roMiii
$
v f
e c

«
Odgovorni vrednik JOr. •/«"«'- MSleitcei*.
Tečaj JK.
sredo 2U. septembra (ranojesna)
1852

List
Hebrejske melodije
Po angleškem L. Byron-
VIII.
a, poslovenil Je ri s a
Na grobi.
Ugrabljen, ah! že v cvetji dní!
Spominek naj te ne tezi ; Al grobljo tvojo naj krasé Pomladi perve rožice, Cipresa oveva v nežni mračnosti!
Kjer one reke tok versí, Tam cesto mračna žal sloní
y
Si misli sanjami napaja, Počasno idé, zře, postaja
O revca ! mertvih stop tvoj ne budi!
»Proč! vemo, da solzé so prazne, Da smert ne zre na gorko žal«, Ce to li unemiť tožbe razne ?l
Mànj jokati zato pečal? Cio ti — ki svetjes pozabljenje mi Obraz tvoj bled je , i tvoje oko solzi.
9
Mámetijske skusnje.
(Skušnje z žitno sejavnico), ki se Šerdin
sejavnica imenuje in ktero so svitli nad
ska
vojvpđa Janez gosp. Hoepfner-ju v Grotten liof-u na Štajarskim lani poskusiti dali, so se tako
v	v'
dobro obnesle, da ta mašina zasluži živo priporo
V • I	•	1	i	i	i ^v	v	v i
cilo
vsim kmetovavcam. ker se
se več kot
polovica sémena pri setvi prihrani, 2)žito veliko lepši raste in tudi ojstra zima ga ne pok ončá, ker zerna se po njivi enakomerno raz
(ta
delé in vse enako globoko v zemljo pridejo dobrota se je přetečeno zimo pri rèzi očitno po kazal
tato lahko,"kakor tisto
tv
3)
Z
mašino
sejano zito ne poleze ki je bilo z roko sejano,
itAXYV mlinu , Aunui iiaiu , rvi je unu u i URU otjanu^
zato ker tudi bilka moćnejši zrase; 4) zernje s mašino sejanigažita je veliko lepši in bolj ever
sto
oku, se tedaj tudi dražji prodati zamore. iui skušnje, ki so jih v podružnici Wildonski napra
Tudi
milionov goldinarjev v celim cesarstvu
strasna potrata!
in verh vsiga tega ga se
cez zimo veliko pozebe in pognjije. Po skusnjah na Angleškim, v Škocii, Belgii itd. je tako gotovo
kakor je „amen" v očenašu, da je pridelk žita z mašino sejaniga veliko veliko veči od taciga z roko sejaniga.
(Kako ravnati % lesam za kur javo?) Derva, ki se sekajo mesca svečana ali marca , kadar sok v deblo gré y dajo nar vec vroćine. Mlad les gori scer rad in hitro, pa ne zda toliko za kurjavo. Ve liki štori in korenine ne dajo posebno veliko vro> čine, ker se bolj v oglje spremené, kakor da bi
goreli
y
in veliko obstojnih delov lesa zbeži v po
dobi dima in se kot saje na dimnik vleže. Les za kurjavo naj se shranuje na suhih in zračnih krajih, in tisti, ki ima na ognjiše ali peč priti
seka
y
y
y
za
, naj se tako
da na vsih krajih ob enim gori; polénatedaj ne smejo predolge biti, ker predolgi konci ne zgoré popolnama. Pa tudi, kakor je znano, vsak les ni za kurjavo enako dober ; po sledeči versti derv se ravná njih vročina: nar več vročine da javo rov les, za tem mecesnov, potem bukovo de bio, za tem borov, po tem zimskiga hrasta za tem brezov, po tem poletni ga hrasta tem bukovih vej, potem smrek, za tem lipov jelšev in jelov.	; < J 4
( Napraviti, da ćešplje, slive, češnje in vsako košić no sadje hitreje zori), naj se po skusnjah na Francoskim zvedenih rodovitne veje drevesa ene pavce (cole) od debla z železnim srednje moč nim dratam večkrat terdno o vij ej o in obá konca dratú potem močno skup pritegneta. Po tacih pre vezah se zamore na ravno tištim drevesu prej in poznej zrelo sadje prirediti. Ker drevesni sok
y
takim vejam, ki niso prevezane, obilniši priteka, se
lahko zapopade, da zavoljo tega sad hitrejsi rase
in da je
do
tedne poprej zrel.
