Izbiijajo 1. in 15. vsscega meHees. Ceun jim jc » celû ieto 1 gid., zft pol leta 50 kr. — NaroŮDiao ju dopise Bprejenia J. Krajec v Novem mestu.
Kdor 2eli kako ozpanilo v „Dolenjske Novice" natisniti dati, plaća ^a dvoBtopno petit-vrsto B kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Dolenjske zídaulce iu hrami.
(Halje.)
Frvi pogoj umnega kletarstva je snaga. Kdor jta hoče v kletarstvu snago gojitK imeti mora dovolj čiste vode na razpolago. Čista voda potrebna je za iicpiriinje sodov, predno se napolnijo z moštom ali vinom, l^osebno velja to ob času presnenianja (pretakanja) vina, katero se mora v.=îako teto trikrat vršiti. V prvo o božiču, v drugo o veliki noči, iu v tretje o binkoštih. Pri vsakem presnetji se mora izprati sod, predno se ga z vinom napolni, s pomočjo ciste vode, krtače ali metlice in ŠeŠle toliko časa, dokler ne odteče h soda ravno tako Čista voda, kakoršne se je vanj vlilo. Cista voda je pa tudi potrebna za izpiranje izpraznenih sodov, kajli edino pravo se izpraznjeni sodje do zopetne napolnitve tako-le hranijo.
Sod izperi s pomočjo čiste vode, krtače ali metlice in še.ile tolikokrat zaporedoma, da izteče
iz njega, ravno tako čista voda, kakorino si vanj vlil. Potem piisti, da se sod v kakih 12 urah nekoliko osuši; vzemi vso na vampu zbrano vodo iz tijega, zažgi po velikosti soda večji ali iiianjSî košček ivepia v njem in sapri ter zabij ga prav liitro ter irdno.
Čista voda potrel)uje se ob času trgatve za izpiranje druge kletarske posode, stiskalnice itd. Koliko pa je zidanic po dolenjskih vinogradih, katere vode bli/,0 nimajo! V največjih slučajih je od zidanice do vode pol ure daleč a!i pa še več; in snagi, prv'eniu pogoju umnega kletarstva je le teško, do.stikrat kar nemogoče ustreči.
Zaradi poitianjkanja vode shratijevalo naj bi se torej vino k večeni le do prvega presnenianja v zidanicah, potem pa naj bi se prepeljalo na vsak način v klet na dom.
Fa se drugi vzroki so, ki govore proti shranjevanju vina v zidanicah, posebno v poletnem Času. Da vino vedno višjo stopinjo dobrote doseže, potrebno je. da leži v pro.^toru, ki ni v zimskem

In ni šel v Ameriko.
(ňnica iz kmetiskiiga življiiiijfi; spisal —è.)
(Koiieo (
Izpolnila se je Matokánovemu Martinu želja, dobil je novcev za pot. Bogati Vrbar prišel je sam k njemu in mu dejal: „Čul sem, da misliá v Ameriko in da si tako v mali nepriliki zaradi denarja za na pot Znam, da si siromak in zakaj ti ne bi pomogel, ker mi je možno. Evo ti dvesto goldinarjev, menim da ti bode zado.stovalo do tam, a vrni! mi bodeš, kedar bodes mogel. Ne mudi se i)rav nič in tudi ne potrebujem nikakovih obresti".
Poljubil bi Martin od veselja plemenito roko staremu Vrbarju. Ej, in to je oni Vrbar, « katerem toliko govore, kako je skop in oderuški in proti kateremu je tudi on sam včasih katero zinil ! Moj Bog, saj ga ni boljega Človeka od starega Vrbarja in potem se govori, da ni več dobrih ljudi na svetu!
Sedaj je bil brez skrbi Matokánov Martin in jel se je pripravljati na pot. Zaman ga je pro-
sila žena iJi otroci, napravil se je, kakor da ničesar ne Čuje in kakor da mu je srce od jekla. In ko je naposled napočil žalostni dan slovesa, poslovil se je .se dosti mirno od svojcev in znancev, dusi mu je srce krvavelo, ko so mu zaželeli zadnji: z Bogom, srečno pot in veselo vrnitev! Saj se ne bi po.^lavljal, da mu ni treba, da svoje čim bolje preskrbi, pa saj se Se vrne, bode pa vrnitev bolj vesela. Naprej, naprej v dalnjo Ameriko, tamkaj mu se smehlja sreča !
t)dšel je toraj. Bogme ničesar ugodnega to potovanje skozi tujo zemljo, v katerih nobenega ne poznaš, [liti umeš njih jezika. Matokánov Martin jedva, da si je znal za silo kruha kupiti. Sopotniki so ga čhdno gledali, ta ali oni ga je ogovoril, ali Martin je molčal — ni ga umel. Sedaj se je pač živo spomnil na svojo domačijo in na mile znane ljudi, s katerimi se je lahko do sita porazgovoril in iiašalil in bilo mu je hudo Mato-kèinovemu Martinu. Dom je le dom, mislil si je Martin in se vozil v hitrem železnem vozu dalje proti severu. Čim dalje je bil od domačega kraja tem otožnejši je bil, videl je v duhu žalostno ženo,
èasu premrzel, v poletnem ne pregorak. No, koliko zidanic pa je v ziniskem času tako mrzlih, da vino v njih skoro ali pa istinito zmrzne; v poletnem časti pa tako gorkih, da postane vino Čisto gorko. Pozimski mraz ne dopušča, da bi se vino popolnoma razvilo, poletna toplota ga pa kaj rada ugonobi in pokvari. V vročem poletnem času se vino še cei6 v dobri, hladni kleti kaj rado kazi. Kaj rado se skali, se celó vzdigne ali zakipi (zavre) Splnli je potrebno, da se vino v poletnem Času vedno tiadzoruje, tako nadzoruje kakor maleg'a otroka. No, to je pa v od doma jako oddaljeni zidanici skoro nemogoče. In tako se pripeti ne redkokrat, da se v zidanici, kaka napaka v vinu Še-le potem zapazi, ko se že ne dá več pomagati.
