zasnovo, zagotoviti pogoje za usklajen razvoj celotne mestne občine, • dokončno ureditev mestnega središča, prometno ureditev mesta in zagotovitev parkirišč •z ureditvijo industrijskih con omogočiti hitrejši razvoj gospodarstva in odpiranje novih delovnih mest, • pridobiti nove višješolske in visokošolske študijske programe, za- četi z gradnjo nove glasbene in ekonomske šole •z izgradnjo varovanih stanovanj v mestu Murska Sobota zagotoviti dodatne kapacitete za bivanje starejših občanov • dvigniti raven kvalitete zdravstvenih storitev na primarni ravni z izboljšanjem pogojev dela, •z obnovo in dograditvijo kinodvorane izboljšati bogato kulturno in prireditveno ponudbo, • zagotoviti nove prostore za delovanje MIKK, •štipendiranje deficitarnih tehničnih poklicev v okviru PIF •zagotavljati prostorske in materialne pogoje za vse športne panoge, • pospeševati delo humanitarnih organizacij, • krepitev lokalne samouprave v KS Pušča in zagotoviti več državnih sredstev za izgradnjo potrebne infrastrukture, ter izboljšanje bivalnih pogojev, • ureditev soboškega pokopališča, • storitve mestne uprave bolj približati občanom. Oblikovanje bodoče politike mestne občine je zame izziv, ki ga želim s svojim znanjem, delovno energijo in predvsem skupaj z Vami potrjevati tudi v bodoče. 5 VOLITVE številka 41-42 SLAVKO ŠVENDA OBČANKE! OBČANI! ZVEZDAM IN OZVEZDJEM NA NEBU JE ZAPISAN ČAS SVETLOBE, KAJ ŠELE SAMOVŠEČNIM ZVEZDAM NA ZEMLJI IN NJIHOVIM ROJEM. ČAS JE, DA POTEGNEMO VOZ IZ SOMRAKA ZASVOJENOSTI Z MOČJO TER PREUDARNO, TREZNEGA TELESA IN DUHA, POPELJEMO NAŠO SKUPNOST V POLNOVREDNO ŽIVLJENJE, DA BO VSAK POSAMEZNIK ZARES, NE LE V BESEDI OBLJUBE ALI PO ČRKI (mrtvoudega) ZAKONA, ENAKO VELJAL, DA BO VSAKA USTVARJALNA POBUDA DOBILA MOŽNOST STVARNE PREVERBE IN UDEJANJITVE, DA BOSTA ŽUPAN IN OBČINSKA UPRAVA Z JAVNIM IN TRANSPARENTNIM DELOM POSTALA PRIJETEN IN SPOŠTOVAN DEL OBČESTVA. DA BO MESTO MURSKA SOBOTA, NE PO KAKŠNI DRŽAVNI ODREDBI, AMPAK ZARADI VSEBINE IN KVALITETE, POSTALO KULTURNO, IZOBRAŽEVALNO, ŠPORTNO IN VSAKRŠNO SREDIŠČE REGIJE; USTVARJANJE POGOJEV ZA URESNIČITEV GOSPODARSKIH POBUD JE ZA TO SAMOUMEVNI POGOJ, DA BOMO S PROSTOROM, KI JE EN SAM, JE VES HKRATI LAST VSAKOGAR MED NAMI, RAVNALI SPOŠTLJIVO, TAKO PO EKOLOŠKIH IN BIVALNIH KOT PO OBLIKOVNO ESTETSKIH MERILIH. TREjZNO in PREUDARNO POZIVAM VSE OBČANE DOBRE VOLJE, KI JIM JE DO UGLEDA MESTA IN KI JIH LASTNO SAMOSPOŠTOVANJE SILI IZ OTOPELOSTI, DA REČEJO: ZDAJ JE ZADOSTI! KAJTI ŠKANDALOZNO JE: DA SE JE V SOBOTI UNIČILO VSE KAR PROIZVAJA ŠKANDALOZNO JE: DA SE JE V SOBOTI RAZPRODALO VSE KAR SMO S TRUDOM IN SAMOODPOVEDOVANJEM ZGRADILI ŠKANDALOZNO JE: DA SO NAJVEČJI KMETIJSKI SISTEM V DRŽAVI SPREMENILI V NIČ ŠKANDALOZNO JE: DA SO POKLALI NACIONALNO BOGASTVO - GOVEJO ČREDO - IN S TEM VZELI MESEČNI DOHODEK TISOČIM KMETIJAM ŠKANDALOZNO JE: DA JE VZORNA DEŽELNA BOLNICA POSTALA BOLNICA, KI ZAPIRA ODDELKE IN KI JE NESPOSOBNA OPREMITI PORODNIŠNICO ŠKANDALOZNO JE: DA V SOBOTI ZARADI NEVZDRŽNEGA ROPOTA VLAKOV NE MOREMO SPATI, DOSTOJNO POKOPATI SVOJCEV IN ČAKAMO PRED ZAPORNICAMI ŠKANDALOZNO JE: DA JE ENA OD NAJBOLJŠIH SLOVENSKIH GIMNAZIJ POSTALA BLEDA SLIKA STARE PODOBE ŠKANDALOZNO JE: DA SO V SOBOTI ZGRADILI SODOBNO IN DRAGO ČISTILNO NAPRAVO, KI SMRDI VSEM RAZEN KONCESIONARJU, POLITIČNIM STRANKAM IN POLITIKOM ŠKANDALOZNO JE: DA V SOBOTI NI ŠPORTNEGA OBJEKTA, KI BI ZADOSTIL PREDPISANIM STANDARDOM ŠKANDALOZNO JE: DA SO ZASTRUPILI PITNO VODO ŠKANDALOZNO JE: DA MLADINA NIMA SVOJIH PROSTOROV, SVOJE DVORANE IN S TEM SVOJEGA MESTA V SOBOTI, IN DA SO POCENI KUPLJENI ALKOHOL IN DROGA EDINA ZABAVA ŠKANDALOZNO JE: DA TEŽKO ŠOLANE MLADINE V SOBOTI ZAGOTOVO NE MOREMO ZAPOSLITI KDO LAHKO OPOREKA TEMU, DA SO ZA VSE KRIVI POLITIKI, KI SO NAPRAVILI MESTO ZA TOPOUMNO PROVINCO, KI NE ZAHTEVA, AMPAK KOT HLAPEC PROSI ZA MILOŠČINO. NAIVNO JE OPRAVIČEVANJE, DA JE ZA VSE KRIVA LJUBLJANA KAJTI MLINI POLITIKE SO MLELI PLEVE, MLINARJI (POLITIKI) PA SO BASALI VREČE POLNE DENARJA. 6 september 2004 VOLITVE Slovenska ljudska stranka Anton ŠTIHEC Spoštovane občanke in občani Mestne občine Murska Sobota! Sem Anton Štihec, vaš kandidat za župana. Letos bom star 40 let. Po izobrazbi sem univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva. Končujem tudi magistrski študij prostorskega in urbanističnega planiranja v Ljubljani. Sem poročen in imam dva otroka. Pri vseh mojih odločitvah mi je družina v veliko oporo. Na Občini M. Sobota sem bil zaposlen 11 let, zato mi je delovanje Občine poznano do potankosti. Takoj po zadnjih županskih volitvah pred dvema letoma, ki so zaradi nekaterih volilnih "dogodkov" dvignile veliko prahu, sem zaradi različnih pogledov na koncept vodenja občine dal odpoved in se samozaposlil. Na zadnjih volitvah me je podprlo veliko občank in občanov Mestne občine zato čutim moralno dolžnost, da ponovno kandidiram in opravičim vašo veliko podporo na zadnjih volitvah. Tokrat imam še močnejšo in širšo politično podporo strank kot pred dvema letoma, saj me podpira sedem strank (SDS, NSI, SLS, AS, Zeleni Slovenije, SJN in SSN). Široka podpo- ra nazorsko in politično različnih strank potrjuje dejstvo, da sem odprt do različno mislečih, da sprejemam mnenja vsakogar ter da sledim povezovanju in ne razdvajanju. Zadnje volitve pred dvema letoma so pokazale, da je pomemben vsak glas. Vsem, ki ste me takrat podprli, se za Vašo podporo še enkrat zahvaljujem in upam, da bo tudi letos tako. Svoj program bom podrobneje predstavil v času volilne kampanje, ogledate pa si ga lahko tudi na internetu http://www.stihec.net. Glavni poudarki v mojem programu so: ● Ukrepi za odpiranje novih delovnih mest (podjetniške stimulacije, ugodnosti za investitorje...). ● Borba za ohranitev vseh dosedanjih delovnih mest (pritisk na državo). ● Prometna politika (podvozi, protihrupne ograje pri železnici...). ●Vrnitev življenja nazaj v mestno jedro. ● Obogatiti nivo kulturne ponudbe za različne starostne kategorije. ● Skrb za zdravo okolje (nova vodna zajetja, ureditev čistilne naprave...). ● Ustrezna mladinska politika soob-likovana s strani mladih (prostori, programi). ● Novogradnje (glasbena in ekonomska šola, multikino, garažna hiša ...). ● Brezplačni servisi pomoči za starejše občane. ● Dokončanje plinifikacije in sanacija pločnikov. ● Ureditev enotnega kabelskega sistema za celotno občino (TV, internet). ● Pospešitev razvoja turizma. ● Izboljšanje bivalne in življenjske kvalitete (zeleno okolje, rekreacijske površine, infrastruktura). Poleg tega vam obljubljam: ● Da bom MO MS vodil odločno, preudarno in transparentno. ● Da bom delal trdo, vestno in pošteno in da bom to zahteval tudi od vseh mojih podrejenih. Mestna občina MS mora biti na uslugo prebivalcem Občine, zaposleni na Občini so tam zaradi Vas in ne obratno. ● Da bom pri vodenju Mestne občine upošteval izključno interese, ki bodo v dobro nam vsem in ne samo ozkim političnim ali finančnim grupacijam. ● Da bom dosegljiv tudi za preprostega človeka in njegove težave. Čas je za nov razvojni zagon Mestne občine. Tako bo, če bo taka VAŠA VOLJA. Anton ŠTIHEC, univ. dipl. inž. grad. 7 VOLITVE številka 41-42 Na podlagi 41. in 76. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95 - sklep Ustavnega sodišča RS, 70/95, 51/2002, 73/2003 - odločba Ustavnega sodišča RS in 54/2004) je Občinska volilna komisija Mestne občine Murska Sobota na seji, dne 19. julija 2004, sprejela naslednji SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ I. Za nadomestne volitve župana Mestne občine Murska Sobota, ki bodo dne 3. oktobra 2004, se določijo naslednja volišča: 01 Bakovci I., vaški dom 02 Bakovci II., vaški dom 03 Černelavci, zadružni dom 04 Pušča, otroški vrtec 05 Krog, vaško-gasilski dom 06 Kupšinci, stara šola 07 Markišavci, gasilski dom 08 Murska Sobota, Mestna četrt Ledava I, Zavarovalnica Triglav, Lendavska ulica 5 09 Murska Sobota, Mestna četrt Ledava II, Zavarovalnica Triglav, Lendavska ulica 5 10 Murska Sobota, Mestna četrt Park I, Osnovna šola I, Ulica Štefana Kovača 32 11 Murska Sobota, Mestna četrt Park II, Osnovna šola I, Ulica Štefana Kovača 32 12 Murska Sobota, Mestna četrt Center I, Ekonomska šola, Slovenska ulica 11 13 Murska Sobota, Mestna četrt Center II, Ekonomska šola, Slovenska ulica 11 14 Murska Sobota, Mestna četrt Center lIl, TVD Partizan, Mladinska ulica 3 15 Murska Sobota, Mestna četrt Partizan I, Osnovna šola III, Trstenjakova ulica 73 16 Murska Sobota, Mestna četrt Partizan II, Osnovna šola III, Trstenjakova ulica 73 17 Murska Sobota, Mestna četrt Turopolje I, Osnovna šola II, Cankarjeva ulica 91 18 Murska Sobota, Mestna četrt Turopolje II, Osnovna šola II, Cankarjeva ulica 91 19 Nemčavci, vaško-gasilski dom 20 Polana, gasilski dom 21 Rakičan, vaški dom 22 Satahovci, vaško-gasilski dom 23 Veščica, gasilski dom 24 Murska Sobota, Mestna četrt Center IV, TVD Partizan, Mladinska ulica 3 999 predčasno glasovanje, na sedežu občinske volilne komisije, v M. Soboti, Kardoševa ulica 2. II. Sestavni del tega sklepa je pregled ulic v mestu Murska Sobota in naselju Bakovci, ki spadajo k posameznemu volišču. Številka: 00602-0001/2004 Murska Sobota, dne 19. julija 2004 Predsednik M.P. občinske volilne komisije Bojan ŽUNIČ, univ.dipl.prav.,l.r. 8 september 2004 VOLITVE Na podlagi 63. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 67/97 - odločba US, 66/2000 in 73/2003 - odločba US) je volilna komisija 4. volilnega okraja 8. volilne enote, s sedežem v Murski Soboti, Kardoševa ulica 2, na seji dne 30.07.2004, sprejela naslednji SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ Za izvedbo rednih volitev poslancev v državni zbor, ki bodo v nedeljo 03. oktobra 2004, se v 4. volilnem okraju 8. volilne enote: del Upravne enote Murska Sobota, ki obsega območje občin oziroma krajevnih skupnosti: Krog, Markišavci, Nemčavci, Rogašovci, Sveti Jurij, Kuzma, Gornji Petrovci, Šalovci, Hodoš, Križevci, Mačkovci, Grad, Pertoča, Prosenjakovci, Ratkovci, Bodonci, Cankova, Selo-Fokovci, Motvarjevci, Zenkovci, Puconci, Šalamenci, Gorica, Vaneča, Dolina, Bokrači, Šulinci, Martjanci, Noršinci, Sebeborci, Andrejci, Krnci, Ivanovci, Brezovci, Gederovci in Tišina, določijo naslednja volišča: 00804001 Cankova - vaško-gasilski dom 00804002 Domajinci - vaško-gasilski dom 00804003 Gerlinci - vaško-gasilski dom 00804004 Korovci - vaško-gasilski dom 00804005 Krašči - gostilna Vogrinčič 00804006 Gornji Črnci - vaško-gasilski dom 00804007 Skakovci - vaško-gasilski dom 00804008 Topolovci - vaško-kulturni dom 00804009 Tišina - vaško-gasilski dom 00804010 Borejci - vaško-gasilski dom 00804011 Gradišče - zadružni dom 00804012 Murski Črnci - vaško-gasilski dom 00804013 Petanjci - vaško-gasilski dom 00804014 Rankovci - vaško-gasilski dom 00804015 Tropovci - vaško-gasilski dom 00804016 Vanča vas - vaško-gasilski dom 00804017 Gederovci - vaško-gasilski dom 00804018 Krajna - vaško-gasilski dom 00804019 Murski Petrovci-vaško-gasilski dom 00804020 Sodišinci - vaško-gasilski dom 00804021 Križevci - zadružni dom 00804022 Košarovci - gasilski dom 00804023 Kukeč - vaško-gasilski dom 00804024 Panovci - vaško-gasilski dom 00804025 Gornji Petrovci - vaška dvorana 00804026 Peskovci - vaško-gasilski dom 00804027 Šulinci - vaško-gasilski dom 00804028 Adrijanci - stara šola 00804029 Boreča - vaško-gasilski dom 00804030 Lucova - vaško-gasilski dom 00804031 Martinje - vaško-gasilski dom 00804032 Neradnovci - vaško-gasilski dom 00804033 Stanjevci - vaško-gasilski dom 00804034 Ženavlje - zadružni dom 00804035 Domanjševci - vaško 00804036 Šalovci - zadružni dom 00804038 Dolenci - vaški dom 00804039 Čepinci - zadružni dom 00804040 Budinci - vaški dom 00804041 Markovci - šola 00804042 Hodoš - vaško-kulturni dom 00804043 Krplivnik - vaško-gasilski dom 00804044 Grad - gasilski dom 00804045 Dolnji Slaveči - vaški dom 00804046 Kovačevci- gasilski dom 00804047 Kruplivnik- gasilski dom 00804048 Motovilci - vaški dom 00804049 Radovci - vaški dom 00804050 Vidonci - vaški dom 00804051 Kuzma - krajevna dvorana 00804052 Dolič - zadružni dom 00804053 Gornji Slaveči - gasilski dom 00804054 Matjaševci - gasilski dom 00804055 Trdkova - gasilski dom 00804056 Martjanci - vaški dom 00804057 Andrejci - vaški dom 00804058 Krnci - vaški dom 00804059 Noršinci - gasilski dom 00804060 Sebeborci - gasilski dom 00804061 Prosenjakovci - gasilski dom 00804062 Berkovci - gasilski dom 00804063 Čikečka vas - gasilski dom 00804064 Ivanjševci - gasilski dom 00804065 Motvarjevci - vaški dom 00804066 Pordašinci - vaški dom 00804067 Središče - gasilski dom 00804068 Ratkovci - gasilski dom 00804069 Ivanovci - vaški dom 00804070 Kančevci - gasilski dom 00804071 Lončarovci - gasilski dom 00804072 Selo - gasilski dom 00804073 Fokovci - gasilski dom 00804074 Krog - vaško-gasilski dom 00804075 Satahovci - vaško-gasilski dom 00804076 Nemčavci - vaško-gasilski dom 00804077 Markišavci - gasilski dom 00804078 Mačkovci - zadružni dom 00804079 Dankovci - gasilski dom 00804080 Kuštanovci - gasilski dom 00804081 Moščanci - gasilski dom 00804082 Otovci - gasilski dom 00804083 Pečarovci - gasilski dom 00804084 Poznanovci - gasilski dom 00804085 Prosečka vas - gasilski dom 00804086 Puconci - osnovna šola 00804087 Bokrači - gasilski dom 00804088 Dolina - gasilski dom 00804089 Gorica - gasilski dom 00804090 Šalamenci - gasilski dom 00804091 Vaneča - gasilski dom 00804092 Brezovci - gasilski dom 00804093 Lemerje - gasilski dom 00804094 Predanovci - gasilski