Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesea 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne". V X Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr.' če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša' Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrcdništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/s6. uri popoludne. ^tev. 148. 7 Ljubljani, v petek 3. julija 1891. Letnik XIX. Državni zbor. Z Dunaja, 2. julija. Budgetna razprava. (Štirinajsti dan.) Razven že omenjenih govorili so včeraj o visokih šolali še štirje poslanci, in poročevalec dr. S ch 1 e-singer je razpravljat vseučiliško knjižnico na Dunaju in omenjal silnega dela, ki ga imajo dotični, n.e posebno dobro plačani uradniki. Zato priporoča resolucijo, ki vladi naroča njih pomnožitev za pet novih služb. Dr. ''Viedersperg želi premembo medicinskega r .^nega reda, ker je prirastlo veliko novih stro> Preustroja vseučiliških študij bi se morala pričeti že pri gimnazijah. Zato opozarja ministra, naj nikar ne dopušča, da bi se zmanjšala mera znanstvenih strok. Dr. Seichert priporoča ustanovitev češke visoke šole na Moravskem iu predlaga resolucijo v tem smislu. Po sklepu razprave v imenu ostalih govornikov govori krakovski vseučiliški profesor dr. Straszevv-s k i in se v prvi vrsti obrača proti napadom posl. Per-nerstorferja na gališke visokošolce, katerim je podtikal puntarske namene. Prav odločno je zavračal tudi natolcevanje, kakor da bi bile na galiških gimnazijah skrivne zveze z ovaduskimi nameni. Res so tam- fIarijine družbe, kakor po drugih katoliških dežel^ f, ali te družbe niso tajne, ker stariši in profe- za nje vedo. Namen jim je, med mladino go-r in pospeševati verskega duha in ne pripuščati, bi se vera zatrla že v mladih srcih. (Dobro! na nesnici.) In to je v očeh Pernerstorferjevih menda njih greh. Poljakom je vera glavni steber njihove narodnosti (Dobro ! na desnici) in oni ne delajo nobenega razločka med najdražjimi svetinjami narodnosti poljske, h katerim prištevajo tudi vero. Pri sedanjih okoliščinah je treba skrbeti za tako izrejo mladine, da ne bodo spodkopani najtrdnejši temelji prihodnjega obstanka. Po konečni besedi poročevalca dr. Beera se je Pernerstorfer z dejanjskim popravkom opravičeval pred Straszewskim, češ, da je vse res, kar je govoril, ali Straszewski mu je posvetil z uradnim pismom, iz katerega je bilo razvidno, da je bil Pernerstorfer napačno podučen. Srednje šole. Ko so bili potrjeui zueski za srednje šole in sprejete nasvetovane resolucije, pričela se je razprava o srednjih šolah. Prvi govornik je bil češki poslanec dr. Slama, ki je zagovarjal ustanovitev češkega gimnazija v Šleziji. Privatni gimnazij v Opavi ima več učencev, kakor tamošnji nemški gimnazij. V Šleziji je mnogo poljskih in čeških prebivalcev, zato vlada nima nobenega uzroka odkladati ustanovitev češke sreduje šole. Pri sklepanju spo-razumljenja med Cehi in Nemci bi se bili morali ozirati tudi na Čehe ua Moravskem in v Šleziji, in eden glavnih uzrokov, da so se razbile dotične razprave, bil je ta, ker se na nje niso ozirali. Konečno priporoča resolucijo, v kateri poživlja vlado, da naj podržavi privatno gimnazijo v Opavi. Učni minister je precej obširno in trpko odgovarjal, češ, da zabavljice niso nobeni razlogi in da je učna uprava pokazala svojo dobrohotnost proti Matici Školski, ker je podržavila od omenjenega društva vzdrževani gimnazij v Ogerskem Hradiši. Minister je tudi sezal v govor poslanca Masaža k a, rekši, da se z mnogimi rečmi strinja, z enimi pa ne. Zlasti je ugovarjal očitanju glede prevelike centralizacije pri šolstvu. Govornik naj le pogleda na Češko in primerja šolstvo, kakoršno je bilo pred 15 leti in kakoršno je danes. Češko vseučilišče, akademija umetnosti in vednosti, obilno število čeških gimnazij itd. priča, da ima učno mini-sterstvo skrb za potrebe češkega naroda pred očmi. Za ministrom je poslanec Nitsche zagovarjal podržavljenje občinskega gimnazija vPrahaticu; dr. Engel pa je priporočal, da naj se stari klasični jeziki na gimnazijah, kolikor mogoče, omeje, ter skrbi za jednakomerne učne načrte v spodnjih razredih gimnazij in realk, da morejo učenci po resnem preudarku svojega prihodnjega stanu iz jednega zavoda prestopiti v druzega. Razprava o srednjih šolah je bila potem sklenjena in sta govorila le Še glavna govornika H o ff-mann in grof Sturgkh, ki sta s svojimi razpravami potrdila mnenje, da strokovnjaki sami ne vedo, kako naj se preustroja srednje šole. Hoffmann je šibal premajhno gibčnost in pedanterijo pri našem šolstvu in priporočal večjo skrb za telesni razvoj in za zdravje učencev. Tudi je predlagal ustanovitev tretjega gimnazija v Gradcu. Sttirgkh pa je zagovarjal klasične jezike in priporočal previdnost tudi pri vravnavi slovničnega pouka. Tudi v tem se ne strinja z mnogimi drugimi govorniki, da bi bili učenci preobloženi, iu da naj se posamezni predmetje ne ponavljajo po dvakrat. Iz pouka v zgodovini je razvidno, kako koristna je taka ponovitev. Sklepa z željo, da naj bi se naše šolstvo zmirom razvijalo na podlagi pravega napredka. Pri glasovanju obveljajo ne samo posamezni zneski, ampak tudi nasvetovane