Izhaja dvakrat na m*Mc Io aicer prvi Četrtek po l> bi 19. v muccu. Cena mu ja t K 60 * na teto. (za NemOto 2 K 8 v, u Amer.lko In drug* tuje.drlave 2 K 60 v).— Spisi Io dopisi se poW|a|o: Urtd-nlitvu .Domoljubi", L|ubl|ana, Seme-ijllke ulice II. 2, narbfalna, reklamacije In Insersd pa: UpravnlMvu .Domoljuba", Ljubljana, KopHutr* «Hci tU.*MW« SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. Inaerati a* aprejemajo po sledeOh cenah: Enoatopoa pettvnta (lesHna, Domoljubov*- Kitne, 34 mm) stane aa enkrat 10 v Ce m tlaka dvakrat 20 v, Ce a* tlaka trikrat 24 *. Prt veOtratnem objavljenju znale« popa si — Reklamne notic« navadna «0 v. Čekovni promet poltno • branilnitnefe urada M. 124497. Štev. 10. Y Ljubljani, dn<* 19. maja 1904 Leto XVIL Tri besede iz liberalnega besednjaka. Kregati se z liberalci je jalova. Nikdar ne veš, pri čem da si. Zdaj je brumen in pobožen, kakor kak puščavnik, zdaj razposajen in umazan v besedah kakor cigan; če mu kaže, razlaga svoje dobro srce in se baha, koliko dobrot je že izkazal nehvaležnemu svetu, ob drugi priliki pa odira, kar se da; časih se mu cede usta same spravljivosti in miroljubnosti, brž nato pa napne vse sile, da kuri in dela prepir in sovraštvo. Igra se z resnico in z ljudmi; besede rabi zato, da ž njimi zakriva svoje misli. Treba ga je poznati tudi od te strani. Zato hočemo razkrinkati nekaj liberalnih zvijač. 1. Zelo pogosto čuješ besedo hujskati. Ce kak pošten katoliški tnož odločno brani naša načela, se takoj zarepenčijo liberalci: hujska. Zlasti radi pravijo to o kakem duhovniku. Ni ga, ki bi nastopil v javnosti, 3a bi ne bil že prejel častnega pridevka hujskač. Poglejmo si to besedo! Hujskati se pravi ljudi spravljati] z lažnivimi besedami in slepilnimi ob-jubami za kako slabo reč. Hujskala ie kača v raju. Posnemavcev ima dan- danes dovolj. Kolikrat slišiš po gostilnah, kako se z lažmi hoče trositi zaničevanje do papeža, škofov in duhovnikov. Eden največjih hujskačev je Slovenski Narod. Namen, ki ga ima, je slab; pripomočki, ki jih rabi zanj, so grdi. Kdor se pa potegne za dobro reč z resnico in pravico, tak ni hujskač, ampak poštenjak, ki dela Jožef Dular deželni poslanec. dobro. Če pri tem malo pocuka kakega liberalca za njegovo občutljivo stran, nič ne dene. Za dobro stvar delati moramo vsi. In kdor pri tem ne išče nič lastnega dobička, zasluži za tako delo spoštovanje in hvaležnost vseh poštenih ljudi. Če nas zato psu-jejo liberalci, da hujskamo, svobodno jim. Mi nismo odgovorni za to, da ne znajo prav govoriti. 2. Druga taka beseda je pnnt. Če se potegnejo nižji stanovi za svoje pravice, če zahtevajo, da se vzamejo krivične predpravice graščakom in meščanom, brž pride kdo s puntom na dan. Seveda punt je, da se upira naše ljudstvo krivicam, ki se mu gode pri volitvah; punt je, če nečejo ljudje, ki z denarjem in krvjo vzdržujejo državo, več biti za tnalo, na kateri bi liberalna gospoda sekala drva; punt je, če se upro ubogi trpini, ki žive iz rok v usta, oderuštvu prekanjenih mogotcev; punt je, če sploh pričenjajo misliti, da so tudi reveži ljudje na ti božji zemlji. Vse to je punt, in kdor ljudem pojasnjuje krivice, ki se jim gode, je glavni puntar. — Punt je upor proti postavni in pravični oblasti. Kdor se upre krivici, ni puntar, ampak pošten človek, ki izvršuje svojo dolžnost. Puntarji so vedno taki, ki sami svojih dolžnosti nečejo spoznati, ki pa zahtevajo, da bi vsi drugi imeli dolžnosti do njih. Krščansko ljudstvo pa pozna svoje dolžnosti; zato se pa tudi sme zavedati svojih pravic. Pravi punt delajo tisti, ki zlorabljajo svojo moč, ki krivično rabijo svojo oblast. Oderuhi so puntarji proti božjim in človeškim postavam; liberalni lažnivci in klafači se puntajo; mogotci, ki nečejo pnpo-znati ljudskih pravic, delajo punte. Le vpijejo naj o puntih zavednega ljudstva: to jim osle kaže. . 3. Tretja sulica, ki ž njo liberalci hočejo k tlom zabosti naše gibanje, je pa inteligenca — izobra-ženstvo. Kaj bo neumni kmetavzar, kaj ve umazani delavec; izobraženci morajo imeti vso moč v rokah; to slišimo za vsakim vogalom. — Tudi mi znamo ceniti učenost. A to pa naravnost povemo, da s tem, ker je kdo nekaj let po šolah trgal hlače in vsled tega ložje živi, nikakor še nima pravice z viška doli gledati ljudstva. Samo tak izobraženec, ki svoje znanje obrača ljudstvu v korist, je spoštovanja vreden. Kdor pa rabi učenost, ki jo je pridobil v šolah, ki jih vzdržuje ljudstvo s svojim denarjem, zato da blati, kar je ljudstvu svetega, da meče polena pred noge ljudem, ki si iščejo svojih pravic, tak je škodljivec, zajeda v človeški družbi. Tudi v javnem življenju velja načelo: Vsak sam najbolj ve, kje ga čevelj žuli. Za to ne bo šel vprašat šele človeka, ki je študiral. Trpini delavskih stanov poznajo sami svoje težave najbolje. Samo tisti izobraženec more res kaj pomagati jim, ki živi med njimi, ki od blizu gleda, kako se jim godi. In takih ni mnogo! Med tistimi, ki imajo besedo inteligenca vedno na jeziku, jih ni domala prav nič. Ljudstvo je zrelo za svoje zboljšanje. Ne gre se tu v prvi vrsti za nobeno učenost, marveč samo za stvari, ki jih vsak sam izkuša na sebi. Ne čudimo se, da smrdi splošna volivna pravica tistim, ki sede na vrhu in se norčujejo iz ljudstva. Saj tudi financar ne diši tihotapcu. Po konci glave! Le brez strahu glejmo liberalcem v oči. Najmanj se je treba pa bati njihovih besedi. Naj pridejo s hujskači, punti in izobra-ženstvom, kadar jim drago. Naše ljudstvo jim bo znalo dati vselej primeren odgovor. Politični razgled. Državni zbor. O državnem zboru nimamo drugega povedati, kakor da se je 19. aprila žalostno začel, 11. maja pa še žalostneje končal. Življenja ni bilo cel čas nobenega. Zapisnikarji so brali gluhim stenam različne interpelacije, prošnje in druge dopise. Sprva seje kazalo E se doseže s posredovanjem Poljakov sprava med Čehi in Nemci; ali ker vlada po želji Nemcev ne d& Čehom vseučilišča .akor ga hočejo imeti, se Čehi niso spustili v noben pogovor, pri čimur so jim pomagali tudi slovenski poslanci. - Vlada je še v zadnjih trenotkih predložila zbornici načrt zakona, s katerim zahteva za železnice stodevetin-petdeset miljonov 574.000 K, od teh b. padlo samo za železnico, ki jo delajo v Trst, okoli 147 miljonov kron. To so stroški, ki presegajo prvotni načrt. Da bi kdo glasoval zanje, nato še vlada ne more misliti. Proračun za mornarnico. Prihodnje leto bo terjala vlada za mornarnico cel miljon kron več, kakor pa je zahtevala za 1. 1904. Za letos se je je privolilo 50,271.000 K Vlada misli napraviti nove velike bojne ladje, nekaj starih pa popraviti. Zboljšati namerava tudi torpedovke, ker so današnje že po 20 let stare, in zato že čisto zastarele. Zraven tega bi dala vojna uprava tudi šest novih torpedovk zgraditi. Ogrski državni stroški. Te dni je v seji državnega zbora predložil denarni minister državni proračun za to leto. Redni stroški so preračunjeni na 1024, 562 180 kron; dohodkov pa se bo dobilo 1081,376.795 kron. Ostalo bo torej 56,814 615 kron Posebni stroški bodo znašali 165,522.444 kron, posebni dohodki pa bodo dali 109,305.150 kron. Skupno bo torej ona državna polovica koncem leta dejala 597.324 kron v državno blagajnico. — Ogrski državni zbor je bil sklican za par dni s cesarjevim pismom 5. maja. Turek kolje Armence. Turki neprestano zatirajo krščanske Armence. Zadnje dni so biriči pobirali davek in terjali več, kot ga jim je šlo. Ko so se jim prebivavci uprli in jih segnali iz vasi. so biriči poklicali vojake, ki so z orožjem pridrli nad uboge ljudi. Požgali so vas, ljudi pa poklali. Sosedje so bili, koso to slišali, zelo razburjeni. Armenski škof in drugi veljaki so naprosili patriarha, naj bi pri turški vladi posredoval. Ali vlada je dala škofa in druge plemenitnike zapreti, ker se .mešajo med take stvari". Tako postopajo Turki s kristjani v današnjih dneh! Kraljevo kronanje na Srbskem. V Belemgradu se delajo velike priprave za