FoitnTna platan a v goto v In 1 Izhaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po po§ti 7 Din, v Celiuj)0 raznašalcih dostavlje- na 750 Din, za inozemstvo 20Din Ra*un pri poStnem fekovnem zavodu St. 10.666. Jlova &oba Cftnai 1 Din Redakcija in uprava: Celj«, Strossmayerjeva ullca St. 1, pritHCje, de.snö. Telefon interurban 5tev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasl po tarifu. Rokopisi se »prejemajo ob ponedelikifa in petkib brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglaaov se uvažujejo le po možnoslL Stev. 34. Celje, ponedeljek 24- ^prila 1933. Leto XV. MILAN KOŠIC: Berliuska „Ufa" in naš* nezavednost GELJE, 24. aprila. Poglejmo sporede kinoglediäö . v naži državi: v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani ltd. — povsod igrajo v pre- težni večini samo nemške, to je »Ufa« filme. Žo to dejstvo, da mi kot slo- yanska država predvajamo svoji pu- bliki skoro izključno hemške filme, je za nas vse prej kot častno. Vse to Se ni najhujše, da se predvajajo sko- ro samo nemški filmi, sramotno'in poniževalno za nas pa je, da se pri nas favovizirajo filmi berlinske »Use«, tiste »Use«, katere lastnik je Hugenberg, predsednik nemških na- clonalcev, zagrizon sovražnik Slo- vanstva, prosluli propagator revizi- joni'sticne politike, ki zahteva raz- kosanjje naše domovine. Isti Hugenberg je lastnik znanega Seherl-Verlaga, kjer izhaja cela množica Slovanom sovražnih listov, med njimi ogabni »Berliner Lokal- anzeiger«, ki nas poliva z gnojnico, bljuva na nas ogenj in žveplo ter nas imenuje barbaro in brezpravo raso, ki jo jo treba zatreti. Ta list prinaša o naši državi lažnjive in fantastične izmišljotino, da bi zmanjšai naš ugled v velikem svetu. Zato povdarjam So enkrat: Hugen- berg, lastnik »Use« je obenem tudi lastnik Scherl-Verlaga in »Berliner- Lokalanzeigeria«. — »Ufa« je v Ju- goslaviji zagospodarila, njeni filmi se dnevno predvajajo, v neštetilr ki- nematografih v vsej državi, milijoni cllnarjcv pa se stekajo v Berlin v na- roöje Hugenberga, ki nas v svojein časopisju srdito napada in za nag denar propngira revizijonistično po- litico I Ali ni to sramota?! Jugoslovani, ali se ne sramujete, da hodite gledat in posluäat »Ufa« filme? Ako bi bili ti filmi vsaj vzgojni in umetniäki, bi se So potrpelo, žal trgovski register »Use« v Berlinu besede »umetnost« sk.oro ne pozna. Poglejmo si malo pobliže te 100% »tonfilme« »Use«. Predvsem nam pri- kazujejo vedno neki svet, ki ga ni, prikazujejo nam same srečno baro- ne, junkerje ter zagrizeno prusaštvo, ki ničesar ne ve o križih in težavah maloga Clovoka. Osladno operete, brez vsebine, s svoji mi spolzkimi dovtipi, so kaj slaba dušovna, hrana SARGOV KALO DO NT za našo mladino, ki se na ta naein odvrača od resne glasbe in resne umetnosti ter zavaja k raznim pu- stolovščinam. Kolikokrat čitamo' v poročilih s sodišč: Ktno je uplival namel Take filme, ki uplivajo slabo na našo mladino in njeno narodno vzgojo, proizvaja »Ufa«. Kaj torej storiti? — Prekiniti ta- koj vsö vezi z »Ufo«. Prepovedati v vsej državi predvajanja slabih »Ufa« filmov, stopiti takoj v stik s Pari- zom. saj Francozi so naži zavezniki. Marsikdo ne ve, da imajo Francozi izvrstno filmsko produkcijo, ki umet- niško in tehnično daleko nadkrilju- je nemško, predvsem »Ufo«. Fran- coski film (zvočni) je vsak zaso umetnina. Francozi so prvi doumeli poslanstvo zvočnega filma, ki naj narode med seboj veže, posreduje in upliva pomirjevalno, ne pa tako ka- kor nemški film, ki hujska na re- vanžno vojno, povzdiguje nemški na- rod in prusaštvo kot edino zveličav- no na svetu. Kulturno in umetniäko poslanstvo francoskega zvočnega fil- ma leži v obCečlovečanski noti, ki je ! v njein povdarjena. Francoski fiJmi I so vzgojni, otično visoko stojef-i in j pretresajo. Prod dnevi mi je pripovedoval od- ličen gospod, da je gledal v Beogra- dq francoski film »Leseni križi«. Ta film je na njega deloval tako silno in pretresujoče, da ga prišteva med najlepše umetniške vtise svojega zi'v- ljenja. Dejal je, da ga neznanje fran- coščine ni prav nič motilo, ker ritem sliko in dejanja absolutno ne potre- buje pomoči v obliki govorjene be- sede. — Omenim naj samo nekaj si- jajnih francoskih filmov, ki so me oCarali: »Rat-.ija«, »Pod strehami Pa- riza«, »Milijon«, »Zivela svoboda!