vili
(Nikar mišice ali arsenika za živino /J Ker
poterdijo vse to. Vredništvo „Štaj. časnika"	je več kmetovavcov iz Štajarskiga kantonsko po
priporoča o razglasu teh skušinj : naj bi se začelo,	glavarstvo v Gradcu prosilo : naj bi se jim licen
kjer koli je moč, žito z mašinami sejati, ter pravi:	cije dale, po kterih bi smeli mišico ali arsenik iz
v našim cesarstvu je blizo 36 milionov oralov njiv;	apotek dobivati, ker ga potrebujejo zoper pse
i	_	je£menap nicni snet, da séme ž njo zmešajo, je odbor
kmetijske družbe na to vprašanje odgovoril
če se le polovica njih s pšenico, režjó, jwaituaj in ovsam vsako leto obseje, znese vsakóletni pri
Stáj

y y
hranek na sémenu blizo 27 milionov vaganov, ki da noben pameten kmetovavec mišice za to ne rabi
je vredno nar manj 54 milionov goldinarjev.	ker je gotovo, da nič ne pomaga. Med tem pa
Ce se tedaj žito z roko seje, se za-	se je zvedilo, da ima več gospodarjev nazgornjim
meče in potroši pri setvi vsako leto 54	štajarju (mi bi rekli tudi v druzih deželah)
strašno nevarno in škodljivo navado konjem in
v
V Serding-u v çornji Austrii
mašino znajdel, s ktero se pšenica
k. poštar W
oves seje, kakor s Bur
i V •
ječmen in
kravam mišice dajati v neumni misii
da mišica
pšenica, rež, ječmen in	"«J«" v "cumiii im»«, u*
sejavnico turšica; od tod .Jve nar nuji str up, Konje zreai m pri Kravari
omen j ena sejavnica imenuje Serdinsk
Vred, molžo pomnoží. Napihne jih, napihne, ne pa
310
zředí. Tudi vod eni en i člověk se vidi debel
.	co w«« utuu, pa razloček, in zato fabrikantje založji delà raji žen-
kdo bo dal kaj za vodenično debelost! Ravno taka s ke v delo vzamejo, kakor moške; to je pa tudi
je tudi z mlekam tacili krav, ki se z misico
taj o.
P>
vzrok, da na Angleškim mora večkrat žena moža
ln kako ne varno je zraven tega tudi to za rediti, če mož delà ne dobí
živino! Če se
enkrat
vino umon.
mervica preveč da, ži
Pa tudi za ljudí je ne varno. Na Bi
striškim gradu poleg Krieglaha, kjer so tudi dekle kravam mišice dajale, so začeli delavci bolehati
iv*
Zid
do 2
in tesarji se enako plačujej na dan.

po
Podmojstri (kseli) si zaslužijo na teden od
30 kr. do 17 fl. 30 kr.; nar višji plačilo na
ni a v atu iiiioivu uttjaii/ ^	ejuttn utiavti uuiuiiaii^	• «• w i\i • uu i « 11« uu lvi • ^ lie
kterim se je od teh krav mléko dajalo, tako da	teden od 15 do 17 fl. pa dobivaj nihče več ni hotel ne kaplice tega mléka pokusiti.
Kravam pa so se zobje majali in napihnjena debe-	leto po 80 do 100 liver (po našim
Kupcijski strežnik (Commis) se plača

lost je berz minula, ko niso več arsenika dobivale. Nikar tedaj mišice noben i živinif
do 1000
pisatelji v kupčijskih pisarnicah se
no .
plaču je jo po 150 do 200
do 2ÔÔ0
5
to je
9
po 1500
/
glett kmetijstva na Angleškim.
(Dalje.)
