Knlpic Sterol UUbLtaftV
DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 269
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 16, 1937
LETO XL — VOL. XL,
V zadnjem glasilu S. S. P. Z. ''Napredku" z dne 10. novem-
ne zaveda, kaj ima storiti, kadar gre na volišče. Prej govori in govori, kaj naj bi se storilo, kadar je pa čas, mu pa srce utrprie in napravi zopet križ čez svoja pleča, po katerih ga zopet lahko naprej bijejo. Poleg tega pa imamo še časopis, ki trdi, da je za delavstvo, zadnjo minuto pa pride s priporočilom za republikanske kandidate, škoda, ker je edini (?) časopis v Clevelandu, ki bi moral stati na strani napredno mislečih ljudi in delavstva, pa se spreminja kot iriavra na nebu. Priporočal bi v bodoče, da naj prvo pomete pred svojim pragom, potem pa še pred sosedovim . . ."
Tako piše Mr. Candon natančno, kar je "Ameriška Domovina" vseskozi pisala. Le škoda, da se nekaterim oči prepozno odprejo. Zanimivo pri tem pa je dejstvo ,da je Mr. Candon pisal v "Napredku," katerega urejuje Vatro Grill, ki je glavni delničar "Enakopravnosti" in bivši Hooverjev vodja v 23. vardi.
Usodepolne poškodbe je dobil v avtomobilski nesreči mladi jo-lietski rojak, 21-letni Joseph
Klobučar. Voznik avtomobila, 20-letni: John Zupančič, pripoveduje, da je prišlo do nesreče, ko je pri Lockportu neki pešec nepričakovano stopil pred avtomobil. Da se mu izogne je Zupančič krenil avto na stran, pri čemur je prišel do roba ceste in avto se je prevrnil.
Ameriški listi iz St. Louisa poročajo, da je bilo pred kratkim v St. Louisu aretiranih več Hrvatov na obtežbo, da so ponarejali ameriške bankovce. Aretirani so Anton žic, Anton šikič, John Majetič, Nick Bulat in Mike Marki j. Policija je našla pri teh ljudeh $24,500 ponareje-ga denarja. Nekatere hrvatske naselbine v Pennsylvaniji so bile kar poplavljene s tem denarjem.
V Anchorage, Alaska, je bil ubit 29-letni Joseph črnič. Truplo je bilo poslano iz Alaske v Cle Elum, Wash., kjer prebiva cče ranjkega.
Policija v Pittsburghu je obdolžila Frank Novaka, predsednika ADF unije pri Heinz Co., da je vrgel bombo med plesalce na plesu kompanijske unije 29. oktobra, pri kateri je bila lahko poškodovana ena ženska in en otrok. Frank Novak je Slovenec in prvi predsednik unije, katero je skoro sam organiziral. Je zelo popularen med delavci, zato je kompanija napela vse moči, da ga s pomočjo terorja užene v kozji rog.