dom 00804095 Bodonci - gasilski dom 00804096 Vadarci - vaški dom 00804097 Zenkovci - gasilski dom 00804098 Beznovci - gasilski dom 00804099 Puževci - gasilski dom 00804100 Strukovci - gasilski dom 00804101 Rogašovci - vaško-gasilski dom 00804102 Sveti Jurij - vaško-gasilski dom 00804103 Kramarovci - vaško-gasilski dom 00804104 Nuskova - vaško-gasilski dom 00804105 Ocinje - vaško-gasilski dom 00804106 Serdica - vaško-gasilski dom 00804107 Sotina - vaško-gasilski dom 00804108 Pertoča - vaški dom 00804109 Fikšinci - vaško-gasilski dom 00804110 Ropoča - gasilski dom - spodaj 00804111 Večeslavci - vaško-gasilski dom Predsednik volilne komisije 4. volilnega okraja 8. volilne enote Emerik Benko, univ. dipl. prav. 9 VOLITVE številka 41-42 Seznam kandidatov... Aktivna Slovenija Kandidat volilni okraj rojen(a) ulica/kraj poklic/delo, ki ga opravlja Feri Lainšček 4 05.10.1959 Lendavska 17/c gimnazijski maturant Murska Sobota pisatelj in podjetnik Dominik Šteiner 5 07.01.1971 Partizanska 4 dipl.upravni organizator Beltinci svetovalec za trženje osebnih zavarovanj Demokratična stranka upokojencev Kandidat volilni okraj rojen(a) ulica/kraj poklic/delo, ki ga opravlja Rudolf Kulič 4 20.04.1944 Brezovci 86/a prometno transportni tehnik Puconci upokojenec Jožef Casar 5 04.08.1956 Tomšičeva 31 elektrotehnik Rakičan samostojni podjetnik Demokratska stranka Slovenije Kandidat volilni okraj rojen(a) ulica/kraj poklic/delo, ki ga opravlja Samo Sedmak 4 23.1 1.1977 Brezno 71 /a zdravstveni tehnik Brezno zdravstveni tehnik Anton Vrečko 5 30.11.1947 Einspielerjeva 46 strugar Maribor upokojenec GŽS+ZZP+ZNS+NDS Kandidat volilni okraj rojen(a) ulica/kraj poklic/delo, ki ga opravlja Peter Varga 4,5 22.03.1970 Mladinska 48 univ.dipl.oec. Murska Sobota študent EPF Junijska lista Kandidat volilni okraj rojen(a) ulica/kraj poklic/delo, ki ga opravlja Martina Horvat 4 17.10.1966 Dankovci 17/a dipl. medicinska sestra Mačkovci vodja patronažne službe Metka Sraka 5 30.03.1967 Zofke Kvedrove 6 višji knjižničar - pedagog Murska Sobota knjižničar Liberalna demokracija Slovenije Kandidat volilni okraj rojen(a) ulica/kraj poklic/delo, ki ga opravlja Geza Džuban 4 06.11.1943 Dolga ul. 78 univ.dipl.ing. agronomije Moravske Toplice poslanec DZRS Doc.dr. Mitja Slavinec 5 30.05.1964 Klavniška 15 dr. fizikalnih znanosti Murska Sobota predstojnik oddelka na Pedagoški fakulteti Nova Slovenija - krščanska ljudska stranka Kandidat volilni okraj rojen(a) ulica/kraj poklic/delo, ki ga opravlja Jožica Fükaš 4 23.02.1958 Nuskova 2 učiteljica razrednega pouka Rogašovci učiteljica razrednega pouka Milan Kerman 5 18.10.1952 Bratonci 148/a univ.dipl.ing. strojništva Beltinci župan Slovenija je naša Kandidat volilni okraj rojen(a) ulica/kraj poklic/delo, ki ga opravlja Jože Korpič 4 01.01.1956 Čepinci 147 univ.dipl. pravnik Petrovci odvetnik Jožef Ružič 5 08.02.1966 Gančani 189 univ.dipl. ekonomist Beltinci direktor 10 september 2004 VOLITVE Slovenska demokratska stranka Kandidat volilni okraj rojen(a) ulica/kraj poklic/delo, ki ga opravlja Jožef Ficko 4 12.01.1961 Brezovci 5 ing. elektrotehnike Puconci profesor na srednji šoli Alojz Glavač 5 20.10.1960 Sebeborci 84 ing. elektrotehnike Martjanci profesor na srednji šoli Slovenska ljudska stranka Kandidat volilni okraj rojen(a) ulica/kraj poklic/delo, ki ga opravlja Janko Halb 4 13.07.1957 Pertoča 63 univ.dipl. ekonomist Rogašovci župan Marjan Maučec 5 06.04.1959 Gančani 80 lesni tehnik Beltinci samostojni podjetnik Slovenska nacionalna stranka Kandidat volilni okraj rojen(a) ulica/kraj poklic/delo, ki ga opravlja Vitomir Györek 4,5 28.03.1954 Ulica ob kanalu 18 univ.dipl. ekonomist Murska Sobota ekonomski svetovalec Stranka ekoloških gibanj Slovenije Kandidat volilni okraj rojen(a) ulica/kraj poklic/delo, ki ga opravlja Karel Lipič 4 01.07.1954 Topniška 45 univ.dipl.ing. lesarstva Ljubljana predsednik zveze ekoloških gibanj Slovenije Janko Rožman 5 24.08.1947 Poljska ul. 13 profesor športne vzgoje Bakovci ravnatelj osnovne šole Stranka mladih Slovenije Kandidat volilni okraj rojen(a) ulica/kraj poklic/delo, ki ga opravlja Zoran Kos 4 02.12.1972 Ul Staneta Rozmana 1/b profesor športne vzgoje Murska Sobota profesor športne vzgoje Boštjan Vogrinčič 5 02.01.1975 Stara ul. 8 univ. dipl. organizator Murska Sobota asistent računalništva Stranka slovenskega naroda Kandidat volilni okraj rojen(a) ulica/kraj poklic/delo, ki ga opravlja Jožef Koser 4 12.08.1969 Moše Pijade 3 rudarski tehnik Gornja Radgona varnostnik Franc Majcen 5 23.09.1951 Apaška cesta 5 prometni tehnik Gornja Radgona upokojenec Za podjetno Slovenijo Kandidat volilni okraj rojen(a) ulica/kraj poklic/delo, ki ga opravlja Ernest Bransberger 4,5 28.08.1957 Dolga ul. 79 gradbeni tehnik Černelavci direktor Združena lista socialnih demokratov Kandidat volilni okraj rojen(a) ulica/kraj poklic/delo, ki ga opravlja Zvonko Jaušovec 4 12.07.1965 Sveti Jurij 12/d kemijski tehnik Rogašovci carinik dr. Andrej Horvat 5 09.04.1966 Trstenjakova 51 dr. ekonomskih znanosti Murska Sobota podsekretar Združeni za samostojno pravično Slovenijo - združeni Kandidat volilni okraj rojen(a) ulica/kraj poklic/delo, ki ga opravlja Zorica Rengeo 4 25.10.1949 Šalovci 3 gimnazijski maturant Šalovci kmetica Dejan Rengeo 5 28.07.1970 Šalovci 3 dipl. agronom Šalovci svetovanje Zeleni Slovenije Kandidat volilni okraj rojen(a) ulica/kraj poklic/delo, ki ga opravlja Jelka Orban 4 07.11.1953 Naselje ljudske pravice 1/a ekonomski tehnik Murska Sobota bančna referentka Stanislav Jančar 5 14.10.1963 Čopova 23 sanitarni inženir Murska Sobota sanitarni inženir 11 VOLITVE - 4. VOLILNI OKRAJ številka 41-42 Zoran KOS Aktivno sodelujoč pri izobrazbi in vzgoji mladine v Prekmurju, po izobrazbi profesor športne vzgoje, je vključen v delovanje z mladimi na mnogih področjih. Bil je član državne reprezentance juda, kar mu je dalo še posebnega znanja, vztrajnosti, komunikacije z ljudmi s katerimi dela in živi. Bil in je vodja različnih akcij in izobraževanj v svojem bivalnem okolju. Sedaj je trener državne reprezentance v golballu (igra z zvenečo žogo), s katero letos predstavlja Slovenijo na paraolimpijskih igrah v Atenah. Je tudi glavni koordinator za poučevanje plavanja v celotnem Pomurju. Kot član LEO kluba M. Sobota (podmladek Lions kluba M. Sobota) pomaga pomoči potrebnim mladim in drugim občanom. Zavzema se za enakost vseh, ki bivajo v Prekmurju. Njegov moto je: "Le vztrajno delo in poštenost nam prinese uspeha!" Janko HALB Janko Halb, univ. dipl. oec. Pertoča 63, Rogašovci Rojen, 13. julija 1957, v Pertoči, v kmečki družini s petimi otroki. V prelomnih sedemdesetih letih sem med prvimi iz naših goričkih vasi po OŠ šel v gimnazijo M. Sobota, kar je bilo takrat skoraj na meji možnega, saj je bila huda revščina, avtobus pa ne zastonj; Po maturi 1976 sem vpisal ekonomijo na takrat ustanovljeni Mariborski univerzi in diplomiral 1980. Vonj po domačem kruhu je pomenil vrnitev domov, po ženitvi z Goričanko Majo s Cankove, pa smo spletali domače gnezdo, gradili novo hišo, imeli kredite in male otroke, Davida, Majo in pred 8 leti še Sanjo, tako da nas je doma skupaj kar 7. Prekmurje in Goričko, v kontekstu EU pa Slovenija, bodo temelji mojega poslanskega dela, izhajajoč in 15 letnega izkustva in rezultatov. DECENTRALIZACIJA in REGIONALIZACIJA SLOVENIJE, POŠTEN RAZVOJ, SOCIALNA PRAVIČNOST, GOSPODARSTVO in KMETIJSTVO v EU, INFRASTRUKTURA, JAVNE Fl- Slovenska ljudska stranka NANCE, DELO, PLAČE in DAVKI, DRŽAVNA in LOKALNA UPRAVA, zlasti pa odprava AROGANCE in PODCENJEVANJE LJUDI s strani OBLASTI, so vrednote, ki prepričajo vse, ki v duhu EU in zmage LJUDSKE in DEMOKRATSKE OPCIJE vidijo tudi BLAGINJO SLOVENIJE. Povezani pomladni blok in verodostojnost programske in politične smeri na evrospkih vrednotah je osnova za naš uspeh na teh volitvah. OHRANIMO SLOVENIJO! Zvonko JAUŠOVEC Moje ime je Zvonko JaušovecZvone in sem kandidat za poslanca Združene liste socialnih demokratov. Rojen sem 12. julija 1965 v Murski Soboti, po poklicu kemijski tehnik, opravljam delo carinika v Carinskem uradu Murska Sobota, v katerem sem že vrsto let prizadeven elan izvršnega odbora sindikata. Aktivno se posvečam reševanju problematike delavcev kot elan predsedstva Delavske zveze ZLSD. Prosti čas pa namenjam reševanju lokalne problematike. Kot svetnik občine Rogašovci se namreč trudim upravičiti dano zaupanje volivcev. Kaj pravite na to, da se tudi Prekmurje razvije v bogato in uspešno pokrajino? Prekmurje, ki zna in hoče izkoristiti svoje prednosti, svoje naravno bogastvo in lepote, svoje znanje in delavnost, svojo kulturno in zgodovinsko zna- menitost. Sem preprost, dostopen za vse vas, ki me lahko vedno pokličete, ker živim z vami in z našimi problemi. Naj se jutri zgodi danes! Vaš glas, moje naloge: izgradnja vodovoda in kanalizacije na Goričkem, da bomo tudi mi deležni dobre pitne vode; izgradnja avtoceste, da bomo tudi mi povezani s Slovenijo in ostalim svetom; sprejem zakona o mladini, ki bo mladim omogočal več možnosti za polno življenje; zagotovitev kvalitetnih programov in sredstev za regionalni razvoj gospodarstva, podjetništva, obrti, turizma in kmetijstva; dopolnitev zakona o lokalni samoupravi, da bodo tudi župani zakonsko odgovarjali za svoje delo. 12 september 2004 VOLITVE - 4. VOLILNI OKRAJ Junijska lista Martina HORVAT Junijsko listo podpiram predvsem zato, ker je nestrankarska in se zavzema za socialno državo, torej za človeka. To je gibanje ljudi za ljudi. Rada sem del tega gibanja, saj se tako lahko zavzemam tudi jaz za boljše pogoje bivanja, šolanja, ustvarjanja... Socialna varnost in kultura sta temelj in predpogoj vsake neodvisne družbe in le-taka se lahko ponosno vključuje v svetovno dogajanje. Feri LAINŠČEK Feri Lainšček, pisatelj in podjetnik, član UO DSP in član slovenskega centra PEN. Rojen 5.10.1959 v Dolencih na Goričkem, živi Murski Soboti. Izjava: "Ne zanima me visoka politika. Vse svoje moči želim usmeriti v prizadevanje za skladen in pravičen region- alni razvoj, še posebej pa v reševanje mnogih razvojnih vprašanj našega Prekmurja. V stranki sem dobil zato vso podporo in vem, da bodo, če nam boste izglasovali priložnost, res držali besedo, saj gre za ljudi, ki vstopajo v politiko s čistimi računi in odprtim srcem. Dodatno težo pa daje vsemu temu tudi dejstvo, da na listi Aktivne Slovenije kandidira mag. Zdenka Kovač, ministrica za regionalni razvoj." Geza Džuban Imam dvanajstletne izkušnje iz dela v Državnem zboru. Ocenjujem, da je bilo moje preteklo delo uspešno tako na področju sprejemanja zakonodaje kot na področju sodelovanja z lokalnimi skupnostmi, posamezniki, različnimi institucijami v regiji in z vlado RS. Prepričan sem, da so moje dosedanje izkušnje pomembna popotnica, ki zagotavlja, da bom svoj okraj v Državnem zboru odločno in uspešno zastopal tudi v prihodnje. Prizadeval si bom za manj nastopaštva in več resnih dogovorov v delovnih skupinah - vključno z vlado RS, za sodelovanje z razvojnimi agencijami, občinami in zainteresiranimi državljani. V mojih dosedanjih mandatih v DZ smo uspešno izpeljali več pomembnih projektov. Iz približno 25 milijard sredstev za pomursko infrastrukturo so zgrajene državne ceste ter prvi kilometri avtoceste, katere gradnja se uspešno nadaljuje. Zaključene so novogradnje osnovnih šol, bolnice, regijske knjižnice in izpostave Nacionalnega veterinarskega inštituta. V zaključni fazi je gradnja naj- LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE sodobnejše območne policijske postaje. Začenja se gradnja ekonomske šole in glasbene šole. Država je prevzela gradnjo pomurskega vodovoda. V ohranjanje in odpiranje novih delovnih mest ter različnih razvojnih programov v Prekmurju je vloženih preko 5 milijard državnih sredstev. Če bom izvoljen, bom nadaljeval delo na že začetih projektih, ter na novih. 