Dnina za posle in delavce. Kar dníno (Ion) za posle in delavce vtiče, je
na Angleškim takole
Sploh se zamore na Angleškim in v Skocii en delavec v kmetijskih delih na leto na 260 fl., de
lavka pa na 160 fl. rajtati.
gosp
ar delavce in delavke na kmetih vtiče, pravi doktor Hlubek, je lepo viditi, kako čedne
in snažne so njih stanovanja in kako sna Sebitni (neoženjeni) pôsli so le pri niajhnih žno so obloćeni ženske in moški. Kaj ta
kmetijah; pri večih kmetijah so pôsli praviloma
ciga se zunaj Olandie nikjer drugod ne vidi
njeni
ali omozeni, in se
takole deržé: Zraven sta- sem bi mogli tudi
naši
?
tù
kmetje iti se snažnosti učit.
niša najemnikoviga (stantmana) so posamne sta
niša pri tleh z
ali
sôbami, s kuhino in enim
Na Angleškim je delavcu njegova vera sveta, on moli Boga in spoštuje svojiga gospodarja, brez da bi pozabil, da tudi on je člověk kakor gospodar
hramam. Tako stanišče je eni družini določeno. več kmetijah so te stanišča eno zraven druziga v njegov, kteriga spoštuje, pa se mu vunder pod nogami
i • 1	1 • v i	1« I	•	.-V.	• ®	___	_ 1 • _	n •	I • 1	v • •	»Ili	¥¥ t
posebnim pohist
čidel maj hi
na sredi taciga pohist
Je
ne valja. Pri vsaki druž ini — pravi doktor Hlu
odnjak (stirna), zadej pa ima vsak posel vertič za zeleni
bek
sim najdel sveto pismo, .,penny-magacina
in druge podučne bukve ninoziga zapopadka
5
v
Zraven staniša in imenovaniga vertiča dobi cerkvah pa se vidi pobožnost in tako lepa obnaša,
kakor je ni vidil nikjer drugod. Angleško ljudstvo
ena taka družina v okolici Du m barski 60bušlj ovsa. to je, po našim 347/i0 vaganov, 18 bušlj
jecmena, to je, 104/i0 vag-> 8 bušljev boba ali
graha, to
Je
5
45/
v. /IO
vaer.
lingov ali po našim 10

v denarju dobi 20 ši- gleških delavce v
po dezeli je prave pobožnosti polno.
Naj se govori kakor koli se hoče zastran An
giuoiviit uuavttv, — toliko je gotovo, da bi an-gleški delavec ne hotel menjati z dobro polovico manjših kmetov druzih dežel.
5
glj
za kurj
za
30 fl.; vèrh vsiga dobi vsak tak posel še eno k____,
dajo smé za se molsti. Ce vse to skupej zrajtam
po Angleški ceni, prejme takaposelska družina
5
(Dalje sledi.)
ven stanovanja in verta na leto 258 fl. 25 kraj
/
Delavcem pa se krave za vžitek
v Skocii
prepusajo; vender bi bilo prav,
ako bi ta navada
ker
V/ ti KJIAJ V/ « T V11M.V1 MI M IIV	T * UI\U KM I ili 11 C
povsod bila, kodar imajo take poselske družine to jim je velika pripomoć.
1 mT	Ti • 1	j f •
5
Na Diksonovi kmetii, 4 milje za Edinburgam
5
gleđ nove kazenske postave
zoper hudodelstva, pregreške in prestopke
Od javne posilnosti.
(Dalje.)	i
Sedmi primerlej. Hudobne poskodbe kakor
so hlapci na leto po 10 liver, to je v našim de- šnega koli kosa deržavnega daljnopisnika (telegrafa!
narj
po
100
m
rajta po b silingo
plaćani, za živež na teden se pa vsako nalašno motjenj
ali
nje
gove
službe, kakor tudi vsaka
en hlapec na leto 256
mr 1	• v •« i y «i
?
po tem takim dobi s premislikom storjena kriva raba te deržavne naprave
naj se kaznujejo, ne gledé
na znesek škode, kakor hu
Nar visji plačilo v denarji\ ki ga hlapec na dodelstva javne posilnosti, s težko ječo od 6 mescov
š i do enega leta, in pri sosebno znameniti škodi ali po-
Ai»* ' »«J» plovnu » «viiwiji ^ ni ^t* II 1 a p U V/
leto prejme, je 20 liver (200 fl.), nar manj
liver (60 11.)