resolucije, med njimi resolucija gledš Kranjske gimnazije, katera naroča vladi, da naj vsestransko pretresa dotično prošnjo mestne občine Kranjske in se n&njo ozira, kakor je prav in pravično. Ker je bila ura že šest, prvosednik sklene sejo in nadaljevanje napov^ za danes ob 10. uri dopoldne. Obrtne in ljudske šole. V današnji seji se najprej vladni predlog glede novega kazenskega zakona izroči posebnemu odseku osemnajstih udov, ki pa še le na jesen prične svoje delovanje. Potem se prične razprava glede obrtnih šol, o kateri sta govorila Ada-mek in Brenner, pa dr. Dostal kot generalni govornik. Adamek in Dostal sta obravnavala obrtno šolo v Pragi, pa jednake šole v drugih čeških krajih. Tudi učni minister je govoril in zlasti odgovarjal Adameku, ki ga je prijemal zaradi besed, ki jih je včeraj govoril Slami in Masai-yku, in zaradi njegovega postopanja proti češkemu narodu sploh. Prvosednik je Adameka opominjal, da so njegove opazke politične in da ne spadajo k obrtnim šolam, pa je vendar pustil, da je izgovoril. Pri ljudskih šolah je prvi govoril moravsko-češki poslanec Seichert, za njim pa je imel slovenski poslanec Robič svoj prvi govor, s katerim si je pridobil vsestransko splošno priznavanje. Njegove mirne in stvarne razprave so pričale, da je temeljit strokovnjak v šolskih zadevah, da govori iz lastne skušnje in iz popolnega prepričanja, zato so ga z veliko pozornostjo poslušali tudi levičarji, iu se je živahno odobravanje in ploskanje razlegalo po zbornici, ko je po preteku jedne ure sklenil svoj govor. Pošljem ga Vam po stenografičnem zapisniku jutri. Za njim pride na vrsto še kakih šest govornikov, ki imajo pa vsi govoriti še danes. Jutri se prične razprava o finančnem ministerstvu. Govor državnega poslanca Klima v državnem zboru dne 26. junija 1891. (Dalje.) II. Most čez Savo pri Radečah. Naš zastopnik v budgetnem odseku je omenil most, ki bi se moral graditi mej Radečami in Zi-danimmostom. Ta most bi ne bil na kaki državni cesti, pa tudi ne na kakem podaljšanju državne ceste, ali bil bi zaradi tega velicega pomena, ker bi zvezal dve kronovini, Kranjsko in Štajersko, iu ker ni no-beuega mostu čez Savo petdeset kilometrov daleč, od Litije do Sevnice. Prebivalci morajo se voziti čez vodo s čolni ali pa s takoimenovanimi brodovi, s katerimi se pa ni moč voziti, kadar je voda velika. Prebivalci v Radečah, kjer je okrajno 3odišče in davkarija, morajo narediti 16 kilometrov dolg ovinek čez most v Sevnici, da pridejo do bližnje železniške postaje, do katere bi sicer prišli v desetih minutah. Promet z blagom mora se za tako dolgo ustaviti, da se uteče voda in je moč voziti z brodovi, katera vožnja je pa še pri majhni vodi zaradi visokih bregov in zlasti po zimi zaradi poledice nevarna ali vsaj jako težavna. Dežela Kranjska ne more s svojimi sredstvi zgraditi tega mostu, ki bode moral biti železen in je proračunjen na 90.000 gld., občina radeška pa še manj, če jima država ne prihiti s primerno podporo. Za tako podporo proseč moram na to opozoriti, da bi omenjeni most bil tudi v korist vojni upravi, zakaj večkrat mora moštvo, konje in težke topove na imenovanih brodovih prevažati čez Savo, da pridejo na Kranjskem na okrajno cesto in pojdejo potem dalje k strelnim vajam v Krško. Da je tako prevažanje konj in topov težavno in nevarno, ni treba praviti. III. Vravnavanje Save. Prehajajoč na vodne zgradbe, prepuščam velik del, pripadajoč k melijoracijam, mojim ožjim somišljenikom, da o njih spregovore na dotičnem mestu. Omejil se bodem na dve zadevi, ki sta zares za našo deželo najznamenitejši in najvažnejši. Prva se tiče vravnavanja Save, druga pa osuševanja ljubljanskega močvirja. Sava, gospoda moja, je jedina reka na Kranjskem, ki velja za državno reko in se vravnuje na državne stroške, pa še ta ne vsa, temveč le do era-ričnega mostu pri Črnučah. Iz kakih uzrokov so ta most naredili, ne vem, vem pa, da ni treba, da bi bil veščak, da na prvi pogled spoznaš, da je ta meja popoluoma poljubna. Bregovi Save so nad tem mostom ravno taki, kakor pod mostom, in povodenj napravlja ravno tako škodo nad mostom, kakor pod mostom. Dobro bi bilo, da se meja določi vsaj jedno miljo višje. Velike množine vode va!3 se od brega do brega iu trgajo cele kose obdelanih njiv in travnikov. Zguba obdelane zemlje je za naše kmetije tem občutljivejša, ker imamo le male kmetije, tako, da posestniki že par sto kvadratnih sežnjev zemlje jako težko pogrešajo. Mnogim posestnikom voda ni le odnesla par stotin sežnjev zemlje, temveč skoro vse travnike, da sedaj težko rede jedno ali dve kravi, dočim so jih poprej imeli po deset v hlevu. Pa ne le njive in travniki, temveč tudi sela so v nevarnosti. To smo videli pred par leti v Stoži-cah, pod imenovanim črnuškim mostom. Velika nevarnost se je odstranila le z izrednimi sredstvi in napori. Prej ali slej zadene jednaka osoda poprej omenjeni leseni erarični most in par metrov nižje stoječi most kamniške železnice, če se za časa ne preskrbi dovolj za varnost teh dveh mostov. Prepričan sem, da bi omenjena vas ne bila prišla v nevarnost ia bi voda ne bila popolnoma spodkopala že več hiš, če bi se Sava vravnala že nad imenovanim mostom in spravila v pravo