13 VOLITVE - 4. VOLILNI OKRAJ številka 41-42 DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Samo SEDMAK Demokrati Slovenije ne odstopamo, od temeljev programa,ki še naprej odraža v sloganu SLOREALIZEM in EUROREALIZEM. V vsem obdobju samostojne države Slovenije se je in se še vrši proces razslojevanja prebivalcev. Ta ustvarjena neenakost ima vzrok v nedomišljeni razdelitvi družbene lastnine s certifikati. Smo v občutljivem obdobju, ko bo za obstoj naroda in s tem Slovenije, ključnega pomena, "ustvariti sožitje dela in kapitala". Zaradi tega Demokratska stranka Slovenije nastopa na parlamentarnih volitvah 2004 s programom DELNICA DRŽAVE, s katero bomo zanesljivo ustavili proces ustvarjanja razlik, ki niso posledica družbeno sprejemljivih vrednot in dolgoročno napravili Slovenijo prijazno za veliko večino njenih državljanov. Spoštovane volivke in volivci, volite naš program in naše kandidate kajti Demokrati Slovenije Vam bomo povrnili zaupanje v institucije države in delo, poštenje, pravičnost in solidarnost bodo postale vrednote odličnosti! Jelka ORBAN Zavzemala se bom za sledeče: - Za zdravo in naravno okolje Prekmurcev. - Za bogatejše Prekmurje! Prekmurje ne sme in ne bo več "zadnja" regija v Sloveniji! Dosedanji poslanci iz Prekmurja niso storili zadosti za svoj narod! Niso upravičili zaupanja volilcev, ki so jim ga dali Prekmurci na volitvah 2004. •Za enakopravnejše Prekmurje! Dosedanji poslanci se niso dovolj borili za enakopravni razvoj Prekmurja v Sloveniji. •Za lepše Prekmurje! Prekmurje naj ponovno postane zdravo okolje! • Enkrat mora biti konec s prekmurskim prikimavanjem in smehljanjem v Ljubljani! Prekmurski glas naj se sliši v državnem zboru! Zahtevali bomo tisto, kar nam v Sloveniji tudi pripada. •Prekmurski poslanec naj dela za Prekmurje in se neha ukvarjati samo s strankarsko politiko! •Zeleni Slovenije bomo pomagali Prekmurju in prekmurskemu človeku! STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE Karel LIPIČ STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE - SEG je slovenska naravovarstvena, domovinska in socialna stranka, ki odnos do slovenskega naravnega in kulturnega okolja povezuje s stanjem in vrednotami slovenske družbe. Izhaja iz stališča, da je uresničevanje naravovarstvenih aktivnosti možno le v povezavi z gospodarsko razvitostjo, socialnimi okoliščinami in kulturnimi vrednotami družbe. Pobude in dejanja, ki so zajeta v volilnem geslu varuhi okolja so nas spremljala že več let tudi v Prekmurju in Prlekiji. Stranka ekoloških gibanj bi naj bila prisotna v parlamentu zato, ker... Slovenija potrebuje strokovne ekološko razvojne usmeritve. Rešitev za okoljske probleme ni mogoče najti v novih tehnologijah ampak v spremembi miselnosti. V programu izpostavljamo naslednje programske sklope: • Senacija degradiranih področij, •Vključitev ekološkega kmetijstva v strategijo razvoja podeželja • Posodobitev in spostavitev primestnih javnih prevoznih sredstev, • Zagotoviti, da bodo vsi prebivalci imeli dostop do zdrave pitne vode in higienske razmere za zdravo življenje, • Ustvariti nova delovna mesta in podpora industriji, ki nebo negativno vplivala na okolje. Spoštovani Prekmurci in Prleki, če cenite in si želite čisto in zdravo okolje, volite SEG. 14 september 2004 VOLITVE - 4. VOLILNI OKRAJ Jožef FICKO Spoštovane občanke in občani Murske Sobote 3. oktobra boste na volitvah zaupali svoj glas politični stranki oz. njenemu kandidatu, ki bi naj zastopal vaše interese v državnem zboru naslednja štiri leta. Vi boste neposredno postavljali oblast v državi. To je za vas pomembna odločitev. Splača se potruditi. Pred odločitvijo bo dobro, da se spomnite volitev izpred štirih let. Ste se takrat pravilno odločili? Vam po štirih letih ni žal svoje odločitve? Veliko obljub in lepih besed o prihodnosti boste slišali v tem času. Veliko bo tudi takih, ki ste jih slišali že pred štirimi leti. Imate priložnost, da pred odločitvijo vprašate tiste, ki so jih takrat dajali, zakaj niso uresničene. Prekmurje si zasluži boljše razmere, ker Prekmurke in Prekmurci nismo nič manj sposobni od ostalih Slovencev. Izberite si na volitvah tiste predstavnike, ki bodo Prekmurju zagotovili pogoje za razvoj in s tem boljše življenje za vse. Žal moramo dohitevati razvite ostale regije Slovenije. STRANKA SLOVENSKEGA NARODA Jožef KOSER Sem Jožef Koser, rojen 12. 08. 1969 v Murski Soboti. Trenutno zaposlen pri varnostni družbi G7-Vabaco, kot varnostnik. Skupaj z držino živim v Gornji Radgoni. Sem član Stranke Slovenskega Naroda. Politično aktiven od same osamosvojitve Slovenije. Žal, Pomurje zastopajo v državnem zboru napačno izvoljeni politiki, ki delajo za interese strank, ne pa za interese slovenskega naroda. Dokazi so jasni: ● ni avtoceste ● pijemo najbolj onesnaženo vodo ● primanjkuje delovnih mest in stanovanj ● plače delavcev ne omogočajo preživetja ● ni posluha za ljudi s statusom invalida ● ustvarjen je negativen odnos do družine ● namesto pomoči so kmetije na demografsko ogroženih področjih prepuščene propadu! Ker želim spremeniti takšno negativno stanje na boljše, sem se odločil, da kandidiram za poslanca. Bistvo dobrega poslanca je, da dela s srcem tisto kar govori. Kandidat za poslanca v državni zbor, Jožef Koser, Stranka Slovenskega Naroda. Jožica FÜKAŠ Jožica Fükaš, roj. Čontala, 23.02.1958 v Serdici, stanujoča v Nuskovi 2, 9262 Rogašovci, poročena in mati dveh otrok. Sem učiteljica in zaposlena na OŠ Kuzma. Politično delujem v občinskem svetu občine Rogašovci, kjer sem tudi svetnica in članica odbora za družbene dejavnosti. Za kandidaturo sem se odločila zato, ker se želim aktivneje vključevati v razvoj družbe. Že za poklic učiteljice sem se odločila zato, ker se mi zdi najlepše dajati to, kar imaš sam, tudi drugim. Isti razlogi so me vodili tudi v politiko, saj menim, da človek ne sme živeti le zase, ampak tudi za druge in prispevati svoj delež v dobrobit vseh. Moto, ki me bo spremljal se glasi: " V prihodnost ne vstopamo, lahko jo le ustvarjamo. " Kot politik se želim zavzemati v prvi vrsti, da bi s svojim delom čim bolj prispevala k rešitvam konkretnih problemov. Predvsem se želim zavzemati za hitrejši razvoj regij in tesnejšo povezanost Prekmurja s centrom, saj je odnos države do našega predela pogosto brezbrižen. Za večjo socialno varnost prebivalcev, saj je veliko ljudi na robu preživetja. Da noben posameznik ali skupina ne živi pod mejo socialne varnosti. Sem proti podaljševanju delovne dobe, saj menim, da se s tem avtomatično zvišuje nezaposlenost mladih, ki so polni moči , zagona, znanja in delovnega elana. 15 VOLITVE - 4. VOLILNI OKRAJ številka 41-42 GŽZ ZZP ZNS NDS Peter VARGA Rojen: 22.03.1970 v Mariboru, Stanujoč: Mladinska ulica 48 Murska Sobota Osnovna šola: Murska Sobota od 1976-1984 Srednja ekonomska šola: Murska Sobota 1984-1988. Nadaljnje šolanje: Po končani srednji šoli sem leta 1988 uspešno opravil sprejemni izpit in se vpisal na Ekonomsko fakulteto v Mariboru. Sočasno sem se tudi zaposlil v podjetju Trgovina M5, kjer sem si nabiral praktične izkušnje trženja (trgovina na drobno). Študij sem zato nadaljeval ob delu. Zaradi preobremenjenosti na de- lovnem mestu, sem prvo stopenjski študij zaključil šele leta 1995. Toda želja po nadaljnjem izpopolnjevanju in pridobivanju novih znanj meje ponovno vključila v študijske tokove, tako da sem se leta 1996 vpisal na drugo stopnjo študija Ekonomske fakultete Maribor smer: Ekonomski odnosi s tujino. Študij sem končal v letu 2001 z diplomsko nalogo: Analiza dejavnosti marketinškega komuniciranja podjetja Mura na tržišču Hrvaške pri prof.dr. Lorbek Francu, s čimer sem pridobil naziv univerzitetnega diplomi- ranega ekonomista. V dodatnem izpopolnjevanju sem se izobrazil tudi s področja računalniškega znanja. Tako imam opravljene tečaje iz Worda, Exela in uporabe interneta. Leta 2002 sem se vpisal še na podiplomski - magistrski študij na UM EPF Maribor, smer programa: Poslovne finance in bančništvo. Ernest BRANSBERGER Neodvisna in nestrankarska lista "ZA podjetno Slovenijo" predstavlja ustanovitelje in nosilce samostojnih gospodarskih dejavnosti in pri njih zaposlenih državljank in državljanov s področja obrti in podjetništva, kmetijstva, samostojnih poklicev in drugih samozaposlenih. Ernest Bransberger se je leta 1982 zaposlil kot samostojni obrtnik - fasaderstvo, slikopleskarstvo in avtoizolacije. Vodil je sekcijo slikopleskarjev, bil je član organov OOZ Murska Sobota, poslanec skupščine ZDODS ter član upravnega odbora. Od leta 2003 je podpredsednik OOZ Murska Sob- ota. Na listi ZA podjetno Slovenijo si bo prizadeval za uresničitev Zahtev slovenske obrti, zavzemal se bo za boljši jutri, gospodarsko rast, za ego skupne vizije in socialne soodgovornosti. slovenija je naša Jože KORPIČ Univerzitetni diplomirani pravnik, odvetnik v Murski Soboti. Rojen v Čepincih leta 1956, po opravljenem pravosodnem izpitu zaposlen v Radenski, nato pa 18 let samostojni odvetnik v Murski Soboti, član številnih društev in dolgoletni funkcionar na Zvezi za hokej na travi Slovenije in član najožjega vodstva NK Mura do leta 1996, ko je Mura nastopala v Evropi, opravlja tudi druge funkcije v Odvetniški zbornici Slovenije. V dolgoletni odvetniški praksi ugotavljam, da smo Prekmurci postali drugorazredni državljani in obstaja velika nevarnost, da bomo kmalu postali tretjerazredni. Poleg statističnih podatkov o višini BDP-ja, to kaže tudi realna slika gospodarstva in kmetijstva, kjer narašča brezposelnost. V kolikor bo izvojen za poslan- ca, ne bo statist z dviganjem rok, kakor je to bilo v pretek-losti z našimi poslanci in podpira slogan, "Naj se tudi Goričko in prekmurje sliši v Državnem zboru". V državnem zboru se bom zavzemal za: • prednostno dokončanje avtocestnega odseka in vodooskrbe v Prekmurju • razvoj Prekmurja zlasti Krajinskega parka Goričko, kjer mora država zagotoviti namenska sredstva • pravično in socialno državo, katera bo državljanom o-mogočila cenejše sodne in upravne postopke ob sočasni sprememebi zakonov o sodnih in upravnih taksah ter brezplačni pravni pomoči • možnost zaposlitvev mladih ob sočasni spremembi zakonov o delovnih razmerjih, stečajih in prevzemih. 16 september 2004 VOLITVE - 4. VOLILNI OKRAJ Vitomir GYÖREK "Najpomembnejše vrednote, ki jih je, jih in jih bo zagovarjala Slovenska nacionalna stranka so vrednote, ki so se razvile že v antični demokraciji in so se razvijale skozi različna obdobja zgodovine do današnjih dni. Predvsem je potrebno ljudem povrniti dostojanstvo, ki so ga imeli nekoč, jim omogočiti uveljavljanje demokratičnih pravic na delovnem mestu in v sooblikovanju družbe nasploh, zagotoviti ustrezno socialno varstvo, izvesti kulturno in zdravstveno reformo, zmanjšati brezposelnost in izničiti revščino. Kar povemo, povemo brez dlake na jeziku, kar delamo delamo dobro; dobro za Slovenijo in njene državljanke in državljane. Delamo po načelu najprej Slovenija in Slovenci, tudi znotraj EU. Zato da bo prihodnost lažja, lepša in še naprej slovenska vabimo vse, ki želite in hočete enako kot mi, da 3. oktobra pridete na volišča in oddate svoj glas za kandidatke in kandidate Slovenske nacionalne stranke." ZDRUŽENI ZA SAMOSTOJNO PRAVIČNO SLOVENIJO Zorica RENGEO ZDRUŽENI ZA SAMOSTOJNO PRAVIČNO SLOVENIJO-ZDRUŽENI ZAHTEVAMO : 1.konec krutega kapitalizma, ki vse bolj siromaši veliko večino, 2. konec prevelikih socialnih razlik in previsokih plač za nekatere, razlika v plačah naj bo največ 1:9 , ne pa 1:300 in več, 3. konec kršenja pravic delavcev, upokojencev, kmetov, brezposelnih, mater, otrok, študentov, dijakov ... 4. konec nepoštene privatizacije in denacionalizacije ter revizijo spornih postopkov z odvzemom ukradenega, 5.konec neodgovornega zadolževanja države, dolg se je od 1991 povečal nad 10 krat, saj znaša že nad 20 MRD USA $, kam je to šlo ? 6. konec kraje, korupcije, zlorab, zapravljanja... (letalo Falcon 35 MRD, avtorski honorarji v upravi v 2002 in 2003 cca 100 MRD SIT, koliko v 2004 ?, stroški za TRR v NLB v 2003 celih 30 MRD SIT). 7. konec prepirov med levimi in desnimi politiki ter pravico do hitrega odpoklica neodgovornih poslancev, 8. postopno ukinitev političnih strank in vse bolj civilno urejanje javnih vprašanj in skupnih interesov državljanov, 9.čimprejšnji izstop RS iz NATA in EU, če so res stroški, škoda in izguba pri tem že previsoki in če je res bila sklenjena za RS škodljiva pogodba pred vstopom. 10.Poštenost, pravica in odgovornost morajo ponovno postati osnovne družbene vrednote. Rudolf KULIČ Rodil sem se leta 1944 v kmečki družini v Brezovcih. Sem poročen in oče dveh hčera. Po končanem šolanju in odsluženem vojaškem roku, sem se zaposlil kot prometno transportni tehnik na železnici, kjer sem delal 13 let, nato pa sem odšel za vodjo avto parka v gradbeno podjetje 'Pomurje', kjer sem delal vse do invalidske upokojitve. Sedaj sem predsednik Medobčinskega društva invalidov Murska Sobota in živim kot in- validski upokojenec v vasi Brezovci, v občini Puconci. Odločil sem se, da kandidiram, ker mislim, da lahko pomagam upokojeni generaciji ohraniti pravice, mladim pa tvorno pri izgradnji boljšega jutri. Skozi 12 h letno prisotnost upokojencev h stranke DeSUS v parlamentu, se je izkazalo, da so poslanci stranke DeSUS potrebni, kajti brez njih bi upokojenci uživali le predvolilne obljube ostalih strank. Po končanih volitvah pa bi morali zopet čakati 4 leta do naslednjih volitev in ponovnih obljub. Tako pa vsaj ti štirje poslanci, kolikor lahko, v 90 članskem parlamentu, delajo v prid nas, upokojencev. V bodoče si jih, upokojenci, izvolite več in imeli boste tudi večjo socialno varnost in varnost pokojnin, mladi pa razumevanje in podporo pri ustvarjanju novih delovnih mest ter pri razvoju gospodarstva, kmetijstva in šolstva. 