nar visji plačilo za deki
v îivti ^v/v J j - ««» *io)i piai/iiu /ia u c
12 liv. i i 30 fl.), nar manjsi 4 liv. f40 fl.l
■^T _	1 ^ I •• • ' 1	1	1 •	V	M • 9 m
je
sebni'hudobii , od enega do 5 let
Osm
primerlej
Ako se kdo brez poprejsne
Nar slabji jéd za posle, ki obstojí iz ovsene vedi in privoljenja postavne gosposke kakega člověka z
• f
kaše, slaníkov (arenkov) in'nekoliko bôba, velj na izhodnim bregu Angleškiga in v Škocíi na teden po
zvijačami ali po sili polasti, da bi
ga zoper njegovo
2 fl., in če delavec to jéd dobi, je zadovoljin,
če se mu še 30 krajc. na dan plača. To znese v
41 Ark 1 I _	ti «1	i •	•	i j ri y a /m
volj
zvunajni oblasti izročil. Kazen tega hudodelstva je tezka
jeca od 5 do 10
300 delavnikih ali v enim letu 254
Za Gla s go vam dobijo delavci polet
pa zamore do 20 let
pozimi pa
30 kr. na teden
• V	1 V t I
visji placil
5
moskiga delavca na deželi za teden znese
kadar
žetve
5
o
t
pa
j
let, ktera se Ijenemu žugala nevarnost za da bi slobode nazaj ne dobil
Kdor brez posebnega drugo, ne za cesarsko
podaljsati, ce je
življenje, ali
pa nevarnost
?
dovoljenja vlade za kako
austriansko vojskino službo, ljudi
zraven tega pa ne dobivajo delavci nobene pijace
30 krajc., nabira, ali kdor o času vojske vojake ali vojaštvu pri
Delavkam na deželi se plača na dan
do 30 kr., na teden od 2 do 3 fl
po
20
štete službinike tudi le za to vabi, da bi se v tujih de želah naselili, ali o takém času se z ljudoropstvom za
krivi
da bi družim, kakor cesarsko-austrianskim vo-
to je
Za kosnjo jn žetev se večkrat plačuje po čez, jaskim četám novince ali tuji deržavi osebe vojaštvu pri-
stete kot naselnike pripeljal, postane kriv hudodelstva
po
do 8 fl. za oral
do 5
fabrikah se plačuj
?
moskim po 8 do 10
kim na teden po
To je velik
brez oblastnega nabiranja, in vojaške sodnije ga po posebnih za to obstoječih predpisih preiskavajo in kaznujejo
311
Deveti primerlej
Če kdo člověka, nad kte
rim ma po posta vah ne gré nobena oblast, in ko nima za kaj ne hudodelnika g a
spoznati, ne imeti
g a po pra
vici za škodljivega ali nevarnega cloveka, samolastno
•	Vf	1 • 1	1	•	•
9
ali kakor koli bodi v uživanja njegove
če kdo koga prime,
ali tudi
9
zapertega derzi osebne slobode opovera
ko je bil k tema vterjen uzrok viditi, pa on tega berž redni gosposki nalaš ne naznani.
Kazen tega hudodelstva je jeca od
Polovanje po JLaskim.
Spisal M. V erne.
23. pismo.