-o--
Japonci skoro gospodarji Zanimive vesti iz življenja Slovencev v
šangaj, 15. novembra. Tako- Ameriki. Ostra obsodba "delavskega" lista
zvana "Hindenburg" kitajska	_
obrambena črta zapadno od Šan-' gaja bo v kratkem porušena radi neprestanih japonskih napa-j bra, piše predsednik gl. nadzor-dov. Japonci so tekom zadnjih ; nega odbora SSPZ, Mr. William treh dni napredovali za 50 milj j Candon, o elevelandski "Enako-zapadno od šangaja in se naha-j pravnosti" sledeče: "Najbolj ža-jajo že v čekiang kitajski pro-jiostno je pa to, da se delavstvo vinci. Japonska armada, ki prodira cb šangaj-Nanking železnici, je zasedla včeraj važno mesto Kunsan, kjer je center kitajske Hindenburg obrambne linije. Kitajska armada v tej okolici sicer šteje 400,000 mož, dočim imajo Japonci le 200,000 mož na bojišču, toda kitajska armada je skoro brez discipline in modernega orožja. Japonski zrakoplovci so včeraj obstreljevali ves dan zaledje kitajske armade, kar pomeni, da bo v par dnevih sledil splošen napad in bo kitajska armada popolnoma razbita. Japonci so komaj 70 milj oddaljeni od glavnega mesta Nankinga. -o-
Podpirajmo naše slovenske trgovce
Angleško časopisje v Clevelandu oglaša na široko in debelo vsako leto ob tem času tako-zvani "Treasure Hunt." Ta oglaševalna gonja pomeni, da morajo ljudje obiskati nekaj sto trgovin v mestu, katere lastujejo trgovski magnati in odgovoriti na razna vprašanja, kaj predstavlja vsaka trgovina. Da privabijo ljudi, razpišejo nagrade v svo-ti $2,000.00. Seveda se vsuje tisoče in tisoče deklet, fantov, pa tudi starejših ljudi v osrčje mesta, hodi od trgpvine do trgovine, prodaja zijala in skuša uganiti, kaj prodajajo te — večinoma nam tuje trgovine. Tako oglaševanje prinese skoro 500,-'000 ljudi v mesto. Siromaki so prepričani, da bo sleherni dobil $1,000.00 nagrade. Pa se silno motijo. Izmed teh 500,000 ljudi, ki so zadnja leta iskali "zaklad" pri večinoma židovskih trgovinah, je žal, tudi precej stotin slovenskih deklet. Po dose-daj še nobena ni dobila "zaklada." Pač pa dobijo te nagrade bogate ženske iz Shaker Heights in druge postavačice, ki imajo ves dan čas postopati po mestu. Tudi letos so dobile vse nagrade samo bogate ženske, čemu se, naše gospodinje in dekleta, dre-njate po mestnih trgovinah, ko dobite za manjši denar isto blage* v naših slovenskih trgovinah, in se vam pri tem milijonarke ne morejo smejati, ker ne dobite nobene nagrade! Podpirajte domače trgovce!
--o--—
Bondi za relif
Mestna zbornica je včeraj enoglasno sprejela predlog, da se zahteva od državne davčne komisije, da sme mesto Cleveland izdati bonde v svoti od $300,000 do $400,000, da se dobi potrebni denar za relif. Kot naznanja mestni relifni urad so se začeli ljudje v nenavadno visokem šte-vilu oglašati za relif, ker prihaja zima in ker je vedno manj dela
Nihče ubit
Včeraj, na prvi dan lova na zajce in fazane, se je zgodil čudež, kajti noben izmed hrabrih lovcev ni bil ubit. Kot računajo oblasti v Columbusu se je nahajalo včeraj najmanj 500,000 lovcev na lovu. Pripetile so se samo ^■iri manjše nesreče, ko so bili lovci obstreljeni. Sezona na zaj-Ce traja do 1. januarja, na faza-ne pa do 27. novembra.
Volivni škandal
Boston Heights je ime vasici, ki se nahaja južno od Cle-velanda, kakih 20 milj. 2. novembra so se tam vršile volitve za vaškega župana. Poraženi kandidat Earl Hartz je lastnik gasolinske postaje v vasici, in enako je tudi lastnik gasolinske postaje zmagoviti kandidat George Henry. Ta je zmagal za 'tri glasove. Sedaj je pa prišlo na dan, da je v vasi glasovalo 212 volivcev, toda registriranih volivcev je samo 190. Kdo je torej oddal 22 nepostavnih glasovnic? V vasici je zavladal "ogromen" škandal. Neka strežajka v eni izmed dveh gostilen, je že izjavila, da je dvakrat glasovala. Najbrž se bodo morale vršiti nove volitve, ali pa bo nastopil državni prosekutor.