17 VOLITVE - 5. VOLILNI OKRAJ številka 41-42 Boštjan VOGRINČIČ Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani organizator. Že vrsto let se ukvarja z različnimi dejavnostmi na kulturnem in športnem področju. Kot otrok se je soočil s slabovidnostjo, kar mu je dalo še poseben čut za zaznavanje okolice v kateri živi in ustvarja. Je tudi član državne reprezentance v igri z zvenečo žogo za slepe in slabovidne (golball) in član Zveze slepih in slabovidnih Slovenije. Ukvarja se z računalništvom, predvsem pri razvijanju pro- gramov z Braillovo pisavo. Za aktivno delovanje v Stranki mladih Slovenije se je odločil, ker se ta, po njegovem mnenju, resnično zavzema za celostni razvoj mladih; enake možnosti, človekove pravice in pravice invalidov. Slovenska ljudska stranka Marjan MAUČEC Več prekmurske besede v Ljubljani V zadnjem času sem veliko pozornosti namenil trudu za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Najbolj me moti aroganca vlade in nespoštovanje volje ljudstva. Poleg tega me zanima tudi t. i. "lovski zakon", pa zakon o dohodnini, kot svetnik pa se redno srečujem tudi s t. i. romsko problematiko. Kot vodja skupine lokalnih interesov sem še posebej dejaven na področjih kot so komunalna in gospodarska infrastruktura, pomorstvo, varstvo okolja, urejanje prostora, smotr- na raba naravnih virov ter stanovanjska problematika. Kot poslanec se bom zavzemal: • za izgradnjo avtoceste v Prekmurju (2008); •za 100% povečanje sredstev izravnave za občine; • za odpravo davka na dobiček v manj razvitih regijah; • policentričen razvoj, premestitev državnih ustanov (Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja - sedež v Murski Soboti); • brezplačno šolstvo in socialna varnost za vse; • Prekmurje naj postane vrt Slovenije. Obljubljam, da bom v Državnem zboru v prvi vrsti zagovarjal vse tiste projekte, ki bodo omogočili, da se Prekmurje v razvojnem ciklusu premakne z zadnjega mesta v državi. Prepričan sem, da je v zadnjih petnajstih letih stagnacijo Prekmurja potrebno pripisati nezadostni odločnosti predstavnikov v Državnem zboru in se zavzemam za več prekmurske besede v Ljubljani! Andrej HORVAT Spoštovane volivke in volivci! Volitve so čas, ko vam bo največ ljudi segalo v roke, pa čeprav jih boste videli prvič v življenju in to je tudi čas, ko boste povabljeni na cel kup prireditev, kjer se bo jedlo in pilo - več ali manj - zastonj; ali natančneje: željena cena bo vaš glas! Da, tudi jaz vam bom segel v roke, vam pogledal v oči in - če mi bo sreča mila - se bom poskusil z vami pogovoriti o težavah, ki nas vse skupaj tarejo. Moje povezanosti s tem mestom in to regijo ni treba posebej dokazovati; v Soboti sem bil rojen, tukaj sem hodil v šolo in v Soboto sem se vračal iz šolanja v Ljubljani in na Dunaju. In upam, da bo lahko šel podobno pot tudi moj sin: tukaj, v tem mestu in v tej regiji, ki bo odprta za novosti in se bo zavedala svoje tradicije ter tudi v prihodnje gradila kreativnost na svoji identiteti. To pa je identiteta ljudi, ki nas je zaznamovala reka Mura, gorički griči ter neizmerna širina, ki se razteza okrog nas. Za kaj si želim prizadevati: • za pridobivanje evropskih in slovenskih nepovratnih sredstev za razvoj, tako da bi imela podjetja v Pomurju boljše pogoje in več poguma pri zaposlovanju; • Pomurje odpreti svetu, da bo le-ta prispeval k razvoju novih delovnih mest in človeka dostojne dohodke; • zagotoviti lažje šolske torbe ter vsem dostopno šolanje in študij. dr. Andrej HORVAT 18 september 2004 VOLITVE - 5. VOLILNI OKRAJ Junijska lista Metka SRAKA Junijsko listo podpiram predvsem zato, ker je nestrankarska in se zavzema za socialno državo, torej za človeka. To je gibanje ljudi za ljudi. Rada sem del tega gibanja, saj se tako lahko zavzemam tudi jaz za boljše pogoje bivanja, šolanja, ustvarjanja... Socialna varnost in kultura sta temelj in predpogoj vsake neodvisne družbe in le-taka se lahko ponosno vključuje v svetovno dogajanje. Dominik STEINER Dominik STEINER, rojen 07.01.1971 v Murski Soboti. Po izobrazbi diplomirani upravni organizator ter absolvent podiplomskega magistrskega študija za državne in evropske študije. Za kandidaturo na državnozborskih volitvah sem se odločil predvsem zaradi za- skrbljenosti za prihodnost ter skrbi za sočloveka, človeka kot je domač "prekmurski človek". Centralistično usmerjen sistem, vplivi globalizacije in različni integracijski procesi vplivajo na usodo posameznika ter ga postopoma potiskajo na prag revščine. Vsi ti dejavniki kakor tudi nedorečen nacionalni interes na podeželju delujejo izključujoče, saj posameznik postaja prikrajšan pri vsakdanjih potrebah, pri nadaljnjem šolanju, pri zaposlovanju, pri zdravem načinu življenja kakor tudi pri kvalitetnem preživljanju prostega časa in navsezadnje tudi pri reševanju stanovanjske problematike. Spoštovane volivke in spoštovani volivci čas je, da začnemo ustvarjati novo, skupno in boljšo prihodnost, to prihodnost želim graditi, z vami. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Mitja SLAVINEC doc. dr. Mitja SLAVINEC, Predstojnik na Pedagoški fakulteti Maribor Pomočnik direktorja RRA Mura Za kandidaturo sem se po temeljitem premisleku odločil na osnovi izkušnje, da je dobre ideje tem lažje udejanjati, čim bližje si vzvodom odločanja. Prepričan sem, da bom kot poslanec še uspešnejši pri pridobivanju in realizaciji projektov, pomembnih za Mursko Soboto in regijo. Uspeh povezujem z znanjem in izkušnjami ter voljo in pripravljenostjo za delo. Glede na prvo se bom usmeril predvsem na področja, kjer imam že sedaj največ izkušenj. Po trinajstih letih predavanj na Univerzi v Mariboru in mnogih interesnih združenjih doma, bom nedvomno najuspešnejši na področju izobraževanja in delu z mladimi. Nadaljeval bom s pridobivanjem novih visokošolskih programov in štipendij, kar bo ob stimuliranju delodajalcev pripomoglo k zmanjševanju bega možganov in hitrejši gospodarski rasti. Izkušnje iz RRA Mura bom usmeril v regionalni razvoj in prometno ter gospodarsko infrastrukturo. Volje in pripravljenosti pa mi ni nikoli primanjkovalo, o čemer ob mojem pregovornem lokalpatriotizmu pričajo tudi številne moje organizacije in združenja. Na osnovi vsega tega z optimizmom pričakujem nove izzive in naloge. 19 VOLITVE - 5. VOLILNI OKRAJ številka 41-42 DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Anton VREČKO Demokrati Slovenije ne odstopamo, od temeljev programa,ki še naprej odraža v sloganu SLOREALIZEM in EUROREALIZEM. V vsem obdobju samostojne države Slovenije se je in se še vrši proces razslojevanja prebivalcev. Ta ustvarjena neenakost ima vzrok v nedomišljeni razdelitvi družbene lastnine s certifikati. Smo v občutljivem obdobju, ko bo za obstoj naroda in s tem Slovenije, ključnega pomena, "ustvariti sožitje dela in kapitala". Zaradi tega Demokratska stranka Slovenije nastopa na parlamentarnih volitvah 2004 s programom DELNICA DRŽAVE, s katero bomo zanesljivo ustavili proces ustvarjanja razlik, ki niso posledica družbeno sprejemljivih vrednot in dolgoročno napravili Slovenijo prijazno za veliko večino njenih državljanov. Spoštovane volivke in volivci, volite naš program in naše kandidate kajti Demokrati Slovenije Vam bomo povrnili zaupanje v institucije države in delo, poštenje, pravičnost in solidarnost bodo postale vrednote odličnosti! Stanislav JANČAR Zemlja ne pripada človeku, ampak človek pripada Zemlji. Kot Zeleni se zavzemam za: - Pravno državo, ker Slovenija še vedno ni pravna država in se mačehovsko obnaša do narave (koncesije za izkoriščanje naravnih bogastev). - Varovanje narave in okolja. Sanacija obstoječih onesnaževalcev narave. Skrb za čisto pitno vodo. - Ureditev in vzdrževanje otroških igrišč, kolesarskih stez in zelenic. Preselitev tranzita na železnico in ureditev podhodov. - Znižanje cen učbenikov. - Znižanje cen vrtcev (stroške naj prevzame država). - Vključitev mesta Murska Sobota v projekt zdravih mest. - Večja skrb za zdravje ljudi predvsem otrok in starejših občanov. - Podpiram aktivnosti za pridobitev višjih strokovnih šol in centrov za izredni študij. - Pridobivanje novih delovnih mest tudi s pomočjo javnih del. - Preprečitev bega intelektualcev iz naše regije. BARVA POVE VSE STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE Janko ROŽMAN STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE - SEG je slovenska naravovarstvena, domovinska in socialna stranka, ki odnos do slovenskega naravnega in kulturnega okolja povezuje s stanjem in vrednotami slovenske družbe. Izhaja iz stališča, da je uresničevanje naravovarstvenih aktivnosti možno le v povezavi z gospodarsko razvitostjo, socialnimi okoliščinami in kulturnimi vrednotami družbe. Pobude in dejanja, ki so zajeta v volilnem geslu varuhi okolja so nas spremljala že več let tudi v Prekmurju in Prlekiji. Stranka ekoloških gibanj bi naj bila prisotna v parlamentu zato, ker... Slovenija potrebuje strokovne ekološko razvojne usmeritve. Rešitev za okoljske probleme ni mogoče najti v novih tehnologijah ampak v spremembi miselnosti. V programu izpostavljamo naslednje programske sklope: - Senacija degradiranih področij, Vključitev ekološkega kmetijstva v strategijo razvoja podeželja - Posodobitev in spostavitev primestnih javnih prevoznih sredstev, - Zagotoviti, da bodo vsi prebivalci imeli dostop do zdrave pitne vode in higienske razmere za zdravo življenje, - Ustvariti nova delovna mesta in podpora industriji, ki nebo negativno vplivala na okolje. Spoštovani Prekmurci in Prleki, če cenite in si želite čisto in zdravo okolje, volite SEG. 20 september 2004 VOLITVE - 5. VOLILNI OKRAJ Alojz GLAVAČ Dragi volivke in volivci, sem ALOJZ GLAVAČ. Na listi SDS kandidiram, ker združuje ljudi, ki nam ni vseeno, kakšna bo naša prihodnost in prihodnost naših otrok. Kot poslanec si bom prizadeval za: • Izgradnjo avtoceste od Lendave do Maribora. • Elektrifikacijo železniške proge Pragersko - Hodoš. • Z ukrepi davčnih spodbud in ukrepi regionalne razvojne politike za ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest industriji, storitvenih dejavnostih in obrti. • Še večje izkoriščanje ter- momineralne vode v zdraviliške in turistične namene. • Izgradnjo sistema oskrbe s pitno vodo za območje Prekmurja. • Pomoč občinam pri izgradnji komunalne infrastrukture (kanalizacijski sistemi, ceste..). • Podprl bom ustanovitev pokrajine Pomurje s sedežem v Murski Soboti ob soglasju občin. • Pomagal bom rešiti problem Pokrajinske in študijske knjižnice po vzoru Nove Gorice. • Popravo lovskega zakona, ki bo zmanjšal škodo zaradi divjadi. • Uveljavitev posebne vloge kmetijstva pri poseljenosti podeželja in ohranjanju slovenske zemlje v slovenskih rokah tudi ob pogojih hude konkurence v Evropski zvezi. Verjamem, da je za boljšo Slovenijo najprej potrebno okrepiti v ljudeh vrednote pravičnosti, solidarnosti, resnicoljubnosti, poštenja, domoljubja, spoštovanja staršev, družine, vere. STRANKA SLOVENSKEGA NARODA Franc MAJCEN Sem Franc Majcen iz Gornje Radgone kandidat za poslanca Stranke Slovenskega Naroda Brez dela in stanovanj je nemogoče računati na rast natalitete. Tudi povečanje otroškega dodatka in podaljšanje porodniškega dopusta ne moreta vplivati na rodnost, če ni stanovanj in delovnih mest kjer bi se mladi lahko zaposlili in si zagotovili socialno varnost. Uvažanje tujcev kot jih imajo v načrtih vladajoče stranke je genocid nad lastnim narodom. Kmetom moramo zagotoviti strokovno in finančno pomoč za pridelavo bio hrane. V čim krajšem roku se mora končati gradnja avtoceste. Tranzitni promet moramo čimprej preusmeriti na železnico zaradi varovanja okolja pred onesnaževanjem. V DZ se bom zavzemal za sprejetje ustavnega zakona o izbrisanih, ki bo izključil vse odškodnine špekulantom, ki bi radi na lahek način prišli do bogastva na škodo slovenskega naroda. DZ mora postati mesto za delovanje v korist vseh državljanov ne pa mesto špekuliranja in pridobivanje novih volivcev na škodo slovenskih državljanov. V primeru dodatnega zavarovan- ja je potrebno uvesti večjo stopnjo solidarnosti in razbremeniti ljudi z nizkimi osebnimi dohodki. Razlika med najnižjo in najvišjo pokojnino se mora zmanjšati. Pokojnina mora biti odvisna od vplačanega prispevka ne pa od privilegijev za katere ni bilo plačanega prispevka. Milan KERMAN Drage volilke, spoštovani volilci! Sem Milan Kerman, rojen 1952 v M.Soboti, živim v Bratoncih, po poklicu univerzitetni diplomirani inženir strojništva, poročen, oče dveh sinov, zaposlen v TIRS M.Sobota in od leta 2002 župan Občine Beltinci. Kandidiram za poslanca v DZ na listi Nova Slovenija-Krščanska ljudska stranka. Kot poslanec državnega zbora bom deloval tako, da bomo ob koncu mandata leta 2008 ugotovili napredek tako na družbenem kot tudi gospodarskem področju. Razvojno se moramo približati in postati primerljivi z regijami v Sloveniji in tudi Evropi, ki nas krepko prehitevajo. Imamo ustrezne pogoje, dobre, poštene, delavne ljudi. Na tem moramo graditi boljši jutri naše pokrajine. Sodobne prometne tako cestne kot tudi železniške povezave, kmetijstvo s kvalitetnejšo in okolju prijaznejšo pridelavo, zmanjšanje nezaposlenosti, oskrba s pitno vodo, izenačenost možnosti študija iz naše pokrajine, regionalizacija, so le del tistega, za kar se bom kot poslanec zavzemal. Vaša podpora na volitvah bo pripomogla, da bom zastavljeno lahko uresničil, kajti prepričan sem, da si Prekmurci zaslužimo poslanca, ki bo ustrezno zastopal našo pokrajino. 21 VOLITVE - 5. VOLILNI OKRAJ številka 41-42 GŽZ ZZP ZNS NDS Peter VARGA Rojen: 22.03.1970 v Mariboru, Stanujoč: Mladinska ulica 48 Murska Sobota Osnovna šola: Murska Sobota od 1976-1984 Srednja ekonomska šola: Murska Sobota 1984-1988. Nadaljnje šolanje: Po končani srednji šoli sem leta 1988 uspešno opravil sprejemni izpit in se vpisal na Ekonomsko fakulteto v Mariboru. Sočasno sem se tudi zaposlil v podjetju Trgovina M5, kjer sem si nabiral praktične izkušnje trženja (trgovina na drobno). Študij sem zato nadaljeval ob delu. Zaradi preobremenjenosti na de- lovnem mestu, sem prvo stopenjski študij zaključil šele leta 1995. Toda želja po nadaljnjem izpopolnjevanju in pridobivanju novih znanj meje ponovno vključila v študijske tokove, tako da sem se leta 1996 vpisal na drugo stopnjo študija Ekonomske fakultete Maribor smer: Ekonomski odnosi s tujino. Študij sem končal v letu 2001 z diplomsko nalogo: Analiza dejavnosti marketinškega komuniciranja podjetja Mura na tržišču Hrvaške pri prof.dr. Lorbek Francu, s čimer sem pridobil naziv univerzitetnega diplomi- ranega ekonomista. V dodatnem izpopolnjevanju sem se izobrazil tudi s področja računalniškega znanja. Tako imam opravljene tečaje iz Worda, Exela in uporabe interneta. Leta 2002 sem se vpisal še na podiplomski - magistrski študij na UM EPF Maribor, smer programa: Poslovne finance in bančništvo. Ernest BRANSBERGER Neodvisna in nestrankarska lista "ZA podjetno Slovenijo" predstavlja ustanovitelje in nosilce samostojnih gospodarskih dejavnosti in pri njih zaposlenih državljank in državljanov s področja obrti in podjetništva, kmetijstva, samostojnih poklicev in drugih samozaposlenih. Ernest Bransberger se je leta 1982 zaposlil kot samostojni obrtnik - fasaderstvo, slikopleskarstvo in avtoizolacije. Vodil je sekcijo slikopleskarjev, bil je član organov OOZ Murska Sobota, poslanec skupščine ZDODS ter član upravnega odbora. Od leta 2003 je podpredsednik OOZ Murska Sob- ota. Na listi ZA podjetno Slovenijo si bo prizadeval za uresničitev Zahtev slovenske obrti, zavzemal se bo za boljši jutri, gospodarsko rast, za ego skupne vizije in socialne soodgovornosti. Jožef V v RUŽIČ SPOŠTOVANE VOLILKE, CENJENI VOLILCI! Sem Jožef Ružič, rojen leta 1966 v M. Soboti. Z družino živim v Gančanih. Zaposlen sem v podjetju S.R.P. d.o.o., ki se ukvarja z računovodskimi storitvami za podjetja, s.p.