kraljevo kronanje, ki se bo zgodilo najbrž ob obletnici izvolitve kralja Petra. Kronanje se bo vršilo v samostanu Žiči, kjer so kronali stare slavne srbske kralje.'Le- tam je bil maziljen tudi prejšnji nesreim kralj Aleksander. Bog daj. da bi temu kralju prinesla krona več sreče! e Rusko-Japonska vojska. Prvi boji pri reki Jalu. - rU8| tepeni. Zdaj se je pa vojska že drugače sukala. Zadnjič smo povedali, da si stojiu Rus in Japonec ob reki Jalu na Mandžurski zemlji že iz oči v oči, in da ne bo dolgo do pravega boja. Te dni se je tole zgodilo. Dne 22. aprila so se jele premikati japonske množice na levem bregu reke jalu, ki so skušale priti čez reko na desni b Poskušali so dva dni, tretji dan pa je prišlo že več oddelkov na to stran. Rusi so jil čakali nekaj v čolnih, nekaj pa na bregt, ali ko so Japonci ogenj pokazali, so se Rusi jeli odmikati. Streljali so na obeh stranek Japonci so delali mostove, da bi po suhei šli čez reko, a Rusi so jim jih razstrelili Toda ker je prihajalo vedno več Japoncev, se jim Rusi, ki so bili le v majhnem številu nasproti, niso mogli več ustavljati in takt so Japonci šli prosto čez reko. Rusi so imeli glavni tabor daleč stran v mestu Niučvangu, pri reki Jalu je bil le manjši oddelek. Dne 30. aprila je prestopil reko japonski vrhovni poveljnik general K uroki, ki je vso noč vodil svoje množice čez vodo. V nedeljo zjutraj ob 7. uri so prisilili Japonci prve veče ruske oddelke pri kraju Košaki, da so odstopile. Nato pa so jeli Japonci prodirati na vsi črti. Kar zapored so v ruske kraje Kiuri, Kiulienčen, Maku, Jošuko in zasedli vzvišene kraje, odkoder se ni I bati sovražnika Med tem časom so streljali s topovi na obeh straneh; ali ko so se Ruš umikali, so jim Japonci pobirali topove Kmalu nato so prišle japonske čete do vet jega mesta Antuna, kjer je čakalo več ruskih čet Navzlic temu, da so se pešci inkoi L dobro držali, so Japonci imeli čez pol u" mesto že v rokah. Ko so Japonci šli van), ga je dal ruski general Kaštalinski zažgati , ker je bilo cele skladavnice živeža, da ga ne bi Japonci dobili. Pri ti priliki M vzeli Rusom 28 topov. Tako so se Ri® vedno bolj odmikali nazaj proti mestu Fen-vančen, kjer so čakali sovražnika. Izg do tega časa so bile na obeh straneh i kanske. Rusi so izgubili okoli 500 mož, Japonci pa 3000. Rusi so iajj 48 topov, Japonci pa 130, za t o ni cu" da so se Rusi morali povsod um niti, ker je njih bilo le 18.000, Japoncev pa je bilo v tistih oddelki okoli 70.000. Kako se misli ustavljati ruski poveljnik ? Kuropatkin je precej, ko je prišel na bojišče, videl, da se ni mogoče upreti Japoncem ob reki Jalu. Zato je imel namen, Japonce pričakovati v Mandžuriji, kamor je poklical vse ruske čete, ki so bile prej raztresene v mnogoštevilnih malih oddelkih po raznih krajih. Te razne čete je potem postavil v vrsto od Mukdena proti jugu, kjer so še tudi sedaj. Tako je razvrstil v to armado vsako novo četo. ki je prišla od doma. Združena ruska armada šteje sedaj 140.000 mož, ki se bodo Japoncem lahko v bran postavili, ker je zemlja okoli Mukdena pripravna za boj. Narekojalu je poslal general Kuropatkin samo prednje straže, ki so štele pod generalnima majorjema Kaštalinskim in Miščenkom vsega skupaj 25.000 mož. Te straže so imele namen, sovražnika pri reki Jalu malo pomuditi in mu že tam, če bi bilo mogoče, zadati ob čutne rane, potem pa se umekniti nazaj k glavni armadi, da bi tako Japonce zvabili v Mandžurijo proti Mukdenu, kjer bi jih natepli. Boj pri Fenvančenu. — Rusi vnovič tepenl. Ko so bili Rusi od reke Jalu pregnani, so marširali 60 kilometrov daleč nazaj v mesto Fenvančen, kje bila veča vojaška posadka. Le-tam je bilo pod generalom Linje-vičem 12.000 mož baterije, pod poveljnikom Miščenkom 8000 kozakov; ta posadka in pa oni vojaki, ki so pribežali od reke Jalu, so se v bran postavili Japoncem, ki so prodirali proti mestu. Rusi so bili tega mnenja, da se bodo s pridom ustavili prodirajočim Japoncem, zato je. Kuropatkin naročil poveljniku mesta, da se mora pod vsakimi okoliščinami deset ur vzdržati v mestu. Ko je primarširal v petek 6. maja japonski general Kuroki, sta se obe vojski krvavo spopadli. Vendar se je hitro pokazalo, da Rusi še niso dovolj pripravljeni za boj. Ker je bilo to mesto za Ruse velikega pomena, so ga z vso trdovratnostjo branili. bilo je zastonj. Ker mesto ni bilo nič utrjeno in zato nič ugodno za boj, so se Rusi jeli umikati Da ne bi sovražnik opazil, da se umikajo, so se kozaki spustili v manjše bitke, med tem so pa drugi vojaki odstopili, zažgali mesto, ter se jeli umikati nazaj proti Liaojanu, 1 oder je sedaj glavna ruska moč. Izgube so bile na obeh straneh velikanske, bojišče je krilo več tisoč mrtvih. Kurokijeva vojska maršira proti Liaojanu, da se spopade s Kuropatkinom. Port Artur na suhem oblegan. Ker se je Japoncem pri reki Jalu in na desnem kraju polotoka Liautuna tako srečno obneslo, so jeli Rusa pritiskati tudi na levem kraju polotoka. Na tem otoku imajo Rusi Port Artur, in ako bi ga Japonci zasedli, bi bili gospodarji v vojski. Zato se vse japonske čete ozirajo na ta polotok. V ladjevišču Niučvan se že izkrcava druga japonska vojska pod generalom Oku, ki šteje 30 do 40 tisoč mož. Ta armada ima namen vzeti Port Artur in se združiti z generalom Kurokijem, ki je sedaj na oni strani polotoka, da bi šla potem skupno nad Kuro-patkina, ki sedaj poveljuje v Liaojanu. Posamezni oddelki druge armade že marširajo proti Port Arturju. Polotok je od Japoncev že tako zaseden, da sta Port Artur in Daljni že čisto odrezana od glavne ruske vojske, ki je sedaj zgoraj v Liaojanu. Da ne bi imeli ruski vojaki, ki so v Port Arturju in Daljnem, nobene zveze z ostalo glavno vojsko, so Japonci razdrli vse železniške in brzojavne zveze. Sedaj so od Port Arturja oddaljeni le še kakih 30 kilometrov. Rusi popravljajo brzojavne in železniške zveze in se pripravljajo na Bovražnika. Tako gre sovražnik od ene strani po suhem do Port Arturja, največje ruske trdnjave. Ako bi ga vzel, so Rusi za nekaj časa izgubljeni. Port Artur od morske strani. Med tem, ko stopa ena vojska na suhem proti Port Arturju, preži del japonskega bro-dovja na morju na to trdnjavo, da bi jo Japonci tako od obeh strani napadli. Rusi tiče s svojimi ladjami v pristanišču pred Port Arturjem in se ne morejo nikamor umakniti, ker je japonsko brodovje pod poveljnikom Togo zaprlo vsak vhod. Priplulo je osem japonskih parnikov, ki so obstali pred mestom. Pet japonskih ladij je srečno prišlo na za-željeni kraj, tri ladje pa so Be potopile, vendar je bilo mogoče rešiti vse ljudi, ki so bili na teh ladjah. Port Artur za obleganje pripravljen. V mestu Port Artur je veliko razburjenje. Pričakuje se, da ga Japonci vsak čas napadejo od severa na suhem, in hkrati bombardirajo na morju. Podnevu ni nemirov, le ponoči je vse prestrašeno, ko mora biti v mestu do celega vse temno, da ne bi sovražnik opazil, kje da so ljudje, ako bi pričel streljati. Po najnovejših poročilih je v mestu sedaj cela strelska divizija pod poveljniki generalov Steselj, Smirnov in Sevastjanov, dalje trdnjavski polki, topničarji in tehniki, vsega skupaj 18.000 m o ž in 400 topov. Z živežem je preskrbljen za celo leto. Tako se ni bati, da bi ga kar vzeli, če ga bodo prav od dveh strani napadali. Kaj bo z Rusi? Dokler bodo imeli Japonci na bojišču veliko več vojske kot Rusi, toliko časa še ni upati, da bi se vojna sreča obrnila Rusom na bolje. Rusi pa še dalje časa ne bodo imeli večje moči kot sovražnik. Rusi vse prepočasi delajo, kakor se je sedaj pokazalo; moskovski in harjkovski vojni kor, ki imata 50—60 tisoč mož, sta šele sedaj dobila povelje, naj gresta v Azijo, ko so bili že na več krajih krvavo tepeni. Preden se taka armada pripravi za odhod, preteče 14 dni, tja pa se vozi po štiri tedne, torej je še šest tednov ne bo na bojišču. Nazadnje, ko se zadosti Rusov napelje v Azijo, bodo že zmagali, sedaj pa so gospodarji Japonci. Kitajska v vojski. Novice o japonskih zmagah so Kitajce tako omamile, da so vsi navdušeni za vojsko proti — Rusom. Kitajski cesar sicer želi navdušenje prebivalstva brzdati, a kaže se, da se mu ne bo posrečilo pomiriti razburjenih in za vojsko proti Rusu podpihovanih Kitajcev. Pred nekaj dnevi je bil na kitajskem dvoru neki višji japonski častnik, in od takrat se vedno glasneje čuje, da se Kitajec zveže z Japoncem in udari na Rusa. Armada je že na nogah in oddelki vojakov se pomikajo od juga proti severu nasproti Rusom. Pomorska bitka pri Gensanu. Japonski parnik je na vzhodni strani Koreje opazoval kraje, kar prilete tri ruske križarice in dve torpedovki. Ker se japonski vojaki niso hoteli udati, so jeli Rusi streljati nanje in oni na te. V boju je padlo več častnikov in vojakov. Rusi so potem potopili Japoncem še tri trgovske ladje in vjeli več vojakov in štiri topove.