smer. Že skrb za imenovana predmeta morala bi vlado nagibati, da gorenji del Save tudi začne vravnavati. Meja, kje naj se začne vravnavanje, pa se lahko najde, kajti nad Medvodami, kjer se Sora steka v Savo, se začn6 taki bregovi, da vravnave ni več treba, in druga varstva za zgradbe, ki bi bile morda potrebna, brez posebnih težav napravi dežela z državno podporo, kakor se je to zgodilo na Gorenji Savi. Poleg razširjenja mejne črte priporočal bi pa tudi vladi, da se dela loti z večjo odločnostjo in večje zneske postavi v budget druzega leta. S 30.000 gld., ki so se postavili za letošnje leto v budget, se da, zlasti če se razširi mejna črta, pri tolikih nedostatkih le malo opraviti in le prevečkrat se zgodi, da se zaradi prepičlih sredstev ponavlja stari pregovor seveda v drugem smislu: Roma deli-berante Saguntum periit. V pisarnah sem iu tja pišejo in ugibljejo, koliko bi se plačalo za to ali ono delo, to ali ono vravnavo, in se drže kolikor je moč nizke svote, voda pa trga obdelano zemljo kos za kosom in provzroči dvakrat ali trikrat toliko stroškov, kolikor bi jih bilo treba, ko bi bili vravnavo začeli par let poprej. (Prav res!) Pri vodnih zgradbah ni dobro varčevati. Največkrat ima od tega škodo ne le država, temveč tudi prebivalci, katerim bi se bila zemlja rešila, da se je vravnava o pravem času začela, katero pa sedaj zgube! Da je tako, pokazalo se je že. Mej Kresnicami, Hotičem in Litijo je Sava ljuddm odnesla skoro vse travnike (Tako je!) in tudi občinsko pot tako podkopala, da se je moral na njej ustaviti promet, in so torej nekatera sela popolnoma odločena od prometa z vnanjim svetom. Ljudje v tem kraju so zadnji čas poslali visoki vladi peticijo, da d£ napraviti potrebne varstvene zgradbe, in to peticijo jaz najtopleje priporočam vladi, da se blagovoljno nanjo ozira. IV. Osuševanje ljubljanskega močvirja. Sedaj prehajam na najvažnejši predmet, to je, k osuševanju ljubljanskega močvirja. Gospoda moja! Pač Vam ni treba še le razkladati, kakega pomena bi bilo, če bi se pridobilo 16.000 hektarov zemlje v bližini deželnega glavnega mesta za kmetijstvo. Zaradi tega pa niso le domači, temveč tudi vladni krogi obračali posebno pozornost popolnemu osuševanju ljubljanskega močvirja. Zaradi pičlega časa nočem navajati, kaj se je v tem oziru storilo za časa Marije Terezije in Franca I., s tem, da se je napravil Zornov jarek in Gruberjev kanal, temveč le hočem omeniti, kaj se je storilo poslednja desetletja. Že 1857. leta se je izdelal načrt za osuševanje močvirja in ministerstvo notranjih zadev je 1860. leta poskusilo ga izvršiti, pa ga ni izvelo do konca. Reka Ljubljanica in Gruberjev kanal sta se zares poglobila. Ko je pa podjetnik hotel poglobiti še Zornov jarek, so se pokazale take težave, da se je morala razrušiti stavbena pogodba, ki se je bila sklenila ž njim. Da se v bodoče preprečijo taki dogodki, je glavni odbor za osuševanje močvirja 1879. leta vlado naprosil, da skliče enketo, ki se bode posvetovala o osuševanju močvirja. Ta enketa sešla se je 1880. leta in udeležili so se je odlični strokovnjaki, katerih znanje slovi po Evropi, od katerih omenim avtoriziranega civilnega inženerja Podhayskega z Dunaja, dr. Vincen-tinija iz Trsta, Cesare Salvinija iz Milana in stavbenega nadsvetnika Podhayskega z Dunaja. Enketa je natančno ogledala močvirje, potem pa temeljito pretresavala vprašanja, ki se tičejo osuševanja močvirja, n. pr. uzroke povodenj, osuševanje in obdelovanje močvirja itd., in naposled je inženir Podhajski izdelal projekt v dveh alternativah, za kar se mu je iz zaklada za osuševanje močvirja plačalo 21.000 gld., tako, da pripravljalna dela s troški za enk3to znašajo 26.000 gld. Ta alternativni načrt predelal je pozneje inže-ner Podhayski sam in tako premenjenega je potrdila tudi enketa. Priporočati je, da se ta predelani načrt izvrši, ker se s tem prihrani 252.800 goldinarjev. Zastran tega, kdaj naj se delo začne, se je izrekla enkčta, da je nujno priporočati, da se osuševalna, oziroma zagrajevalna dela začno, kakor hitro je mogoče, ker močvirju vedno pretd povodnji. Izrekla se je pa tudi, da naj se vse delo jednotno izvrši iu da ni svetovati, da bi se posamični deli izvršili neodvisno od skupnega dela. Deželni zbor kranjski sklenil je 1889. leta posta fo o izvršitvi Podhayskega načrta. Ce tudi je enketa nujno priporočala, da se dela hitro začno, če se tudi povodnji na ljubljanskem močvirju leto za letom ponavljajo in so vedno pogostejša in večja (Poslanec Šuklje: Napravljajo vedno večjo škodo!), če tudi se prebivalci, poškodovani po povodnjih, morajo leto za letom podpirati, če tudi bi bilo osuševanje močvirja največje važnosti za zdravstvene razmere v Ljubljani (Tako je! na desnici), vendar postava, katero je sklenil deželni zbor kranjski, še sedaj čaka rešitve in jo bode še čakala, če se bode osuševanje presojevalo z onega stališča, na katerem je, upam vsaj, jedino poročevalec poljedelskega mi-nisterstva. Po naši deželni postavi je za izvršitev načrta treba posebne postave, v kateri bi se dovolil za podjetje, proračunjeno na 1,400.000 gld., državni donesek, druge olajšave, kakor osvobojenje pristojbin in kolekov itd. Vlada pa hoče, da bi stvar prevzel melijoracijski zaklad. Ce tudi melijoracijski zaklad s predlogo, ki se nam je predložila, povekša s pol milijona na tri četrti milijona, vendar mislim, da se omenjeno podjetje d& izvršiti le s posebno postavo. S tem bodi opravičeno, da o tej stvari govorim tukaj, ne pa pri melijoracijskem zakladu. (Konec sledi.) Delavsko vprašanje. Okrožnica papeža Leona XIII. (Dalje.) 