«, »JCralj zastonjkarjev« itd. V teh fil- mih je mladi režiser Rene Clair kar najuspešnejSe naäel odnos do današ- njega zvoßnega filma, So pa äe dru- gi režiserji v Parizu, ki so izdelali sijajne in umetniško do eel a /.rele fil- me. Da ne bo kdo mislil, da se ogrevam samo za francoski film, omen jam tu- di ameriško filmsko produkcijo, ki zadnjo case tudi stremi po resnem umetniškern ustvarjanju. Tudi Čehi imajo lopo filmsko produkcijo. Nato Angleži, Poljaki in Rusi; slednji še prav posebno, zadnje case produci- rajo filme, ki niso več tendenčni. Torej izbire več kot preveč. Čemu torej forsirati naduto in sovražno »Ufo«, ki predvaja »kič«, ko od na- sih zaveznikov lahko dobimo umet- uisko dovrSeue filme. Naj se prične v naši domovini bor- ba proti kiču »Use«, proti Hugenber- gu. Lastniki kinematografov, zalite- vajte francoske in drage dobre fil- me, odklanjajte pa slabe filme »Use«! Ne bodimo nezavedni! Poljska repu- blika je odgovorila na nemžko kam- panjo glede koridorja s tern, da jo prepovedala uvoz in predvajanje vsakega nemškega filma, celo take- ga v fraiicoski verziji. Ali hočemo ravno mi hlapfevati Nemcem?! DOMACE VESTI d Ogrcmen tabor JRKD v NiSu. V nedeljo 23. t. m. se je vršil v Nišu ve- ličasten manifestacijski shod JRKD, ki se ga je udeležilo rekordno število nad J00.000 ljudi izr moravske in tu- di iz vseh drugili banovin v državi. Na shodu, ki se je razvil v grandioz- no manifestacijo za kralja tcr edin- stvo države in naroda, so govovili predsednik JRKD Nikola Uzunovič, predsednik vlade dr. Milan Srškič, ki je mod drug-im napovedal za letos razpis občinskih volitev v nekaferih banovinah, ministei* za socialno po- litiko in narodno zdravje Ivan Pu- celj, minister za telesno vzgojo dr. Lavoslav Hanžek, minister pravde Boža Maksimovid, minister za trgo- vino in industrijo dr. Ilija Šunienko- vid, minister dr. Kojid in Pavao Ma- tica ter Karlo Kovaöevio. Qgromna množica naroda, ki je kljub deževju vztrajala na zborovališču do konca, je prirejala viharne ovacije Nj, Vel. kralju, edinstvu države in naroda, vsedržavni stranki in govornikom. Naša država doslej še ni videla tako sijajnega slioda, kakor je bil vöe- rajšnji v NiSu. d Druga redna seja bstnovinskega odbora JRKD bo v nedeljo 30. t. m. ob 10. dopoldne v mali dvorani So- kolskega doma v Novem mestu z na- slednjim dnevnim redom: 1. otvori- tov in imenovanje overovateljev za- pisnika; 2. poročilo banovinskega tajnika dr. Marjana Zajca; 3. poro- fiili ministrov dr. A. Kramerja in I. Puclja; 4. referat senator ja dr. Roži- ča o univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani; 5. debata o vseh poročilih in slučajnosti. d Pesnik Oton Župančič izstopil iz PEN kluba. Pesnik Oton ŽupančiC v Ljubljani jo izstopil iz PEN kluba in obenem odložil tudi funkcijo pred- sednika PEN kluba v Ljubljani. d Projekt gospodarsko-zadružuega načrta. Pod tern naslovom je izšla te (jni v Beogradu knjiga g. dr. ing. Frana Podbrežnika. V prilogi navaja raišljenja in izjave o gospodarskem naCrtu za našo državo. Naört hoče pokazati pot iz sedanje krize nažega gospodarstva. Avtor je izračunal, ko- liko je treba pri nas investirati v javna dela: približno 1 milijardo di- narjev letno. Tako bi se odpravila brezposelnost^ poŽivilo naše gospo- darstvo in povečal življenski stan- dard najširših narodnih slojev. Knji- ga jo zelo zanimiva in stane 25 Din. V. GABERSKI: Med Furlani (Iz zbirke »Brez slave«) ^ Blizu tarn za mejo je mestece San Giorgio di Nogaro. Tja smo prišli po- f^|dneUkomanda se J'e uredilä v ne- L«grv lni a,U kaj jo že ^iia tista hi3a. V San Giorgiu sem opazil, da je morala biü tarn velika vojna bol- nica; kajti množica žonsk je vnoto prala rjuhe in razno belino v naras- lem potoku. Plalio so se ozlrale za nami; bale so se menda, da bi jim zasegli plen, ki so si ga gotovo na- brale v zapuščeni bolnici in si ga pHsvojilo. Zdi se mi, da jfm ni nikdo niCesar hotel. hni ^edši v ta kraJ smo ime^ precej °'nü} ^'^di. Ne tako, da bi ležali, takrat;XTSObili'kakOrSe J0 v redu. Prei IP^bavo ni bil° praV kanii- irn 3 bll° ^ovolj pomanj- S k^pa »no priSH v furlansko nizino, odkoder so bili pobeirnili Ita- Cü r° našiiTživii -^-to"; m. tr^l1 ^^/asno je, (la bi bilo 1 diü t °i 11l0 ŽelOllCO P°la^a va- I Z\ lh d0brot- A l^te so ne- I taUn m S° mislili' da'se morajo I- S?kr 7™?* naŽreti- Obolevali so zla- ¦ tisti, ki so so bili o povodnji tarn ob Soči prehladili. Premnogega je muCila dri'ska s prolivom. Moj mali oddelek so nastanili v lični I)ii5ici, kjer je bila bolniška bla- gajna in nekak geometrski urad. V pr^inacijski sobi so bili pred me- noj našli neki Madjar! velikansko s šibjem opleteno stekleni'co in so se je takqj lotili. Napili so se in so si še svojc čutaro napolnili. Ko sem za njimi poglcdal, sem tudi jaz nagnil steklenico in natočil v posodo nekaj slabotno rumene tekočine, ki je pri- jetno dišala. Poskusil je pa nisem in sem tudi svojim prepovedal, da bi kdo kaj pil. Hotel sem počakati, kak bo učinek pri Madjarih, s katerimi so nismo niJkoli lepo gledali. Znalo bi se bilo zgoditi, da bo po njih. Saj se nič ne ve, kaj vse je mogoče v sovražnikovi deželi. Vendar pa smo ogromno steklonico skrili, da bi' jo imoli samo mi pri roki. Cudno. V jutro