- Ko so pozneje našli Rusi na neki ladji 130 japonskih vojakov, so jih silili, naj se udado; ker pa so jim Japonci odgovorili s streli, so jih Rusi potopili s parnikom vred. Japonski vojaki so streljali toliko časa, da so jih zagrnili valovi. LI8T8S. Čarovnik. Graben, mala vasica, leži v prijazni dolinici, ki jo obdajajo dobro zasajeni zeleni gozdovi. Vsled slabih potov in steza pa oddaljenosti sosednih vasi so prišli Grabničani le redkokdaj v dotiko z drugimi ljudmi. Živeli so enakomerno življenje, a bili so zadovoljni, ker so bili skromni. Kaj se godi drugod na tem ljubem svetu, za to se že radi tega niso brigali, ker niso nikdar ničesar zvedeli, ali pa tako pozno, da je vsaka vest izgubila svojo mikavnost. Kakor rečeno, so bili Grabničani dobri, pošteni in delavni ljudje, a če so bili posebno brihtni, to boste lahko sami razsodili. Največ vpliva je imel v vasi mož dolge, suhe postave — ljudje so ga klicali za Kuštra, morda za to, ker je imel dolgo razmršeno brado. Po poklicu je bil kajžar, a kmalu ga je postalo sram z dnino pri sosedih služiti, svoj kruh, ker je imel brihtno glavo, a brihtna glava jo pa kmalu pogrunta. Postal je — copernek. Sprva mu ljudje niso hoteli nič kaj verjeti, a ko*je dokazal svojo .umetnost", šepetali so si skrivnostno na uho: »Kušter je čarovnik. Meni je že rešil kravo, ki mi bila drugače gotovo crknila." Ko so se v zimskih večerih zbirale žene in dekleta in pri luči leščerbe pridno vrtele kolovrate, tedaj so imele dovolj časa, da so povedale, kako je eni zagovoril črva, ki bi jo bil gotovo pripravil ob roko, kako je drugi pregnal glavobol, kako je rešil tretjo trganja po udih. Da si poslušal te dokaze o Kuštrovi .umetnosti", poskusil bi morda tudi ti svojo srečo. Ni čuda torej, da so bili kmalu vsi vaščani prepričani, da je Kušter pravi čarovnik. Prebivalci daljnih sosednih vasi, ki niso imeli prilike čuditi se Kuštrovim coprnijam, o katerih so mnogo slišali, so se norčevali in ob vsaki priliki zbijali ne ravno lepe šale nad lahkovernimi Grabničani. Pomagal jim je še Hočevar, ki fe je priženil na Graben in katerega ni mogel Kušter na noben način pripraviti do tega, da bi kaj dal na njegove coprnije--- Nekega dne je prišel copernek k Hočevarju in ga prosil za 7 K. Skrivnostno je namežiknil z očesom in pokazal svoje rumene zobe. »Takemu človeku, kakor ste vi, ne dam vinarja", ga je kratko zavrnil Hočevar. „Ali mi res ne daste denarja?" in iz Kuštrovih oči je švigal plamen jeze in maščevanja. .Premislite dobro, kaj govorite." .Kar sem rekel, sem rekel. Tu so vrata!" in Hočevar je odprl vrata na stežaj. „Že dobro, že dobro! Zapomnite si, predno bo mlaj, bodete nosili za menoj tiste kronice", in izginil je med vrati. Hočevarja je ta grožnja nekako čudno dirnila, četudi ni verjel njegovih vražarij. Povedal je sosedu vso dogodbico. Ta pa lahkoveren kakor je bil, je pričel takoj zdi-hovati: „Oh Hočevar, zakaj mu niste dali tistih kronic. Gotovo vas zadene kaka strašna nesreča. Pomislite, saj že to ne pomeni nič dobrega, da je hotel imeti ravno s e d e m kron • številka sedem pa je nesrečna. Oh smilite se mi. jaz nebi hotel biti za ves svet v vaši koži " »Bežite no, bežite, lahkovernež! Kaj bo naredil Kušter, ki je saj ravno tako velik, če še ne večji osel kakor midva", se je norčeval Hočevar. Bilo je teden dni pozneje. Hočevar in Hočevarica sta sedela pred hišo in se pogovarjala. „Ti, jutri pričnemo kositi seno. Ker se nam bo vsa letina, ako Bog da dobro obnesla, in bo torej dela čez glavo, zato sem dobil tri kosce, da ne bomo preveč zaostali z delom, saj veš, da je križ, če je človek pri delu najzadnejši. Glej, da bo kosilo ob štirih zjutraj kuhano. Pa ne varčuj preveč s špehom, saj veš da morajo biti žganci dcbro zabeljeni, drugače se kosa ne prime prav dobro tal." Drugo jutro so pri Hočevarju že ob treh zaškripale velne duri, in prikazala se je go spodinja, ki je hitela v drvarnico po drva. Kmalu je zaplapol l v peči ogenj. A kaj je to? Kmalu je bilo v kuhinji toliko dima, da ni bilo skoraj za prestajati in ki je vdušil ogenj v peči, da se je potem le še bolj kadilo. Odprla je vrata, okna in z predpasnikom spravila toliko dima iz kuhinje, da je mogla v njej prestati. Zakurila je iznova — a zgodilo se je isto. Poklicala je moža. Ta je bil že slabe volje, kajti manjkalo je še pol ure do štirih, ob štirih pa pridejo kosci, a sedaj še niti zakurjeno ni. .Beži no beži, saj b ... včasih tako niste za drugo kakor za jesti. Seveda samo se ne bo zagorelo; spati se ne sme pri peči." Hočevarica se ni brigala za moževe besede, saj je vedela, da ne govori v jezi ampak le v naglici in nepremišljenosti, in čakala je nestrpno, ali bo njemu gorelo ali ne. »Ali vidiš, tako gori, da je veselje pogledati", je pobahal on, ko je zakuril. Ali komaj je zgovoril, že je imel tudi polne usta dima in je pričel kašljati in kihati, da se je ona res že bala, da „se v njem kaj ne utrga«. .Devet vragov, kaj pa je to?« se e začudil Hočevar. .Danes že ne bo nič z kosilom. Bom pa dal delavcem malo več pijače pa malo suhih klobas. Alo, stara, pojdi po zidarja, da bomo saj južino lahko skuhali." Zidar je prišel. Popravil je po peči, po- P3' ^vih opek, par jih samo preložil zamazal nastale razpokline in dejal da je peč popravljena. Zakurili so zopet, a zopet je bila kuhinja kmalu polna dima. Zidar ni vedel več pomagati, zmajeval je z glavo in migal z rameni in se kmalu zgubil Od zi darja je kmalu zvedela cela vas, da v Ho čevarjevi peči nočejo goreti niti najbol, suha drva. Kmalu so jo pogruntali. „Peč je za coprana!" se je glasila sodba. Medtem pa je premišljeval Hočevardoma zakaj noče goreti v peči. Mislil je, da se je' morda nabralo v dimniku preveč saj, a ko je pogledal, je pa videl nad seboj lepo ze. leno nebo. Spomnil se je tudi Kuštrove grožnje in onih sedmih kron. Vedno bolj se mu je urivala misel, da pa ima morda vendar tudi Kušter tukaj kaj roke vmes, ali pa morda saj lahko pomaga. .Veš kaj, stara, Kušter pa mora biti res z vragom v zvezi", je dejal svoji boljši po-lovici. .Nihče drugi kakor on mi je zacopral peč. Nazadnje mu bom vendar moral dati onih sedem kron, ker brez peči ne moremo biti.' Storil se je večer, in Hočevar je lahko nastopil svojo trnjevo i ot, ker bilo je temno, da ga ni mogel zlepa kdo opaziti, kar bi rad videl. Težko, zelo težko je nastopil .ta križev pot" — kakor se e pozneje sam izrazil — in z jedno roko tiščal v žepu one usodne krone. Kušter je ležal na klopi pri peči in kadil iz svoje čedre. .Dober večer", je pozdravil bolj Hočevar. .Ne zamerite, da vas tako pozno nadlegujem." .No, no, kaj pa takega?" je prašal Kušter in na obrazu mu je igral škodoželjen nasmeh. .Veste včasih je člove'< slabe volje", je pričel boječe, .in slabe volje sem bil ju takrat--" .Ko ste me iz vaše hiše vrglia, je pri-st vil Kušter in se zbadlljivo zasmejal. .Dejte, odpustite! V jezi človek marsikaj stori, kar mu je potem žal. Nikar ne bodite tako hudi, dejte se kaj pogovoriti. Prišel sem samo radi onih sedem kro \ — saj veste prinesel sem vam jih. Sedaj ne