Dragi prijatel ! Tik Kastelona leži Mola di Gaeta, nekdaj silno
staro mesto Lestrigonov, ki so
mescov do
enega leta. Ako bi bilo zapretje čez tri dni terpelo,
ali zraven odvzete slo-
ga „Formia" imenovali,
Iz
zdaj pa le velik terg v lepim kraji poleg morja Mole se vidi na desni Gaeta

in bolj na levi sta
ali če bi bil vjeti kako škodo
bode še drugo nepogodo přestal, nai se izreče težka
9
viditi dalječvmorji zala otoka, zdravilna I skia in vina
bogata Pročida.	.	'a^Ls-ic
jeca od 1 do 5 let
lepe
Unikraj Mole se hribi od ceste
odtegnejo
9
in spet
9
silno rodovitne ravnine objemajo. Tod je spet po
Deseti primerlej zapopade kazin za ravnanje verhih in na ravnim vse polno podertin, ki cloveka na s kakim človekom kakor s sužnim. (To se pri nas nekdanje slavne čase pominjajo. — Po krasni veliki ne primeri lahko).	ravnini teče tù 6 milj od Mole reka, ki so jo nekdaj
volj
Enajsti primerlej. Ce kdo žensko zoper nje po sili ali z zvijačami od pelje, namen bodi ober-
njen na ženitev ali nečistost ; ali,
ako omozeno žensko
če ona tudi privoli, zakonskomu mozu, dete njegovim rodivcom (staršem); varvanca njegovemu varhu ali pre-skerbniku z zvijačami ali diloma odpelje, naj se jc na-
men tega započetja dose
V
9
ali ne.
Kazen odpeljanja, ce odpeljana oseba ni p
lila, ali še ni
ti r n a j s t
leta dopolnila, je tezka
jeca od 5 do 10 let, po meri rabljenih sredstev in na
kanj
ali storjene
zlega
Ako je pa bila od
peljana oseba že saj štirnajst let stara in je p
1

naj se nalaga
težka jeca od 6 mescov do 1 leta Dvanajsti primerlej. Hudodelstva javne po-
silnosti z izsilovanjem postane kriv
kdor
1
kacemu člověku zares
1
del
d
b
P
moral
9
kaj
to rit i, ter peti ali opustiti (ako se
stvo
ne pokaže, da je to djanje kako huje kaznovavno
hudodelstvo). Pod taistim pogojem doprinese ravno to hudodel-
. kdor.
2. bodi posrednje ali
posrednje, s pisanjem
be
sedo
9
ali kako drugaci, naznanivsi svoje ime
komu s poškodovanjem
ali lastnini preti
životu, slobodi, poštenju v namenu, od njega izžu-

gati,
v
da bi kaj storil, terpel ali opustil, ako je
ganje takosno, da zamore ti
9
9
komur se žuga,
glede na razmere in osebne lastnosti njegove
9
ali
na
znamenitost
zazugovane
zlega
9
po pravici
ali merijo omenjene
v strahu biti; brez razločka, zla proti temu samemu, komur se zažugujejo, proti njegovi rodovini in žlahti, ali proti drugim pod nje-
govo brambo postavljenim osebam, in ali imelo kak uspeh ali ne.
Trinajsti primerlej. Kdor se žuganja
je zuganje
9
ki Je
v 12. primerleji omenjeno, in ki zamore, kakor je ondi povedano, vterjene skerbi ali strah delati, samo v ti namen posluži, da bi posamske osebe, občine (soseske)
ali okraje v strah in nespokojnost pripravil doprinese hudodelstvo javne posilnosti z nevarnim pre-
tenjem.
Kazen teh dvéh v 12. in 13. primerleji zaznamo-
9
vanih hudodelstev je tezka jeca od 6 mescov do 1 leta.
Pri obtežavah, zlasti če je bil žaljeni s storjeno silo ali nevarnim žuganjem dalj časa v mučno stanje
djan ;
ce se
V •
zuga z umorom ali z zazigom ;
9
ce ali
zazugana poškodba vec kakor 1000 goldinarjev škoda, ki bi izhajala iz izsiljenega opravljenja, terpljenja ali opušenja, več kakor 300 goldinarjev znese; — ali če bi pretenje merilo proti celim občinam ali okrajem, naj se odmerja kazen s těžko ječo od 1 do 5 let.
(Dalje sledi.)
„Liris" imenovali, in ki ji zdaj
Gariljano" pravijo
99
Ta
reka delà Minturniško močirje, v kterim sejemo
ral tišti mogoeni, strašni, grozovitni Rimljan do vrata pogrezniti, de bi se, po pravici réči, še strašnějšímu sovražoiku skril. — ou. ki je ptuje sovražnike

9
prema
gal

ki je Kimberjane in Teutone, ko se je Rim pred
, poterl,
njimi tresel, in ko se ni nihče več nad-nje upal
on, ki
je bil iz nič sedemkrat konsul
Mari (Ma
rius) namreč se je moral v tem močirji ko tat skrivati» Pač res strasni casi! Tode k sreči so bili nevredni rimski gospodje takrat že obsojeni.