Neovržna istina je pa tudi to, da se v oddaljenih zidanicah več vina po nepotrebnem popije kakor pa, ako se ima vino doma. Prav posebno se pa to dogaia tam, kjer je zidanici še znažna, gorka soba prirejena. Res, nekaj pesniškega ima to v sebi, da gospodar zidanice svoje dobre prijatelje v vinograd, v dobro za-kurjetio .'iobico povabi, kjer potem božjo kapljico ž njimi srka in znabiti zraven se kako gnoj raz-brsicajočo žival obira, toda ~ gospodarsko to ni. Se menj gospodarsko bode pa to v bodočno.sti, ko bodemo zaradi trtue uši veliko menj vina, pa z veliko večjimi troski pridelovali, kakor ga dandanes pridelujemo, iti ko bode vino jako visoko ceno imelo.
Zatorej vinogradniki, sledečega pravila se držite : V zidanicaii napravljajte vino, hranite ga
pa ondi le do prvega sanenca, potem pa na dom ž njim v dobro kiet, ki ga bode tudi tatvine najbolje ubratiila.
Kaj Je uovega po avstrijskem cesarstvu?
Celjski Nemci so pri obisku našega cesarja o priliki velikih voja.skili vaj zopet pokazali, kako „liberalni" so; kajti so Slovence na vse kriplje odrivali, češ, da bi naš presv. cesar ne zvedel, da tu stanujejo verno-udani Slovetici, Deloma se jim je njih postopanje ponesrečilo. Cesar je čul vendar slovensko petje. — Pri orožnih vajah je bil zeló zadovoljen z našim domačim polkom St. 17.
Mnogo nejevolje je napravila velika slavnost v Zagrebu našim nemškim časopisom. Vsi v enomer tulijo, da se trojedino kraljestvo ne bode nikdar spojilo, ker imajo oni, Nemci, pravico do naših dežela. .\li ni to zlobnostï O sijajni zagrebški slavnosti govorimo na drugem prostoru našega lista.
Zadnjič smo uže poročali, da obišče naš cesar mesto IVago in si ogleda tudi razstavo; obiskal bode pri tej priliki tudi nekaj severo-českiii mest kakor n. pr. Ueichenberg, kjer se obe narodnosti pripravljata na dostojen sprejem. Tu gibaitje Cehov v Reichetibergu preseda našim Nemcem, ki jih zaradi tega srajiiotno napadajo. Ali kaj hočemo Naši nemški časopisvi se nam zde taki kakor v basni žaba, ki je hotela postati
plakajoČe otroČiČke in niČ veČ ga ni Amerika tako veselila.
Kvo morja! Zazeblo je Martina v srcu, ko je zagledal množino vode brez početka in zvrSetka, katera se je razprostirala pred njegovimi očmi in izginjevala v nepregledni daljavi. Tam za morjem leži njegova deveta dežela — Amerika, Po ti vodi bode se on vozil, kdo vè se kdaj prepelje na drugo stran, kdo ve, če se kedaj povrne V Nič kaj rad ni sedel Martin na ogromno ladijo, Koliko tovarišev je imel, vsi so hoteli tja kakor on, vse 80 vlekli tja isti nameni kakor njega, vsem je bila Amerika obljubljena dežela, v kateri teČe po rekah srebro, a po drevesih rasto cekini. Pa vendar komu se izvrše njegove nade in želje?
Sprva je Martinu Še precej godilo na ladiji. Morje in morsko življenje bilo mu je novo in imel je kaj pregledavati. Nu, ne dolgo. Počelo se mu je vrteti v glavi, slabo mu je prihajalo, čutil je da je bolan — zgrabila ga je nadležna morska bolezen. Segel je kar tamkaj ob visoki jarboli, a bilo mu je slabo, slabo. Nihče se ni brigal za njega, nikomur se ni smilil. Doma bi bilo pač
drugače, kako bi mu stregla skrbna žena, postregla mu z najboljšim kar premore njiju siromašna hiSa in sosedje bi ga obiskovali. A tu je ležal bolan in osamel.
Skoraj pridružilo se je jednemu zhi Se drugo — morski vihar. Do sedaj mirno morje počelo se je vzdipvati, hud veter je pihal, nebo se je naoblačilo in na nagubaniii in resnih obrazih mornarjev bral je Martin, da se približuje velika nevarnost. In res, morje postajalo je vedno bolj nemirno, veliki valovi butali so vsaki čas ob ladijo in jo premetavali sem ter tje po široki morski površini. To je bil strah! Pretresli so ga oni plaSni bledi obrazi popotnikov, prestrašilo ga je ono divje, nemirno morje. Pal je Martin na kolena, sklenil roke in molil, pobožno molil, Stokrat se je kesal, ker je zapustil mili domači kraj, in da mu je možno, vrnil bi se precej nazaj k ljubljeni ženi in milim otročiéem. Ali da, kako da se vrne? Sanjal je on o sreči, o bolji lepSi prihodnosti, a sedaj — sedaj ga čaka grob, mokri grob vsredi širokega morja, za katerega ne bode nikdo znal, na katerega mu ne bode nikdo cve-
enaka volu ter se napenjala in napenjala, dokler je !ii doletela kazen, da ae je razpoiila. Isto tako se napenjajo naši rečiiioma judovsko-nemški listi.
Velikih vojaških vaj na Čsškem sta se udeležila pole^ našega cesarja tudi nemški cesar in kralj saksonski. Oha sta se jako pohvalno izrazila o itaHťj vojni.
Na Ogrskem tudi vedno zabavljajo ita Slovane, posebno na Hrvate. Komaj se je poleg-el hrup rad „živio-"klicev lirvatskih vojakov na Reki, iiiie so ^a^■tIali drugo vpitje na polkovnika Jelaeiëevega polka, ker je v družbi častnikov poloiil s prelepimi patrijotifnimi besedami venec na içrob pokojnemu banu Jelacicu, kateri je z 80.(j<>0 Hrvati prišel avstrijski armadi na pomoc leta 1848. Spomin na takega ino/.a je našim Madjarom seveda zopern 'i
Kaj je novega po širokem svetu?