so bili Madjari vis lepo živi; pa še zdravi in naravnost Cili. Pili so bili brez pomisleka in opreznosti — medicinal ni vermut, in to jim je dobro storilo. Sedaj smo pa seveda mi planili nad plon in smo si ga razdelili. Gostili in Cästili smo tu- di druge, ki so nam bili kaj pri srcu. Zadeva mora proč, kajti popoldno tudi nas ne bo voč tu. Jaz sem imel prenočišče v zdrav- nikovem stanovanju z nekim kade- tom in sem spodobno legel v gospo- dovo postelj. Kadet pa se je zagnal v desno posteljo, kjer je bil lož* mi- lostljivo gospe. Trdil je, da se je iz- borno naspal in da se mu ni nič sa- njalo. — Nad posteljama je bila ve- lika slika, ki je kazala bradatega av- strijskega nadporoönilca v uniformi, kakršne so nosili okoli srede devet- najstega stoletja. Temu srečanju z avstrijskim veteranom sem so kaj öudil. Nisem si' mogel raztolmačiti, kaj dela mož tu. Tako domač se mi je zdel. Čisto naš. So lo diiigi dan, ko sem brskal v sobi poleg ordina- cije, se mi je zasvetilo. Tarn jo bila zdravnlkova in geometrova knjižni- ca, strokovna in zasebna. Vsaka ob svoji steni. Med zdravnikovimi knji- gami sem našel voč zvezkov Gaberš- čkovo »Slovanske knjižnlce«, tiskano lotno poročilo Ljubljansko kreditne banke in pa neko v Trstu s cirilico tiskano knjižico Lamurskega, ki je bila naravnost vseslovanska. V knji- gah je bil podpis: »Dr. Eugenio Paus- sa« in tu in tarn je bil zabeležen kraj »Perepotto«. Aha, tako. Tisti oficir nad posteljama jo bil torej najbrž beneški Slovenec, kak rezorvist, ki je postal leta I860., ko je Avstrija izgubila BeneCijo, italijanski držav- ljan. Ta zdravnik je pa bil gotovo njegov sin, seveda Italijan, ki je pa ge znal slovensko besedo. Slovenes bi mu rekti »Pavša« in to ime je meci nami še danes znano. Da so bili Pav- še Slovenci, dokazuje tudi kraj »Pe- repotto«. To je namrefi Praprotno, oc( Krmina v smeri na sever ob Idrijci, o katerem piše Simon Rutar v syojj »Boneški Slovoniji«, da se je pofur- lanilo pred petdesetimi leti. Dr. Pav- Ša je najbrž v tistem kraju ob meji služboval. Sedaj ga ni bilo doma; uradna oseba je bil in je osJM / dru- gimi vred. Takrat sem bil napisal za »Slovenca« podlistek, v katerem sem ga prosil oproSCenja, da smo mu iz- praznili stanovanje. VošCil sem nje- mu in sebi, da bi se kedaj po vojn| srečala v »svobodni domovini«, da bi se mu oddolžil za nespodobnosti, ki smo jih nevabljeni gosti izkazali njegovemu lepemu domu. Del pod- listka je cenzor odtegnil oCem čita- teljev. Nastalo je lepo vreme. Krenili sino po gladkih, belih italijanskih cestali. V jarkih ob naši poti je tičal kak po- lomljen voz, tu in tarn je samoval top, naletcli smo včasi na raztrcSöe- no skrinjo, iz katere so se bili na široko raztresli spisi kakega bežeče- Stran 2. »Nova Doba« U. IV. 1933. Štev. 34. Dobi se v knjigarnah ali pa pri av- torju v Beogradu, poštni predal 189. d Glavna skrb vsakega podjetnika je, da pripomore svoj emu podjetju do obstoja in napredka. Dve poti sta, ki vodita k temu cilju. Prva pot, ki poskuša z dosedanjimi odjemalci na- praviti večji promet, druga pot pa, ki stremi za tern, da najde novih od- jemalccv. Druga pot je boljša, kajti ni pametno preobložiti svoje odje- malce z blagom. Veliko je število onih podjetij, ki so s pomočjo Ljub- Ijanskega velesejma ubrala to pot do novih uspehov. Tudi k udeležbi na letošnjem Ljubljanskem velesej- mu od 3. do 12. junija so se že pri- javili v velikem številu. Vidimo to- rej, da jih ni potlačila kriza, in sa- mi radi priznavajo, da dobršen del svojih poslovnih uspehov pripisuje- jo temu, da stalno razstavljajo na ve- lesejmu. Naj tudi drugi, ki še niso prijavili svoje udeležbe kot razstav- ljalci/ na letoSnjem pomladanskem velesejmu v Ljubljani, v samoobram- bi in kot člani splošne akcije proti zastoju v gospodarskem življenju sledijo temu primeru in se čim prej prijavijo. d Drnštvo za ovčarske pse v Grad- cu priredi v najkrajäern času lečaj za pse-spremljevalce in pse-čuvaje z zaključno skušnjo. Tečaj traja tri meseee. Ne samo v Nemčiji in Av- striji, marveč tudi v Ameriki, Angli- ji in zadnja leta že v Italiji cenijo nemškega ovčarskega psa kot naj- boljšega policijskega psa in sprem- ljevalca človeka. Pricakovati je, da bodo tudi lastniki teh psov v Jugo- slaviji poslali svoje pse v ta tečaj. lnformacije glede tečaja in prodaje dobj'ih j).sov v Jugoslavijo daje »Ver- ein für deutsche Schäferhunde, Orts- gruppe Graz, St. Peter b. Graz, Ro- sengasse 8.