Cez reko, ki je bila nekdaj meja med Lacjem in Kampanio, «pelje lep železen most.
Osem milj naprej je S esa, majhno mestice verh
nekdanja „Suessa ji je tudi „Sinuessa" reklo, kjer je Plocia in Varia srečal, kakor včs
zaliga grica. Nekteri terdijo Auruncorum", ki se
9
de je
bil
Horáci Virgilja
9
vesel poje :
»Postera lux oritur multo gratissima, narnque
Plotius et Varius Sinuessrc, Virgiliusque Occuruntj anima), quales neque candidiores
Terra tulit5 neque queis me sit devinctior alter. O qui complexus , et gaudia quanta fueruntl«
Cesta ne pelje skozi mesto, temuč ne dalječ proč prek hriba, kjer je pošta Sent-Agate vsred zalih dobro obdelanih gričev. Ne dalječ od Sent-Agate proti Ka-pui, kamor je še skoraj 16 milj, so mi že goro kazali ki oginj biju va
9
Vez u vi; pa ko bi se nebilo močno
iz nje kadilo, bi je ne bil
ppHHHil
mogel od drugih verhov raz
ločiti.
Se nekoliko sim se po zalih gričih med lepo ob rašenimi hribi naprej peljal, kar se mi na enkrat K a
gle
puanski dol, silno rodovitna ravnina, ki je ni pre dati, pred ocrni razprostori. Serce mi je veselja poskakovalo, ko sim se v Kapuo derdral.
Ob tréh popoldne sim bil že tam. Tode Ka pue ki je bila, kakor Fior pravi „quondam inter tres ma ximas numerata", — Kapue, ki je Hanibalu toliko dopadla — pa mu tudi grozno veliko škodila, ker mu je
ki
y
hrabre vojake pokvarila in pomehkužila
9
Kapne
9
se je od Hanibala nadjala, de jo bo v poglavno mesto Italie povzdignil, — tište glasovite Kapue ni — razun
tište Kapue
9
nekoliko ostanjkov in žalostnih razvalin, pravim, ni je več. Odkar so jo bili Rimljani zavolj zveze s Hanibalarn strašno kaznili, in nje vladarje in
poglavarje in plemenitiši gospode nemilo pomorili
IO*
»I
9
in
druge mestnjane ko živino poprodali, se ni mogla več povzdigniti.
Današnja Ka pua je pol ure takraj une, med re-kama Voltaroam in Klaniam.
Mesto
ter dnj a
9
, ki šteje komaj 8000 duš, je silna vojna mende perva terdnjava neapolitanskiga kra-
*
Kamor je sedanji papež leta 1849 iz Rima bežal.
Vre d*

\
312
ljestva, z dvojnim ali trojnim ozidjem. Kjer je nekda- spravi. Nekteri so poskušali vse sorte droge reči
pe
nja slovita Kapua stala, je zdaj le vas, ki seji „Santa sek in gips, so mu krompirjevše poželi, pa vse ni nie Maria di Capua" pravi. Sèm sim mislil iz Napola na- pomagalo. Edino to pomaga, da se zgodaj iz zem-
zaj priti, vse bolj natanjko ogledat; zatoraj sim berz Ije spravi. (To je
gotovo ,
vendar o tem se mora
naprej bitel.
gledati, da je krompir bolj zgodnje sorte, da je te
Sest milj dalje se pride v A verso, ne lepo, pa daj že zrel, ker nezrelo séme ne more nikakor dobro biti
, ki šteje do 12.000 dus, v lepi, s za prihodnje leto. Vred.) Tudi je po mojih skušnjah
silno dolgo mesto
krasnim drevjem obrašeni ravnini. Tù se veliko zlah- dobro, da se njiva, ki je za krompir namenjena, v je-niga sadja prideluje, in terte so kakor nekdaj po Vir- seni preorje in praha naredi, spomladi pa en teden pred giljevim „Ulmis adjungere vites" po visoeih topolih in ali po sv. Jurji suhiga gnoja na njivo navozi in njiva berstih razpeljane.