Nekateri novinarji liocejo iiže zopet vedeti, da je zdravje našega sv. OÔeta v nevarnosti. Mi seveda upamo, da se motijo ti ljudje in tla nam ljubi Vsegamogocui Bog oiiraiii ie mnogo iet našega svetega očeta Leona Xlll.
Xa Ruskem pokazuje se vsled rastoie bede uže legar, da-si dela vlada na vse kriplje, da prepreči iakoto. Prepovedala je izvoz žita v druge države, dovolila vcc milijonov za nakup žiia in razdelitev med potrebno prebivalfitvo, sedaj bode pa še najela posojilo, da bode pripravljena po-mofi ljudem ter jih rešiti gladu.
Rumunska kraljica je uže nekaj tednov nevarno bolna v Benetkah, in boje se najhujega.
V Parizu umrl je te dni poprejšnji predsednik francoske republike, Grévy.
Velik vtis na evropske politike in diplomate je naredila hitra sprememba v turSkem ministerstvu. Nekateri hočejo vedeti, da bode novo ministerstvo prijaznejše Kusiji in Franciji, mej tem ko je odstopivëe ministerstvo odločno stalo na strani Nemčije in Angležev. Zeló peče tudi neprijatelje Rusije, da je Turčija dovolila več ruskim parnikom prepluti morske ožine, takozvane Par-dauele.
Vojna v Čile je pri kraji, ker so ustaši vladno vojno do dobra naklestili. Predsednik te države, ki je prav za prav zakrivil dolgo mesčansko vojsko s samovoljnim in nepravičnim postopanjem, je vendar srečno ubeža) ntzljuČeniin ustašem.
Piše se nam:
Iz Stopič. ~ Navada je dandanes med Ijušlstvom, da vsako novico, ki se tn aH tam dogodi, takoj strobi med svet namreč, naj Se drugi vedOj kaj se je tu zgodilo. A to paČ ni Se pov-Bodi. Pri nas je Ijnistvo toliko skromno, da vam še o imenitnostih ne poroča. Zato raj ne zamerite, če pridem nekoliko pozno, ter Tam povem o redki slavnosti, ki ae je vrália pri nas 12, jnlija t. 1. Ker amo dobili par dni prej po slavnem slikarju Fů h rich-a prav dobro posnet kri že v pot, bilo je določeno, da se v nedeljo 12. jnlija slednji blagoslovi.
tlic sadil, „t) moj Bog prizanesi ubogemu grešniku!" — šepetal je Martiii v pobožni molitvi.
Vendar zaman ! I.adija je skakala kakor lehko peresce po velikanskih valovih, vrvi so pokale, mornarji so obupovali in pričakovali gotove smrti. Valovi hoteli so zagrebsti ladijo in metali vodo na brod. „Oj Amerika, Amerika!'' -- šepetal je smrtno bledi Martin in stegoval proti nebu svoje roke. Znal je, da smrti ne uteČe.
hi kakor da se je (udi nebo urotilo proti ubogiiu popotnikom. Gosti bliski švigali so po temnem nebu in votlo grmenje tekmovalo je z bobnenjem divjih valov in sè šumenjem mogočnega vetra. Vsi so bili pripravljeni na smrt.
„Toda Bog, kaj je lo?" — švignil je po nebu žareči blisk in udaril v ladijo. Zamolklo bobnejije začulo se je precej za bliskom, ladija katero je strela nemilo raztrgala, počela se je potapljati in ... . Matokîinov Martin se je prebudi poet košato tepko pred svojo siromašno hišico. Zmel si je zaspane oči, pogledal na potemnelo, naoblačeno nebo, iz katerega so se počele sipati prve debele deževne kaplje, a na pragu lyegove
iiifSe pokazala se je njegova dobra žena in mu dejala:
„Bog nas obvaruj bliska in hudega vremena. TreSčilo je nekam blizo, da le nebi bilo kaj huj-Sega. Brani nas liog in sv. Florijan".
Gledal jo je Martin.
Motel je nekaj naklapati o morju iji o morskem viharju, vendar hladne deževne kaplje, katere 80 se vsule, kakor voda iz kablja, so mu skoraj vrnile poprejšno pamet, domislil se je, da je bilo vse njegovo potovanje sanja, ali huda sanja.
Bil je pa le hvaležen Bogu za one sanje, katerih ni sicer nikomur pripovedoval, katere so ga pa vendar le opametile.
„Ti stara, veš kaj, v Ameriko pa vendar le ne grem!" — rekel je še onega večera svoji ženi.
„Ali res?" poprasala ga je veselo žena. „Sam Bog ti je pamet razsvetlil. Bala sem se že zares za te!"
„Da, mislil sem, sedaj pa" — mrmral je Martin in sedel vesel in zadovo jen k borni večerji.