potrebujem denarja, mi bote že vrnili, kadar bodete, ie pa ne, bo pa ravno tako dobro." .Sed.j še ni mlaj", je zašepetal Kušter in na obrazu mu je zaigral zmagalen zasmeb. .Ravno tako je zadnjič rekel", je ponavljal Hočevar sam sebi. „A jaz ne rabim danes denarja", « Kušter se je zopet škodoželjno nasmejal in pokazal svoje rumene zobe. .Kaj, vi nočete mojega denarja ? Kaj na| počnem s pečjo?" je zakričal Hočevar. .Mj denarja ne nesem domov, pa ga ne nesem .Kaj menite, da sem zidar, da naj popravim vašo peč", je mučil Kušter še i Hočevarja. .Zidar ne pomaga n č. Je že bil, Pa 111 nič opravil. Peč se ravno tako kadi kakor preje. Nate tukaj imate tiste krone, in dajte mi roko, da niste nič name hudi." „Vi ste čuden človek", je dejal Kušte smehljaje .a vendar hočem videti, če va morem pomagati. Sedite na ta-le trinoga stol in na tem stolu morate sedeti tolik" časa čisto mirno, dokler se ne vrnem. Pogledati hočem zunaj, če dobim za vas kakšno dobro zvezdo, potem vam bo pomagano." »Tako bom sedel kakor pribit" je zatr jeval Hočevar in se nekako boječe vsedel na ta coprniški stol. Kušter je odšel in se vrnil čez kakih 20 minut. „Sedaj pa hitro domov in poskusite, če peč še kadi" Hočevar je tekel na vso moč domov in zakričal ženi: „Alo zakuri hitro, sedaj se pa ne bo nič več kadilo!" Kmalu je bil v peči precejšen ogenj in dim je šel zopet po navadni poti skozi dimnik na prosto. „To je pa res prava coprnija!" je mrmral Hočevar venomer. „Ti, stari", ga je prašala žena skrivnostno .povej no, kaj pa je počel pravzaprav s pečjo." „Ja tako natančno n ti sam ne vem, a mi.-lim, da mora hiti s samim vragom v zvezi. Kušter ni tak človek kakor navadni kristjani; on je gotovo z spodnim v zvezi" — Kmalu potem je bil Kušter obso en na daljši zapor radi goljufije. In veš zakaj, dragi bravec? Na svetu ni ne copernikov ne copernic in tudi Kušter ni bil copernik. Kuštrove .coprnije" so bile gola goljufija, s pomočjo katerih je drl ljudi, da je imel bolj gosposko ži Ijenje. Tako je osle-paril tudi Hočevarja s tem, da je zlezel po noči na streho in vrh dimnika polo il šipo, da ni mogel dim na prosto, dasi se je zdel na videz dimnik čisto prost. Če naleti kdo na kak čuden slučaj, potem ni treba misliti takoj na razne vražarije in coprnije, ampak naj se praša pametne ljudi na svet. Podmorske mine. (Glej sliko.) Rusi in Japonci se poslužujejo v sedanji vojski min, katere polagajo pod vodo, da bi sovražna ladja zadela vanje in se razletela. To je eno najhujših orožij v morskih vojskah. Iznenada poči pod ladjo. Tu je zastonj vsaka opreznost, ako kapitan natančno ne ve, kje je mina položena. Kajti na površini morja se nič ne pozna, kje je skrita nevarnost. Japonska je z minami zavarovala Nagasaki in druga svoja pristanišča. Zato se vladivostoško rusko brodovje boji približati tem pristaniščem, ker Rusi ne vedo, kje preže nanje ti strašni sovražniki. Tudi Port Artur je obdan od celega pasu takih min. Nekaj so jih položili Rusi, da bi se vsedle nanje japonske ladje. Nekaj pa so jih Japonci nastavili, da bi se Rusi pogubili. Tako je nevarnost za obe strani: ker Rusi ne vedo za japonske mine, Japonci na ne za ruske. Gotovo ustrežemo našim čitateljem, če jim danes priobčimo podobo, katera nam kaže, kako so narejene te mine in kako se nastavljajo. Mine so narejene iz železa, so votle ter imajo različne oblike. Nabasane so z razstrelivom, največkrat s strelnim bombažem. Polagajo jih pred pristanišča in sicer nekatere višje, druge nižje, tako. da mora ladja zadeti ob eno ali več min, ako pripluje na tisti kraj. Razslrele se te mine na dva načina: Ali se razpočijo same, kadar zadene ladja ob nje, ali pa jih užge opazovalec s suhega, kadar vidi, da je ladja nad njimi. Ta drugi način nam kaže zgornji del naše podobe. Mine so pritrjene na morskem dnu in segajo z glavami navzgor. Od vsake mine vodita dve žici, ki sta zvezani v en kabelj, na suho. Opazovalec gleda skozi daljnogled na sovražne ladje. Pred seboj ima morski zemljevid, na katerem ima zaznamovana mesta, kjer stoje mine. Ko pride ugodni trenotek, pritisne le na gumb, električni tok se sklene, mine se sprožijo in razrušijo ladjo. Spodnja slika nam kaže, kako so te mine znotraj sestavljene. Ko se sklene električni tok, preskoči iskra, katera vname raz-streljivo. Taka mina je opazovalna mina A, ki nima v sebi baterije, ker je ta na suhem. Ta zistem se da seveda porabiti le tedaj, kadar je mogoče opazovati sovražne ladje. V temi ali v megli seveda opazovavec ne more tako natančno razločevati ladij in razdalj. Zato pa polagajo tudi take mine, ki se same vnamejo, kadar ladja zadene ob nje. Taka jeelektromehaničnaminaB. Tudi ta se vname z elektriko. Ko zadene ladja ob njo, se začne gibati v njej živo srebro. To gibanje zveže električni tok, ki prihaja iz električne baterije IV. Slednjič imamo še srčne mine E, ki se tudi razlete vsled udarca, a ne po elektriki, ampak kemičnim potom. Steklena cev je napolnjena z žvepleno kislino. Ko trči ladja ob mino, se steklo razbije, in žveplena kislina se razlije na klorovo-kisli kali. S tem se vžge strelno živo srebro in ob njem se razleti vse nabasano razstreljivo. Učinek take eksplozije v vodi je strahovit. Mina zažene z velikansko silo kvišku steber vode, kateri s strašno močjo raznese ladjo. Tatje vzbudili živo pokopano. Kakor se poroča iz Budimpešte, so baje zakopali v Egersegu mlado deklico po imenu Heleno Frisch, hčer nekega kmetovalca, ki je bila na videz mrtva. Mrtvi deklici so dali v grob mnogo zlatnine. Tatje so po noči odkopali grob ter ukradli zlatnino. Da se niso toliko zadržali s snemanjem prstanov, so odrezali deklici tri prste. Vsled grozne bolečine se je deklica zbudila ter videla dva moža, kako sta po lestvici plezala iz groba. Na to je tudi sama šla ven ter se podala s pohabljeno roko k blizu stanujočemu grobarju. Razgled po domovini Vseslovenski mladeniškl shod na Brezjah se bo vršil v prvi polovici julija ali avgusta. V prihodnji številki bo »Domoljub" naznanil dan shoda in glavne točke sporeda. Odbor za prireditev tega shoda se pridno posvetuje, da vse potrebno pripravi; shod mora biti nekaj posebnega. Mladeniči, takoj začnite agitirati v svojih vrstah za najogromnejšo udeležbo! Ljubljansko delavstvo napravi drugo nedeljo v juniju (12. jun.) izlet na Šmarno goro. Sicer se ta izlet leto za letem vrši, toda letos ima še to posebnost, da se ž njim obbaja obenem desetletnica, odkar so slovenski delavci take romarske izlete začeli prirejati na Šmarno goro. Ljubljansko delavstvo vabi vsa bratska delavska društva z dežele, naj ta dan tudi priromajo na Šmarno goro in tako v Marijinem letu skupni? manifestirajo svojo krščansko zavest. Umrl je dne 4. maja v Borovnici č. g. Ivan Klemene, duhovnik v začasnem pokoju. Pokojni je bil rojen dne 20. februarja 1878. v Rakitniku pri Sla vini, posvečen v mašnika 14. julija 1901. Jedno leto je služboval kot kapelan v Gorjah. Napadla ga je sredi marljivega delovanja neozdravljiva bolezen, jetika. Zadnjega pol leta je bival pri sorodnikih v Borovnici. Četudi več mesecev v postelji, prenašal je svojo bolezen junaško in potrpežljivo. Trpel je veliko, tožil nič. Šel je po svoje zasluženo plačilo. Naj v miru počiva! Odlikovanje. Premilostni gosp. knezo-škof ljubljanski, dr. Anton Bonaventura Jeglič, je imenoval č. g. Ivana Juvana, župnika v Spodnji Idriji, o priliki njegove sedemdesetletnice (12. maja) za duhovnega svetnika. Umrl je 9. maja č. g. Al. Kreiner, župnik v Črmošnjicah. Pokojnik je bil rojen dne 27. aprila 1862. v Koflarjih (župnija Stara cerkev) na Kočevskem. V mašnika je bil posvečen 10. julija 1887. Kot kaplan je služil v Čatežu ob Savi in pri Sv. Križu pri Litiji, kot župni upravitelj v Polomu, kot župnik pa od 1. 