Načrti predsednika Roose- Unija avtomobilskih delavcev je zavrgla
velta za bodočnost
Washington, 15. novembra.— Predsednik Roosevelt ima sledeči program za izredno zasedanje kongresa, ki je bilo ot-vorjeno včeraj opoldne v Wa-shingtonu: Delovne ure in plača. Ustanovi naj se poseben odbor, ki bo pazil, da nihče ne dela nad 40 ur na teden in da znaša najmanjša plača $16.00 na teden. Senatna zbornica je že sprejela ta predlog, toda poslanska zbornica ga je uničila. Postava za farmarje. Vlada namerava vpeljati kontrolo farmarskih pridelkov v Ameriki. Reorganizacija administrativnih uradov. Številni uradi naj se spojijo, nepotrebni uradi odpravijo, da se tako znižajo stroški vlade in se zviša postrežba narodu. Davčne zadeve. Nekateri davki, ki so v veliko breme trgovini in industriji, naj se odpravijo. Industrija potem ne bo imela izgovora, da ne more naprej radi davkov. Ako še potem ne bo dovolj dela za vse, potem je industrija absolutno kriva gospodarske krize. Nevtralnost. Kongres mora postave glede ameriške nevtralnosti tako prikrojiti, da bo predsednik lahko nastopal z večjo avtoriteto kot dosedaj. Wagner jeva delavska postava naj se revidira tako, da bo bolj služila delavskim interesom. -........ ..—o
vse ponudbe General Motors korporacije. Vlada bo morala najbrž posredovati

Detroit, 15. novembra. Delegati United Automobile Workers unije so enoglasno zavrgli ponudbe, katere je stavila General Motors korporacija unijskim zastopnikom. Na konvenciji delegatov so bili navzoči zastopniki 60 to varen, katere lastuje General Motors korporacija, ki proizvaja največ avtomobilov na svetu.
Pogoje, katere je stavila General Motors korporacija, je bilo nemogoče sprejeti, kot se je izjavil Homer Martin, predsednik unije avtomobilskih delavcev. Kompanija se v svoji ponudbi sploh ni ozirala na delavske zahteve.
Obenem je sinoči predsednik General Motors korporacije sporočil uniji avtomobilskih delavcev, da bo slednja morala dati garancijo, da ne bo podpirala "divjih štrajkov," predno kompanija podpiše novo pogodbo z unijo.
Pogajanja med General Motors in med unijo avtnih delavcev so sedaj že pet mesecev v teku. Pogajanja so potrebna, ker poteče sedanja pogodba, ki je bila podpisana po 44 dnevnem štrajku pri General Motors, že februarja meseca.
Oropane ženske
ženske, ki so članice Oltarnega društva fare sv. Wendelina na 2281 Columbus Rd., so imele preteklo nedeljo popoldne sejo v šolskih prostorih župnije. V sobo je prišel neki mlad, dobro oblečen človek, ki je povedal, da ga je mati poslala na sejo, da poizve, kakšna so pravila društva. Ko je predsednica začela pripovedovati, jo je pa lopov ustavil in izjavil, da ni prišel radi društva, pač pa radi denarja. V sobi se je nahajalo 15 članic, katere je lopov ustrahoval in vzel blagajničarki $267.00, na kar je pobegnil.
Prej in sedaj
Ali pomnite, kako je mestna vlada pred volitvami točno pobirala smeti in odpadke, kako so se čistile mestne ulice? No, sedaj tega ne bo več, ker volitve so končane in Burton je za dve leti na sedlu. Iz oddelka vlade, ki nadzira pobiranje smeti in odpadkov, je bilo te dni odslovlje-nih 500 ljudi. Kdaj se vrnejo na delo, je nemogoče povedati.
Mrs. Roosevelt v mestu
Včeraj je imela predsednikova soproga Mrs. Eleanor Roosevelt v Clevelandu govor v glasbeni dvorani mestnega avditorija. Dvorana je bila razprodana. Mrs. Roosevelt je govorila o miru. V Cleveland je dospela sama s svojo tajnico, dasi bi lahko zahtevala častn. spremstvo. Nobenih sprejemov ni bilo. Le časnikarji so pol ure govorili z njo. Mrs. Roosevelt ima številna predavanj? vsako leto, in povprečno dol; od predavanja do $2500. Ves ta denar nakloni predsednikova soproga v podporo siromakov. Njej ne ostane niti er cent.