Ob 9. uri začel se je premikati sprevod med	Iz Toplic pri Novem Mesta. — Nuée toli-lepo ubrtoim klenkanjem od župnije t cerkev,	kanj dobre toplice bile so letos sUbo obiskane. Vsako podobo nesU sta po dra praznično oblečena	Vzrok temu je nekoliko, ker so odstranjene od mladeniča in pri slednji sliki ite svetili po dre	najvažnejšega železničnega prometa, nekoliko pa dekleti. Lep in spodbndljiv prizor! Ć. g. o.	je istina, da na^i zdravniki vse premalo bolnikom Viljem V i udi š ar iz Rudolfovega je postaje v	priporočajo naáe toplice, ter jim rajši druge, dražje cerkvi blagoslavljal in potem tuđi o pomenu in	in oddaljene nasvetavajo, Kes je, in ne smemo porabi sv. križevega pota prav pouSljivo pripo-	zamolčati, da v naših toplicah ni onega komiorta, vedoval. Pri slovesni sv. maši je pomagal asisti-	katerega najdemo po drugih, zato pa tudi živ-rati č. g o. Otokar Aleš. — Ker je bil dan	ljenje ni tako drago. Za nekoliko premožnejSe krasen, zbralo se je nebrojno Število ljudstva od	ustreza se povse v gradu, drugim manj imovitim blizo in daleč. Gotovo bo vsim ta dan v trajnem	pa je na razpolaganje obilo goatilnic, v katerih spominu ostal.	se živi kakor kdo boče iu nikakor ne drago. Krog Naj Se omenim, da ao slike, katere je iz-	in krog toplic nahajajo ae lepi gozdovi, ki podělal naš rojak g. M. Koželj iz Kamnika, vsa-	nujajo bolnim ljudem senco in dobrega zraka; kemu dopadle. Oglej ai podobo, katero hočeš, v	sveža pitna voda ae tudi dobi. V prihodnje bo-vsaki viáiĚ umetnika, Zato je paČ imenovani go-	demo pa z dobro vodo Se boljSe preskrbljeni, kajti spod kot slikar že davno na poiebno dobrem	napravlja ae vodovod, ki bode drugo leto, če glasu, res vsakemu priporočila vreden. —	Bog d;l, dogotovljen.
„ , .. ^ " u Ï Ti i -	Več stanovanj je na razpolaganje vsako leto
Na -»^«J' POJtaj. bereš : .Dar furmanov v	^^ ^^ ^ ^^^^
Ameriki bivajočih leta 1891 ^ - Bodimo h v a-	^^ ^^ ^ ^^^^^ ^^^ ^^^ [
ležni našim rojakom onkraj širokega morja ki so	^^^^ g ^uliraj L
pripomogli k temu, da je naša cerkev dobila lep	, ■ g ...U . Z ti À bodo
kras, kateri naj bi spodbujal vernike k pobožnosti,	^^^^o^dofro fzpLTe^ Ibit
Pač moramo faram hvaležni biti, da imamo	Dolenjci željno pričakovano železnico. Edino od
toliko tradoljubnega in delavnega g. župnika, ker	železnice pričakujemo, da povzdigne naše toplice
le njemu gre vsa čast in hvala, da se je napra-	in đ^ nam bodo potem ne le naši rojaki privo-
Til uov križev pot; zatoraj ga Bog ohrani še	gjui baj zaslužka temveč tudi drugi ljudje,
mnogo let!	Omenjati mi je še, da je pri nas tudi toča
Naj vam še našo nesrečo potožim, da ae je	škodo napravila, kajti nam je uničila ajdo. Zelo
6. t. m. popoludne pri nas nenadoma toča vsula,	so kmetje zadeti po toČi na Gorenjem in Spod-
zaSetkoma drobna potem debela, kakor orehi. Naj-	njem Polji, v Bumanji Vaai, Vavti Vasi in dru-
več škode je napravila v vinogradih in na polji,	gib bližnjih vaseh. Po nekaterih krajih je ajda
kjer je ajda. Ubogi kmet !	tako po toči pobita, kakor bi bil kako čedo vanjo
■ —- ----— ■ =——— ^— ■-	zapodil.
In o(i tedaj ni sanjal Matobliiov Martin iili;	K sklepu pa vam dragi rojaki kličem, dasi
več o Ameriki. Delu! je z dvojno marljivostjo in	vam najbolie zdravje želim, da prinesete, kadar
veseljem, otroci so mu pa tudi že malo poma-	yaa obišče bolezen, svoje novce svojim toliko po-
gali ill kaj vem kako je priSlo, da je svojo siro-	trebnim rojakom, ne pa tujcem; uverjeni pabodete
mašno hi.šico nekaj jjrenaredil in popravil, da	gotovo o dobrih vspehih naSih gorkih toplic!
muka v njegovem lilevu dvoje glav veÈ živine,	Iz Krškega. — Dolgo že Dolenjske Novice
in da si je prikupil k svojemu posestvu še jedno	iz našega kraja nič novega ne prinesó, Toraj
njivico, líožji lilagoslov, kaj liočete?	poročam le kratko in le to, kar bi utegnilo za-
Tisto pa tisto, če spomni kdo kaj o Ameriki,	nimati naše rojake na tujem. Veliko vojaško vajo
takrat se pa Matokánov Martin prav veselo na-	smo videli tu na Krškem polji, prava vojska je
smeje in pravi: ^ ^	to bila, ali to je naglo minuli, in le zanimalo,
„Amerika? Pojdite no rakom zvizgat vi in	kdor vojaške stvari razume. — Bolj zanimivo
vaša Amerika. Amerika morda res komu pomaga,	utegne biti, da imamo farno cerkev krasno sli-
vsakemu pa ne; in če kršaneki človek tukaj pri	kano, in da je cerkev dobila dragocena barvana
nas marljivo dela m pobožno Živi, paČ ne potrebuje	okna, kakor jih je videti le po večjih cerkvah
Amerike, kaj bi tisto? Saj je tudi pri nas obilo	Pokopališče pa smemo novo imenovati, če tudi je na
dela, le recite, da ni ! in iemu bi toraj v Ame-	starem mestu. — Cerkvica je čiato nova krasno
riko po delo hodili, ko vendar ne vemo če se	izdeUna, in tako postavljena, da se pri' uhodni
še kedaj vrnemo. Kj, ej, Amerika je daleč, dom	ulici ravno v cerkev vidi, in kaj dobri utis stori,
je pa le dom!" .t ti. . .	Grobna kapelica (mauzolej) gospoda Hočevarja
In prav govori Matokanov Martin. Morda ne?	je krasno umetuiško delo, kakorSno se res le
redko kje vidi. Zid ves prenortjen in pota po pokopališči take, ktkoráse âe le po lepih rrtih nahajajo. Skoraj od več je povedati, da je vse to blažja roka gospe Hoáevarjere storila, ki je mnogo tisočakov v to darovala in si zopet dolgotrajen spomin napravila Nas domaČe, se vé, jako QŽali, da so gomile naših pokojnih iz vsega reda prišle, ali bolj prav, čisto zgiaile, da pro-storčeka ne najdemo, kjer počivajo, vendar kaj čemo; za toliko olepšavo, kakor se je napravila, moramo že mirno potrpeti.