Se sest milj,
komaj poldrugo uro
y
naprej je Ne a
spet preorje
Ljubljane• Pripravila za novo vstáno vite v ce
pel ali Nap o I a , kamor sim o poli sedmih zvečer přišel, sarskih politiških in sodniških gosposk se bojo sedaj za
__• .	«^r	«	« -a	m •	1	* ' -	1 * •	4	1	V,	/Ml. V •	m	•	i	.	...	_ -
Prej ko Napolo ogledam, Ti pa hocém daljnost od
cele.
Slisi se, da je od c. k. ministerstva tudi v Lju
Rima do Napole po številu pošt in laskih milj vkup	bljano te dni naukaz došel, da se ima komisija iz viš
sostaviti.	jih vradnikov vsakiga oddelka sostaviti, ktera ima pre-
Od Rima do Torre a mezza via (do stolpa sred	vdariti, v ktere kraje imajo po novi postavi okrajne
poti) je 1 pošta ali 7 milj, od Torrev a mezza via do	vradije (Bezirksâmter) priti, kje naj bo okrajni kom^
Albana 1 p. ali 7 m.
od Albana do Cintiane 3/4 p
ali
sar z a-se in sodnik za
9
se, v kterih pa oboje ob
m.
V
*
od Cintiane do Veletri 1 p. ali 7 m., od Vcletri lasti veni osébi zedinjene, koliko vradnikov se bo
do Cisterne 1 p
pouti tH
ali
m.

od Cisterne do Torre tre pri vsaki vradnii potřebovalo itd. Deželni poglavar se
. ali 10 m., od Torre tre ponti do Bocca ima prihodnjič Ie tam cesarski namestnik (Statthalter) di fiume 1 p. ali 6 m., od Bocca di fiume do Mese 1 p. imenovati, kjer je dežela tako velika, dabo imela
ali 6 m., od Mese do Ponte Maggiore 1 p. ali 7 m., kresije; majhna Krajnska dežela ne bo imela kresij, od Ponte Maggiore do Teraeine 1 p. ali 7 m., od Te- tedaj se bo c. k. deželni poglavar prihodnjič imenovat
, od Fondi do Itri 1 p. c. k. deželni predsednik (Landesprasident); nje-
1% ali 10 m.
racine do Fondi ali 6 m., od Itri do Mole di Gaeta 1 p. ali 6 m.
od
govi svetovavci deželni svetovavci (Landesrathe); Mole do Gariljana 1 p. aliv 6 m., od Gariljana do Sent- vse reči se bojo pri deželnim predsedništvu prihodnjič Agate 1 p. ali 6 m., od Sent-Agate do Sparanisi 1 p. spet v zboru posvetovale in sklepale. Deželna sod-
ali 8 m., od Sparanisi do Kapue 1 p
ali 8
m.
i
od
ni ja ostane nek pod tem imenam le v Ljubljani;
i v i	« V * •	i • »	t i #	t	•	a	— ^
Kapue do Averse 1 p. ali 6 in., od Averse do Na- deželna visji sodnija, ki je za Krajnsko in Ko
pole 1 p, ali 6 m., — skupej 19% pošt ali 130 milj. roško deželo dosihmal v Celo v eu bila, pride v Gr a
dec
Xovicar i z sloranshih hra Jer.
V	i
5 Siska 23. sept. B. Žitna kupčija pri nas se
, kjer bo nadsodnija treh dežel, Štajarske, Krajnske in Koroške, zedinjena. Koliko časa pa se bo potřebovalo, vse to v nov red djati, se ne vé , nar manj pol leta.
noče nič kaj prav oživiti ; kupci in tergovci še zmiraj 8 ceno nazaj deržé, zatega voljo še ni prodaje veliko.
Xoricar
mnogih hrajer.
Nove pšenice je dokaj
v magacinih ;
, Svitli cesar se bo 1. oktobra na pot na Hor va šk o lepo blago se poda); nazaj bo šel iz Varaždina čez Pol ča ne, Mar-
derži sploh po 4
8 krajc. do 4 fl» 12 kr. vagán,
burg
in Gradec okoli 26. oktobra.