1897. v Črmošnjicah. Bolehal je že dolgo, a je do zadnjega opravljal svojo službo. Slava Brezmadežni. O petdesetletnici. Napevi za Marijino družbo. Zložil in priredil P. Angelik Hribar. V Ljubljani 1904. Izdal in založil knezoškofijski ordinarijat. Cena mehko vez 1 K, v pol platnu 1-20 K. Prodaja se v knezoškofijski pisarni in pri frančiškanih v Ljubljani Čitateljem „Domo-ljuba" je znano, da je letošnje leto posebej posvečeno Mariji, brezmadežn i Devici ker obhajamo petdesetletnico, odkar se je v Rimu slovesno proglasila verska resnica o Marijinem brezmadežnem spočetju. Pobožni častilci Matere božje se trudijo, da bi o tej veseli priliki vredno počastili najimenitnejšo Marijino prednost. Brez vnetega petja se to pač ne more zgoditi. Zato nam je pesebno ljuba ta lepa zbirka Marijinih napevov, katerim je še pridejanih več pesmi v poče-ščenje presv. Rešnjega Telesa. V naslovu stoji: „za Marij ino družbo". To je sicer opravičeno, ker družba Marijinih otrok je v prvi vrsti poklicana, da letos še s posebno vnemo proslavlja svojo nebeško Mater. S tem pa ni rečeno, da bi zbirka ne bila enako primerna tudi za Slovence sploh, kateri ljubijo lepo domače petje, zakaj ne le zbrane, ampak tudi izbrane so tu pesmi, ki so že prestale preizkušnjo, t. j. take, ki so že med narodom znane in priljubljene, ki so se že stokrat in stokrat navdušeno prepevale. To so res odlično narodne pesmi! Kako dragocen je n. pr. le venec priljubljenih odpevov za Iavretanske litanije, ki veselo odmevajo po vseh slovenskih pokrajinah! In koliko je to vredno, da dobivajo bogo-ljubni Slovenci v roke pesmi, katerih ne prepevajo tako radi le v cerkvi, marveč tudi doma ob raznih priložnostih, med delom in v prostih urah. Notranjske novice. — S Pivke. Tisti Anton Fabec, o katerem smo zadnjič pripomnili, kako grdo preklinja, se je sedaj še celo v .Narodu" oglasil s polnim podpisom, v katerem hujska zoper g. kapelana v Knežaku, Andreja Ma-gajna. Res velika predrznost od človeka, kateri s svojim osličkom in „vergelnom" hodi po božjih potih pobirat krajcarje od ljudi, katerim se „Narod" že od daleč studi. Svetujemo mu, naj hodi od sedaj naprej nekaj časa samo okrog liberalcev; bo videl, kako se bo njegov osliček zredil. Sicer pa vemo, da tega dopisa Anton Fabec ni sam spisal, 'ker je skoraj popolnoma slep, ampak da mu je pri tem pomagal g. nadučitelj iz Knežaka Drago t in Česnik, kakor se sam imenuje ali po domače, gospod K orel. Temu gospodu Korlu svetujemo, naj mesto za dopise v „Narod", rajše skrbi za to, da bo njegova gostilna ob postavni uri zaprta. Če pri županu ni v tem oziru reda, potem drugim res ne moremo zameriti, ako ravno tako delajo S.cer je pa veljava g. Korla že precej ope šala. Nadučitelj je, pa se ne vč iol,ko b0 še< ker - po Knežaku šir^o čudne govonce o njem. Gostilničar i„ bote g ar je, pa se ne vč, koliko časa bo še, ker pravijo, da, kjer je bil že enkrat konkurzv hiši, da pride rad v drugič. Ž u p a n j e, pa se ne ve, koliko časa bo še, ker se ne ve ravno kdaj bodo razpisane nove volitve Takrat namreč se bo slišala iz Knežaka novica: „ln koj se oglasi jih sto: Nam Korel župani! ne bo." Da ne bodo g Korel zavoljo tega dopisa jezni na g. kapelana Andreja, češ, da on seje prepir, zato tukaj javno izrekam, da tega dopisa ni pisal gospod Andrej Magajna, ampak jaz podpisani bivši „učenček II. razreda." — Od sv. Vida pri Clrknici. Čast Bogu in hvala dobrim faranom, da smo vlani novo lepo farno cerkev sezidali. Velik je bil davek za hišo Gospodovo pa smo ga radi od-rajtovali. Marsikaterega dneva težo in vročino smo prenašali in naša uboga živinica koliko je trpela, ko je v naše hribe vlekla stavbeni material; zdatno so nam pomagali naši vrli Amerikanci, z dobrim svetom pa g. Fr. Po-nikvar. Ko smo cerkev sezidali, so v Ljubljani nekateri začeli zabavljati zoper trdnjavo katoliško narodne stranke, ki na vidovskih hribih še vedno trdno stoji. Na tistem imenitnem političnem shodu v Cirknici se je možato obnašanje Vidovcev drugim občinam stavilo v zgled. Omenim Se, da je za novi knževi pot v farni cerkvi darovalo 15 oseb 1157 K. Kmalu dobi naša cerkev nove stranske oltarje. — Še to povem, da ni po naših gostilnah plesa razun ob ženitninah, — kar je gotovo posnemanja vredno. — Prvi tržni dan v Postojni v soboto 7. maja, je pokazal, da za to ljudje še niso pripravljeni; no, pa za pričetek je že bilo nekaj kupčije; še celo »Slovenski Narod" je bil na nekem „štantu" v ponudbo. To pa baje vsled tega, ker ga pod streho nobeden ne mara. — Priličen priimek je dobil neki mož v vasi Koče. Ta se je kazal včasih kot dober katoličan; ko ga pa v neki zadružni odbor niso marali, je prestopil k liberalcem, zato ga zdaj kličejo „lutršmartin". — »Priporočila vreden" je kot po sredovalec Anton Bole, trgovec v Postojni Predzadnji mesec se je ponudil mlekarni pri svetem Mihelu za posredovalca pri pobiranju mleka, to pa s tem pogojem, da bo on mlekarni dajal mleko po 10 v., strankam plačeval pa po 12 v. Par mesecev je to v splošno zadovoljnost šlo, zdaj se je pa kar na mah vstavilo. Škoda, taka posredovalnica se težko dobi! I— V Radohovi vasi se vsled „ugled nega" skupnega gospodarstva pripravlja neke posebne vrste .bomba". Kadar se ta razpoči, pravočasno naznanimo. — Morilca, kateri je 28. aprila t. leta vsrartil na Rakeku svojega sorodnika Italijana, so teden pozneje orožniki s pomočjo železniških delavcev vlovili v obližju Št. Pe-terske postaje. Morilec je 18. letni mladenič. — Šempeterska posojilnica In hranilnica je imela v nedeljo 8. maja letni račun. Prometa je bilo lansko leto nad pol milijona kron, čistega dobička pa okrog 670 kron. V načelstvo so se na željo vseh navzočih zopet izvolili vsi stari odborniki; tudi nadzorstvo se je izvolilo iz prejšnjih udov. — Strupene golazni, gadov in modrasov, se je letos na Pivki prikazalo nenavadno veliko. Pred kratkim je gad napadel deklo Marijo Čeč blizu vasi Parje pri Št. Petru; ko je snažila travnik, se je spustil iz skale v dir za njo in ko je ta bežala dovolj brzo je vgriznil za njo tekočega psička, kateri je takoj poginil. — Iz Planine na Vipavskem. Z veseljem nas je pozdravila letos ljuba pomlad, navdala nas je s sladkimi upi, ker nam je pokazala bujno razvijajoče se sadje in sploh vse rastline. Črešnje že spreminjajo svojo zeleno barvo, in postajajo rdeče. Kaj lepo nam kažejo letos vinogradi. Rog nas varuj toče in viharjev, od katerih smo zadnja leta veliko in tudi letos že nekoliko prestali. Marsikdo si v srcu slika, koliko mu bode prineslo delo in trud celega leta, a pride huda ura, in vsi njegovi upi so uničeni. — Ustanovili smo si k. s. izobraževalno društvo. Z veseljem smo pozdravili mladeniči to misel, v kateri so nas čvrsto podpirali možje, katerim vsa čast, posebno pa g. dušnemu pastirju. Na jesen upamo, da priredimo prvo veselico. Mladeniči in možje! kateri imate veselje do izobrazbe in napredka, in se še niste upisali v društvo, pristopite še vi, ne bo vam žal. Cim več nas bode, tim bolj bo društvo živahno, in popred bodemo imeli društveno zastavo, pod katero bode orila naša pesem. — Zvonovi naše fare odpeli so zadnjo pesem devetnajstletni mladenki in šestindvajset-letnemu mladeniču zaporedoma. O kruta smrt, kako neizprosna je tvoja roka, katera nič ne izbira. Oba sta bila pridna, in obče priljubljena. Rahla jima bodi žemljica! — V Borovnici je umrl č. g. Ivan Klemene, duhovnik v začasnem pokoju. Doma je bil v Rakitniku pri Slavini. Škoda tako mladega, tako vnetega gospoda! Naj mu sveti večna luč! — Na Brezovici je umrla mati časti-tega gospoda Valentina Remškarja, ekspo-zista v Št. Ivanu. Naj počiva v miru! — Obesil se je Blaž Kune, kovač iz Lapega. Star je bil šele petdeset let in za- pušča ženo in več otrok. Vzrok je bil naj-brže preobila in prepogosta pijača. — Na Planinski gori nameravajo napraviti to poletje večji shod Marijinih družb iz Notranjske. — Analfabete, to je take, ki ne znajo ne brati in pisati, imajo tudi liberalci, čeprav očitajo to le klerikalcem. Eden tak je Andrej Ko bdi, okrog Studenega nekje doma. Ta učenjak pa hoče še nositi fano med liberalci, vprašanje je le, kdo bo hodil