« d Dunajska vremenska napovedi za torek 25. aprila: Nižje Avstrijsko: Izprcmenljiva, polagoma pojemajoča oblačnost, pričetek naraščanja tem- perature. Ostala Avstrija: Jasno in toplo. Celje in okolica c Redna seja celjskega občinskega sveta bo v petek 28. t. m. ob 18. v sejni dvorani na mestnem magistra- tu. Na dnevnem redu so poroCila od- sekov. c Zaključno predavanje na Ljnd- skem vseučilišču. Drevi ob osmih bo predaval v risalnici meščanske Sole g. dr. Franta Mis iz Ljubljane o pred- m.etu »Solnce, svetloba, zdravje in miadost«. S tein lepim in poučnim predavanjem bo Ljudsko vseučilišče v Celju zaključilo serijo svojih pre- davanj v tem šolskem letu. c SSK Celje najtopleje priporoca vsemu svojemu članstvu, da se v čim večjem številu udeleži zanimi- vega predavanja na Ljudskem vse- učilišču. Predaval bo znani higijenik g. dr. Franta Mis iz Ljubljane o pred- nletu »Solnce, svetloba, zdravje in inladost« drevi ob osmih v risalnici meščanske sole. c Dve osemdesetletnici. V soboto 22. t. m. je gospa Ivana Bergočeva, vdova po sodnem pisarniškem rav- natelju, znana kot agilna pobornica dobrodelnih ustanov, v krogu mnogo- številnih čestitk obhajala zdrava in čila osemdesetletnico svojega življe- nja. — Prav tako lep jubilej je praz- noval nedavno sodni nadoficijal v p. g. Josip Pogačar, znan kot neomajen narodnjak tudi pred osvobojenjem, živeč zdaj v Splitu. — Še le-po vrsto solnčnih let! c Ob svoji sedemdesetletnici je da- roval davčni nadupravitelj v pok. g. Alojz Knez v Celju 100 Din Dijaški kuhinji v Celju. Splosno cenjenemu in priljubljenemu jubilantu iskreno čestitamo k sedemdesetletnici! c Nov odvetnik v Celju. Odvetniš- ka zbornica v Ljubljani razglaša, da so bo g. dr. Rudolf Dobovišek, odvet- nik v Krškem, v začetku julija s svo- jo pisarno preselil v Celje. c Koncert v Marijini cerkyi, na ka- terem je Celjsko pevsko društvo s sodelovanjem solistov in orkestra v nedeljo 23. t. m. popoldne ponavlja- lo Haydnov oratorij »Sedem posled- njih besed Kristusovih«, je bil dobro obiskan. Poslušalci, ki jih je bilo mnogo tudi z dežele, so se izražali o izvajanju zelo pohvalno. c Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in celjsko okolico bo v torek 2. maja od 8. do 12. dopoldno v po- svetovalniei Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ul. 8, pritlič- je, levo. c Sekolski inajniški izlet celjskega Sokola se bo vršil v nedeljo 30. t. in. na Lisco. Vabljeni so vsi prijatelji Sokolstva, da se tega izleta udeleži- jo. Vožnja polovična in se je v to svrho prijaviti do sobote pri br. Gro- belniku, najkasneje pa v nedeljo zju- tvaj pol ure pied prihodom vlaka. Odhod v nedeljo ob 7.15 do IVimskili toplic. c Društvo Sokolski dom bo imelo svoj redni letni obeni zbor v sredo 2(5. t. m. ob 19. v prostorih Sokolske- ga društva v Celju. c Skavtski lutkovni oder, ki je i uprizoril v soboto 22. t. m. popoldne z lepim uspehoin lutkovno veseloigro »Gašperček straši«, bo uprizoril v soboto 29. t. m ob 16. v Zdravstve- nem domu veseloigro »Gašperček — dvorni zdravnik«. c Trgovsko društvo v Celju bo ime- lo svoj 24. redni letni obeni zbor v Četrtek 11. maja ob 19.30 v posveto- valnici Združenja trgovcev Celje, Razlagova ulica 8, z običajnim dnev- nim redoin. Odbor se nadeja polno- Stevilne in tocne udeležbe. c članski sestanek celjske podruž- nice Društva jugosl. obrtnikov, ki je bil napovedan za sredo 26. 1 in., je preložen in se bo vršil v petek 28. t. m. ob 20. v spodnjih prostorih Na- rodnega doma. Na dnevnem redu je razprava o četrtem delu obrtnega zakona »Prekrški in kazni« ter dru- ge aktualne zadeve. Vabljeni vsi čla- ni! c DruŠtvo hisnih posestnikov za Celje in okolico bo imelo svoj redni letni občni zbor v Cetrtek 27. t. m. ob 20.30 v restavraciji v Narodnem domu. c Gradbena zadruga Obrtni dom je imela 19. t. m. svoj redni letni obč- ni zbor, na katerem je bilo sklenje- no, da se zadruga likvidira. Likvi- datorja sta gg. predsednik Vinko Ku- kovec in podpredsednik Miloš Hoh- njec. c Celjski šahovski klub bo priredil v sredo 26. t. m. ob 20. v kavarni »Ev- ropi« brzoturnir za prvenstvo Celja, Gramofoni radioaparati in raznovrstna poprawila ANTON LEČNIK, Celje, Glavni trg 4 c O svinjereji bo predaval sreski veterinarski referent g. Maksim Sri- bar \7. Celja v sredo 26. t. m. ob 20. v gostilni g. Hrastnika (prej Lo\Ta- <5a) na Zgornji Hudinji. Predavanje priredi krajevna organizacija JRKD za Celje-okolico. Na to pouCno pre- davanje opozarjamo vse svinjerejee. c žetev sinrti. V Polulah pri Celju je umrl 20. t m. 66-letni delavec Ja- nez Strmšek, v soboto 22. t. m. pa. je umrla v javni bolnici 80-letna občin- ska reva Julijana LonCarjeva iz Ve- zovja pri Kalobju. N. p. v m.! c Smrtna nesre5a otroka. Pred dncvi so je polil 1 leto stari sinček služkinje Ivan Vengust iz Celja do- ma s kropom. Otroka so s težkimi opekünami prepeljali v- bolnico, kjei- je v nedeljo 23. t. m. po hudein trp- ljenju jiodlegel poškodbam. c Avtomobil jo je povozil. V nede- ljo 23. t. m. okrog 21. je neki avtomo- bil na cesti povozil 22-letno šoferjevo ženo Kristino Časlovo z Ljubnega. Caslova si je zlomila desno nadleht- nico in si močno ranila desni komo- lec, poleg tega pa je dobila tudi hud pretres možganov. Prepeljali so jo v celjsko bolnico. ( Pristopite k Sloven»kemu pla- ninskerau drnštvu! Savinjska po- družnica SPD opozarja, da bodo pri- stojbine v planinskih kočah za ne- člane letos izdatno povišane. Clani so deležni v koCah znatnih popustov, posebno pri prenočnini, polovična vozna cena pa velja zanje na želez- nici po vsej državi, ako potujejo v Meprijetert duh ust Nui-fin zHir.ucJili jioročati Vam.tla odkar uporat)ljam Vašo zol)iio i)a?to •'ChlerodonC niina samo lopfh bHüi^oh.tPnivoC1 son sc rešil \%A\jiopiijetnegaduha Usl."