Patriotični Italijani
Preteklo nedeljo so Italijani v Clevelandu praznovali trojno proslavo: 19. obletnico, odkar je bila končana svetovna vojna, obletnico vkorakanja fašistov v Rim in 68. rojstni dan laškega kralja. 1,500 Italijanov se je zbrale k proslavi v hotel Statler-ju. Glavni govornik je bil dr. Ci-moto iz New Yorka, ki je povedal navzočim, da bo nastal mir na svetu, ko bo svet sprejel fašistične doktrine! Na proslavi so rabili grafofonske plošče, na katerih je bil govor Mussolinija, ki je napovedal Abesincem vojno, in govor Mussolinija, ko je bila Abesiniji zasužnjena. Navzoč je bil, seveda, tudi župan Burton, ki je izredno pohvalil Italijane — kako patriotični so!
Avto razstava
Obisk letošnje avtomobilske razstavet je mnogo večji kot, lansko leto. V soboto, na otvoritveni dan, je obiskalo razstavo 21,-000 oseb, v nedeljo pa celo 23,-000. Poleg razstavljenih avtomobilov so na dnevnem redu tudi izvrstne predstave, godba in govori.
Španska civilna vojna se bliža svojemu koncu
Hendaye, Francija, 15. novembra. Iz tabora nacionalistov se poroča, da namerava vrhovni poveljnik general Franco začeti z ofenzivo na vseh frontah, da bo civilne vojne konec, predno nastopi zima. Vse čete, kot tudi zrakcplovna flotila, je pripravljeno za zadnji najhujši udarec. Zadnji dnevi so bili "dnevi pred nevitho," kot so se izjavili vojaški opazovalci. Do prvega spopada bo najbrž prišlo na ara-gonski fronti, kjer ima madridska vlada najbolj utrjene postojanke. Pet mednarodnih brigad je tam nameščenih. Okoli Madrida je vlada zgradila dve močni obrambeni liniji.
-o-
Borba glede plina The East Ohio Gas Co., ki zaklada Cleveland z naravnim plinom, je zadnji teden vložila pri utilitetni komisiji države Ohio zahtevo, da sme zvišati cene za naravni plin na 72c za 1000 kubičnih čevljev Plina-Sedanja cena je 56.9c, a mestna vlada namerava prisiliti kompanijo, da zniža to ceno na 55.2c za 1000 kubičnih čevljev. Kompanija je na to zahtevo mesta odgovorila s tem, da zahteva višje cene. Pričakovati je dolge borbe v Columbusu, predno se bo položaj razčistil.
Vstopnice za opereto
Vstopnice za sijajno opereto "Povodni mož," katero priredi v nedeljo društvo Lira, dobite lahko pri vseh odbornikih dru. štva ali pa v trgovini Mrs. Ma kovec v S. N. Domu. Rezervi rajte svoj prostor pravočasno.
Burton iz mesta
Komaj je poteklo od volitev dva tedna pa je bil Burton ze trikrat iz mesta. Enkrat je sel v Columbus za dva dni, potem je šel na počitnice za štiri dni, včeraj se je pa z zrakoplovom odpeljal v Washington.
ral Motors korporaciji, so sledeče: priznanje United Automobile Workers unije kot edine zastopnice delavstva pri General Motors.
Splošno zvišanje delavskih plač, odpravo razlike v plačah, ki jih dobivajo delavci v južnih in severnih državah. Unija je tudi izjavila, da ji ni mogoče dati garancije za odpravo nepostavnih štrajkov.
Pogcdba med unijo in korpo-racijo, ki je bila podpisana v februarju mesecu, zna biti preklicana, toda ena ali druga stranka mora prej dati 60 dni obvestila, da se ne bo držala več oogodbe.
Pogodba med unijo in korpo-racijo, ki je bila podpisana v februarju mesecu, zna biti preklicana, toda ena ali druga stranka mora prej dati 60 dni obvestila, da se ne bo držala več pogodbe.
Pogajanja med unijo in kor-poracijo so se začela v juniju mesecu in se bodo še nadaljevala.