za njegovo fano. — Velik revež je „Naroda v Postojni. Po vsem trgu so iskali zanj proda-jalnice, pa nikdo se ga ni usmilil. Nato so dobili nekega branjevca »pametnega" fržolarja, ki mu je odprl svojo kolibo. No, zato mu pa še pomoranče gnijejo in zgnil bo tudi sam, z .Narodom" vred. — Na Vnebohod kosili so uslužbenci kobilarne v Prestranku. Gotovo so pozabili, da je Vnebohod zapovedan praznik. Grdo se nam zdi, da vsak zavod ne spoštuje praznikov. Upamo, da se je to zadnjič zgodilo. — Krte lovijo blizu kolodvora v Prestranku. Ko prideš tja, vidiš veliko jamo. Tu otri je bila kar cela zalega teh škodljivih živalij. Okolu jame so pa položili prav varno nekaj kamenov, da bi nitro pobili vsakega krta, ki bi se še upal prikazati. Kdo je pa to stuhtal? Ali res ne veste? Srčne, s pametjo napihnjene in natlačene liberalne glave. — Dober ftpas iz cirkniške doline. Dva moža se srečata. Prvi pravi: Ti, Narod dokazuje, da se je človek razvil iz opice. Drugi odgovori: Tako! No to je dobro, da se je le ena opica spremenila v človeka; ko bi se jih bilo več, koliko bi bilo šele potem liberalcev. — Z „Narodom" proč! Delavci v tovarni na Jesenicah so stopili v štrajk, ker so bili preslabo plačani. Kaj je storil Narod! vstopil se je na stran tovarnarja ter pisal zoper delavce. Tega pa še liberalna celjska Domovina ne more požreti. Ta list piše: „Zelo čudno je pisanje ljubljan skega dnevnika, ki se poteguje za nemškega bogataša in udriha po ubogih delavcih." Kdor ni slep, to naj mu že odpre oči. Proč z Narodom! Iz Staregatrga pri Ložu. — Redek in ob enem pretresljiv slučaj smo doživeli v naši župniji minule dni. Imeli smo kar tri nesreče naenkrat. — V četrtek t. j. 5. t. m. je nesrečne smrti izdihnil Anton Ovsec starejši, kovač iz Pudoba. V mraku omenjenega dnč se je vračal od žganja omamljen iz Viševka v Pudob. Šel je po kamnih vodečih čez malo mlakužo, omahnil s kamnov, pal, ter se deloma ubil, deloma vtopil v dober pedenj globoki vodi. Žalostna smrt — pijanca! Naslednji dan je skončal svoje mlado življenje Franc Ovsec, Zakrajškov hlapec iz Vrhnike. Vozil je krclje na Hrvatskem onkraj Prezida. Na potu proti domu se je težko naloženi voz prevrnil nanj ter ga končal na mestu. Pokopan je bil v Pre-zidu. — In v tretje gre rado. Kavno isti dan se je ubil v Staremtrgu star pijanček, Žulc po domače imenovan. Od Dan sem proti Staremutrgu zvečer se vračajoč je v pijanosti padel na Mandrgah, zadel z glavo ob skalo — in v nekaj urah na to je bil mrtev. Ker smo imeli baš v tistem času pri nas še tri druge mrliče, ki so pa vsi po daljšem bo-lehanju mirno v Gospodu zaspali, je bilo v par urah kar šest mrtvih na mrtvaških odrih. Brez dvoma pretresljiv slučaj za vsakega, zlasti še za nesrečne pijance. Bog daj vsem večni mir in pokoj! — Za domoljuba" so se začeli zanimati celo liberalci v Ložu. Zakaj se jim je neki tako prikupil? I no, saj veste; Mar-tinča se je v zadnji številki malo v rokovicah dotaknil, pa je veselje v Izraelu. Adamecje menda — tako se menijo ljudje — še posebno vesel „Domoljubove" opazke. Kar sam ga je nesel Martinču rekoč: „No, vidiš, zdaj so te pa še v „cajtenge" dejali, ker se tako možato obnašaš?" — Pa kaj se zmeni ponosni liberalni zastavonoša za skromne „Domo-Ijubove" novice. — V Kozarlščah so se bili na dan domačega shoda malo zasukali. Celo dopo-ludne so se dobro obnašali. Popoludne se je pa vendar posrečilo nekemu vaškemu „škri-paču" in njegovi vsega spoštovanja vredni harmoniki, spraviti pri mladini kri v malo bolj urno pretakanje. To pa ni bilo po godu vzglednim Kozarcem. Naenkrat se zbere pred gostilno par možakov ter zahtevajo, naj bo že enkrat konec tej .ropotiji". Gostilničar in mladina ubogajo takoj. Toda zdaj se pa oglasi grom z neba — Zguba po domače, neke stare „sorte" agent. To pa vendar ne gre, si misli mož, da bi na ta način kratili „ne-dolžne" veselje. Čakajte, — tako vzklikne Zguba h koncu samozavestno — vse kozar-ške može bom dal v „Narod". — No, zdaj pa imate Kozarci! Zguba vas bo že izučil! — Velik strah je napravil po naši dolini dne 19. aprila ob 9. uri zvečer visok ognjen žar, ki se je pokazal od vznožju Racne gore. Od vseh strani drvijo skupaj ljudje, požarna bramba urno dirja proti Vrhniki, in ko pridejo na lice mesta, kaj zagledajo pred seboj? — o strah! star lesen plot presketa v ognju, da je veselje, ljudem pa ne preostane drugega, kot da se grejejo zraven. — Pa še nekaj 1 Kdor hoče proučiti, kakšna da ura ne sme biti, naj pride opazovat turnsko v Staremtrgu! Dolenjske novice. Z ribniške zemlje. f „Šnofati" so dali ribniški liberalni mladiči našim sodnikom. Pisali so namreč v „Narod", da je s 1 a b duhovnik, ki v sodniji pravice išče Dotični duhovnik je iskal v ribniški sodniji pravice, toda čudna pravica se mora deliti ondi, ako je še celo človek slab, ker ponjo pride Ne vemo ali so naši sodniki kaj kibnili po tem tobaku; no pa saj so ga že ršnofali" iz marsikatere to-bakire! f Svojo barko je odrinil učitelj Kete od Ribnice in seje usidral v Banjaloki. Takisto nekako čujemo, da je krčmarjem bolj dolgčas po njem, kot učencem f Po njih sadovih ... Ribniški notar se brani biti pravcati liberalec in ga drugi ribniški liberalci nič ne morejo. Toda mi pa že dolgo vrsto let opazujemo onemogle študentke, ki jih on vsprejema v svojo pisarno, pa postanejo notri skoro redno pristni liberalci. Toraj, po njih sadovih .. .1 f Višnikar še tudi do zdaj ni dal obljubljenih 200 kron za ribniške reveže. t Račune, račune! Nedosledni biti znajo najbolj liberalci, če so pa še tako mladi, kakor so ribniški mazači, pa še prav posebno. Račune zahtevajo od vodstva bratovščine sv. Uršule. Kaj vam je pa ta bratovščina mari ? Ali ste nje člani? Vstopite vanjo, potem imate pravico kaj vprašati ali zahtevati. (No lepi člani bratovščine bi bili to!) — Seveda sami pa ne daste računa od pol predragega mostička v Dulah, akoravno vas pozivljejo prizadeti davkoplačevalci. Vi ne daste račune od razprodane robe konsuma, akoravno to zahtevajo prizadeti člani konsuma. Višnikar! Gruntar! Račune, račune! Kje je denar ? Kje so od njega obresti ? f Lepo prosi ribniški brivec, da bi se naselil še en brivec v trgu, da bi ga ostrigel in obril po glavi in v žepu, sicer preveč rase. Potem bo bolje, ker je znano, da prazen žakelj ne stoji po konci. Tudi je težavno hoditi marsikomu pod škarje in nož zagrizenemu liberalnemu mladiču; v Sodražico je pa nekoliko preveč od rok in neprilična poštna zveza, ker moraš ostati gori ali čez poldan ali čez noč. f Stare župane so pomladili v Strugah, Kompoljah in v Podgori. Saj je pa tudi. prav, da se ponove, da ložej nosijo čez vse' silno in težavno župansko butaro. f V belem plašču hodil je nekdo 6. maja po naših hribih in dolinah pa je bil vseeno mrzel. Po hribih je ta nepridiprav ulomil marsikatero mlado drevesce, pa tudi večih se je lotil in ni odnehal, da je vsaj katero podrl. V svoj mrzli plašč zavil je nadebudno cvetje in že smo se bali, da ne bo kaj tresti jeseni. Toda k sreči odšel je še pred večerom doli proti Srbiji in tudi mraza ni pustil preveč za seboj. Drevje in mi smo se oddahnili in le želimo, da pred adventom ne vidimo več tega neljubega nam gosta. f V roke nam je prišel. Kdo neki? Računski zaključek posojilnice v Dobrepoijah za leto 1903. Prometa je imela posojilnica 856.986 K 6 h. Čistega dobička 629 K 68 h. Prav posebno so nam dopadle v poročilu te-le besede: „Denar, ki ga nujno ne rabite, vlagajte v posojilnico, četudi za kratko dobo. Ako denar leži doma, je mrtev in gotova zguba Istotako pridite v posojilnico po denar, kadar potrebujete denar za izplačevanje dolgov, od katerih plačujete večje obresti, ali potrebu jete denar za nakupovanje potrebnih rečij, tedaj pridite, saj veste, da se z gotovim denarjem ceneje in bolje kupuje kakor pa na upanje." To so pametne besede. Ali ne? f Kmetijsko društvo v Dobrepoijah opustilo je podružnico v Strugah in jo bo tudi v Kompoljah. f To bi se