\aš Cliloi odont bo in kac najbolje priporoeal. Dr. V., Lj... Zahtevajte zato «aaio pristno Chloro- dont /.obno pasto, tuba Din. IS.— in Din. 18.—, ter zavračake vsak nadomestek. i" * skupini naj man j šest oseb. Zagotov- ljeno je, da bodo železniške ugodno- sti letos še bistveno izboljšane. Pri- jave za pristop k driištvu sprejema blagajnik g. Vrtovec, drogerija Cen- tral, Celje, Kralja Petra cesta. c Invalidska tombola krajevnega odbora UVI v Celju bo'v nedeljo 2. julija. I: Redni letni oböni zbor žandar- merijskih upokejeneev krajevne sku- pine Celje se bo vršil v" nedeljo 30. t. m. ob 14. v gosti mi skill 'prostorih g. Franca Leskovška v Gaberju pri Celju, Mariborska cesta štev. 36. Vab- ljeni so vsi žandarmerijski upoko- jenci. c V poročila o tekmovahju v fri- ziranju, železni in vodni ondulaciji v Ma.riboru, ki smo ga objavili"v zad- nji številki, ^o se vvinilo nekatere pomote pri imenih /magovalcev iz Celja. Prvo mesto z diplomo je dose- gel g. Viktor Pegan (pri g. Grobelni- ku), drugo mesto / diploina g\ Josip Kučan {pri g. Grobelniku), tretje me- sto 7. diplomo g. Josip Müller (pri*g. Paidaschu), Četrto me.sto' g. Anton Aubrecht (pri g. Peperniku) in peto mosto g\ Jurij Kulm (pri g. Grobel- niku). BRIM.: Tovarišu v slovo! V zadnji klopi je sedel tačas. V eni tistih klopi, na katerih je zob časa in študent.skega dolgočasja pu- stil svoje čudovite sledove. V žlebiču za peresa je nekdo — davno tega — vrezal datum. Bog ve zakaj! Bog ve kdo! Mogoče jo tistega dne inlada študentovska duša doživela nekaj velikega? Morda celo kaj veselega! Mogoče i>a je nekdo vrezal to dnev- nico le, da jo lažje pričakal konca suhoparne latinske ui'e. Na deski tik pod črnilnikom pa je nekdo vdol- bel veliko sree in v njem dvoje mo- il ogramov . . . Sedmošolec Julij Kra.snik se je za- mislil. Sklonjen nad pult je z levico podprl glavo in zagrebel prste v zmršene lase. Desnica je udobno po- čivala v žepu suknjiča. — Tako se sedi zelo prijetno in človeku 'se za- sanja lepih misli kar samo" od'sebe. — Tovaris Julij je navadno tako slo- nel in vsi smo ga že bill navajeni vi- deti tako zamišljenega. " * * Takrat se mi je zazdelo, da se je moralo tarn v zadnji klopi nekaj ga polka, vsepovsod pa je bilo polno izjedenih žestenk. Ljudje so na po- hodu jodli konserve in so prazno po- sodo zametavali. V novembrskem solncu smo ko-' račili. Kako lepo je to! Greš, ne veS zakaj; hodiš, ne znaä kam. Misliš kaj ali nič, oboje je dobro in prav. Prijeten obcutek sitosti te navdaja in zdi se ti, da ti je blagi duh Alko- hol dober pomoCnik. In če te je pre- malo ojačil, nastaviš čutarico, in še srkneš in goltneš sladkovi-ezne tem- ne tekočine. O, tako bi so dalo hoditi do konca sveta. In še tam bi se vzpel na prste, da bi pogledal prek plota v neznano dalj .... Pohod, kako brezskrbno življenjc! Ce bo, jesti ti dadö. Za žejno grlo je povsod tolažbe. Spal boš za živo me- jo ali v grmovju. Kdor si gospod, boš v skednju, bližje generala, ki je v hiši. Vsak po lasti in časti. Pa hodiš, hodiš. VleCeš iz cigarete opojni dim, ali pa srkaš iz pipe Cad, da je kakor sveto kadilo. Greš in greš. Zaspan si morebiti; tvoje trudno noge stopajo v noč. Clo- vek ob tebi se hoče otresti spanca in z nemarnim sunkom pritegne kopito puške, da mu cev odskoči od rame- na in trkne tebe, ki hodiš ob strani, na sklonjeno glavo. Nič hudega; to- variška psovka, }rA je vojakova moli- tev. In vse je zopet v redu. Ali pa hodiš za konjem in se mu v zaspani temi toliko približaš, da bi ga mogel z nosom kljuniti na rep. On nosi1 go- spoda, ki ga je morda nehote z ostro- go podbodel v slabino; ali žival ne stopi hitreje, ampak vzdramljena novroljna tebe oplazi z repkom po očeh. S palcem jo žokneš v bedro, in pozabljeno je. Saj smo tovariši. — Tako smo prišl v Portogruaro, tako v Latisano. Tu v Latisani sem našel v palaz- zettu, kjer smo imeli mimogrede svo- jo postajo, v pisarni upraviteljstva nekega veleposestva listino o plem- stvu, ki jo še danes ftuvam. Izdana je bila oktobra 1912 in pravi, da jo gospod Pietro Gaspari, poljedelec pri Svetem Vitu ob Tagliamontu, postal