14. Človeški pripomočki. — Sodelovanje državne oblasti. Vendar pa ni nobenega dvoma, da je za rešitev socijalnega vprašanja treba uporabiti tudi vse človeške pripomočke. Vsi namreč, katere zadeva to vprašanje, morajo po svojem stanu sodelovati. K temu daje nam delovanje božje previdnosti, ki v svoje namene uporablja najbogatejša sredstva, neko podobo ali vzgled, kajti kjer je uspeh odvisen ob enem od mnogih uzrokov, ondi vidimo, kako se isti uzroki družijo v dosego namena. Pred vsem treba določiti, kak delež pripada državni oblasti pri reševanju socijalnega vprašanja. — Državna oblast nam tukaj ni slučajna vladna oblika posameznih dežel, ampak državno oblast si mislimo, kakor jo zahtevata natura in pamet, in kakor se nam kaže po načelih razodenja, katere smo razpravljali v okrožnici o krščanski državi. Pomoč torej, katero bi bilo pričakovati od države, obstoji pred vsem in v obče v splošnjih postavnih določbah in napravah, ki pospešujejo uspešni razvoj blagostanja. To je naloga razumne države, to je prva dolžnost vsake modre države. Državi pa pred vsem utrjuje blagostanje, red, dostojnost in nravnost, lepo vrejeno družinsko življenje, spoštovanje do vere in pravice, zmerni davki in enaka razdelitev bremen, živahnost pri obrtni kupčiji in trgovini, ugodno stanje poljedelstva in podobne stvari. Kolikor razumnejše se vse to izkoriščuje in uporablja, tem trdneje je zagotovljeno blagostanje posameznih v državi. Tu se torej odpre široka pot, na kateri naj država deluje v korist vseh stanov prebivalstva, vzlasti pa še delavcev; in ako država hodi to pot, nemogoče ji je očitati, da bi prestopala svoje pravice; kajti državi je po njenem bistvu prva dolžnost: pospeševati občno blagostanje; in kolikor bolj odločilna in preosnovljalna splošna sredstva za to rabi, tem manj treba iskati druzih pripomočkov za zboljšanje delavskih razmer. Treba pa je poleg tega pred očmi ohraniti važno resnico, da je država za vse, enako za nizke, kakor za visoke. Po natornopravnem stališču so delavci ravno tako državljani, kakor posestniki, to je: so pravi deli države, ter se udeležujejo državnega življenja, v katerem se zbirajo družine, in kar je poleg tega posebne važnosti, je delavcev v vsakem mestu primeroma največ. Ako torej ni dovoljeno, le za nekatere državljane skrbeti, druge pa zanemarjati, mora država v dostojni meri z javnimi nared-rbami prevzeti skrb za delavce. Ako država tega ne stori, krši zahtevo pravičnosti, ki veleva dati vsakemu svoje. Prav opomni v tem oziru sv. Tomaž: Kakor sta del in celota nekako eno in isto, tako nekako pristoja delu, kar pristoja celoti. Med mnogimi in važnimi dolžnostmi torej, katere ima izvrševati za blagor svojih podložnih skrben vladar, je ena prvih ta: Naklanjaj vsem vrstam svojih podložnih isto varstvo, trdno varujoč ono pravico, ki se imenuje ^razdeljujoča". 15. Pravice in dolžnosti podložnih. Dasi imajo vsi državljani brez razločka dolžnost udeleževati se del za blagor države, ker tudi vsi vživajo koristi države, vendar oni tega ne morejo storiti v jednaki meri. Kakorkoli naj se menja vladna oblika, vsikdar bode med državljani razloček po stanovih, brez katerih si družbe niti misliti ne moremo. Vedno se bodo morali na primer nekateri pečati z državnimi nalogami, s postavodajo, s pravo-sodstvom, z upravo in vojaškimi zadevami; samo po sebi bodo ti na višji stopinji med državljani zato, ker neposredno in na poseben način delujejo za skupen blagor. Dasi pa drugi državljani, n. p. obrtniki, ne delujejo v toliki meri za občno korist, vendar tudi ti, kakor je jasno, vsaj posredno delajo za splošno blagostanje. Res je sicer, da ima blagostanje svojo podlago v pravičnosti in kreposti in že pojem socijalnega blagostanja zahteva, da to blagostanje ljudi boljša; toda v delokrog države isto tako spada preskrbovanje časnih pripomočkov, katere moramo imeti in rabiti, ako hočemo kreposti izvrševati. Da se pa ta sredstva pridobe, zato je neobhodno potrebno delo nižjih delavskih stanov. Da, prav za prav delo na polju, v delavnici, v tovarni oskrbuje državi blagostanje. Brezpogojno torej zahteva pravica od države, da ona v tem oziru delavcem preskrbi in zagotovi primeren delež od dobička pri delu; toliko jim mora nesti delo za stanovanje, obleko in hrano, da se pošteno preživijo. Ako torej država, kakor je njena dolžnost, vse potrebno vkrene, da zboljšuje položaj delavskih stanov, s tem ne dela nikomur krivice; koristi pa s tem država celoti, kateri očitno mora biti mnogo na tem, da v bedi ne vzdihuje stan, katerega država za delo tako neobhodno potrebuje. (Dalje sledi.) »Matica Slovenska". Letno poročilo o odborovem delovanju v dobi od I. jun. 1890. do 30. jun. 1891. Ko je predlanskim „Matica Slovenska" praznovala 251etnico svojega obstanka, izjavil se je