Včeraj se je zbralo tudi 100 delegatov, ki zastopajo delavce v 16 raznih Fordovih tovarnah. Gre se za organizacijo 140,000 Fordovih delavcev. Vsem članom avtne unije je bil naložen asesment $1.00, da se nadaljuje z organizacijskim delom v For-
Zahteve, katere je stavila unija avtomobilskih delavcev Gene- dovih tovarnah.
—--o---
Vlada želi stalno rešitev brezposelnega problema. Relif je samo začasna pomoč v brezposelnosti, pravi preds. Roosevelt
Washington, 15. novembra, da jih tabulirajo in štejejo. Do-
Predsednik Roosevelt je sinoči potom radia govoril vsemu ameriškemu narodu, da z največjo natančnostjo izpolni posebne pole, na katerih je štirinajst vprašanj glede štetja brezposelnosti v Zed. državah.
Vlada potrebuje natančen seznam o brezposelnosti, je dejal predsednik Roosevelt, da potem reši problem te brezposelnosti in dobi delo za brezposelne v privatnih industrijah ali na kmetijah.
Problem brezposelnosti je najbolj važen problem pri vseh narodih sveta. Nekatere evropske države ga skušajo rešiti na ta način, da so začele izdelovati silne množine orožja. "Toda to ni ameriški način," pravi predsednik. Problem brezposelnosti moramo rešiti tako, da postane beseda brezposelnost nepoznana.
Danes dobi sleherna družina v Zedinjenih državah posebno karto po pošti. Na tej karti je štirinajst vprašanj, na katera je treba odgovoriti. Vprašanja so lahka, toda ako mislite, da jih ne morete odgovoriti, obrnite se do tega ali onega, v tem ali onem uradu, ali pa do pismonoše, ali v našem uradu.
Vsi odgovori morajo biti gotovi najkasneje do sobote 20. novembra in izročeni pošti. Izpolnjeno karto vrzite v poštni nabiralnik. Ni potrebna nobena poštnina. Kdor odpošlje odgovor pozneje kot 20. novembra, se njegova karta ne bo upoštevala.
Prihodnjo nedeljo 21. novembra bodo karte zbrane skupaj' in odposlane v Washington, kjer je pripravljenih stotine uradnikov,
ber teden pozneje pa bo vlada naznanila kaj je z brezposelnostjo v Ameriki.
Te karte se ne bodo rabile v nobeno drugo svrho kot za popis brezposelnosti in časopisom ni dovoljeno priobčevati druge podatke kot kar bo vlada tozadevno naznanila.
--o-
Radio govor
Citatelje opozarjamo na radio govor, katerega bo danes imel Mr. Ivan Zorman na radio postaji WCLE v Clevelandu. Omenjena postaja bo oddajala danes, v torek, 16. novembra, lep radio program. Zorman bo govoril o našem največjem pesniku, o Francetu Prešernu in sicer v angleščini. Zlasti se opozarja našo mladino na ta govor, da bo videla, kakšnega duševnega velikana je "ustvarila Slovenija v domovini v Francetu Prešernu.
Kaj pomeni sedanja gospodarska kriza?
Col. Leonard, znani (ekonomi in podpredsednik The Cleveland Trust Co., je včeraj izjavil, da kriza, v kateri danes živimo, ni nova kriza, pač pa umiranje stare krize. Vzrok te najnovejše krize je, ker je business zgubil upsnje v bodoče dobičke. Trgovina in industrija napredujeti le, kadar je plačilna lista visoka in zaposelnost splošna. Prosperi-teto dobimo le tedaj, kadar so izgledi na dobičke sijajni. Busi-nessu se morajo odstraniti vse ovire, in prosperiteta bo takoj med nami. železnice in utilitet-ne družbe morajo dobiti nakupovalno moč. Bodoči položaj je mnogo odvisen od fcega, kakšno stališče zavzame vlada v Wash-ingtonu. Mi potrebujemo mnogo nove gradnje v Ameriki, toda cene materiala in delavske plače so tako visoke, da nihče neče zidati, ker ve, da ne bo imel dobička . . . Tako je govoril podpredsednik The Cleveland Trust Co. o sedanji krizi.