zavoljo zaslug na področju poljedel- stva, trgovino in industrijc vitez re- da »Krone kraljevine Italije«. Papir je krasen, tisk šablonski, številka no- vega kavalirja pa tako visoka, da je jasno, da so viteštvo kar ponujali na vse strani — za denar. Na listini so original ni podpisi znanih Italijanov. Gasparijevi, ki so bili baje podpisali milijon lir vojnega posojila, so vsi pobegnili pred avstrijskim navalom. Jaz sem jim po vojni ponujal listino naravnost v I tali jo, pa preko Švice, potem po obcini in župnem uradu, a ni bilo nobenega odgovora. Pozneje sem čul 7. druge strani, da je oCe Gaspari umrl, sinova — jurist in in- Ženir —, katerih diplome so tudi vi- sele v tisti pisarni, pa sta popadala. Nedaleč od tam sem v drugi nisi našel velik zemljevid iz leta 1859., ki je družil Lombai'dijo, Benečijo, vse naše Primorje, otoke in skoro vso Dalmacijo v mejah Italije. Na Tirolsko, Korziko in druge take ma- lenkosti se ne spominjam. Zdi se mi pa, da so imeli italijanski naciona- listi združeno veliko Italijo že takrat na papirju, ko še male Italije nikjer ni bilo. Na žalost mi je zanim'ivi zomljevid nekdo izpred nosa odne- sel. Prišli smo v Corbolono ob Livnici (Livenza). Majhen kraj. Graščina je, kakor so vse graščine v tistih kra.jih. Tam se je poleg starih pinij nastanil general-divizijonar s svoji mi doglav- niki. Manjše hiše in gospodarska po- slopja smo zavzeli mi drugi. Bilo je življenje brez skrbi in mirno kako)1 je mirna lena Livnica. Vsega smo imeli dovolj; ljudje in živina. Zado- voljni smo bili s tem, kar smo po- brali domačinom po vaseh. Prebivalstvo, ki je bilo ostalo do- ma, se je hitro znašlo. Bilo je voljno, in nikdo mu ni po nepotrebnem de- lal težav. PaC pa so mi pravili, da so bili poskusili »zingari«, cigani, ki so bili pred nami tam, ropati in jemati ženskam prstane z rok. Prišel je Mad- jar, ki ga je ljudstvo imelp za ciga- ria, ter je kratkornalo nasliävil bajo- net na prst. Jasno je, da bi vffaka rajši dala prstan nego prst. Razen žonsk so bili doma starci fn otroci. Lo tu in tam, je bilo videti kakega mlajšega moškega. To so bili sami odpuščeni vojni invalidi. Spominjam sre na mršavega, silno starega Ita- lijana, ki sem ga srečal na nasipu ob reki, tja proti San Stinu. Možato je koračil in smešno strumno salu- tiral, dasi je imel klobuk. Ker sem na njegoviih prsih zapazil kolajno, sein ga ustavil in zaplel v razgovor. Začel je takoj po nemški; dopovedal mi1 je za silo, da je bil leta 1866. pri »Kcnigrecu« avstrijski vojak in da je tam dobil odliko. Ej, to so bili ča- si, in pa ko so bili še Avstrijci v Ita- liji! Sedaj pa ni nič več lepo. H ko- mandi si hodi vsak dan po menažo; dovolili so mu jo takoj, čim so se spoznali z njegovo preteklostjo in nemščino. Jaz sem mu italijanski svetoval, naj le hodi v goste, svojo medajlo pa naj zavije v spomine in spravi, da mu Italijani ne bi kdaj delnli sitnqsti. Cudil se mi je. (Konec prih.) Stev. 34. »Nova Doba« 24. IV. 1933. Stran 3. EM. LILEK : Slovenski Šolniki v Bosni in Hercegovini za avstro-ogrskcga gospodstva od 6 novem- bra 1879 do 31. oktobra 1918 in za časa naše jngoslovenske vlade od 1. nov. 1918 do 1929. lz njegovega panegirika hocem navesti samo njegovo ocenjevanje mojega zgodovinskega preda- vanja in vzgajanja. «Profesor Lilek nije se držao propisanih školskih iicuDeniKa iz svojih predmeta, istorije i geografije, ¦«ego je na svoj naCin, naročitom metodom obradi- vao i uvijek isticao ono Sto može djelovati' na dobro vaspitanje, lijepo obrazovanje i pravilno, logično i siobodoumno mižljenje njegovih uCenika. Birao je gradivo i predavanja tako vješto udeSavao kako bi Kod svojih učenika budio, razvijao i učvrščivao na- cionalnu s\jfjest, ljubav prema narodu, nacionalni ponos i dostojanstvo Covjeka te Ijubav prema istini i osjecaje jednakosti i jednakopravnosti. Cesto to msu bila sauao „predavanja. To su bile plamene pri- povedi. To sve jo umeo presaditi, uliti u srca svojih učenika, stvarajuci ovako ljude, obrazujuci karak- _^l__V'^m Prilik0m ih je savJ"etovao, da uvijek J) Prosyeta, list za zabävu 1931, St. 9. teže da imaju što moguče manje životnih potreba i dokazivao im primjerima iz istorije, kako ljudi ve- likih tjelesnih potreba u svojoj pohlepi lako podlegnu iskušenjima života, a oni s malim'potrebama, navik- nuti da trpe, ostaju na moralnoj visini, uvijek spremni, da podnesu i žrtve za ideje i svoja načela. Francusku revoluciju :i književnost borbe u En- gleskoj i Americi za čovječanska prava posebno je s učenicima na svoj način obradivao i pojedine liC- nosti ocrtao i isticao njihove vrline i mane. Mnoga njegova predavanja bila su ne samo duboko nacionalna i prožeta osječajima nacionalne pravde, nego često puta i revolucionama u prilikama, u ko- jima su bila