šikalo tistemu tiču, ki se je med Ortnekom in Ribnico postavil pred vlak, da bi ga vsaj malo oplazilo za spomin. Boga naj zahvali, da ga je strojevodja opazil. Ali se sme staviti življenje v tako nevarnost ? Ali naj se vznemirja vse osobje v vlaku radi take bedastonevarne šale ? Nekje v svetem pismu stoji zapisano: „Norcev je brez števila". In res je tako. t Gregorci! Kaj ne, vi imate tudi lepe denarce naložene v ribniški liberalni posojilnici. Ali ste dobili že kdaj kaj podpore od nje? f »Cagarjev nimajo". „Nič ure'. Takisto sta se menila dva sejmarja grede iz Sodražice mimo gregorske cerkve. „Cagarjev" res nimajo, uro pa imajo Gregorci, pa ljudje so ljudje, menijo, če kdo nima verižice pa tudi ure nima in če ima verižico, pa ima tudi uro. Toda več jih je, ki imajo verižico brez ure in „cagarje« brez ure, kakor pa uro brez verižice in „cagarjev\ Gregorci, vi pa še „cagarje" napravite, da vas ne bodo sejmarji po svetu raznašali. Iz litijskega okraja. f Pridne čebele so pri gosp. župniku na Savi. Doslej so že enajstkrat rojile, in eu sam panj je dal štiri roje. To je pa že nekaj! — f Presvitli gospod knez In škof so se pripeljali v petek (13.) z brzovlakom v Litijo opoldne, kjer jih je čakala duhovščina in ljudstvo. Od tam so se odpeljali na Savo, da prično birmovanje in sicer: 14 na Sv. Gori, 15. na Vačah, 16. pri Sv. Heleni 17. v Dolu, itd. t Sreča pa takal V Zagorju je zadel pred kratkim v loteriji nek delavec 3600 K „Cifre" mu je potegnil papagaj, katerega je vodil po svetu neki Lah. Tak papagaj za. služi, da ga obdrži srečni števec v dobrem spominu. f Pa zopet nesreča! Dinamitna pa. trona je poškodovala dvanajstletnemu Jerneju Jakin dva prsta. Fant je patrono našel, se ž njo igral, pa ga je uprasnila in mu odtrgala dva prsta. Nesrečneža so prepeljali v bolnišnico. f V Litiji je umrla 4. maja znana gospa Šegačeva, Marija Kobler, po silno mučni in strašni bolezni v črevih. Pogreb je bil v petek popoludne nad vse veličasten. Pevsko društvo .Zvon" je zapel tri žalostinku po-kojnici. f Hvaležni Boštanjci, ki. so v ,,kat. • izobraževalnem društvu" so izvolili č. gosp. kaplana šmartinskega J. Erjavca vsled zaslug, ki jih je imel za osnovanje društva, za svojega častnega člana, in mu poklonili lupo diplomo. Čestitamo! f Na binkoštni ponedeljek bo blagoslovil novi cerkvi v Polšniku vogelni kamen preč. g. dekan A Žlogar iz Šmartna. Cerkev bo posvečena lurski Materi Božji in že do jeseni gotova. Polšničani prav marljivo delajo. f Na Savo je prišlo 30 Hrvatov, ki polagajo na tir nove tramove; pride jih v kratkem še več. t Versko motenje. V Šmartnem živi en mlad fant Janez Vozelj, ki je komaj iz šole izlezel, pa vže moti cerkvene govore s svojim strupenim jezikom, kar je naredil v nedeljo dne 8. maja v cerkvi na Pungartu. Ta kopriva je začela zgodaj žgati: fant ne pozna menda § 303. t V Litiji vse zida in polepšuje trg, samo sprehoda nimajo še. Gospod Jamšek zida vilo; zidajo tudi novo sodnijo. Delavci so hoteli pri zidanju štrajkati, pa so jih naglo ukrotili: te odpustili in druge najeli. Glas iz Velike doline. f Poučno predavanje smo imeli v postu tiho nedeljo po večernici v šolskem poslopju, kjer je govoril o vinarstvu potovalni učitelj za vinstvo, g. Fran Gombač iz Ljubljane. Podal nam je skozi eno uro mnogo koristnih naukov v izboljšanje našega vinskega pridelka. Vabil je obenem tudi naše vinogradnike na vinarski shod v Krškem, ki se je vršil dne 27. marca ob veliki udeležbi, na katerem se je protestiralo enoglasno zoper nizko carino na italijanska vina. Pa vkljub temu vabilu ni bilo vendar nobenega našega gospodarja na omenjenem shodu. To kaže, da se naši možje premalo brigajo za svoje koristi, premalo zavedajo svojih pravic. f Dekliška Marijina družba, ki je bila pri nas lansko leto ustanovljena, prav lepo napreduje. Letos na praznik Marijinega oznanenja je bilo v družbo sprejetih zopet kakih 30 deklet, tako, da je zdaj skupno število družbenic 120. Ko bi le vse druž-benice vedno skrbele, da ne bi bile Marijine hčere samo po imenu in številu, ampak tudi v duhu in srcu! f Našim mladeničem. Naša skrbna dušna pastirja čč. gg. župnik in kapelan hočeta tudi za mladeniče ustanoviti Marijino družbo, pa našla sta slab odmev pri njih, ker le neznatno število se jih je oglasilo za družbo Mladeniči! Ne dopustite vendar, da bi glas vaših dušnih pastirjev ostal glas vpijočega v puščavi! Nikar se ne sramujte Marijine svetinje in Njenega Imena, če hočete, da se vas tudi Marija ne bo sramovala ob smrtni uri, ko boste najbolj potrebovali njene pomoči! f V Savi utonil je dne 17 aprila Janez Hočevar, hlapec na Jesenicah ob Savi. Našli so ga šele 2. maja nekoliko nižje od mesta, kjer se je ponesrečil. Vzrok nesreče je alkohol. f Velikonočne procesije nismo imeli pri nas lansko leto niti letos in sicer vsled mokrega dežja. Iz drugih krajev Dolenjske. f Za pogorelce na Dol. Pristavi so darovali: Vis. gosp. baron Rechbach 22 K, č. g. Matija Kastelic, sem. podvodja, 20 K, č. g. župnik J. Virant 11 K, č. g. Jožef Jereb, župnik v pok , 6 K, č. gosp. župnik Matija Novak 10 K, si. posojilnica in hranilnica v Kandiji 100 K, župnija Toplice 40 K, župnija Dražgoše 5 K, žup. Stopiče 60 K, neimenovani č. g. 10 K, žup. Brusnice 22 K, žup. Vavtavas 25 K 20 v., č. g župnik Saje 5 K žup. Kamnik 10 K, g. drž. posl. Viljem Pfeifer 30 K, si. c. kr. okrajnemu glavarstvu je došlo darov 229 K in slav. županstvu Šmihel-Stopiče 426 K 13 vin. — To prvo zbirko v denarju je razdelil dne 28. aprila vis. g. okrajni glavar baron Rechbach med pogorelce v navzočnosti g. župana Josipa Zurc in domačega župnika. Došlo je tudi v blagu mnogo darov: g. dr. Karol Slane je daroval 2 voza sena, g. Windischer in gosp. lakše iz Kandije vsak po en voz sena, gospa Mehova 30 mernikov krompirja, gospodični 1'erkotova in Jelenčeva ste nabrali velik zavoj razne obleke; g. dr. Schlesinger -Go-riany je pogorelcem nakazal ves stavbeni les, graščina Poganice 10 voz apna. Nesreča, ki je zadela uboge pogorelce, je toraj povsod vzbudila veliko sočutja, ki se kaže v obilni dejanski pomoči. Prisrčna hvala vsem ime-navanim in neimenovanim dobrotnikom, predvsem vašim vrlim sosedom iz Toplic, Vavte-vasi, Novega mesta, Stopič, Brusnic, ki so nam prvi prihiteli na pomoč z obilnimi darovi. Bog obudi blagih src še drugod, ker ravščina med pogorelci je velika. — Andrej češenj, župnik. Gorenjske novice. * Nesreča pri zgradbi železnice. Na Kočni pri Dobravi so bili vsled eksplozije dinamita miner Ludovik Straus s Primorskega smrtnonevarno, David Fabro težko, Merson in Martinassi Giombatta lahko ranjen. 8o8 oggooooooooooooooooooooooogo Zahtevajte pri nakupu 702 d i 8chicht~ovo štedilno milo 30 dni aa poskušojo sJSMSšejk? «* r » sidro, sistem Bfibnel, in so zavezujem tekom 80 dni vzeti nro nazaj in takoj brez vsakega odbitka vrnit! plaianl denar. prava Roskopf-patent-ura s sidro sistem Bfthnel antlmagnetlquo In sekund, kazalec s pravim pot emal|. kaza-liščem (ne iz papirja) mali™. 36 ar idoča. na sidra v eleg. črno imit. jeklenem ali nikelnastem okpvn, je edine le radi velike trpe-žnostl In toSnostl najboljša ura, in se mora vsa komor priporočati. kdor rabi močno in zanesljivo uro. Samo gl. 2-50 i verižico lil škatljlco. Pošilja proti povzetja I. BShnel tov. zaloga Boskopf-nr Max Bfthnel, Margarethenstr. 48 založnik o. kr. dri. uradnikov. 504 D 6—3 Qvariln T Na mn0Sa vprašanja čast. braveev tega lista na-" "U • znanjara, da imam edino tov. zalogo pravih Rcs-kopf pat. ur na sidro, alatem BShnel in sem je tudi prvi napovedal. Vkljnb temu mnoge tvrdka ponarejajo moje oglase In hvalijo avoje navadne ure s plombo ali broz nje iz pločevine, ki ae dobe pri meni zagld. 1'70. Prosim torej paziti strogo na ime HU BOHSEL, nrar. Vsa draga ponarejanja odločno odklonite. Ustanovljeno 1. 