--o-
Pripravite se!
The East Ohio Gas Co., ki nam dobiva naravni plin v Clevelandu, je naznanila, da bo zahtevala 80 centov več od povprečnega odjemalca naravnega plina na mesec. Kompanija trdi v svojem poročilu na državno utilitetno kompanijo, da se nahaja v skrajno revnem položaju, da ne more poslovati v bodočnosti, razven, ako ne zviša cen plinu. Kompanija nadalje trdi, da dobiva od svojega vloženega kapitala, samo 6 odstotkov obresti, dočim ji je baje garantiran profit esedem odstotkov in pol od kapitala. Predno pade tozadevna odločitev, bo moralo mesto Cleveland, oziroma župan Burton izpovedati svojo besedo. Burton je na strani velekapitala. In če se ne motimo, bo kompanija dobila več denarja od odjemalcev plina, dasi so dosedanje cene za plin že previsoke. Pomagala bo pri tem tudi "Enakopravnost," ki bo zopet prišla v javnost: "Mi priporočamo Burtona," da nas sleče do nagega!
-o-
Smrtna kosa
Včeraj zjutraj je preminula Mary Novakovič, 1415 E. 43rd St. Pred desetimi tedni je umrl njen soprog August. Pokojna je bila doma iz Dalmacije in je prišla v Ameriko leta 1907. Za njo žalujejo trije sinovi in ena hčer, štiri sestre: Mrs. Magdalene Kovic, Mrs. Mary Simonovič, Mrs. Frances Habjan in Mrs. Josephine Festini. V domovini zapušča ranjka še mater, ki je stara 88 let. Pogreb pokojne se vrši v četrtek zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti v cerkev sv. Pavla na 40.
Program se začne oddajati ob cesti pod vodstvom A. Grdina in
3:45 popoldne na WCLE radio postaji. Program traja pol ure. Nove hiše
Prihodnje leto začnejo graditi na zapadni strani mesta, v bližini Henry Rd., 87 novih stanovanjskih hiš, ki bodo veljale $1,-200,000. Zvezna vlada, bo pomagala s posojili za gradnjo.
Novi direktorji
Delničarje družbe cestne železnice v Clevelandu so izvolili nov odbor direktorjev, od katerih se pričakuje mnogo boljša postrežba napram občinstvu, kot smo jo bili dosedaj vajeni.
* Zgorela je krasna hiša v Ossining, N. Y., ki je last znanega majorja Bowes.
Sinovi. Naj bo ranjki mirna ameriška zemlja!
Štirje prijeti
V bližini Chardona so oblasti včeraj prijele štiri lovce, ki so bili kaznovani vsak v globo $5, ker so začeli streljati za zajci pred 12. uro opoldne. Postava ne dovoljuje, da se začne streljati prej kot ob dvanajsti uri. Vsi štirje prijeti, so bili, žal, naši rojaki.
Vabilo za lovce
Slovenski lovci, ki se nahajate na lovu za dolgoušci, ste vabljeni, da se ustavite pri Matt Celi-žič, Route 86, 5 milj vzhodno od Painesville, kjer boste dobro postrežem z izborno pijačo.
jii
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN EOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
«117 SI ClAlr Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays_
t-TT......'■'■	....................i .	=
NAROČNINA:
7a Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poitl, celo leto |7.00. i« Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta »3.50. Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto, $5.50; pol leta, »3.00 Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: 0.8 and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.b. and Okunda, $3 00 for 6 month«; Cleveland, by mall, $3.50 tor « months
Cleveland and Euclid, by carrle«, $5.50 per year, $3.00 for « months. Suropean subscription, $8.00 per year.	Single copies, 3 cents.

JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second clasa matter January 6th, lUOtt, at tbe Post 0«lce at Cleveland, Ohio, under the Act of March Sd, 1871.