Iz Clevelanda v Severni Ameriki. Pragi bralec, ako si bil ti uže par let po svetu in prideš zopet v svojo rojstno domovino, marsikateri te bo vprašal, kod si hodil iti kaj si novega videl. Zatorej tudi jaz nekoliko povem o Ameriki,
Uže večkrat bral sem v „Dol. Novicah" o Ribničanu in njegovi „fiiihi robi" in da Ribničan, ako le nekoliko nemški zna, noče več slovenski govoriti iz gole baharije. Toda to ni pravi in resnični vzrok, Jaz sem bil mlad, ko sem prišel v Ameriko in kakor hitro sem se privadil nekoliko angleškemu In nemŠkema jeziku, nisem hotel več slovenski govoriti, a zarad tega, da sem se ga bolj učil. Tako dela tudi modri RibuiČati. Dragi stariši slovenskih otrok, prosim vas, ozrite se nekoliko na stari pregovor, ki pravi : , Jabolka, hruške in druge cepé — cepi v mladosti za stare zobé, „Zatorej naj bi se tudi naSi mladini rcepilo nekoliko nemSkega jezika*^ v glavo, ter s tem jej kupite velik zaklad. Pa bode rekel ta alt oni: ^C^mu bode mojemu sinu nemški jezik? Jaz mu bodem pustil domačijo bogato; on se bode lahko živil v domaČem kraji". Ali pripeti ae, da ma pobere božja roka bogastvo in premoženje, da si mora iti iekat ubog siromak kruha po širokem svetu.
Ali kam se boš podal ubogi „kranjitki Janez" s tvojim sloreoskioi jezikom ki ga ljudje ue umejo? Tukaj živi najisvrstuejši rokodelec, ali on ne zaa nemški, ne angleški — le slovenski; nikdo ga ne mara v Ameriki.
Leta 1891, 27. marca, bil sem v Clevelanda na železnični postaji. Ker sem znal slovenski, nemSki, angleški in Češki, imel sem dosti posla; kar na enkrat zatuli „lukamatija", privleče vozove, iz vozov pa stopi kakih 30 Slo vencev, katerim še ni bila zuaoa obljubljena dežela. Tu poprašujejo po raznih reČ' h, ali brez vsega uspeha, nikdo jih ne razume; augleški otroci ae pa norca delajo in kriče ua nje; Poljak, Poljak! Jaz to viderši pristopim bližje in prašam po angleški: „Wo Žju files kom from?" odkod pridete? kar ae jeden odreže: Jaz sem iz Av-
*) Ňa vsak iiftćin je dobro, ako Ělovok še kitk ilriigi tuji jesUc poleg svojega materinega ani, n m nuben nai'in ko ne amé smmovati svojega naroila. njegovega blagoglaseiegs* jiizLka ÏU vere; materiu jezik naj vsakdo yu)ii iifid vee.	Uredn.
strije cesarja Frana Jožefa; na KraDjskem je moj dom, ki ga videl več ne bom.
Drug mož stopi blizu meoe, mož krepak z velikimi brkami pod nosom, jaz ga poprašujem v nemškem in angleškem jeziku; on mi pa n« vse odgovarja: „Ja, ja, gut, lancmaa", in Še le ko zfé, da sem tudi jaz Slovenec, vsklikue od veselja: „Hvala Bogu, da zagledam Še Slovenca!*' izvleče petdesetak jn mi reče; „Peljite me do mojega soseda, jaz vam dam celt petdesetak. Ob, nebeški Bog, jaz sem mislil, da sem pameten ali proti tem ljudem sem blazen, ker oe znam go* voriti kakor oni. To jc Čudno, tukaj zua vsak otrok nemški ali angleški; pri nas pa šestari ljudje ne znajo. Zdaj rad verjamem, kaj da je vreden taji jezik. Ako pride kdo v Ameriko, ne da bi govoril nemški ali angleški, ta je kakor duša brez milosti Bjžje". Glejte, dragi bralci, uže večkrat sem prosil v kaki fabriki dela za svojeg» znanca ali prijatelja, ali odgovor je bil: Kaj bodem s presneto Čežauo, ki ne zna govoriti!
Izmed vas, ki bodete brali moj dopÎB, podti se bo morebiti marsikdo v Ameriko, v obljubljeno deželo ; gotovo pa se bode vsakdo prepričal, koliko je vredno, ako zna, Človek več jezikov in kako hudo in dolg Čas je, ako ne zna človek povedati na tujem svetu, Česa potrebuje. F. A.
Domaće vesti.
(Duhovske premembe.) V Sotesko pride za Župnika zopet veleč. g. Plevanč. S tem imenovanjem je ustreženo toplej želji tamošnjih i'dranov. — Veleč. g. Avgnat Turk, župnik ua Jančah pri Litiji, pride na Koroško Belo na Gorenjskem.
(Na novomeško gimnazijo) je nameščen g. prof, Gembrečič iz Gorice mesto g, prof. Skopala.
(Odlikovanje.) Gosp. Anton Zadnit, C. kr. nadzornik Žetiske kaznilnice v Begunjah, ki je v krškem in radeŠkem okraja iz časa njegovega službovanja dobro zuan, odlikovan je po presvitlem cesarju s Častnim pridevkom c. kr. kazailuičnega oskrbn ka; pred nekaj k-ti odlikovan pa je bil s zlatim križcem s kroao za zasluge.
t (Umrla) je 3. t. m. gospa Kline na Polji. Bita je obče spoštovana in priljubljena, kar je kaztl lepi sprevod. — V Višnji Gori pa je umrl dné 8. t, m. baron Taufferer, grajŠčak ia državni poslanec, ž njim je izmrla rodovina baronov Tautfererjev, ki je imela nad 200 let grad Višnjagora v lasti. Star je bil še le 46 let. — Dcé 4. sept, umrla je gospft Ana Eodon, pose stnica v Srebničah.