Nova postava
& lab j i roba se prodaja po 4

pa tudi po 3 fl. 58 kr., za p rivilegij e je oklicana.
C. k. ministerstvu vu
in tudi po 3
56 kr. Za novi amerikanski mlin, nanjih oprav je priporočeno skerbeti, da se kmalo med
austriansko in papeževo vlado zveza (konkor-
ki so ga v Karlovcu napravili in ki zna za celo Hor
vaško deželo važna naprava biti, je nakupljenih okoli dat) sklene. 2000 vaganov pšenice. Kor uzo lepe stare in zdrave robe deržé tergovci nazaj in nič kaj jene ponujajo na pro- učeniki biti.
Po naukazu c. k. ministerstva nauka ne smejo v nobenim razredu spodnjiga gimnazia več kot 3
V cesarstvu je v vsím skupej 5 mi
druge sorte se dobi vagan
po 2
45
j
2
40
y
lionov in 290.000 s hišnim davkam obloženih hiš.
45 kr.
9
s or šice ni nič, ovsa je Za rokodelce se pričakuje nova postava, po kteri je
daj,
pa tudi po 2
prav malo v magacinih, vagán po 1 fl. 50 kr., na drobno nek dovelj svobodno gibanje rokodelstev izgovorjeno, ven-tudi po 2 fl., — za proso ni kupca, pa blaga tudi ni- dar bo tudi cehna zveza obstala; pravíce rokodelstva
imajo le osebne (na peršono) biti, vdova smé roko-Voda je sedaj ravno prav velika, zato pa tudi pri- delstvo obderžati, ako delovodja vdinja ; za omiko roko-dejo ladje vsake sorte prav poredama in pripeljejo ve- delskih učencov in podmojstrov se bo skerbelo. — Ce-čidel pšenice; okoli 20.000 vaganov se je vsaki dan ravno bo deržavni zakonik v različnih jezicih je-pričakuje, tudi ogeršice 6000 vaganov, ki je za Lju- njal, se bojo vendar postave na Dunaji pri ministerstvu iz nemškiga v druge jezike prestavljale in natis-
mamo; ječmen lepe sorte je po 2 fl. in tudi čez.
bljansko oljarijo namenjena.
Dvé krajnski ladji Anžoka in Plevnika ste pred kovale za vse dežeie.
Več grajsanov si prizadeva
nekimi dnevi pervikrat v Banat se podale žita za
družbo osnovati za drenažo.
Ren je veliko povo
go s p
Baumgartnarja v Ljubljani kupit; na vsaki ladji dinj napravil.
Zdaj že tudi vladni časnik v Parizu go
A * •
je bilo 16 hlapcov. Ali bojo srečno opravili, se naprej vori od cesarstva Francoskiga. — Po narnovejsim tele-
hvale vredno je pa na vsako vižo ta grafnim naznanilu so v Marseill-u zasačili strašno,
tako imenovano peklensko mašino s 1500 pusami,
ne more re i i i■ mHHHpHp„
začetek, po kterim si bo domaće brodnarstvo marsiktero
«kušnjo
pridobilo, ko
pride na valove Donave. Iz serca
zakletvo so zasledili.
11. listopada se bo zbral
zelím, da bi ta perva skušnja se prav srečno opravila deržavni
zbor Angleški.
Umerliga vojvoda We 11 in
or »
in se po tem večkrat ponovila !
tona ne bojo popred pokopali, preden se derzavm zbor
lz Zuxemberka 23. sept. J. D. Spet se je letos	ne bo snidel, ki bo kraljico prosil, da naj se „pervi
pri nas očitno poterdilo, da nar boljši pripomoček zoper	mož" Angleškřga z nar veči slavo pokoplje. — Zmiraj
gnjilobo krompirja je, da se pervi teden po vel-	več se znaminj ojstre zime kaže; zvečer 17. t. m. se
kim Srnami izkopl je, in shlajeni in suhi v hram	je, v Šverinu prikazala svitla burjara (Nordlfchť).
Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.