-je in društva, ter s finančnim in davčnim svetovanjem. Upravljamo tudi tekstilno podjetje v Veliki Polani, kar pomeni, da mi je zelo blizu tudi tekstilna dejavnost, ki se v zadnjih letih sooča z velikimi težavami. Pomurje kot najslabše razvita slovenska regija, v povprečju dosega ca. 2/3 BDP na prebivalca v Sloveniji. Novih delovnih mest je malo, pa še ta so v delovno intenzivnih panogah, kot je tekstilna dejavnost. Tako tekstilna dejavnost še vedno ponuja največ novih delovnih mest. Prepričan sem, da bo tudi v prihodnje tekstilna dejavnost še vedno zaposlovala nove ljudi. Veliko priložnost vidim v razvoju malega in srednjega podjetništva ter obrti, ki lahko poleg turizma predstavljajo temelj razvoja regije v prihodnje. Kmetijstvo bo prav gotovo tudi v prihodnje pomemben dejavnik preživetja za marsikoga. Na- jpomembneje pa bo zagotavljati zadostno kmetijsko proizvodnjo -tu se bomo morali približati velikosti obdelovalnih površin kmetij, kot jih imajo v tujini. In - izobraževanje je in ostaja temelj za uspešen razvoj naše regije v prihodnje. Dajmo priložnost mladim. Za nadaljnji razvoj naše regije sem pripravljen zavihati rokave -STE JIH PRIPRAVLJENI TUDI VI? 22 september 2004 VOLITVE - 5. VOLILNI OKRAJ Vitomir GYÖREK "Najpomembnejše vrednote, ki jih je, jih in jih bo zagovarjala Slovenska nacionalna stranka so vrednote, ki so se razvile že v antični demokraciji in so se razvijale skozi različna obdobja zgodovine do današnjih dni. Predvsem je potrebno ljudem povrniti dostojanstvo, ki so ga imeli nekoč, jim omogočiti uveljavljanje demokratičnih pravic na delovnem mestu in v sooblikovanju družbe nasploh, zagotoviti ustrezno socialno varstvo, izvesti kulturno in zdravstveno reformo, zmanjšati brezposelnost in izničiti revščino. Kar povemo, povemo brez dlake na jeziku, kar delamo delamo dobro; dobro za Slovenijo in njene državljanke in državljane. Delamo po načelu najprej Slovenija in Slovenci, tudi znotraj EU. Zato da bo prihodnost lažja, lepša in še naprej slovenska vabimo vse, ki želite in hočete enako kot mi, da 3. oktobra pridete na volišča in oddate svoj glas za kandidatke in kandidate Slovenske nacionalne stranke." ZDRUŽENI ZA SAMOSTOJNO PRAVIČNO SLOVENIJO Dejan RENGEO ZDRUŽENI ZA SAMOSTOJNO PRAVIČNO SLOVENIJO-ZDRUŽENI ZAHTEVAMO : 1.konec krutega kapitalizma, ki vse bolj siromaši veliko večino, 2. konec prevelikih socialnih razlik in previsokih plač za nekatere, razlika v plačah naj bo največ 1:9 , ne pa 1:300 in več, 3. konec kršenja pravic delavcev, upokojencev, kmetov, brezposelnih, mater, otrok, študentov, dijakov... 4. konec nepoštene privatizacije in denacionalizacije ter revizijo spornih postopkov z odvzemom ukradenega, 5. konec neodgovornega zadolževanja države, dolg se je od 1991 povečal nad 10 krat, saj znaša že nad 20 MRD USA $, kam je to šlo ? 6. konec kraje, korupcije, zlorab, zapravljanja... (letalo Falcon 35 MRD, avtorski honorarji v upravi v 2002 in 2003 cca 100 MRD SIT, koliko v 2004 ?, stroški za TRR v NLB v 2003 celih 30 MRD SIT). 7. konec prepirov med levimi in desnimi politiki ter pravico do hitrega odpoklica neodgovornih poslancev, 8. postopno ukinitev političnih strank in vse bolj civilno urejanje javnih vprašanj in skupnih interesov državljanov, 9. čimprejšnji izstop RS iz NATA in EU, če so res stroški, škoda in izguba pri tem že previsoki in če je res bila sklenjena za RS škodljiva pogodba pred vstopom. 10.Poštenost, pravica in odgovornost morajo ponovno postati osnovne družbene vrednote. Jožef CASAR Spoštovane volilke in volilci! Sem Jože Casar, samostojni podjetnik, rojen 4. avgusta 1956 v Murski Soboti. Živim v Rakičanu, kjer opravljam tudi svojo dejavnost "Elektroinštalacije" in zaposlujem nekaj čez 20 mladih ljudi, iz vseh koncev prelepega Prekmurja, polovica je bila deležna prve zaposlitve. Vsem smo omogočili študij ob delu in povračilo šolnin, ker smatram, da se najboljši strokovnjaki pridobivajo ob praksi in v dobri delovni sredini. Kot predsednik sveta KS Rakičan se zavzemam za napredek in sožitje svoje KS Rakičan in cele prekmurske regije. Zavzemal se bom, da bo država bolj poštena, cenejša in prijaznejša do svojih državljanov, da se spoštuje ustavni red in da se sprejemajo zakoni, ki so naklonjeni malemu človeku. Najbolj si želim, da bi ljudje začeli razmišljati ter živeti po načelu kulturnosti in spoštljivosti, da bi lahko spet postali prijatelji, sosedje, znanci ter ohranili mit skrbnega, poštenega in delovnega prekmurskega človeka. Hvala na razumevanju in srečno! 23 VOLITVE - 5. VOLILNI OKRAJ številka 41-42 Na podlagi 1.odstavka 39. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 67/97 - odločba US, 70/2000 in 73/2003 - odločba US) izdaja volilna komisija 5. volilnega okraja 8. volilne enote SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ I. Za izvedbo rednih volitev poslancev v državni zbor, ki bodo v nedeljo, dne 3. oktobra 2004, se v 5. volilnem okraju 8. volilne enote: deli občin Beltinci in Moravske Toplice ter del Mestne občine Murska Sobota, ki obsegajo območja krajevnih skupnosti: Bakovci, Rakičan, Beltinci, Bogojina, Bratonci, Černelavci, Kupšinci, Polana, Pušča, Veščica, Dokležovje, Filovci, Gančani, Ižakovci, Lipa, Lipovci, Melinci, Moravske Toplice, Tešanovci, oz. območja mestnih četrti: Center, Ledava, Park, Partizan in Turopolje, določijo naslednja volišča: 00805001 Beltinci I, zgradba Občine Beltinci 00805002 Beltinci II, zgradba Občine Beltinci 00805003 Bratonci, vaški dom 00805004 Dokležovje, vaški dom 00805005 Gančani, osnovna šola 00805006 Ižakovci, vaški dom 00805007 Lipa, vaški dom 00805008 Lipovci, vaški dom 00805009 Melinci, vaški dom 00805010 Bogojina, osnovna šola 00805011 Bukovnica, vaški dom 00805012 Filovci, vaško-gasilski dom 00805013 Ivanci, osnovna šola 00805014 Moravske Toplice I, gasilski dom 00805015 Moravske Toplice II, gasilski dom 00805016 Tešanovci, vaški dom 00805017 Mlajtinci, vaški dom (na tem volišču glasujejo tudi občani Lukačevec) 00805018 Suhi vrh, vaški dom 00805019 Vučja Gomila, vaški dom 00805020 Bakovci I, vaški dom 00805021 Bakovci II, vaški dom 00805022 Černelavci, zadružni dom 00805023 Pušča, otroški vrtec 00805024 Kupšinci, stara šola 00805025 Polana, gasilski dom 00805026 Veščica, gasilski dom 00805027 Rakičan, vaški dom 00805028 Murska Sobota, Mestna četrt Center I, Ekonomska šola, Slovenska ulica 11 00805029 Murska Sobota, Mestna četrt Center II, Ekonomska šola, Slovenska ulica 11 00805030 Murska Sobota, Mestna četrt Center III, TVD Partizan, Mladinska ulica 3 00805031 Murska Sobota, Mestna četrt Center IV, TVD Partizan, Mladinska ulica 3 00805032 Murska Sobota, Mestna četrt Ledava I, Zavarovalnica Triglav, Lendavska ulica 5 00805033 Murska Sobota, Mestna četrt Ledava II, Zavarovalnica Triglav, Lendavska ulica 5 00805034 Murska Sobota, Mestna četrt Park I, Osnovna šola I, Ulica Štefana Kovača 32 00805035 Murska Sobota, Mestna četrt Park II, Osnovna šola I, Ulica Štefana Kovača 32 00805036 Murska Sobota, Mestna četrt Partizan I, Osnovna šola III, Trstenjakova ulica 73 00805037 Murska Sobota, Mestna četrt Partizan II, Osnovna šola III, Trstenjakova ulica 73 00805038 Murska Sobota, Mestna četrt Turopolje I, Osnovna šola II, Cankarjeva ulica 91 00805039 Murska Sobota, Mestna četrt Turopolje II, Osnovna šola II, Cankarjeva ulica 91 Sestavni del tega sklepa je Pregled ulic, ki spadajo k posameznemu volišču v mestu Murska Sobota in v naseljih: Bakovci, Beltinci in Moravske Toplice. II. Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja. Predsednik Okrajne volilne komisije 5. volilnega okraja 8. volilne enote: Dezider NOVAK, univ. dipl. prav. 24 september 2004 KULTURA Evropski trienale male plastike v Murski Soboti G alerija Murska Sobota vse od leta 1973 prireja mednarodni bienale male plastike, ki je do leta 1991 nosil naziv Jugoslovanski bienale male plastike, nato pa se je zaradi razpada Jugoslavije manifestacija preusmerila v evropski kulturni prostor. 10. Mednarodni bienale male plastike v Galeriji Murska Sobota leta 1991 je pomenil zadnjo skupno predstavitev skulpture malih dimenzij avtorjev iz vseh republik in pokrajin nekdanjega jugoslovanskega prostora. Hkrati je z gostujočimi ustvarjalci iz Avstrije, Italije in Madžarske že napovedal širšo mednarodno uveljavitev in tesnejšo vključitev v evropske tokove na področju kiparstva malih dimenzij. V letih 1993, 1995 in 1997 so sledili 11., 12. in 13. Mednarodni bienale male plastike, na katerih smo na vsakem bienalu predstavili približno 40 avtorjev iz povprečno 15 evropskih držav. Svet Galerije Murska Sobota je leta 1999 sprejel sklep o preimenovanju Mednarodnega bienala male plastike v likovno manifestacijo z naslovom Mednarodni trienale male plastike. K tej spremembi je organizatorja Galerijo Murska Sobota navedlo pomanjkanje finančnih sredstev s strani Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Mestne občine Murska Sobota, ki sta zagotavljali tej manifestaciji največ finančnih sredstev. V skladu s sprejetim sklepom je leta 2001 Galerija Murska Sobota pripravila Mednarodni trienale male plastike 2001, ki je trajal v času od 1. junija do 16. septembra 2001. Pod umetniškim vodjem trienala dr. Christophom Brockhausom, direktorjem Wilhelm Lehmbruck muzeja - Centra mednarodne skulpture v Duisburgu, so bila na trienalu, ki je bil organiziran na temo "Arhitektonska mala plastika", predlagano s strani dr. Brockhausa, razstavljena dela 30 avtorjev iz 15 držav. Trienalu iz leta 2001 o "Arhitekton- ski mali plastiki" sledi sedaj v letu 2004, prav tako pod umetniškim vodstvom Prof. dr. Christopha Brockhausa, zopet pratema svetovne skulpture: statueta, torej majhna človeška figura, kot posamična podoba ali v skupini oziroma v različnih kontekstih. Za letošnji trienale v Murski Soboti je relevantna ugotovitev, da je statueta od devetdesetih let prejšnjega stoletja do danes v Evropi doživela preporod velikega pomena. To je toliko bolj presenetljivo zato, ker je -zlasti v Zahodni Evropi- statueta bila desetletja dolgo dostikrat označena kot konvencionalna. To rahlo podcenjevalno vrednotenje je imelo predvsem politične in ideološke razloge. V razdeljeni povojni Evropi je vladalo na umetniški sceni shematsko enačenje demokracije in abstrakcije na evropskem Zahodu ter komunizma in figuracije (socialistični realizem) na evropskem Vzhodu. V letu velike in tudi kulturno nujne razširitve Evropske Unije na vzhod se vsiljuje pred tem zgodovinskim ozadjem vprašanje, kako se je razvijala tema statuete v rokah zahodnoevropskih in vzhodnoevropskih umetnic in umetnikov v zadnjih letih, pa tudi, kako se ta razvija sedaj, po ukinitvi političnih meja in ideologij ter v procesu kulturnega zraščanja Evrope. Prof. dr. Christoph Brockhaus, je izbral devetindvajset umetnic in umetnikov iz 24 evropskih držav, ki so jih predlagali kuratorji Cosme de Baranano (Valencia): John Davies, Velika Britanija, Koldobika J-uregui, Španija, Alain Kirili, Francija, Miquel Navarro, Španija; LÛr‧nd Hegyi (SaintEtienne): Agnes Elˆd, Madžarska, Luigi de Simone, Italija; Raminta JurÈnaitÈ (Vilnius): Sandor Bartha, Romunija, Michael Gabriel, Češka, Jožef Jankovič, Slovaška, Martynas Martišius, Litva; Bo Nilsson (Stockholm): Martin Erik Andersen, Danska, Bianca Maria Barmen, Švedska, Per-lnge Bjˆrlo, Norveška, Hulda Haakon, Is- landija, Veesa-Pekka Ranniko, Finska; Franc Obal (Murska Sobota): Elma Alič, Bosna in Hercegovina, Milena Bošković, Srbija in Črna Gora, Boštjan Drinovec, Slovenija, Karmen Jazbec, Slovenija, Petar Ujević, Hrvaška, Vana Urošević, Makedonija in Sabine Maria Schmidt (Duisburg): Bruno Gironcoli, Avstrija, Mark Manders, Nizozemska, Yves Netzhammer, Švica, Thomas Sch¸tte, Nemčija, Hubertus Spˆrri, Švica, Thomas Stimm, Avstrija, Ludwig Vandevelde, Belgija, Paloma Varga Weisz, Nemčija. Okrog petdeset izbranih del nas informira o aktualni situaciji te klasične, ponovno odkrite teme. Z najvišjimi kvalitativnimi zahtevami predstavlja trienale raznolikost stilov, materialov, tehnik in izraznih oblik. Tako kot poprej bo tudi sedaj pripravljena na galeriji razstavnega prostora posebna razstava za prvega nagrajenca zadnjega trienala. S petindvajsetimi risbami, skulpturami, modeli in fotografijami predstavlja nemški kipar Erwin Heerich (roj. 1922) svoje potencialne