udržana. Sigurno niko od onih, koji su došli u Bosnu preko Save za vrijeme austro-ug. uprave, nema vise zasluga od ovoga čovjeka, Slove- nija može biti ponosna, što nam je dala Emila Li- leka, jo je time učinila veliku uslugu naciji i državi naŠoj. Lilek je ostao u svim i najtežim prilikama uvi- jek i'sti neslomljiv karakter, veliki idealist, velikim djelima dokazani rijetki rodoljub, uzor marljivosti, držedi se svog oprobanog inetoda, da za što krade vrijeme s manje truda obavlja dosta posla. Ova bli- jeda slika, ovo nekoliko riječi napisanih u znak bla- godarnosti učenika prema učitelju, neka prilikom osamdesetgodišnjice bude kao simbol onog vijenca, koji mu je spleten ne samo u srcu njegovih uCenika nego i u srcu i u duSi cijelog naroda, gde nikad uve- nuti nece. One iskre iz njegovih žarkih ociju nepre- stano su so pretvarale u plamen, koji je preko nje- govih učenika u ono teško vrijeme širio zrake u svaki kutak po cijeloj, onda crnim oblacima zastrto.i Bosni i Hercegovini. Njegove misli i ideje, kojimr je nadahnuo svoje učenike neprestano de kao i d< sada prelaziti s generacije na generaciju, a »Blagc tome ko do vijeka živi, imao se raSta i roditi!« I ovon- prilikom neka je topla blagodarnost svih uvijek za- livalnih učenika naSem najmilijem profesoru Emilu Lileku!« Septembra 1932 mi je pisal g. direktor Kadunc iz Maribora: »Že v Casu mojega službovanja v Bosn sem slišal večkrat, s kako velikim spoštovanjem u s kako veliko hvaležnostjo izgovarjajo Bosanci Vaäc ime. Bratje Grdidi in direktor Čukovič in še mnogi drugi najuglednejši Bosanci in Hercegovci Vas nc morejo še danes pozabiti.« Pred dvema letoma je prišel Vasilij Grdid ne lašč iz Zagreba v Celje, da me tukaj obišče. Ko je stopil v sobo, me je poljubil na čelo in rekel: »Vse- kar sem storil in postal, sem storil in postal po prazna in ostaja je prazna še nasled- Jijo dni. " (W_ _ Julija ni bilo več mod nam'i. — Bil je žo v tistih letih resen in ves živ- ljenski. in po svojem značaju ni ni- koli prav spadal med nas, ki smo bili vsi še romantični, nemirni in prena- peti. Zato se je še tern bolj videla praznina v njegovi klopi, ki ga je La- kala. ... Ce bi izostal kdo izmed »nas«, se ne bi toliko opazilo — ga no bi toliko pogrcšali. Nihče ni zasedel njegove klopi, ker nihče ni spadal tja. Bili smo vsi nmogo, innogo za njim. Juice je hi- tel v svojem dušovnem razvoju, ka- kor bi mu bilo že takrat razodeto, da no bo imel veC mnogo Casa . .< . Julij jo bil bolan. Klop pa je čakala nanj . . . In nje- gov pogled ob slovesu nam je ostal pred očmi; zato smo vedeli, da se bo vniil in smo čakali nanj . . . ¦ * Spomladi je bilo, ko je prišel. Bled, inalo veCji in še mnogo bolj resen. Vstopil je v razred z odločno dvig- njenim Celom. Z obraza mu jo odse- vala sreča nolik nožnoinu solnCne- mu žarku pomladi, krog ust j)a je odločna črta zarUsala obrazu izraz zmagoslavja in triumfa: . . . »Pa sem se venclar vrnil!« ... Ne! Tako gleda lahko ?...mo Clovek, ki je premagal naravo,ki si je s sil- nim hotenjem priboril že skoraj ugrabljeno življejije — nad vse ljub- ljeno! * * A še vedno je bolehal. — Nekoč mi je potožil, kako j-ad bi še živel! Spo- Stoval iji cenil je življenjc, oklepal so ga z vso ljubeznijo, a bilo mu je odvzeto! . . . * * Zopet je pomlad tu in tovariša Jul- ča so nam zagrebli . . . palmira je milo elegantnih dam O, dragi Juice! Sedaj, ko si odšel iizmed nas in izmed svojeev, vemo: ne vrneš se! Legel si, da se naspiš. Spoöij, dobri, JulCe, svoja bolna pr- sa za novo z^yljenje — v solnčni Nir- vaiii! Z Bogoin, tovariš! Jadranska Straža v Žalcu ^ALEC, 23. aprila. SprožiJa se je inLsel v oblastnern odboru Jadranske Straže, da se usta- novijo zlasti v trgih dravske bano- vino poverjeništva odnosno krajev- ne podružnice Jadranske StJ'aze z na- logo, da zbirajo Clanstvo za to vele- važno institucijo, kl je posvečtMia našemu Jadranu. la zopet se nam /.nova oglašajo ve- licastni akordi nesmrtne pesmi: »Bu- či, buči morje adrijansko«, ki je uprav sedaj dobila pravi pomen, ko je ovenCana mogočna Jugoslavija s 700 km dolgo obalo ob sinji Adriji, ki so pljuča naSe nacionalne državc, tistim nebeško lepim morskim obrežjem, kamor razteza neprijazni sosed svoje roke, da bi čim prej pri- šel v oblast tudi našega morja, ki je po svoji prirodni lepoti privlačna- si- la vsega izobraženega sveta, Zato pa tudi mi Slovenci» kot bliž- nji sosedi Jadrana ne smemo držati križem rok. Zavedati se morarao po- mena našega slovanskeg«. morja ter nuditi svojo pomoC organizaciji Ja- dranske Straže, ki ji je cilj oživeti našo jadransko obalo pol eg drugega tudi s tem, da se zvišajo edinice na- žih ladij, brez katerih ni. življenja, brez katerih je obaJ brezpomembna in mrtva. Naša dolžnost je, da se živo zani- mamo za delovanje Jadranske Sü'a- žc, ki vrši plemenito domoljubno delo, da dobi tudi naše morje svoj gospodarski ter politiCni razmah. Te naloge se zavedamo tudi Savinj- čani. Ustvarili smo v Žalcu prvo po- stojanko Jadranske Straže in zbrali že lepo število članov. V območju te- ga poverjeništva, pozneje pa krajev- no podružnice JS hočemo priklopiti tudi sosednje Gotovlje, Griže in Pe- trov<5e v dobri veri, da bo vstopilo v PIERRE BENOIT: 72 KONIGSMARK Zgodovinskl roman PoslovenU B. RlhteriiS Aurora so je vzravnala. Z rokami je stisnila öelo, !.Je nena/f<>ma smrtno prebledelo. Njene izbuljeno oci so se eedälje bolj äirlle. Kriknila je: »Blaze» f*\ Blazen si'! Meluzina, reel mu, da je blazen.