(Izvanredni koncert) priredi „Dolenjsko pevsko društro" 26. t. m., za kojega vstopoios
je namenjena za Prežiruov spomenik. — Program 36 bode obi»TÍl po posebnih povabilih in po doeiř-Eikíii. — K obilni udeležbi vabi	Odbor,
(Šole) Be priíno*I8. t. m. y Novem Mestu in sicer kakor obièajno s slovesQo aínžbo božjo.
(Naà deželni poslanec) g. Viljem Pfei-íer je obiskal vse po toii prizadete kraje in se osebno prepričal o škodi, kajti hoče posredovati po slav. C. kr. okrajnem glavarstvu, da se odpiše davek po toi^ prizadetim občinam.
(Dopolnilna volitev) v naá deželni zbor TTŠiia se je dne 10. septembra v Radovljici na Gorenjskem, ter je bil izvoljen z 48. glasovi g. župnik Janez Mesar.
(Toča) je pobila v nedeljo 6. t. m, in jinogo škode napravila po Stopiški tari; tudi iz litijske okolice prihajajo žalostne novice o hudi todi. —
(Požar) T Trebnjem je uničil dné 31, avg. gospodarska poslopja g. Znpančičn in deloma g. Rozmann, Nastal je požar vsled strele,
(Slovenci v Zagreba.) Zadnjič smo uže oaacamli, da obiščejo Zsgreb ter si ob jednem lífiťdajo razstavo Slovenci, Prišlo je tja dué 6, septembra n&šjh rojakov nad 1200, ter so bili iiavdušeno sprejeti. Iz oken metale ao goepč in gospice med svoje goste vence, šopke in slaščice MTite T papir. — V sprevoda je bilo 46 zastav m nad 600 pevcév ter blizo 300 Sokolov. Razne «aelice 80 se vršile te dni, a mi jih ne moremo podrobno popisati ▼ liaèem listu. Le toliko lahko rečemo, da vsakdo, ki je bil pričujoč pri teh aiavnostib je rekel, da kaj jednacega Še ni videl. — V saboto 13, t. m. bila je velika konjska 4irka; dné 14., 15. in 16. pa velika slavnost gasilnih društev; tako, da letos ni druzega, nego iiaynoat za siavnostjo, na severu v Pragi, na jugu T Zagrebu. Obe rastavi sta jako znameniti io kažeta lep napredek naših slovanskih bratov.
(Iz Fužin) izvažajo uprav te dni razno âlago in srečaš jih lahko na cesti v Videin vsaki dan mnogo. To zadnje večje podjetje na Doleaj-ikem bode v kratkem Času ustavljeno. Veliko Hi ngiba kaj bode potem iz tovarne, a gotovega ■«i še oiČ,
(V bolnišnici usmiljenih bratov) v št. Vidu na Koroškem bilo je lansko leto 1168 šolnikov; ozdravilo jih je 865; poboljšalo vsaj At je zdravje 163 bolnikom; neozdravljivih bilo js 27, cmrlo jih je 59. Po veroizpovedanju bilo j« 1134 katoličanov, 24 protestantov, 9 nezje-, diojenih Grkov, in jeden zjedinjen Grk. — Med bolniki bilo je tudi 86 Kranjcev brezplačno oskrbljenih; priporočamo torej ta zavod obilni podpori.
Razne vesti.
*	(V Bistrici na Srbskem) je toÈ» padala, nekateri kmetje ho pa t gostilni sedeli in avotnlke kleli. Krčmar pa «name pnško in reće, da bo Boga ustrelil. Ko pa atopi na prag in pomeri v nebo, 2»-svigne blisk m strela ga pri tej priëi ubije.
*	(Na Ruskem) 90 imeli v mnogih krajih slabo lettuo, da še Jesti ne bo kaj. Kaska vlada je prepovedala izvoB rži in ržene moke. Vsled tega bo t^en» rži nemara pri nas nekoliko poskočila.
(Šampanjca) izvozilo se je leta 1890/91 25,776.294 steklenic in sicer po Francoskem štiri milijone 77 083, v inozemstvo pa lil,699.111 steklenic.
*	(lï Ogrske) se poroča, da je pèenioa stabla, ko T prejšnjih letih; vina in sadja bo malo; nasprotno pa je v Ameriki pšenica dobro obrodila in se žo voai v livropo.
V mesecu svgtistu v Novo Mesto vraiujoča se plsmt:
Simick Joli., Michigac (rec.) — Staniscba Jos,. Daiiasville N. Ani. — Franz Keruc, St. Križ pri Kostanjevici. — Job. Mocbar, Graz. — Fran Beskopiz, Gra«. -- Sfetan Brerovic, Sallcch. — Jos, Pnrebor, Bi'okiin (I'ec.J — Anaa Štrukelj, St. Lorenzen Dran-íeld. — Zarttilj Jerai, Amerika. — Mokronovič, 1'eirova.
—	Quisûppe Gûlmo, Etc. L'ng. ~ Jak. Pipan, Laibach.
—	Gregorić, Naâiè, — Kiisnel Avgnst, Vinica. — Yik, Arkas, y istriea. — Primns Stergar, Nord America. — Gazvoda Cecilija, Zegnb. — vSchmeidck Franc. Nord America — Lindisch, lîndolfovo. — Lopatiě Janez, Mnukeudorí. — Agnea Medio, N, York. — Jos. Penoa, Mattingbofon. — Valenta, L&ibacb, — Fani Mikec, Finme. — Mart. Turk, Cristca liotty.
tistnica ursdniitva.