g. predsednik, da se praznuje vsled odborovega sklepa bolj akademiško, brez posebnih stroškov, brez vnan-jega svita in bleska. To pristoja resnemu literarnemu društvu. Resno je naše društvo in kot tako se mirno in tiho razvija, kar pa nikakor ne zavira njegovega doslednega napredka. Tudi zadnja, to je XXVIII. društvena doba, je potekla za Matico popolnoma mirno in jednako svojim prednicam, brez vsakega hrupa. Na podlagi volitev lanskega rednega velikega zbora, ki se je vršil v sredo 25. junija v mestni dvorani, zvršile so se v društvenem odboru nekatere spremembe. Poleg 8 odbornikov, ki so bili vnovič voljeni v odbor, je volil zbor na mesto prof. Kermavnerja, ki nove izvolitve ni več sprejel, arhivarja in kurata Koblarja; na mesto pokojnega prof. Žolgarja pa odvetnika dr. Jos. Serneca v Celju. Novi odbor je imel tri večje seje: prvo dne 26. junija, drugo dne 12. novembra in tretjo dnd 15. aprila. V prvi se je konstituiral in napravil konečne sklepe gledd lanskih društvenih knjig. V drugi je določil nagrade pisateljem in korektorjem lanskih knjig in napravil osnovni načrt letošnjim knjigam. V tretji je konečno sklepal o letošnjih knjigah in dogovoril potrebno za današnji redni veliki zbor. Glede društvenega upravništva je ostalo v zadnjem letu vse pri starem. Društvu na čelu je bil g. kanonik in profesor Mam; namestnika sta mu ostala gg. prof. Leveč in župan Grasselli. Blagajnik in hišni upravitelj je bil g. Robič, ki se je pa letos 10. dnd aprila zaradi bolehnosti temu posla odpovedal. Odbor njegove odpovedi do občnega zbora ni sprejel; vendar je pa sklenil, da ga dotlej nadomeščata predsednik in tajnik. Ključarja sta bila gg. Kržič in Praprotnik, overovatelja sejnih zapis-nikov gg. prof. Bartel in Butar, deloma tudi g. prof. Pleteršnik; pravdni zastopnik je bil g. odvetnik dr. Tavčar. — V zmislu § 36. opr. r. je bil poročevalec v zadnji odborovi seji vnovič kot tajnik potrjen na tri leta. Kakor običajno, sta delovala tudi v zadnji dobi poleg odbora v Matici dva odseka: književni in gospodarski. Prvemu je bil načelnik I. podpredsednik društva, g. prof. Leveč; drugemu blagajnik in hišni upravitelj g. L. Robič. Književni odsek se je zbral na razgovor pred vsako odborovo sejo, da se je zjedinil o nasvetih, katere se mu je zdelo potrebno iz njegovega področja predložiti odboru v sprejem. Posvetoval se je dne 29. julija, 8. novembra in 10. aprila. Gospodarski odsek je imel itak poleg rednega razgovora, dne 12. julija, več posvetovanj od slučaja do slučaja, da je reševal nujne gospodarske zadeve in potem o njih odboru poročal. Lani je izdala Matica troje društvenih knjig, ki so društvenikom, kolikor se sme po javnih ocenah in zasebnih mnenjih soditi, izvestno dobro došle. Letopis v svoji običajni sestavi je imel dosti raznovrstnega berila in uredništvo se je potrudilo skrbeti za potrebno razliko v tvarini. Z „ Vodnikovimi izbranimi pripovednimi spisi", katere je izbral g. ravnatelj Wiesthaler z velikim trudom in spretnostjo v lepo knjigo, je ustreženo večletni želji slovenskega razumništva. Ravnatelj dr. Lampe je nadaljeval svoje duhovito modroslovsko delo in podal „11. del Dušeslovja". — Vse knjige je še dobiti. Naj bodo priporočene vzlasti onim gospodom, ki so naši Matici pristopili še-le letos ali, ki mu mislijo še-le pristopiti. Dobe jih proti navadni društvenini. Tudi letos hoče društvo podati članom troje knjig. Pred vsemi nam je omeniti Letopisa. Obliko bo imel isto kot lanski, obseg podoben. Urednik mu hoče dati sestavo tako imenovanih »Zbornikov"; Bibliografija izide v nekoliko popolnejši obliki; za njo pa običajno poročilo iz društvene pisarne. — Matica objavi letos izvirno povest »Pegam inLam-bergar" iz peresa znanega pisatelja slovenskega, kateremn je odbor priznal nagrado iz Jurčič-Tom-■šičeve ustanove za literarne namene. Knjiga izide kot VI. zvezek »Zabavne knjižnice". Tretja društvena knjiga bo .Zgodovina Novega Mesta". Nabral in sestavil g. prof. Vrhovec. Odbor si je v svesti, da bo e temi knjigami dobro postregel matičarjem. Ker je tvarina taka mnogovrstna, bo vsakdo našel kaj za se posebno primernega berile. Kakor utegne slavnemu zboru biti že znano, je lani Matica založila dr. Kosovo »Vzgojeslovje." Knjiga je gled^ vsebine in sestave prirejena po dotičnin predpisih kot nčna knjiga za učiteljske pripravnice in je bila v ta namen predložena vis. c. kr. ministerstvu za uk in bogočastje. Nadejati se je, da dobi potrdilo in se letos sčasoma uvede kot šolska knjiga za c. kr. učiteljišča. — Tudi letos namerava Matica založiti še posebno šolsko knjigo. Prvi koraki za to so že storjeni. Pošel je v društveni zalogi n. natis Pokornj-Tuškovega: »Priro-dopisa rastlinstva". Ker je rokopis že nekoliko zastarel, poprosil je odbor strokovnjaka, da ga jezikovno in stvarno pregledata. Skrbljeno je za to, da izide knjiga v III. natisu o takem času, da bo rabila šolam kot učna knjiga jeseni prihodnjega leta. Dotlej si bo treba na jeden ali drugi način drugače pomagati s starimi knjigami, ki se nahajajo v privatni lasti, ali pa morebiti še pri knjigo-tržcih. (Dalje sledi.) Politični pregled. V L j u bij ani, 3. julija. NotraM)« deiele. Mladočehi na razpotju, tako