No. 289, Tues., Nov. 16, 1937
BESEDA IZ MBODJL


Izredno zasedanje kongresa
Glasom ustave Zedinjenih držav ima predsednik pravico sklicati kongres k izrednemu zasedanju,' ako vidi, da in-1 teresi dežele to zahtevajo. Predsednik Roosevelt je prišel do prepričanja, da dežela potrebuje nove postave in te postave mora kongres tekom izrednega zasedanja sprejeti.
Kongresmani navadno nič radi ne sledijo pozivu predsednika k izrednemu zasedanju, in to js vzrok, da se le pre-mnogokrat zgodi, da kongres porazi vse one načrte, katere predsednik predloži postavodajalni zbornici za sprejem. Kongres naredi to običajno iz maščevanja, ker ga je predsednik vzdramil iz spanja in mu naložil delo. Tako je tudi z izrednim zasedanjem, ki je bilo včeraj otvorjeno. Večina kongresmanov se sploh ne zaveda zakaj so bili poklicani k zborovanju. Ne ve se tudi ne, če bo izredno zasedanje kratko ali bo trajalo vse do božiča ali še dalj.
Tekom izrednega zasedanja sme kongres debatirati in odločevati le o onih zadevah, katere je predsednik predložil kongresu. S posebno poslanico je predsednik naročil kaj želi, da se ustvari. Toda očividno je, da kongres danes ne sledi predsedniku več enako lojalno, kot mu jq sledil v prvih dveh letih. Vzroka sta dva: mnogo kongresmanov se je odtujilo ljudskim interesom in so zašli v tabor sebičnega kapitalizma, kjer se vsaj osebno bolje počutijo kot na polju demokratičnega delovanja za ljudski blagor. Drugi vzrok je, ker se bližajo kongresne volitve. V takem času vsak kon-gresman skrbi, da se na pošten ali nepošten način prikupi svojim volivcem in mnogokrat zavije na demagogsko pot, ako uvidi, da mu bo to koristilo za ponovno izvolitev.
Toda kot je razvidno iz poslanice, katero je predsednik predložil kongresu, naši postavodajalci tekom tega izrednega zasedanja ne bodo mogli cincati in šviga-švagati. Roosevelt je kongres naredil odgovornim za sedanji ne prav ugodni gospodarski položaj v deželi. Pozval je kongres, da naredi takoj potrebne postave, da se pomaga businessu, zlasti manjšim podjetjem. Kako bo znal kongres to nalogo rešiti je veliko vprašanje.
Roosevelt in kongres sta danes na popolnoma drugačnem stališču kot sta bila pred dvema letoma. Tedaj se je položaj obrnil mnogo na bolje, da zavladala je celo nekaka prosperiteta. Vzrok je bil, kot trdijo opazovalci položaja, ker je kongres verno sledil priporočilom predsednika in naredil postave, ki so blagodejno vplivale na narod. Toda lansko leto in letos pa se je položaja spremenil. Kongres je postal trmast, da, celo uporen napram predsednikovim željam in priporočilom. Reakcija se je takoj pokazala. Radi nesporazuma med postavodajalno zbornico in med administracijo je začelo lezti navzdol, narod je zgubil zaupanje in posledice so se pokazale v vseh industrijah, v trgovini in v splošno vseh krogih.
Kongresmani so se včeraj vpraševali v Washingtonu: predsednik, nas je pozval sem. In kaj zahteva od nas? Roosevelt jim je tozadevno vse podrobno razložil, toda dvomljivo je, če mu bo kongres sledil. Kongres zahteva odpravo velikih davkov na veleindustrije in kapital, dočim predsednik kaže nekako srednjo polj in je bolj za to, da se pomaga manjši industriji in podjetnikom.
Predvsem se bo pa šlo tekom tega zasedanja kongresa glede znižanja vladnih stroškov. Tudi na ta predlog kongres gleda zelo s kislim obrazom. Dočim pravilno vodstvo državnih poslov na vsak način zahteva, da se stroški znižajo tako, da ne bodo presegali dohodkov, pa pomeni znižanje stroškov manj mastnih političnih služb v kongresnih okrajih, kar zopet vpliva neugodno na izvolitev kongresmanov. Tajnik zakladnice Morgenthau je pred enim tednom izjavil, da bo potrebno okrniti zvezni proračun za $700,000,000, nakar bo proračun balanciran, to je, dohodki bodo enaki stroškom. To je na deželo ugodno vplivalo, a zelo neugodno za mišljenje kongresmanov.