in realizirane arhitekture, ki jih razume kot pohodne skulpture. V Evropi sta danes preživela le še dva pomembna trienala sodobne male plastike: trienale v Fellbachu pri Stuttgartu, ki je orientiran tematsko in svetovno, in trienale v Murski Soboti, ki je ustanovljen 1973 in je orientiran evropsko ter od leta 2001 prav tako posvečen osrednji temi. Dejstvo, da ima Galerija Murska Sobota v svoji lastni zbirki 36 eksponatov male plastike, pridobljenih na prireditvah od prve do zadnje in da imajo posamezne firme in podjetja naše regije Pomurja v svoji lasti veliko število odkupljenih del, predstavlja realno osnovo za postavitev stalne zbirke sodobne likovne umetnosti v Galeriji Murska Sobota, znotraj katere bo mala plastika predstavljala edinstveno zbirko v Sloveniji. Mag. Franc Obal v.d. direktorja Galerije Murska Sobota 25 MESTNA OBČINA številka 41-42 Ureditev ulice Štefana Kovača v Murski Soboti Rekonstrukcijska dela na ulici Štefana Kovača - več parkirišč - manj zelenic.. U lica Stefana Kovača v Murski Soboti je državna regionalna cesta in povezava mesta Murska Sobota preko Gederovec do meje z Avstrijo. Od križišča z ulico Mikloša Kuzmiča oz. Severjevo ulico naprej iz mesta je tudi glavna avtobusna povezava za severno zahodni del Prekmurja. Zaradi bližine šol in centra mesta je poleg velikega motornega prometa, povečano tudi število kolesarjev in pešcev. Da bi izboljšali prometne razmere, zagotovili pretočnost motornega prometa predvsem pa omogočili varen promet s kolesi, smo v Mestni občini Murska Sobota že v letu 1998 pristopili k izdelavi projektno tehnične dokumentacije za celovito prometno ureditev te ulice. Ker je omenjena ulica državna re- gionalna cesta, je bilo potrebno pri izdelavi projektno tehnične dokumentacije upoštevati smernice za projektiranje s strani Direkcije Republike Slovenije za ceste in po reviziji projektno tehnične dokumentacije pridobiti tudi soglasje na izdelane projekte. Za samo izvedbo ureditve oz. rekonstrukcijo ulice smo po več letih prizadevanj dosegli tudi uvrstitev v načrt razvojnih programov prometne infrastrukture v okviru državnega proračuna, ter pridobili del sredstev za izvedbo del v skladu s sprejeto zakonodajo. Rekonstrukcija zajema ureditev Ulice Štefana Kovača na odseku od križišče s Kocljevo ulico do mostu čez razbremenilni kanal v dolžini 1040 m. Predmet rekonstrukcije je razširitev in ureditev ceste ter njenih križišč s stranskimi ulicami, ureditev vzdolžnega parkiranja na severnem delu ulice, ureditev posebnih površin za kolesarje in hodnikov za pešce, na novo bo urejena tudi javna razsvetljava. Zaradi neurejenega parkiranja, ki je bil tudi največkrat vzrok za nepretočnost prometa, se bo poleg vzdolžnega parkiranja uredilo tudi parkirišče nasproti kino dvorane, z urejenim dovozom in izvozom na to državno cesto v skladu z veljavnimi predpisi. Na novo bo urejenih okrog 60 parkirnih mest. Urejena bodo tudi križišča ul. Štefana Kovača s stranskimi ulicami. Križišče s Kocljevo in Kardoševo ulico se bo uredilo v skladu z izdelano Prometno študijo za mesto M. Sobota, Kocljeva ul. se predvidi kot dvosmerna, Kardoševa ul. pa kot enosmerna. V križišču s Prežihovo 26 september 2004 MESTNA OBČINA ulico se na ul. Štefana Kovača izvede dodaten vozni pas za leve zavijalce, prav tako se ta izvede tudi na sami Prežihovi ulici. Križišče ulice Štefana Kuzmiča se izvede tako, da bo v bodoče možen na tej ulici enosmerni promet, prav tako se priključek Šolskega naselja uredi kot enosmeren. Križišče s Severjevo ulico in ulico Mikloša Kuzmiča ostane nespremenjeno, novi ureditvi se prilagodita tudi priključka Vrazove in Temlinove ulice. V sklopu ureditve ulice Št. Kovača bosta na novo urejeni tudi avtobusni postajališči pri Gimnaziji in Srednješolskem centru. Celotna investicijska vrednost projekta je 78.291.094,00 tolarjev, od tega financirata Direkcija R Slovenije za ceste in Mestna občina Murska Sobota približno vsaka polovico vrednosti, Direkcija R Slovenije dela na cestišču, Mestna občina M. Sobota pa ostale prometne površine (kolesarske steze, hodnike za pešce in javno razsvetljavo). Izvedbo del je na javnem razpisu Direkcije pridobilo podjetje SGP Pomgrad. Dela pa naj bi bilo končana v 150 dneh. Z novo dokončno podobo ulice Štefana Kovača bomo uresničili še en projekt ureditve prometnih razmer v mestu M. Sobota in s tem omogočili ureditev še ostalih ulic v mestnem središču, ki gravitirajo na to zelo pomembno prometno vpadnico mesta. Nada Cvetko Török, MO M. Sobota 27 GLASBENA ŠOLA številka 41-42 Novogradnja Glasbene šole Murska Sobota I ntenzivne priprave na gradnjo Glasbene šole v Murski Soboti potekajo vse od leta 1998. Pristojni organi naše mestne občine so vložili veliko naporov, da je investicija uvrščena v republiški program sofinanciranja in da je za gradnjo šole izbrana ustrezna lokacija. Po rokovniku Ministrstva za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije je bil 15. septembra 2004 zadnji rok, da investitor (to je Mestna občina Murska Sobota, ki jo zastopa župan oz. podžupan), predloži ministrstvu Idejni projekt in Dokument identifikacije investicijskega projekta, kar je osnova za določitev sofinancerskih deležev. Ti pogoji so izpolnjeni in pričakujemo, da bo do gradnje prišlo v naslednjem letu, v kolikor seveda ne bo prišlo do dodatnih zapletov pri določitvi sofinancerskih deležev s strani ostalih 11-ih občin z območja upravne enote, ki gravitirajo na to šolo in vanjo vpisujejo svoje otroke. Zakaj potreba po novi glasbeni šoli? Glasbena šola Murska Sobota je bila ustanovljena leta 1946 in od takrat deluje neprekinjeno v istih prostorih bivše stanovanjske hiše, imenovane Bergerjeva vila na ulici Staneta Rozmana 1 v Murski Soboti. V obdobju dvoizmenskega pouka na osnovnih šolah, nezadostne kadrovske zasedbe v glasbeni šoli, manjšega števila učencev, je sama prostornina zgradbe zadostovala za zadovoljitev kapacitet takrat vpisanih učencev, čeprav zgradba ni ustrezala nikoli predpisanim standardom za glasbene šole. Prav zaradi takih pogojev dela glasbene šole, so bile v javnosti prisotne pobude in predlogi, da lahko rešujemo problem glasbene šole tudi na druge načine, da imamo dovolj prostora na osnovnih šolah itd. Taki predlogi pa so iz strokovnih vidikov zelo zmotni, saj predpisani standardi za delovanje glasbenih šol zahtevajo glede na posamezna glasbeno-instrumentalna področja posebne prostorske pogoje. V zadnjih osmih letih se je glasbena šola kadrovsko okrepila z glasbenimi pedagogi, ki imajo tudi formalno ustrezno izobrazbo, število učencev se je povečalo iz 220 na 450, v okviru učnega programa že nekaj let deluje baletni oddelek. Ustanoviteljica Glasbene šole Murska Sobota je Mestna občina Murska Sobota, zato je prizadevna ravnateljica Glasbene šole, Erna Lukač, vso problematiko in prostorski program po novogradnji predočila svoji ustanoviteljici. Zaradi povečanega obsega vpisanih otrok, tudi s pritiskom z ostalih občin, poteka glasbeni pouk zaradi pomanjkanja učnega prostora poleg matične zgradbe v ulici Staneta 28 september 2004 GLASBENA ŠOLA Rozmana (ta je bila v denacionalizacijskem postopku in se del površine vrača dedičem prvotnih lastnikov) še v Dijaškem domu v Murski Soboti, v Prešernovi ulici v M. Soboti in na osnovni šoli v Beltincih. Skratka, podani so vsi argumenti, da je novogradnja glasbene šole v Murski Soboti, potrebna takoj. Lokacija in arhitektonska zasnova Glasbene šole Iskanje ustrezne lokacije in sprejem zazidalnega načrta je bil kar dolgotrajen postopek. Po analizi več lokacij se je kot najprimernejša izkazala lokacija ob Cvetkovi ulici, ki jo določa sprejeti zazidalni načrt. Zato se ob tej priložnosti zahvaljujemo vsem institucijam in mnogim Sobočanom, ki so sodelovali v javni razpravi pri določitvi te najprimernejše lokacije. Za to lokacijo je izdelan Idejni projekt, ki ga je v skladu s postopki za oddajo del izdelave projektne dokumentacije izdelal Studio Kalamar d.o.o. z odgovornim projektantom Andrejem Kalamarjem. Tako je torej gradnja glasbene šole predvidena ob Cvetkovi ulici, južno od "Šavel" centra. Idejni projekt je izdelan na podlagi smernic Ministrstva za šolstvo, znanost in šport in se bo po zasnovanem Idejnem projektu zgradil v treh etažah (pritličje in 2 nadstropji). Prostorska zasnova projekta zajema na podlagi predpisanih standardov in normativov za glasbeni pouk 22 manjših učilnic, šolsko koncertno dvorano, baletno učilnico, še ostale učne prostore po predmetniku za glasbene šole (skupne površine učnega prostora čez 800 m2) ter ostale vzporedne prostore z upravnimi prostori in komunikacijami; skupna površina celotnega prostora znaša 1586 m2. Sam objekt arhitektonsko sestavljajo trije volumni, kot je tudi razvidno iz posnetkov. Arhitektonsko gledano pa tako enovit volumen asociira na piščal oziroma ritme not na črtovju. Dobljena etažnost zagotavlja zelo primerno funkcioniranje objekta, poskrbi pa tudi za primeren učinek v prostoru. Za primeren dialog v prostoru je arhitekt poskrbel tudi za dinamičen organizem objekta, ki v vsakem segmentu izraža dejstvo, da gre za glasbeno šolo. Čez objekt se poigravajo mehke linije melodij, kakor tudi trdnejši ritmi. Nadaljnji postopki za predviden pričetek gradnje Po zastavljeni dinamiki priprav mora biti do 01. februarja 2005 izdelana celotna projektna dokumentacija in izdelan 29 investicijski program. Finančno gledano gre za zelo zahtevno in odgovorno finančno konstrukcijo vseh sofinancerjev, po kateri bo država pod pogojem finančnega sodelovanja vseh ostalih občin (projekti in zemljišče s komunalno infrastrukturo so dodatno finančno breme mestne občine kot glavne investitorke) v skladu z Zakonom o financiranju občin sofinancirala v višini 44,4 % normirano ovrednotene investicije, preostali delež vrednosti celotne investicije pa odpade, glede na število otrok po posameznih občinah v glasbeni šoli, 62 % na Mestno občino Murska Sobota in 38 % na ostalih 11 občin. Prepričani smo in želimo si, da bodo vse ostale občine (sedaj ko gre zares) razumele in doumele, da ne gre za finančno pomoč mestni občini, ampak za zagotovitev enakovrednih pogojev vsem otrokom, ki se želijo glasbeno izobraževati v tej glasbeni šoli. Le tako bomo lahko z gradnjo pričeli v prihodnjem letu. Jože Stvarnik ŠOLSTVO številka 41-42 Sprejem za najuspešnejše maturante M estna občina Murska Sobota je letos, tokrat v sodelovanju s Pomursko akademsko znanstveno unijo, že drugič zapored, v začetku septembra v grajski dvorani, priredila sprejem za dijake iz naše občine, ki so v minulem šolskem letu najuspešneje zaključili srednješolsko izobraževanje. Na to posebno slovesnost je bilo povabljenih 24 maturantov, ki so odlično opravili zaključni izpit, poklicno maturo ali splošno maturo 2004. Slovesnosti se je udeležilo tudi precej njihovih staršev, ravnatelji srednjih šol in drugi povabljeni gostje. Program so popestrili "Govoreči bobni" iz delavnice za tolkala pod vodstvom Mirana Celeca, ki deluje v okviru Mladinskega informativnega in kulturnega kluba v Murski Soboti. Čestitko in posebno pozornost maturantom sta v svojem nagovoru namenila podžupanja Mestne občine Murska Sobota Nadja Ivanc Miloševič in predsednik PAZU. Oba sta tudi sodelovala pri podelitvi plaket odličnosti Mestne občine Murska Sobota in Pomurske akademske znanstvene unije, ki so jih skupaj s podžupanom Mestne občine M. Sobota podelili maturantom. Posebej so bili izpostavljeni trije zlati maturanti iz soboške gimnazije, na katere smo v občini še posebej ponosni. Ti so: • Mojca Horvat, Jernej Žilavec, Jure Triglav Za svoj uspeh so prejeli zlate plakete, ki so jih poleg njih prejeli še dijaki, ki so imeli vsa 4 leta odličen uspeh in so ga dosegli tudi na maturi. Prejeli so jih: • Irina Juhnov, Mateja Trplan, Nika Forjanič ter Andreja Vogrinčič, ki je obiskovala Gimnazijo v Ljutomeru. Srebrne plakete je prejelo 17 dijakov, ki so bili odlični na maturi, ne pa tudi vsa 4 leta v srednješolskem izobraževanju. Prejeli so jih: • iz Gimnazije Murska Sobota: Andreja Barbarič, Urban Bernat, Samo Kočila, Bojana Kozar, Miha Lendvaj, Katja Logar, Mirjana Plantan, Petra Turk, Vasilij Žitek, Nina Meolic • iz Gimnazije Ljutomer: Martina Marič, Jasmina Opec • iz Ekonomske šole Murska Sobota: Nina Buček in Marko Mandič za odlično opravljeno splošno maturo ter Sebjan Hari, Danijel Rumplin in Tadej Buzeti za odlično opravljeno poklicno maturo. Poleg plaket so vsi maturanti prejeli še knjižne nagrade in sicer Monografijo Murske Sobote, zlati maturanti pa še posebno knjižno nagrado. V nagovorih je bila pozornost z zahvalo in čestitko namenjena tudi profesorjem in staršem maturantov. Sledilo je še skupinsko fotografiranje in prijetno druženje ob prigrizku na ploščadi Grajskega hrama. Ta dan bo ostal zapisan v besedi in sliki kot pomemben dogodek letošnjega leta v naši občini. Prepričani smo, da tudi maturantom z željo, ki je bila izražena v nagovorih, da ne bi pozabili od kod so doma ter da bi se po zaključenem izobraževanju vračali v pokrajino kot visoko izobraženi ljudje in s svojim znanjem koristili pri njenem razvoju. Pospremljeni so bili z naslednjo popotnico: "Hodite ponosno, uspešno in srečno po poteh znanja doma in po svetu." Jože Stvarnik 30 september 2004 IZOBRAŽEVANJEE Kako nad brezposelnost v Pomurju? Center za informiranje in poklicno svetovanje tudi v Murski Soboti T udi Murska Sobota je končno stopila ob bok tistih slovenskih mest, kjer se