„Foíi roíov^eiii" girJbti ii/rn, Fo tffjn krave hf.iljiijo'-. Tako se Krifeiija \'!iSft ..Pnslniio". kiitero je iKvi'srno m ren)iii'iio, ter lii .se Ijrftlui „Dul. Nov," kaj -imgati iiiiiíli: ker pa Vie rn „Qiffptniin oiřetora" i""ttikate, ne iiitirciuo vKjirejcri tftga v t,iki obliki tpjr Vam luijasjiim'), «eaai-, kaktn- je Tîdi't.i. ne veste. „Mwttii	SI) Tniii leius ((rupoveitiili, iiriinVn proftanjanje
íiviiiť) jill inwnt. toila na.ši mirni prebivalci ho se ti;nni ustavili 1er ri'knrs (ib.'iui izTOiíili s pndpi.ii knj o'IUinili iiií>ž, — Ka,i Uodo íeiinj imši (lopiiai.ljivi „luestni oíetje'''siorili, ňd no véiiio.
Loterijske sreiiks.
Trst 5. septembra 46 U 82 14 85 Gradec 12. „	13 47 60 84
JBriitom v pomoći
Ker je nas Slovencev v Clevelandn na 1200, Hrvatov ne vpostevajoć, darovali smo vsak po svojej moči za napravo slovenske cerkve tnkaj, a zbrana svota je za daleko preueznatna. iieveda, ko bi bili vei dobromisleči, bi bilo lahko, a pri tolike) mlačnosti, ki je œogoùa le vsled globoke moralne propalosti in vsled pomanjkanja trajno vzpodbude v Oflrkvi, navedena naloga presega ćloveako moč. Nizko in materijalno mišljerijo večine tnkajiujib rojakov si laliko razlagate, Če se ozirate na slučaj, da se abogi trpin trudi kakor „brez vse nade" ílovek v tovarnah, ua-polajenih z dimom in neznoano vročino, kakor Človek, ki uživa radost le takrat „na zemlji", kadar so piva nasrka, da ne ve ali je noč ali dan.
Koliko jih }e že t bedi. a kar jo najhnjc brezbožno poginilo ! Obrnemo se torej do blagih tokrvuikov, naj pristopijo vsied sorodnoMti že uam v pomoč. — Mili ZveiiĆar, vaaj ne bodes pripustil, trdno zaapama, ta bi la glas „vpijočih" brez uspešno odmeval od Ćlovosfcih Hi-c, da bi ti ne poskrbel posredno za čast svoje Matere, koji na slavo bodi posvećena, Í6 je tvoja volja, naâa bodoča cerkev. Z npanjem, kdor prosi se mu bode dalo, proximo, oai blagovoli ii3milj(>m »amarij&D poslati denar, katerega ZB jedcQ' krat morda ae more boljâe in plemeniteje uporabiti, najceneje po postni uakaznici na sledeči naslov:
Vitus Hribar, 354 Lake St,
CLEVELAND, OniO, AMERIKA.
Za Izkazano dobrohotnost plati Harljn,
Poslano.
Po črnomaljski posti poslal sem dué 21. marca T „Anglo avstrijsko banko" na Danaj nekaj auieri-kanskib dolarjev v zameno za nase denarje.
Na večkratno vprašanje nisem dobil zmenjauib denarjev, io ko pri Danki poprašam za deuar, od pišejo, da deaar pošljejo mojim dedičem, ker jaz sem mrtev, kakor je bilo ua pošiljatvi, ki je bila name odposlana, na črnomaljski pošti zapisano. Mojim rojakom tedaj tem potom uaznaojam, da sem bvaia Bogn živ in zdrav, — Pošt» v Ćraomljn mi je tudi trosko poravnala m obile dokaze, katere sem pu~ treboval, da sem bankti prepriča!, da sem res živ.
Rožanec, dné 7. septembra.
Jurij Grehek,
Zahvala
11891
Mestni mlin
Stanovanje
[188-1]
za mnoge dokaze srčnega aoôutja ob dolgotrajni bolezni in smrti naše ljubljene bOere, oziroma sestre, gospodičine
Marije Požek,
za mnoge krasne vence in za mnogobrojno udeležbo pri sprevodu k večnemn počitku, i» rekamo najtoplejšo zahvalo vsim gospodom in gospem.
Metlika, dné 3. septembra 1891 Žalu)o6l stariši, brati in sestre
Jaz podpisani Janez Vintar iz Gorenje Straže prekličem s tem vse one žaljive besede, katere sem y Bojanji Vasi dnè 29. junija 1891 Fraccetn Viu-tarja iz Hrosevca nasproti govoril, kot neresnične.
(181)	Janez Vintir.
v hiši štev. 157, obstoječ iz dveh sob, kleti, drvarnice in velikega vrta, se od 1. oktobra odda.
Pri grajsčini «Stari Ribnik" dal se bode dné 4, oktobra t. t.
mlin na pet teča ev in stopan:i!,
J	'
t stanovanjem in drugim potrebnim gospodarskim poslopjem ( vse novo sezidano) kakor tudi prevoz í dobrim prometom na reki Kolpi ua glavni uesti Črnomelj-Kariovec, na lice mesta v Sračkn zraven Metlike v uajem na šest ali tndi več let K mlinu pripada do 14 katastralnih oralov dobre oranice ta stelnik za štrajo. Zakupnik mora biti nČen iu trezen mlinar, poštenega vedenja in dobro ako je oženjen. ŽeleČi naj se oglasijo omenjenega dné v SraČkn ob 2. ari popoldnó. — Ravno tista graščina ima naprodaj tri plemenske bike, sive mnricodolske paame 1V^ do Ž % leta stare. Natančneje se poizvé pri oskrbtliStvu grada Ribnika.	(i3S)
Dve nove postelje,
iz orehovega iesa v renaisauskem sioga, tamntv ts prav bogato izdelane sc prodajojo ; vidijo se iu cen» sc izve v hiši it. 213 V Novem Mestu. (184)
Krasna velika krava s te-
Ift-fikni	je na prodaj v kmetijski iolt
ItJljUUI Vli/U na Grmu.	obb>
Vodstvo kmetijske iole ni Grmu sprejme » 1. oktobrom
vrtnarskega nienca
v pouk. Učiti se ima tri leta, za to dobi hrano ia stanovanje. Biti mora lepega vedenja, krepke narave, slovenščine zmožen v govorn in pisavi in ne čez 16 let star.	(186)
[187-1]
Zdrav močan deček,
v Novem Mesto se dá takoj v najem. Pogoji ae izvedó pri mastnem županstvu.	[iso]
14 do 16 let star, sprejme se za učenca, ako ima veselje do kovaškega rokodelstva, takoj pri
Antonu TomilČU, kovaču v Verda pri Vrhniki.