se imenuje -brošura, ki je nedavno izšla in je pisana prav v Vašatty-jem duhu. V tej brošuri se naglaša, da Mladočehi neso več oni hrabri borilci, ki so zmagali staročeško stranko. Vresničujejo se že besede grofa Ta»ffeja, da bodo Mladočehi postali Staročehi, ako pridejo v večjem številu v državni zbor. Če so Mladočehi le druga izdaja Staročehov, bodo hitro izgubili vse zaupanje pri narodu. Pogreb mlado-češke stranke bode še bolj žalosten, nego je bil pogreb staročeške. Na Dunaju Mladočehi neso več tako odločni, nego so bili doma. Pisec te knjige Mladočehe graja, da se laskajo Poljakom, ki zanje ae marajo in so njim na ljubo spremenili svojo vnanjo politiko. Bila je li le komedija, ko so mlado--češki vodje pravili narodu o bogatem ruskem strijcu -ali je pa sedanje mladočeško laskanje proti Poljakom. V brošuri se mladočeški poslanci svare, da naj nikar Poljakom ne ponujajo roke. Mladočehi so se izneverili prejšnjim liberalnim idejam in delajo tako, ako so prej Staročehi delali. Triumvirat Staročehov je mrtev ali sedaj se prikazuje triumvirat Kaizl-Masaryk-Kramar. Napaka je, da so Mladočehi pred vsem sprožili češko državno pravo, zakaj v tem oziru bodo ravno tako malo dosegli, kakor so Staročehi. V državnem zboru še drobtin ne bodo pridobili. Koncem brošure se priporoča, da Mladočehi ostavijo državni zbor in vse svoje delovanje preneso v deželne zbore. — Mi tukaj ne bodemo razjašnje-vali vseh bedarij te brošure. Kdor pozna razmere v moravskem in šležkem deželnem zboru, bode precej spoznal, da bi Cehi prišli le z dežja pod kap, če bi po nasvčtih te brošure vse svoje delovanje prenesli v deželne zbore. Priznati pa na drugi strani moramo, da je v brošuri tudi marsikaka resnica. Če Mladočehi na Dunaju neso mislili hoditi druge poti, nego Staročehi, čemu so res toliko agitovali proti Staročehom. Nehotč si moramo vprašati, je li morda tej gosp6di bilo za kaj druzega, nego za državnozborske sedeže? Poljaki in Čehi. Češki poslanci na Dunaju postajajo res dan za dnevom treznejši. Upati bi bilo, da bi se sčasoma napravilo zopet dobro razmerje mej Čehi in Poljaki, da bi tudi drugi elementi češki bili tako zmerni in premišljeni. Kakor pišejo poljski listi, se je, ko so bili poljski »Sokoli" v Pragi, marsikaj zgodilo, kar je moralo žaliti Poljake. Pri slavnostni predstavi v čast došlim telovadcem dali so najboljše prostore francoskim g6stom, Poljaki pa nekateri še prostorov dobili niso. Prav je, da so Čehi lepo vsprejeli Francoze, ali nikakor bi ne bili smeli prezirati njih slovanskih bratov- ; Poljakov. Jako nemilo je Poljake dirnilo, da so čehi vselej pokazali veliko navdušenje, ko se je zaigrala ruska himna. Mi nočemo preiskavati, če je j sploh umestno, na javnih mestih igrati rusko himno, I ker se stvar le prerada tolmači Slovanom v škodo, I ali pri tej priliki pa moramo reči, da je bilo to jako nepremišljeno. Cehi bi bili vendar morali premisliti, da s tem užalijo Poljake. Posebno sedanji j položaj ni za take demonstracije, ko imajo Poljaki ključ notranjega položaja v svojih rokah. Poljaki so morali biti tem huje užaljeni, ker ni dolgo, da so se v Rusiji izdale proti Poljakom naredbe, katere mora vsakdo obsojati, kateri spoštuje jednakoprav-nost v dejanju, ne pa na jeziku. Poljski „Sokoli" so tako razžaljeni iz Prage prej odšli, nego so sprva nameravali. Ti dogodki v Pragi bodo jako slabo vplivali na naš notranji položaj. Mi v6mo, da jih obsojajo mladočeški poslanci, ali kaj se hoče, ko vendar morajo priznati, da so jih zakrivili sami. Ti dogodki so le posledica mladočeških agitacij. Nad Mladočehi uresničuje se sedaj izrek nemškega pesnika: »Die ieh rief, die Geister, werd' ich nun nicht los". Tnanje države. Trodržavna zveza. »Diritto", ki je sovražna Avstriji, sedaj hudo obira Francijo in francoske liste. Nesramno je, če francoski časopisi zahtevajo, da bi se italijanska vlada ravnala po njih željah. Da se je sklenila in sedaj ponovila trodržavna zveza, temu ni kriva ne vlada, ne dinastija, temveč le francoska nezmernost in nezvestoba. Brez teh francoskih grehov, bi se Italijani in Francozi ne bili nikdar sprli. — Iz te izjave se vidi, da mnogi Italijani jako sovražijo Francijo, ki je posela Tunis, na kateri so poprej prežali Italijani. Francija in Italija bi radi si pridobili gospodstvo ob Sredozemskem morju, od tod vse nasprotstvo. Dvojna zmaga. Betlehemska afera sedaj miruje. Francoska diplomacija se je zadovoljila s tem, da je Turčija zaukazala, da nekaj časa ostane vse pri starem in je celo vesela svoje zmage. Nič manj pa ni vesel patrijarh carigrajski, ki se domišljava, da je pridobil veliko zmago, ker je s svojim ugovorom preprečil, da se ni frančiškanom priznala za zmirom izključna pravica do prepornega vhoda v betlehemsko svetišče. Obe strani se torej sedaj smete ponašati z zmago. Turčija in Anglija. Govori se, da je vstajo v Yemenu nahujskala Anglija, ki hoče prisiliti Turčijo, da ž njo sklene ugodno pogodbo zastran Egipta. V Carigradu baje že tudi mislijo na to, da bi se kako pobotali z Angleži, ki jim lahko delajo velike neprijetnosti. Turkom tudi druzega ne kaže, kajti toliko moči nemajo, da bi mogli Angleže pognati iz Egipta, ko še vstaje v