1840. Janko Blis & Anton Tabor tovarna cementnih izdelkov na Farovski Loki pri Kranja. Po ceni se izdelujejo lepe barvane plošče za tlak v cerkvah in na hodiščih, stopnice, podboji, Jasli, korita, podstavki za vodnjake, cevi itd ====== 114 D 21—7 Pri nakupovanju = suknenega = in manufakturnega == blaga ===== se opozarja na tvrdko HUGO IHL v Ljubljani Špitalske ulice štev. 4. 196 D 12—3 Velika zaloga suknenih ostankov Zavarovanja zoper škodo po toči sprejema po najnižjih cenah Glavni zastop:Ljubljana, Mestni trg 25 ■ francoske zavarovalnice ,Franco Hongroise' 848 D (ustanovljena leta 1679) 1-f Zavarovalnica je izplačala od svojega obstoja sem svojim zavarovancem nad 1SS milj- K odškodnine. Škode se kulatno likvidujejo in točno plačujejo. Iščejo se spretni in marljivi zastopniki in potovalci. Zahvala in priporočilo. Slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani in na deželi se najiskrenejše zahvaljujem za dosedaj mi izkazano zaupanje ter se priporočam najvljudneje, da me cenjeni p. n. odjemalci i nadalje tako številno počaščati izvolijo s cenjenimi naročili. Zagotavljam jih vselej vestne in najtočnejše postrežDe. Posebno opozarjam na 605 D 3-3 moko iz najboljše banaške pšenice. Velespoštovanjem Frane Zore trgovina z mešanim blagom in moko Ljubljana, Sv. Petra cesta 21 Motori Patent Adam so naj- | cenejši g nilna moč 1 za kmetijstvo, - obrtije, mline, žage, katerim voda pri-manjkuje; čez 4000 ' kom. že v rabi, kurjača ni treba, stroški 4 do 5 vin. za konjsko moč. 160 I) 12-6 Klepalnik za k6se, cena 8 K za kom Nlltrln redilna štupa za živino; 1 kilogr 6 K se dobi v zalogi za poljedelske stroje Fran Zeroan Ljubljana, Poljanska cesta štev. 24. Zahvala zavarovalni jWi Jim". Pri gori omenjeni družbi je bila kratko časa zavarovana moja soproga Marija Bedina. Po njeni smrti izplačala mi je omenjena zavarovalna družba po svojem glavnem zastopniku Ferdo Maroltu v Ljubljani polno zavarovalno svoto, točno in brez ovir. Dolžnost mi je torej, da i/rekam temu društvu svojo zahvalo in jo vsakemu najtopleje priporočam. Sp. Šiška pri Ljubljani, 7. maja 1904. 865 I) Potrjuje: Županstvo Sp. Šiška. Naprodaj J« 50 stotov lepega sena radi pomanjkanja prostora. Več se po i z ve pri Fran H e z 1 a j u v Preski št. 26 pri Medvodah. 781 I) 3-2 Šunka s kožo 1 gld., brez kože 95 kr., brez kosti s kožo , l gld. 10 kr , plečeta brez kosti 90 kr., suho meso j 78 kr., slanina 82 kr., pre-| šičevi jeziki 1 gld., goveji l gld. 20 kr., glavina brez kosti 45 kr. Dunajske sa-i lame 80 kr, prave boljše 1 gld , iz šunke 1 gld. 20 k r. Ogrske Ia salame 1 gld. 1 70 kr., salame 3 la ogrske trde 1 gld. 50 kr. kila. Velike klobase po 20 kr. — Pošiljam le dobro blago od 5 kil naprej proti pov-; zetju. 399 D 10-5 Janko Ef. Sire t Kranju, Enonadstropna hiša blizu župne cerkve v Iiobu z vsem gospodarskim po. slopjcm, vse v dobrem sta nju, s sadnim vrtom i, njivo en mernik posetve posebno pripravna za kak' obrt, se ceno proda. Več pove Jan. Alei v Dobu 825 D 3—1 Karol Bedina uslužbcnec drž. železnice. Pred kratkim v nekaterih listih objavljena vest, da sem dvignil ceno svojemu znanemu milu z znamko , Jelen", in sicer 3 K pri 100 kg, nikakor ne odgovarja resnici. 793 I) 3—2 Jurij Schichf, Ustje na Labi tovarna za sveče in milo ter parfumerija. Največja tovarna te vrste na evropski celini. Naprodaj je na Rečici v bližini novega kolodvora I na Bledu 8711)1-1 mlin s 4 kamni in 5 stopami — Več pove posestnik J Paz-lar na Rečici št. 36, p. Bled Dobro izvežbane stolarske pomočnike vsprejmem takoj v službovanje. ,1'lača po dogovoru Fran Srlgelj, tovarna stolov na Bregu pri Borovnici. 816 D 2-1 Posestvo naprodaj. Proda se iz proste roke radi bolehnosti lastnice posestvo na Strmcu na Koroškem, obstoječe iz hiš« štev. 4, travnikov, njiv in gozdov, vse v najboljšem stanu. Hiša stoji -redipo-Ija. V gozdih je lep mlad zaraščaj. Več se pni/ve pri lastnici Neži Pintar, Strmec št. 4, p. Riegersdorf, Ko-872 D roško. i_) Mlin z žago a htio ln hlevom prav poleg večjega trga deka-nija) na Kranjski 111 n»-prodaj. 88OD1-1 Mletve in žagati je vedno obilno. Pa tudi razumni gospodar bi si onJi znal pomagati prav dobi n spre-kupovanjem hlodov in žaganjem istih v deske, ki sc lahko ondi prodajo Več -c izve pri Matej Oreheku, trgovcu v Ljubljani, Kolodvorske ulice š;. 28 a. Pred škofijo 3 • • • Josip Kordin Kmetsko posestvo cenjeno 9000 kron "JtO v Ribnom pri Bledu, Gor. je pod upodnimi po — goji naprodaj. — Več pove gosp. Oton v trgovino s specerij- Homan v Radovljici. sklm blagom In usnjem. Rovačnica v najem Ponudbe /. zadnjim šol se odda pod ugodnimi po-skimspričevalom sprejema goji. Več sc izve pri Fran Franc Mikolič v So- Staretu, p. Zalog oh j. žel. dražici. 873 D 1—1 i 877 D 1 — 1 Priden deček, poštenih starišev, sc vsprejme priporoča Pred škofij« 3 • • svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen kakor: črne domače, lucerne in rudeče detelje, esparsete; velikanske rumene, rudeče in bele pese, in korenje za krmo. Raznih semen graha, vseh vrst trav: travnišnice, mešane za suho in mokro zemljo, najboljša krma za živino in konje, jesenska repa, vse vrste solate, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč in kmetijskih semen, po 159 d 12-5 nizkih cenah. Poštnim potom izvršujejo se naročila točno in solidno. zelo znižane vozne cene v Ravno ista vožnja in postrežba kakor preje. Iz Ljubljane v Novi=Vork samo 70 gld. s prosto dobro hrano že v Hamburgu v dežele: Pennsylvanja, Oliio, Illinois, Minnesota, Montana, Callfornija itd. toliko višje, kolikor je tarifna cena po ameriški železnici; s priznano najboljšimi parniki družbe 90d 12-6 Hamburg - Amerika Linie. Kdor Je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, pošlje naj 20 K are na moj našlo? _Fr. Seunig, Ljubljana, Dunajska cesta_3L Naznanim uljudno, da je ravno izšel moj veliki cenik s čez 600 podobami, katerega razpošiljam zastonj in prosto poštnine. — Ker razpošiljam svoje blago po celem svetu, je dokaz, da je moje blago res fino, cene nizke, postrežba poštena, in se zategadel vsak zanesljivo naj obrne do moje tvrdke. Z velespoštovanjem 779 D 16—2 h. suttner urar In *«l«gafelj drulfva c. kr. avstrijskih uradnikov v Kranju. (Kralnburg). Trgovina z železnino Valentin Golob (prej Andr. Druškovič) Ljubljana, Mestni trg št. 10 priporoča veliko zalogo razne žel'eznine: kuhinjske posode, robe iz kositarja, zalivače, žehtarje, kon-vice za mleko itd.; štedilnike, stavbne potrebščine, železniške sinje, nosilke, roman in portland cement, poljedelske stroje. 604 6 2 Velika zaloga tehtnic, uteži in meril, mesoreznic, plaht za vozove in pristno pozlačenih nagrobnih križev. Edina prodaja najboljših „Kron-diamant" kota z garancijo za vsaki komad: Dolgost cm 70 75 80 85 Cena K 2'40 2-60 280 Samo 6 do 7 dni potrebujejo najnovejši brzoparniki Red-Star-Line Proge rudeče zvezde iz Antwerpen=a v New=York Znižana cena od Ljubljane do New-Yorka stane pri meni fl. 80. — Konkurenca ponuja vožnje listke samo po fl. 70. Zakaj i ! i Pove Karol Rebek. od c. kr. vlade potrjeni zastopnik proga rudeče zvezde Ljubljana, Kolodvorske ulice št. 41 od iužnega 791 D 16—2 kolodvora 100 korakov oddaljeno. }0000000000000( Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registr. zadruga z neomejenim poroštvom v LJUBLJANI, v lastni hiši na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinove nlice « obrestuje hranilne vlo je po 23 D 12—10 41 brez odbitka rentnega davka, katerega le-ta posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure od 8. -12. in od 3.-4. ure popoldne. Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom poštno-hranilničnega urada. Stanje rezervnega zaklada K 779.79 34. — Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Upravno premoženje Kmetske posojilnice znaša 4,948.796-27, stanje hranilnih vlog K 4,703.762-02. Denarni promet K 20,246.712-13. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. Poktorja TrnK6czyJa 62 12-6 jski redilni prašek : 3 j.Vaj' O" CTj^O so eke, Popravila. LMikusch« j Ljubljana, Mestni trg 15 „Cuviar