lahko pohvalijo s Centrom za informiranje in poklicno svetovanje (CIPS). V prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice so namreč odprli 26. tovrstni center. Glede na to, da prav pomurska regija beleži absolutno najvišjo stopnjo brezposelnosti v državi (trenutno 16-odstotno, bila pa je še višja), bi morali center odpreti med prvimi. Kot so upravičevali odgovorni - zanj do zgraditve knjižnice ni bilo prostorskih pogojev. Kaj je CIPS? Gre za računalniško in z drugimi mediji -predvsem tiskanimi, opremljen kotiček, ki ciljnim populacijam zagotavlja informacije o izobraževanju, usposabljanju, poklicih, trgu dela in o vsem, kar posameznik potrebuje pri iskanju zaposlitve in načrtovanju poklicne poti. V zvezi s tem lahko dobi informacije v pisni, računalniški ali video obliki. S simboličnega odprtja CIPSA v Murski Soboti (od leve): direktor Zavoda RS za zaposlovanje Jože Glazer, direktorica območne službe Zavoda RS za zaposlovanje Murska Sobota Cvetka Sreš, podžupanja Mestne občine Murska Sobota Nadja Ivanc Miloševič, sekretarka z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Staša Baloh Plahutnik in minister Vlado Dimovski. CIPS, katerega odprtja je počastil sam minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski, generalni direktor Zavoda RS za zaposlovanje Jože Glazer in številni drugi gosti, bo uporabnikom s prisotnostjo informatorke na voljo vsak delovnik med 8. in 16. uro, ob ponedeljkih pa od 12. do 20. ure, ob sredah med 14. in 16. uro pa bo poklicna svetovalka na voljo za individualno svetovanje. Ker je namenjen šolski mladini na vseh stopnjah šolanja in študentom; mladim, ki trenutno iz različnih vzrokov nimajo dostopa do informiranja in poklicnega svetovanja; brez- poselnim, ki potrebujejo informacije ali poglobljeno poklicno svetovanje pri iskanju zaposlitve ali odločanju za dodatno izobraževanje; presežnim delavcem, da se izognejo prehodu v brezposelnost; svetovalcem zaposlitve,, poklicnim svetovalcem in drugim zaposlenim na Zavodu RS za zaposlovanje, ki lahko knjižnico in druge pripomočke uporabljajo tudi za svoje izobraževanje in drugim - od šolskih svetovalnih delavcev, staršev in delodajalcev, bo zanimanje za informacije v njem zagotovo tudi v Murski Soboti zelo veliko. Med prvimi je novi center za poklicno svetovanje preizkusil minister Dimovski. Po odprtju centra za informiranje in poklicno svetovanje je v hotelu Diana potekalo tradicionalno strokovno srečanje delavcev Zavoda za zaposlovanje. Tokratni delovni posvet je nosil naslov Izzivi zavoda v naslednjem obdobju. 31 KMETIJSTVO številka 41-42 Tekmovanje oračev Prekmurja in Prlekije Komu se je brazda najboljše padala? Z animanja za oranje med mladimi je v pomurski regiji vse večje. To sta potrdili tudi predhodni območni tekmovanji v Gornjih Slavečih in v Topolovcih ter uradno regijsko, ki ga je v Rakičanu tudi letos pripravilo in vzorno izvedlo Društvo oračev Pomurja (DOP). V veliko pomoč na tovrstnem tekmovanju je že po tradiciji Srednja kmetijska šola Rakičan, Zveza za tehnično kulturo Murska Sobota, KGZ Murska Sobota ter Kmetijsko gospodarstvo Rakičan. V treh skupinah je v treh različnih kategorijah - plugi krajniki, navadni plugi in obračalni plugi, znanje in spretnosti oranje v Rakičanu dokazovalo kar 23 tekmovalec, največ mladih. Ti se niso merili samo za naslove najboljših oračev Prekmurja in Prlekije, temveč tudi za pokal Pomurskega sejma. Kot je povedal vodja tekmovanja in predsednik pomurskih oračev Marjan Kardinar, je bilo tudi letošnje tekmovanje kamenček v mozaiku priprav na svetovno, ki bo v Sloveniji predvidoma leta 2009. V kategoriji plugi krajniki - bilo je kar šestnajst tekmovalcev, je absolutni naslov najboljšega pripadel izkušenemu večkratnemu udeležencu svetovnih tekmovanj Jožefu Zveru iz ekipe Pomurski sejem, z zaostankom vsega 2,5 točke se je na drugo mesto uvrstil lanski državni prvak Štefan Cigüt ml. (DOP), tretji pa je bil Denis Fujs (Pomurski sejem). To je bil tudi vrstni red za pokal sejma. Najboljši prleški orači pa so: Stanko Sobočan (Bučkovci), Franc Štuhec (Bolehnečici) in Simon Černel (Slaptinci). Z obračalnimi plugi je brazda najlepša padala Štefanu Bakanu (DOP), Alešu Peršaku in Jožetu Novaku (oba SKŠ Rakičan), z navadnimi pa Darku Šarkanju, Jožetu Vogrinčiču in Benjaminu Šarkanju (vsi Džusi bar Nuskova). 32 september 2004 KMETIJSTVO SKŠ Rakičan: tabor mladih oračev Skrb za mladi rod pomurskih oračev U deleženec taborov je bil pred leti tudi Štefan Cigüt, ki je bil letos na svetovnem prvenstvu. Skrb za mlade je najpomembnejša naložba, ki se z leti bogato obrestuje. Tega se zavedajo tudi v Društvu oračev Pomurja, Regionalnem centru za tehnično kulturo Slovenije v Murski Soboti in Srednji kmetijski šoli (SKŠ) Rakičan. Ti so namreč tudi letos pripravili in izvedli tradicionalni, 3-dnevni tabor mladih oračev. Odziv je bil med dijaki omenjene šole, ki je bila tudi nosilec tabora, ponovno zelo dober. Predvsem osnove praktičnega oranja - teoretičen del so dijaki osvojili že pri pouku med šolskim letom, zato so ga topot le obnovili, je namreč spoznavalo deset mladih, predvsem dijakov nižjih letnikov, ki se navdušujejo tudi nad tekmovalnim oranjem. Kot je povedal vodja tabora, Andrej Horvat, sicer na šoli učitelj strokovnih predmetov strojništva, so mladim na njivah v okolici Murske Sobote orali tako s plugi krajniki, kakor tekmovalnimi obračalnimi plugi. Pomoč pri osvajanju veščin s področja oranja so jim iz prve roke tudi letos nudili nekateri prekaljeni pomurski orači, med njimi tudi Jožef Zver in Štefan Bukvič. "Termin tabora ni naključno izbran. Prizadevamo si, da bi ga vedno pripravili v tednu pred regijskim tekmovanjem, na katerem lahko mladi osvojeno znanje tudi pokažejo. To se potem odraža tudi na državnih tekmovanjih kmetijskih šol, kjer naša šola tako v posamični razvrstitvi, kakor ekipno, že po tradiciji osvaja najvišja mesta," je pojasnil Horvat, spomnil pa je tudi na nekatere odlične mlade orače, ki so se v preteklosti udeleževali taborov. "Štefan Cigüt, Dejan Norčič in Janko Horvat, nekoč vsi dijaki naše šole in redni udeleženci naših taborov, danes sodijo v generacijo najperspektivnejših mladih slovenskih oračev. Cigüt je celo lanski državni prvak in se bo letos udeležil svetovnega prvenstva na Irskem. Nanje smo upravičeno ponosni." NARAVOSLOVNO-KEMIJSKI TABOR M ed številnimi počitniškimi tabori ni izostal niti naravoslovno-kemijski na osnovni šoli I v Murski Soboti. Dolga tradicija - letos je bil že 12. po vrsti, mu daje s kakovostno zastavljenimi tematikami kontinuiteto in sloves enega najpomembnejših tovrstnih srečanj mladih. Letos je pritegnil zanimanje 16 učencev iz vseh pomurskih osnovnih šol. V šest dni trajajočem taboru so mladi ob pomoči mentorjev in vodjo tabora Majo Rubin največ časa namenili terenskemu delu ter analizi rezultatov oziroma obdelavi podatkov. Tako so med drugim jemali vzorce vode na novi soboški čistilni napravi in v reki Ledavi ter svoje rezultate primerjali z uradnimi meritvami pristojnih služb, mudili so se v primestnem gozdnem kompleksu Fazanerija ter se seznanili z astronomijo. Tudi ob koncu letošnjega tabora so pripravili razstavo, izdali bilten z izsledki najpomembnejših ugotovitev, te pa so širši javnosti in svojim staršem predstavili tudi na zaključni prireditvi. 33 DROBIR številka 41-42 PETROL ŽE ODPRL AVTOCESTNA BENCINSKA SERVISA Č eprav bo od pravega pomurskega kraka avtoceste od Pinc pri Lendavi do Cogetincev v Prlekiji minilo še veliko časa, so bencinska servisa na obeh straneh vozišča na odseku avtoceste med Beltinci in Vučjo vasjo že oprli. Servisa obsegata po 120 kvadratnih metrov veliko prodajno in 200 kvadratnih metrov točilne ploščadi s prostorom za prodajo plina in notranjega čiščenja avtomobilov ter bifejem, dovolj prostora pa je namenjenega tudi počivalnim površinam osebnih in tovornih vozil ter oskrbi avtodomov. Vrednost naložbe znaša skoraj milijardo tolarjev. Oba servisa bosta odprta 24 ur na dan. SREČANJE DELAVCEV ZAMEJSKIH DIJAŠKIH DOMOV D ijaški dom v Murski Soboti je konec avgusta gostil petindvajset udeležencev 35. srečanja strokovnih delavcev zamejskih dijaških domov, ki ga je pripravil Zavod RS za šolstvo. Ob strokovnem delu srečanja so udeleženci - prišli so iz zamejskih dijaških domov v Trstu, Gorici in Celovcu, tudi veliko potovali, saj jih je v strokovnih ekskurzijah pot med drugim vodila tudi v Porabje. Koordinatorka srečanja je bila svetovalka za dijaške domove Slovenije Danica Starkl. VODNO-REŠEVALNE ENOTE SO SE POMERILE V organizaciji Regijskega gasilskega poveljstva za Pomurje oziroma njihove komisije za reševanje na vodi, gasilskega regijskega sveta ter v sodelovanju z Upravo za zaščito in reševanje RS, izpostava Murska Sobota, Gasilsko zvezo Tišina in Gasilskim društvom (GD) Murska Sobota je v gramoznici pri Krogu potekala regijska tekmovalno-reševalna vaja na vodi za članice in člane. In sicer tistih gasilskih enot, ki imajo v svojih vrstah tovrstne enote z reševalno opremo. Vaja je potekala pod predpostavko, da se je gladina vode v gramoznici in okoliških vodotokov (Mure) zaradi dolgotrajnega deževja dvignila in se je voda začela razlivati. Prav s tem namenom je bilo potrebno v čimkrajšem času prepeljati material - vreče s peskom na najbolj kritična mesta. Pri izvajanju naloge je prišlo tudi do nesreče: eden od sodelujočih je padel v vodo in se začel utapljati, zato ga je bilo potrebno rešiti. V vaji je sodelovalo kar 25 vodo-reševalnih enot z obeh bregov Mure oziroma s kar devetih občin, med njimi tudi iz Mestne občine Murska Sobota. Iz slednje so bile enote iz GD Murska Sobota in PGD Krog, Bakovci in Satahovci, in se odlično odrezale. V kategoriji desetih reševalnih enot, ki so štela osem članov (osmerci) so namreč prva tri mesta pripadla društvom naše občine: prvi so bili Satahovci, sledijo Krog in na tretjem mestu Bakovci. Med trinajstimi enotami šestercev pa se je ekipa GD Murska Sobota uvrstila na 12. mesto. Največ znanja in spretnosti je pokazala II. enota Melinec. Med članicami sta nastopili samo dve enoti, iz Murskih Črnec in Lendave. DNEVNO VARSTVO TUDI V DIJAŠKEM DOMU Z namenom čimbolj izrabiti prostorske in siceršnje zmogljivosti soboškega dijaškega doma, so se v njem odločili, da bodo z novim šolskim letom uvedli novo ponudbo - dnevno varstvo za osnovno- in srednješolce. Nova oblika storitve inštitucije, ki ima na voljo kar 180 ležišč, a so te le tretjinsko zasedene, je zlasti dobrodošla za starše, ki svojim otrokom ne morejo zagotoviti ustreznega varstva, kakor tudi mladim, ki tako aktivno preživljajo čas med poukom in drugimi (popoldanskimi) dejavnostmi. Trenutno sta v dnevnem varstvu dva dijaka, vendar ravnateljica Antonija Berden upa, da jih bo iz meseca v mesec več. V varstvo se je namreč mogoče prijaviti tudi med letom, izbirati pa je mogoče med vodenim varstvom ali pa preživljanjem časa samostojno v sobi. Minimalna cena varstva je v vrednosti kosila. 34 september 2004 DROBIR MARKIŠAVCI PRVI V AVSTRIJI V elikega pokrajinskega tekmovanja v kraju Obenpul-lendort na Gradiščanskem v Avstriji so se med več kot 350 enotami s kar petih držav sta julija udeležili tudi vrsti iz PGD Rakičan in Markišavci. Nastopili sta v skupini gostujočih ekip. Enota Markišavec med vajo suhega trodelnega napada v Avstriji. Enota iz Markišavec je bila najboljša, Rakičan pa je osvojil 4. mesto. To je še ena potrditev, da v soboški gasilski zvezi odlično delujejo tudi na tekmovalnem področju, torej praktičnem rokovanju z gasilsko opremo. SONČKOV PIKNIK Center Sonček iz Murske Sobote, ki združuje člane Pomurskega društva za cerebralno paralizo in obiskovalce varstveno-delovnega centra na Lendavski ulici v Murski Soboti, je prvo soboto v septembru pripravil tradicionalni Sončkov piknik. Z namenom druženja in sprostitve je to bilo že tretje tovrstno srečanje. Prijetno okolje dvorišča rakičanskega dvorca je privabilo čez 120 članov, njihovih staršev in prijateljev iz vsega Pomurja. Ob tej priložnosti, ko jim je bilo zelo naklonjeno tudi vreme, so prisotni počastili tudi rojstni dan enega od svojih članov, vozili so se z grajskim turističnim vlakom ter uživali v prijetni družbi in v nevsakdanjem okolju. Kot je povedal vodja varstveno-delovnega centra Janko Rešeta, brez pripravljene pogostitve s hrano in pijačo seveda piknik ne bi mogel biti, pri čemer so v veliki meri sodelovali tudi člani društva. Tradicionalni Sončkov piknik naj bi bil poslej vsako leto prvo soboto v septembru. Po uradnih podatkih naj bi bilo v Pomurju okrog 170 otrok, obolelih s cerebralno paralizo. Žal vsi niso vključeni v društvo, po pomoč se ne obračajo tudi njihovi starši, čeprav bi jim lahko v društvu postregli s številni koristnimi informacijami in napotki, prav njim pa so namenjene tudi številne izobraževalne delavnice in strokovna srečanja, obolelim pa tudi terapevtske kolonije. LOJZE VEBERIČ RAZSTAVLJA P riljubljenega vsestranskega umetnika, ki se v 43 letih aktivnega ustvarjanja poskuša v domala vseh zvrsteh umetnosti - od slikarstva, kiparstva do grafike, pomurski javnosti ni potrebno posebej predstavljati. Soboški, kjer je v predprostoru grajske dvorane odprl svojo najnovejšo razstavo (na ogled bo do 4. oktobra), pa toliko manj. Veberič, član društva LIKOS in Združenja likovnih skupin Slovenije, namreč že vrsto let živi in ustvarja v Murski Soboti. Na nekdanjem Pomurskem tisku je bil kot poklicni grafični oblikovalec-dizajner, tudi poklicno angažiran. Lojze Veberič, sicer rojen v kraju Selišči v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer je na svoji domačiji uredil tudi lastno galerijo Domačija, tam pa je priredil tudi več likovnih kolonij in glasbenih taborov, se topot predstavlja z deli, ki so bila predstavljena v mestu Ingolstadt v Nemčiji in deli iz zbirke v galeriji Domačija v Seliščih. TEHNIŠKO-NARAVOSLOVNI TABOR NA OŠ III V organizaciji Zavoda RS za zaposlovanje je na III. soboški osemletki tik pred koncem poletnih počitnic potekal tradicionalni in v Sloveniji edinstveni, letos že 12. tabor tehniških in naravoslovnih vsebin. Udeležilo se ga je 20 dijakov srednjih šol - Zoisovih štipendistov iz vse Slovenije. Izvajalec tabora - III. osemletka je pod vodstvom Jožeta Horvata, dolgoletnim učiteljem tehnike in fizike na omenjeni šoli, tudi letos poskrbel za pester in zanimiv celotedenski program. Letos je bilo na taboru največ poudarka spoznavanju najnovejših dognanj v razvoju in sestavi računalnikov ter viziji razvoja na tem področju, načrtovanju, izdelovanju in tekmovanju z modeli raket, laboratorijskim vajam z raziskovalnim delom iz elektronike in elektrotehnike, vzpostavljanju radioamaterskih zvez in drugo. Torej je šlo za interdisciplinaren program s poudarkom tehniških in naravoslovnih znanosti, zlati fizike in matematike. Tabor se je zaključil v športni dvorani s predstavitvijo rezultatov in ustvarjenih modelov. 