Yemenu dosedaj neso mogli zatreti. Nemčija in Holandija. Potovanje uem-čkega cesarja na Holandsko ni brez političnega pomena. Nemci žele, da bi Holandci bili neutralni, Če pride do evropske vojne, ker bi v tem slučaju lahko Nemčijo preskrbovali z inozemskim žitom. Cesar bode torej že vse potrebno storil, da pridobi prijateljstvo Holandije. izvirni dopisi. Z Blok, 26. junija. (R a z n o.) Kakor povsod, tako smo tudi tukaj slovesno praznovali tridnevnico bv. Alojzija. Tretji dan, t. j. 21. junija pa je č. g. župnik še posebej blagoslovil novo lepo šolsko zastavo, katero je darežljivi tukajšnji krajni šolski svet napravil. Šolska zastava nosi rudeč svilen trak z zlatimi franžami in napisom: »V spomin SOOletnico sv. Alojzija 1891." V ponedeljek, 22. junija, pa smo napravili za šolsko mladino izlet v eno uro oddaljeno v&s Ravnik. Dasi je omenjenega dne blizu do 9. ure dopoldne po malem deževalo, zbrala se je večinoma vsa šolska mladina že ob 7. uri v šoli. Nestrpno pričakovali smo boljšega vremena, naposled pa odrinemo z zavito novo zastavo proti omenjeni vaBi. Skozi vasi gredd imeli smo vse polno gledalcev. Dospevši na Ravnik, dobili so otroci zajutrek. Po kratkem od-počitku gremo in množica ljudstva iz cele vasi in še drugih krajev v prijazno cerkev, kjer je pri sveti maši pela šolska mladina. Po sv. maši pa je imel prav primeren in ganljiv govor na mladino g. kapelan A. Mali. Ves prizor izvabil je mnogim odraščenim solze iz očij. Po dokončanem sv. opravilu sledila je prosta zabava in pogostovanje otrok. Razdelilo se je obilo kruha in opoldne za kosilo dobili so vsi otroci tečne juhe in mesa (govedine), da so bili vsi zadovoljni. Pa tudi pijače ni manjkalo, kajti nabralo se je po tukajšnjih radodarnih rokah toliko, da smo mogli vsej 230 glav broječi šolski množici z vinom postreči. Bodi s tem vsem čast in srčna zahvala izrečena, ki so k tej slavnosti obilo pripomogli, posebej še g. J. T., ki nam je po nizkej ceni vse potrebno v to preskrbel. Pred odhodom pa je gospod katehet vsem otrokom razdelil spominske podobice in svetinjice. Še-le ob 4. uri popoldne smo se večinoma skupno domov vrnili. Več drugih odličnih osob pa je še dalje ostalo v veselej družbi z izrazom zadovoljnosti, da bo vsem odraslim in mladim ostal ta dan v trajnem spominu. Pri farni cerkvi imamo zdaj zidarje. Prenovil se bo presbiterij in v kratkem postavil nov kamenit altar. Po mnogem trudu č. g. župnika pripeljali so tukajšnji vrli vozniki na poziv gosp. župana že blizu polovico novega altarja, in sicer najtežje kose. Tako na pr. je tehtal voz, na katerem je ležala sama menza 3250 klgr. ali 58 starih stotov in 2 klgr. Take ogromne plošče bilo je moč le s koloturnikom (Flaschenzug) nakladati in skladati, katerega je podjetnik g. Vodnik nalašč z Dunaja naročil. Altar bo iz 1 različnega mramorja s Krasa in iz Italije. Vsakdo videč to delo, izrazil se je pohvalno. Se nekaj bi rad omenil. V več okrajih je živinska zaprtija radi kužne bolezni. Tudi pri nas je razširjena ta bolezen, dobro le, da ni zelo nevarna, j Da bi se bila sploh po prašičih, kakor menijo, za-i trosila, vsaj jaz m^nim, da ni po vsem pravo, bolj ! verjetno se mi zdi to, kar pišejo »Novice" od dnč 4. jauuvarija I. 1860. Tam odgovarja vredništro dopisniku iz Klane med drugim: »Izprva se (bolezen na gobcu in parkljih) po posebnih, še ne dosti znanih vremenskih pomladanskih ali jesenskih uimah začne pri posameznih živinčetih, ali pa napade, ko bi trenil, mnogo živine na enkrat" itd. Ker je bila pomlad mokra, neugodna, mogoče, da je bolezen prouzročila. Bog daj kmalu bolje. Dnevne novice. (Tiskovno društvo.) »Katoliškemu tiskovnemu društvu" podaril je za zgradbo nove tiskarne pre-častni gospod dr. Jurij S t e r b e n c , dekan v Le-skovcu, 100 gld., katerim jih je še 50 priložila njegova sorodnica gdč. Ana Šterbenc. — Za velikodušni dar 150 gld. se preblagemu gospodu pošiljatelju tem iskreneje zahvalimo, ker spričuje, da ima tiskovno društvo tudi zunaj Ljubljane vrle podpornike. Bog stotero povračuj. (Deželni predsednik baron Winkler), kakor poroča tukajšnji uradni list, odpeljal se je včeraj v službenih zadevah na Dunaj. (Drnžbi sv. Cirila in Metoda) doposlali so dunajski vseuč ili Ščniki svoto 1 lih gld. v družbene namene. Hvaležno prejemši ta vže peti njihovi letošnji dar imamo ž njim vred nov dokaz, kako požrtvovalno ljubi naša, izvan slovenskih mej bivajoča mladina 6vojo domovino. — Bog povrni! Živeli! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Sv. maša na Rožniku.) Prihodnji torek, t. j. dne 7. julija ima »Katoliška družba" na Rožniku sv. mašo za društvenike zjutraj ob 5. uri z navadnim darovanjem za uboge iz »Vinčencijeve družbe". i (Iz Železnikov) se nam piše 2. julija: V noči od 30. junija do 1. julija je vlomil v cerkev sve- 1 l tega Frančiška skozi okno neznan tat ter oropal cerkveno puščico; a ker iz cerkve ni mogel skozi j okno, ker leži previsoko, je odtrgal s silo cerkvene duri ter tako precej škode napravil. Ljudstvo je žalostno radi zločina. Hudobneža še niso dobili. — Danes — 2. julija — od 1. do 2. ure popoldne, je pridrvila huda ura nad nišo dolino; treskalo je in grmelo, gosta in debela toča se je med dežjem na-sipala skozi pol ure na polja; škoda je velika. Po-rnozi Bog! (Koncert narodne čitalnice ljubljanske) bo za društvene člane dne 4. junija t, 1. Vspored obsega 16 raznih, zanimivih točk. — Začetek ob 8. uri zvečer. (Umrl) je včeraj v Ljubljani c. kr. vladni svetnik dr. Filip Zaplotnik. Pogreb bo v soboto ob polu 5. uri popoldne. (Ogenj v Gabrjih na Dolenjskem.) Dne 26. junija pogorele so hiše v Gabrjih posestnikom Franc Kramaršiču, Fr. Lužarju, Ani Umek, Hel. Zevnik, in Jak. Hrovatiču. Zgorelo je tudi nekaj prešičev in ovac. — Kramaršiču je zgorel dveletni otrok. Škoda znaša blizo 3000 gld. Pogorelci so bili zavarovani za male svote. (Toplice na Dolenjskem.) Od 15! maja do 30. junija prišlo je v Dolenjske Toplice zdravja iskat 344 oseb. — Mrzlo vreme je bilo krivo, da se je dosedaj tako malo topličarjev k nam priglasilo. Pričakovati je, da jih bo sedaj neznosna vročina več privabila v naše tiho topliško zavetje. — Na Slatini je bilo do dne 25. junija 574 tujcev. Tudi tukaj se poznsl neugodno vreme. (Petindvajsetletnica velike bitke pri Kraljevem Gradcu.) Povodom petindvajsetletnice velike, a usodne bitke pri Kraljevem Gradcu, koja pripada na današnji dan (3. julija), služile so se po vseh cerkvah in kapelah v okraju bojišča dopoldne ob 10. uri zadušne sv. maše za padle vojnike; na to so položila vojaška odposlanstva in kori vseh polkov in armadnih zborov, ki so pred petindvajsetimi leti v ta dan na kraljevo-graški roviini stali jeden proti drugemu in junaško se borili, prelepe vence. Odbor, ki se je osnoval v ta namen, je baš završil svoje veliko in zaslužno delo: na vsem Lojišču, ki se razprostira štiri štirijaške milje daleč, je prenovil in popravil vse junaške spomenike, in teh je vkupe 265 Nekateri so jako krasni in dragoceni, in cicer je avstrijskih 120, 40 skupnih, 92 pruskih in 12 saksonskih spomeuikov. Popravo in zgrajenje avstrijskih spomenikov izvršil je poseben odbor, pruski in saksonski sporaeuiki bili so popravljeni in znova zgrajeni troškom dotičnih vojnih ministerstev, pruskega in saksonskega. Na kraljevo-graškem bojišču pa spi smrtno spanje marsikak slovenski junak, in konči bodi omenjeno, da se je te velike bitke tedaj udeležil kot prostovoljec državni poslanec, prof. g. F. Šuklje, ter bil nevarno ranjen. Vse spomenike je deloma popravila, deloma izgotovila strokovna kamenoseška šola v Horicich (vodja g. V. Dokoupil). (Zrelostni izpiti na ženski vadnici), ki so se vršili od dne 22. junija pod predsedstvom deželnega šolskega nadzornika g. J. Šumana, bili so zavr-šeni dne 30. junija. Izpit je delalo 38 gojenk četrtega leta in 9 zasebnic. Gospici Pavla Oidrih in A. Tome napravili ste zrelostni izpit z odliko, 31 jih je dobilo zrelostno spričevalo, 5 ponavljalno skušnjo v dveh mesecih. Zasebnice in redovnice so vse napravile izpit. Prisoten je bil več ur tem izpitom tudi gospod deželni predsednik baron Winkler ter je izrazil svoje zadovoljstvo osobito v napredku gledl slovenskega in nemškega jezika. (Novi krajcarji) se baš te dni razpečavajo med ljudi. V dunajski glavni k6vnici za denar bilo je kovanih sto milijonov novih bakrenih krajcarjev. V ogerskih kovnicah so kovali šestdeset novih krajcarjev in se bodo kmalu razpečali med ljudi. (Optična predstava.) Jutri v soboto in pojutr-šnjim v nedeljo ob 8. uri zvečer bode dal lizik g. Miiiler v redutni dvorani optično predstavo. Predstava obeta biti jako zanimiva. Videli se bodo zanimivi prizori iz severne ekspedicije prof. Norden-skyjelda in iz potovanja po orijentu. Tu bode videti razne prirodne in umetne lepote. Jednako zanimiva bo točka: »Jeden dan na luni", ki nam bode predstavljala mesec tako, kakor si ga mislijo učenjaki. Poučne bodo demonstracije z ogromnim mikroskopom, kazajoče povekšana najmanjša organična bitja. Telegrami. Grostin, 3. julija. Cesar je daiies ob sedmih zjutraj došel. Pozdravili so ga udano namestnik iu honoracije topliških gostov. Njega vele « u. iS ? ■g« s sg opazovanja srakomera t ram toploimtrn po Celziju 17. u. zjut. 2 2. n. pop. 19. is. zveč. "73139" 73 54 73 50 32-2 24-4 si. zapad jasno h m 0'00 Srednja temperatura 25 9", za 6'9° nad normalom Ta tovarna izdeluje po prav nizki ceni umrnordjiilfl harmonije Glasovi so silno lepi in sostava jako močna. Vplačevalni pogoji so ugodni. Ceniki orgel) in harmonijev ■pošiljajo se zastonj. V kratki dobi 16 let narejenih je bilo blizo 300 novih orgelj, med temi bilo je več velikih, kar je najboljši dokaz o izvrstni zmožnosti in re-elnosti te tvrdke. (24—13) »■a a fc « o M ® i -g • s*!!!2! , -S1? o a liflH! ilSVJl ssaSs^ M! a 05 ■a . U -—J . «» ; ni s> ^ ® s Razglas. S F S 1 m ® _ >m* id o 'r O Po m O o »o« > m OS 4=5 <33 £ PtH U en > o m al o r ** L al >0) 'P1 > •M . .O a t- S > N Podpisani magistrat naznanja, da, ker tukaj ni nikake kužno bolezni pri živini, niti one v gobcu in na paikijih ne, se sme na letni živinski semenj, ki bode v ponedeljek dne 6. julija letos v Ljubljani, prignati vsa živina, torej konji, goveda in prašiči iz vse okolice ■ ljubljanske, izvzemši le občine G-rosupelj in Devioe Marije ' v Polji in vas Soro. I Mestni magistrat lj ubij ansk i, dne 2. julija 1891. Župan: GtRASSELLI s. r. (2-1)