Ht, 16,607.
Hazglas.
Iz državnih trtoic ua Nižje Avutrijekem, Stajar-»kenj, EraDjtikem ia Frinioreketu se bodo, dokler bode ^logn zadostevala, na pomlad leta	obćinaiu,
dtsžbam in viuorejcem rczniki ameHškib trt îd tndi vkoreniuene trte in sicer samo v tiste kraje, kateri 80 i« od trtae uši ali pbyllosere okužeoi — cdda-v»ii in sicer;
1. Tisoi rcaaikov navadno „Riparije", „Solonii" JU „York Madeiře", potem maloiiatLate „Rupestris" pi) 3 gld.i
a. tisoč rejnikov izbrane „Riparije", ^Riparija purtalis", „Paiileres", „Perrice", potem „Jaqnez" po H gld.;
S. vkoreniojene trte pa brez izjeme po 10 gla,
ÍÍBOČ.
Brezplačno so pa bode imenoTana rastlicňika zaloga izjemno takrat oddati zamogla, kjer se bo liotlo na občinske troškc tako inicuoTane sajeniee napraviti iii 60 zamore upati, da bode taka naprava najmanj deaet let postala in da se bode pridnbitek takih naprav vinorejcem za tisti kup, kakor iz driavnib trtnic i>ddal.
ÏO ae po nkaza visoke c. kr. deželne vlade v Ljubljani, dné 2'J. avgnsta î891, št 10,182 e tem pristavkoin naznanuje, da se prošaje za prcpust trt jiri giavarjtvu in pri občinskih uradih zadnji čas iJo lO. oktobra t. 1. vložiti samorejo.
kr. okrajno glavarstvo v Krškem,
dné 31, avgusta 18nl.
Vožnja železnine
na Vidam od 100 kg, po 70 kr., a ne manj, ko 100 m»i centov vsikdar, oddado se pri fabriki kneza Auersperga na Dvora (Kraujsko.)	{i74~i)
lip^ Harmonij.
Dné ilO. t, m, se bode po dražbi prodaí dobro iihranjen, pred par mescci še le popravljen harmonij. Kdor ga želi kupiti, naj prido omcnjeDcga duć ob 11, (i'.FpoIutlne v drugo iiatintropie gimuazijnkega po-ttlopja v Novem klestu. Kiiptiina se b^ide moralu šteti ukoj.	(17S)
(163—3)
Učexica,
kateri je zvršil vsaj štirirazredno Ijadsko Sob z dobrim vjpehom, vsprejniem takoj v svojo trgovino z mesauim blagom,	Janko Puhek v Ćmomlji
Posestro v Žužemberku
obstoječe; hiša št. 178, nova, z opeko krita, drugo gospodarsko poslopje in kozolec, vse v dobrem stann; pri pcsestvu je njiv za 18 mernikov posctve, vinograd !□ dva deîa hoste (jeden z bukovim, drogi s hrastovim lesoiu) je na prodaj. Več so izvč pri Franc Elavan-u, mlinarju v Žužemberku hiá. štev. 83.
Dve prodajalne mize (pude
èiato nove, so takoj na prodaj. Več pove iï prijaz-noBti g. Darini v Novem Mestu.	(117—i)
Odgoromi nrednik, iidi^ntejy in caložnik J. Knjno.
•■MMMI
Vsied ustavljenja tovarne za železo na Dvoru, od katere sem blago prevzel, imam ua prodaj pod tovarniško ceno: Štedilna oynjlšča (Sparberde) peči, kotle, vratca in druga dela za peči; možnarje, mline za kavo, uteže za ure, lopate za kolesa in druge stvari iz litegi železa. Tudi imam v zalogi kovano koroške kolesne obroře, osi, železo v palicah, drat, ci-nasti bakreni in žalezni kositar (pieli), lepu pozlačene nagrobne križe s kamenji, mtine in pcprečne žige, pitige In rezalne stroje vse vrste; vse prodajam z garancijo.
Dalje imam vedno v zalogi različne barve z firnežem ribane, špecerijsko blago kakor: sladkor, kavo, riž, olje, petrolej itd. po zelo nizkih cenah.
Adolf Guf>Un
\lT-l—2]	Novo Mútíío,
(••••••••••••••»••••••••«•MMCI*«
Dve let star bik za pleme
sive barve, je na prodaj pri Franc Kaatellcu, na Jiblanu poËta Mirna peÈ.	(i7ti—2)
obra kupci a za Afïierikaiice.
Grajsčina „Brlog" pri Metliki prodaja v lepem kraju oranega zemljišča, luke, gojzde, vinograde, stanovanja, moUoiee, žago in brod na Kolpi za vsak denar.
—	Cena za jeden oral se računi od 100 gld, naprej.
—	Kdor zeli kaj kupiti, natančneje izve pri gospodo C. kr. notarju Franeu Š ta j e ru v Metliki in pri graj-ščini v Brlogu.	(Iso—1)
Suhe, mehke deske,
različne debtl-sti m dolžmc. prodá goldarslii urad knera Auersserga v Soteski, po^ta Dvor ti79—i)
Šolske knjige
Zi) ljudske šole in ijiiminzijo, kakor tudi potrebno risaluo in pisalno orodje iuia na prodaj
Janez Krajec
v Novum McjiUi.
Gostilna se daje v najem
več se izvć v fabriki za železntno kneza Aoersporga
__na Dvoru {Kranjsko.)	(173—2)
Zalogo
m nagrobnih vencev z napis
fui	ima
L^ Tone Virant v Novem Mestu. A Naročila po po&tl se točno Izvršujejo.

NoToineato. - Natifinil J. Krajec.