35 DROBIR številka 41-42 Mednarodni likovni tabor predšolskih otrok L ep dokaz, da umetnost in mladost ne pozna meja, je bil tudi 2. mednarodni likovni tabor otrok, starih od drugega do sedmega leta, iz treh dežel - Avstrije, Madžarske in Slovenije. Dvodnevnega tabora z vrhuncem odprtjem razstave na taboru nastalih del v dijaškem domu v Murski Soboti, se je udeležilo čez 20 otrok in njihovih staršev, ki so poleg likovnega ustvarjanja na papir, platno, steklo, in še kaj, spoznavali tudi našo pokrajino. O pomeni tovrstnega druženja so spregovorili podžupan mestne občine Rudolf Horvat, generalni konzul Republike Slovenije v Avstriji Jure Žmavc, likovni pedagog Franc Bencak, ki je bil likovni vodja tabora, avstrijski likovni umetnik Ferdinand Beisenbichler ter prleška rojakinja Tilka Matjašič, vodja vrtca v Salzburgu, ki je na področju povezovanja soboškega in salzburškega vrtca odigrala zelo pomembno vlogo. Razstava o didaktiki M ed številnimi razstavami, ki jih prirejajo v prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice, je bila med 31. avgustom in 17. septembrom tudi zanimiva razstava pod naslovom Pomen razvoja didaktike -metodike učnih predmetov v sodobni šoli. Avtor razstave je bil mag. Valentin Kubale, učitelj strokovnih predmetov kovinarstva in strojništva ter matematike, s predavanji o metodiki pouka in drugih didaktičnih temah pa je sodeloval tudi z Ministrstvom za šolstvo. Kot zunanji sodelavec je predaval metodiko na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Med tematskimi sklopi, ki jih je predstavil tudi v Murski Soboti, velja omeniti Pripravljanje učiteljev na pouk in izvajanje učnega procesa, Didaktika - metodika matematike, Skupinske učne oblike, Didaktika - metodika strokovno teoretičnih predmetov, Didaktika - metodika praktičnega pouka, Primeri obrazcev za pripravljanje in spremljanje vzgojno-izobreževalne dejavnosti in drugo. BEREMO Z MANCO KOŠIR M ed številnimi sredinami, v katerih skuša dvigniti bralno kulturo dr. Manca Košir oziroma v njih vzpostaviti tako imenovane bralne krožke, se je uvrstila tudi Murska Sobota. V prostorih nove Pokrajinske in študijske knjižnice je namreč potekal dobro obiskan literarni večer pod že znanim delovnim naslovom - Beremo z Manco Košir. Za dvig bralne kulture so torej bili storjeni še eni koraki. Zanimivo srečanje z njo in razglabljanje o vsebini nedavno izdane knjige Clarisse Pinkola Estes - Ženske, ki tečejo z volkovi, je vodila vsestranska Brigita Bavčar. Odlomke iz omenjene knjige je brala Jana Debeljak; iz dela domačega Ferija Laiščka Ločil bom peno od valov, o katerem je bilo tisti večer prav tako govora, pa Vesna Radovanovič. Gostja je uvodoma pohvalila arhitekturno posebnost soboške knjižnice, ki da je edinstvena, polna svetlobe in duha; glede ženske pa da je - kakorkoli obračamo dejstvo, rojena za skupnost. Prijateljsko ali družinsko. 36 september 2004 ŠPORT Srečanje ekip v atletiki v Murski Soboti AK Pomurje-PDU ekipno tretji T radicionalno srečanje ekip iz mest severovzhodne Slovenije v atletiki - letos je bilo že 5. po vrsti, je na atletski stadion pri Osnovni šoli I privabilo 120 tekmovalcev iz šestih atletskih klubov (AK Medžimurje, AK Nedelišće, AK Poljane Maribor, AK Pomurje-PDU, AK Ptuj in Team Steiermark) iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Atletinje in atleti so za ekipni oziroma vseekipni naslov tekmovali v sedmih enotnih kategorijah, poleg tega pa ženske še v teku na 1.500 in moški na 3.000 metrov. V moški konkurenci je slavila ekipa Nedelišća iz Hrvaškega (tri prva, štiri druga in tri tretja mesta), domači atleti -AK Pomurje-PDU (tri prva ter po dve, drugi in tretji mesti), so bili drugi, v ženski konkurenci pa so bile prepričljivo najboljše atletinje s Ptuja (štiri prva in po dve drugi in tretji mesti), domače atletinje so bile tretje. V skupnem seštevku je z minimalno prednostjo slavil AK Nedelišče (62 točk), drugi je bil AK Ptuj (60), tretji pa AK Pomurje-PDU (57). Najboljši rezultat dneva je uspel moški štafeti 4 x 100 m AK Pomurje-PDU, ki je dosegla rezultat 44,41, kar je za vsega dve stotinki sekunde slabše od rekorda stadiona v tej disciplini. Najboljši dosežki domačih tekmovalcev: prvo mesto Gregor Kranjec (100 m) in Radovan Jokanovcič (skok s palico); drugo mesto David Horvat (300 m), Robi Kreft (skok v daljino) in Tina Jureš (100 m) ter tretje mesto Tomaž Roudi (300 m) in Mitja Režonja (suvanje krogle). Evgen Titan se ne da! S oboška, pomurska in celotna slovenska javnost ga pozna kot enega najbolj vsestranskega človeka. Z absolutno največ energije. Po poklicu profesor telesne vzgoje je bil (in je še!) pesnik, vsestranski športnik, organizator športnih prireditev, mednarodni sodnik, državni reprezentant, ilustrator, aforist, kipar, grafik, oblikovalec, politik, udarnik, graditelj športnih objektov, plesni učitelj, planinec, pohodnik, pevec v pevskem zboru, odrski igralec, povezovalec programa, kulturni referent,... Čeprav je letos dopolnil že 75 let, nemirni ustvarjalni duh rojenemu Sobočancu, nakar je sila ponosen, ne da miru. Poln energije se veliko angažira na raznih področjih, najbolj umetniškem, pomaga mlajšim amaterskim ustvarjalcem, živo spremlja dogajanja vseh vrst okrog sebe, v nem pa se je ponovno prebudila želja po nenavadnem konjičku - vzvratni vožnji s kolesom. Ta nenavadna vožnja na kolesarskem maratonu v Moravskih Toplicah ter zatem isti dan pred komisijo med Martjanci in Noršinci, naj bi bili le uvod v uradno vožnjo za vpis v Guinessovo knjigo rekordov. 37 ŠPORT številka 41-42 Na jubilejnem Avto moto rallyju kar 25 tekmovalcev T udi tekmovanje, ki so ga pod pokroviteljstvom Svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) občin Moravske Toplice in Puconci, pripravili Združenje šoferjev in avtomehanikov Murska Sobota, Motoklub Veterani Murska Sobota ter Društvo paraplegikov Prekmurja in Prkelije, in je sovpadalo z občinskim praznikom moravskotopliške občine, je z množičnim obiskom potrdilo, da ima tovrstno tekmovanje svetlo prihodnost in da so v današnjem času, ko je varnost v cestnem prometu zaradi vse boljših in hitrejših motornih vozil ter slabih cestišč vse slabša, nujno potrebna. Jubilejno, 10. odprto prvenstvo Republike Slovenije v avto moto raIlyju Vse za varnost v cestnem prometu, katerega štart je bil tudi letos v Prometno-varnostnem centru Gaber v Murski Soboti, cilj pa po 40 prevoženih kilometrih po cestah po občinah Moravske Toplice in Puconci pred vaško-gasilskim domom v Sebeborcih, je namreč v devetih različnih razredih pritegnil natanko 50 voznikov in dve voznici starih motornih koles in avtomobilov, rečemo jim veterani iz vse Slovenije. S tem je bil namen akcije - s počasno vožnjo po predpisih opozoriti na strpno in varno vožnjo v cestnem prometu, več kot dosežen, zato je bilo zadovoljstvo glavnega pobudnika pred natanko desetletjem začete akcije, alfa in omega na področju varne vožnje v cestnem prometu v Pomurju -Franca Čarnija iz Sebeborec, med drugim predsednika AMD Štefan Kovač in SPV občine Moravske Toplice, toliko večje. Vesel pa je bil tudi, da je tudi letos imenitno uspela vožnja za voznike osebnih avtomobilov-paraplegikov in tetraplegikov, kar daje temu tekmovanju edinstveni pečat. "Pokazalo se je, da so tekmovalke in tekmovalci letos vozili raIly progo strogo po cestno-prometnih predpisih. Samo trije od vseh nastopajočih so namreč na progi napravili manjšo napako. Malo bolj škriplje v znanju teorije iz cestno prometnih predpisih. Splošna ocena tekmovalne komisije je, da je tekmovanje letos zelo uspelo," je med drugim dejal Čarni. Tudi letos so se tako v spretnostni vožnji, ki je bila na že omenjenem prometno-varnostnem centru v Murski Soboti, cestni preizkušnji ter v testnih polah na cilju v Sebeborcih, posebej izkazali vozniki iz Mestne občine Murska Sobota. V kategoriji osebnih avtomobilov - razreda Škoda in Opel, je namreč Andrej Lončar osvojil prvo, Grega Balaško peto in Dušan Škrilec osmo mesto. Vsi so iz Murske Sobote. Med vozniki osebnih avtomobilov - tetraplegiki, je Dejan Jurkovič (Murska Sobota) osvojil 2. mesto, Gustav Benčec iz Bakovec pa med motornimi kolesi brez prikolice, izdelana po letu 1975, 3. mesto. Štefan Kovač iz Černelavec je bil drugi najboljši med vozniki motornih koles s prikolico, izdelana do leta 1975; v razredu motorna kolesa brez prikolice, izdelana do leta 1975 je Janez Škrilec osvojil drugo, Rudi Kovač šesto, Drago Kranjec (vsi Murska Sobota) osmo in Bela Celec (Černelavci) 9. mesto. Med vozniki osebnih avtomobilov-paraplegiki, je bil drugi Vlado Horvat (Murska Sobota), Bojan Ciman (Bakovci) četrti, Franc Borovnjak (Murska Sobota) pa osmi. Med vozniki osebnih avtomobilov, izdelanih po letu 1975, je zmagal Štefan Žibrik iz Markišavec; med voznicami osebnih avtomobilov pa je bila najboljša Sobočanka Marija Magdič. 38 september 2004 FOTOREPORTAŽA TEKMOVANJE V MOTOCIKLIZMU Na poligonu prometno-varstvenega centra Gaber v Murski Soboti je bilo mogoče tudi letos okusiti vonj bencinskih hlapov, saj je bila na sporedu četrta dirka za državno prvenstvo v motociklizmu. Tako kot lansko leto, je bilo zanimanje zanjo tudi letos izjemno, kar samo dokazuje, da ima ta atraktivni šport tudi v Pomurju veliko privržencev. Tekmovalci so se pomerili v dveh razredih: supermoto 450 in supermoto 650 prostorninskih centime-trov. V prvi skupini je slavil Tadej Korošak (Geodrill), v drugi pa Aleš Hllad (Sitar Dunlop RT). 39 ODPRLI NOVE DRUTŠTVENE PROSTORE Kdor čaka - dočaka, je rek, ki velja tudi za člane Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije (DPPP), ki so po 25 letih prizadevanj, tako dolgo so namreč že povezani v društvo, naposled le dobili nove in za njihove potrebe povsem prilagojene društvene prostore. Četrt stoletja delovanja so tako zaznamovali na najlepši mogoči način in potrdili, da je za vse potreben svoj čas in predvsem potrpljenje. Čeprav je bilo regijsko društvo paraplegikov sprva ustanovljeno v Ljutomeru in je tam imelo tudi sedež, so se po nekaj letih zaradi geografske sredine preselili v Mursko Soboto. Tu so potem kot najemniki prebivali v različnih prostorih, ki pa kljub preureditvi vedno niso bili prilagojeni njihovim potrebam na invalidskih vozičkih. Mestna občina Murska Sobota, ki jim med vsemi najbolj pomaga, jim je ob praznovanju 20. obletnice podarila 1.700 kvadratnih metrov veliko zemljišče v Noršinski ulici v Murski Soboti in tam so kmalu začeli z gradnjo stavbe oziroma novih društvenih prostorov. Po petih letih in izdatni pomoči Zveze paraplegikov Slovenije kot krovne in neprofitne nacionalne invalidske organizacije - prispevala je večino od nekaj več kot 66 milijonov tolarjev, koliko je bilo doslej vloženo v objekt, so bili novi društveni prostori nared za svečano odprtje. Kot je povedal predsednik DPPP Matija Merklin, je objekt razdeljen na dva dela: spodnja, poslovna etaža je namenjena potrebam društva oziroma je v njej prostori za pisarno, dnevni klubski prostor, fitnes ter za delo z računalniki. Zgornja etaža je bivalna in bo namenjena za krajša bivanja invalidov iz drugih predelov Slovenije, ki se bodo mudili na tem koncu. Prostora bo za 12 ležišč. Trenutno sta opremljeni le čajna kuhinja in dnevni klubski prostor, na ostalo opremo še čakajo. Ko bo objekt v celoti opremljen, bo njegova vrednost znašala 76 milijonov tolarjev. V društvu pa razmišljajo že naprej: tudi ob pomoči nekaterih drugih 25 pomurskih občin in občine Ormož, odkoder tudi prihajajo njihovi člani - ne le mestne soboške, ki jim med vsemi najbolj stoji ob strani, je že kupilo manjše sosednje zemljišče. Na njem načrtujejo v doglednem času uredili še ploščad za športne in prostočasne aktivnosti. V kulturnem programu so nastopili ljudski pevci iz Ključarovec, člana romske folklorne skupine Romani Union iz Murske Sobote, tamburaši iz Razkrižja ter pesnica Ljubica Jančar iz Gorenjske. Novi objekt sta blagoslovila škof evangeličanske cerkve Geza Erniša in kaplan rimskokatoliške cerkve Robert Brest.