« ;. Gospodicna von Graffenfried je priskočila k ve- liki vojvodkj, ki je v kataleptiCnem napadu omali- mla na di'van. Zenice so se ji bilo äiroko razširile. V nJenem pogledu je bila neizmerna groza. »Blazen! Blazen!« je neprestano ponavljala. »Ru- ^01' je v Sanghi, pisma imam . . . v Sanghi . . .« vSanghi! V Sanghi! S(,ni>>^toril sem, kar sem mislil, da je moja dolžnost,« svoiiSfepnil Meluzini i« Ji pomagal, ko je- ponujala Dra°žPOdarki višnJevo skrinjico. reklo- 7eH tlckl° me je globoko pogledalo in mi "npJ hn-+° opravičevali! Vem!« »Pn "«•-•• ySe><< je P°tem komaJ slišno dod^a. rLrir.n- Vr0oic1' ki jo i« takrat mučila, je tako lazdražljiva. Saj ima zdaj tu
  • se je vse8a spomnila. V mojih mi in m01'al biti bl'CS!mejen strali. Nasmehni'la se Jo m mi ponudila roko, ki sem jo obsul s poljubi. »Oprostita mi, otroka! Kako sta se prestrašila!« jo dejala. »Dobra Meluzina mi zmiraj pomaga, kadar je treba. Tudi vam, prijatelj, hvala!« »Nikar so ne hudujte name,« sem moledoval. Stresla je glavo, potem pa se je nasmolmila in mi po rusko odgovorila: »Ali se morejo vrane hudovati nad solucein, ker se zaradi njega bliska puSkina cev?« In potem je še dodala: »Meluzina, poskrbi, da bo z nama kosil.« Sedeti za Aurorino mizo je bila največja cast, ki jo je mogel kdo doseči. Dotlej je bila edino Molu- zina vredna tega odlikovanja. Kmalu sem občutil, kaj to pomeni, in v tem sem tudi razbral nov dokaz, kako je moje odkritje važno. Morda si boste mislili, da so nas dogodki, ki smo jim bili pravkar priča, tlaCili kakor mora, ki se je no morete iznobiti'. Ne. Aurora je bila na višku moči. Med kosilom je govorila samo o drugih reCeb. Obcudoval sem njeno samopremagovanje. Slutil sem, da nas čakajo resni dogodki, in pri tem sem se nehote spomnil, kolikrat sem se pokazal ponosni knežnji, da me potrebuje, njej, ki se je pet mesecev tlelala, kakor sploh ne bi vedela, da živim. Pri Crni kavi je Meluzina vstala izza mi'ze. »Kam odhajaš?« jo je vprašala velika vojvodka. »Povedala bom, da ostanete popoldne doma,« je deklo odgovorilo. »Motiš se,« se je Aurora nasmehnila. »Močnejša sein kakor si morda misli'ä. Ukaži, naj bo avto pri- pravljcn ob štirih namestu ob petih.« »Ob štirih?« »Da, ker bi rada nekaj nr poPivala, prodon se o ' polnoči sestanem z vami,« je oilvrnila in se obrnila k meni. Oba sva jo pogledala. »Ali se vam a zdi Cudno?« jo nadaljevala. »Dobr< veste, kako važna je vest, ki ste mi jo prej prinesli. Kaj ne? Kaj če ste se zmotili in ni' bilo tako? Takol» inislim: Clovok ima lahko privide, posebno Ce jo sam. Manj je verjetno, da bi jih imela dva, O polnof prijatelj, potrkam na vaša vrata. Takrat mi bost- morali pokazati svoje znanje pri odpiranju tajnil ključavnic. Tako je prav, kaj ne? Zdaj pa pojdi', moj; Meluzina, in naroči avto za četrto uro popoldne, ker sem doslej že dvakrat odgodila obisk pri gospe i\i- panji lautenburški. Vsaj tretjič ne ma ram besed< snesti.« Toliko odločnosti je bilo v tem ukazu, da je Me luzina takoj šla. Mimogrede se jo Se proseče ozrl; vame in ta pogled je bil dolg, tako dolg. »Uboga moja tovariSica,« je dejala velika voj- vodka, ko Meluzine ni bilo več v sobi, »s tem pogle dom me jc zaupala tobi. Naj bo kakovkoli — opolnoc ' so sestanova, kaj no?« »Madame« sem odlofmo rokol, ,>.-,;,., ;i bom, ];:•' zahteva Vaša Visokost. Razumem in odo^rnvam vr.." korak. Dovolite mi samo, da vas opozorim na dv sivari: najprej na to, da je dosti bolje, da pridem ja po vas, ker bi bili' sicer v nevarnosti, da vas ne b kdo na hodnikih spoznal; drugiC, da hodi opolno^ straža po gradu in bi so utegnilo pripetiti, da. bi morda prozgodaj prišli in — bolje je, da prepreöi'VJ' vsako motnjo pri toin važnem dejanju, ki naju š čaka.« »Naj bo,« jo odvrnila. »Torcj?« Stran 4. »Nova Doba« 24. IV. 1933. Štev. 34. našo orgariLzacijo poleg učiteljstva in drugih državnih in banovinskih nameščencev zlasti tudi uradništvo državnega premogovnika v Zabuko- vici in banovinsko uradništvo v bliž- njem No vom Celju. Vsak zaveden Jugosloven naj bo član Jadranske Straže. Članarina jo neznatna. Vsi na delo,