Tekom izrednega zasedanja bo seveda na vrsti tudi predsednikova zahteva o minimalnih delavskih plačah in maksimalnih urah, o podpori farmarjem, potem pa tudi tu-jezemska politika. Vsa to kaže, daje bilo izredno zasedanje kongresa potrebno, kot so potrebne pri nas včasih izvan-redne društvene seje, kadar se gre za važne zadeve. Le vprašanje je, če bo kongres sledil predsedniku, ki misli dobro, ali bo kongres ostal pri svoji trmi in podrl načrte, katere je pripravil Roosevelt za večji napredek ameriškega naroda.
Odmevi po volitvah
Cleveland, O.—čitam razjne izjave in komentarje (posebno uredniške), zakaj ni bil demokrat John O. McWilliams izvoljen!?
Komentarji ter priporočila za bodoče glede izpremembe vodstva, je vse prav, posebno še, kakor ste napisali na prvi strani izdaje vašega lista dne 11. novembra t. 1. Resnici na ljubo moram priznati, da se mi Mr. John O. McWilliams smili. Mogoče
i Vsakemu pevskemu zboru j čast! Toda še bolj čast pa gre | tem, ki prepevajo naprej in naprej : v vročini in mrazu, podne-I vi in ob večerih, v adventu in postu, ob praznikih in delovnih dneh. In to velja zlasti za cerkvene pevske zbore.
Naše jubilejno društvo Lira pa ni samo cerkveno pevsko društvo, ki prireja igre in koncerte in tudi drugače razvese-| ljuje svoje farane s pesmijo.
Na papir se vse td, kar ste v
že dolgo nismo brali tako naše besede, kot je zapopadena v "Zdraviti," ki jo je deklamirala Josephine Lekan pri koncertu čričkov v proslavo Martinove nedelje. Ta je res pravi narodni biser, ki se ne sme izgubiti. Hvala Ivanu Zormanu, ki je "iztak-
nil" ta narodni biser, kjerkoli ga je že.
» * *
Nekateri so si v Ameriki spremenili rodbinska imena, da jih Amerikanci lažje izgovarjajo. Tako se piše, na primer, bivši Podlesnik — Underwood itd. Sliši se, da bo nekdo, ki se piše Predikaka, spremenil svoje ime v Zadikaka, da bo bolj pravilno.
boš, cenjeni čitatelj rekel: zakaj ? tolikih letih žrtvovali, ne da na-Odgovor naj bo tole. Dejstvo je,! Pisati. Tudi z besedo se ne more da ima demokratska stranka1 dopovedati. Kdo na.i sesteje vse "dvorezno vodstvo." Ako hoče j ure in dneve dragocenega časa, stranka še kaj priti v poštev v ! ki ste ga žrtvovali v ta blagi, da, bodoče, mora, rada ali nerada, i trikrat blagi namen, spremeniti vodstvo! To je, da| Mifarani se zavedamo in smo dobi druge ljudi v vodstvo, kate-j vam hvaležni, kar ste storili s ri bodo v resnici — kar se' petjem pri sv. opravilih in bož-stranka imenuje.	| jih službah v cerkvi. Zavedamo
Dejstvo je, da je bil kandidatke pa tudi kot narod, da ste s John O. McWilliams za župana! slovensko pesmijo podaljšali izigran od svojih ožjih ljudi.1 narodno življenje. Zavedamo Ako velja kje naš izrek: Bog me! se, da je slovenska pesem ista obvaruj prijateljev, sovražni-1 mag.netična sila, ki privablja še kov se bom že sam, — je tu po-; druge k sebi, da jo vzljubijo, če
polnoma na mestu.
Da bo še bolj jasno povedano, je sedanje vodstvo dvorezen nož.
je naša govorica drugim nera zumljiva, pa je naša pesem tista, ki omiljuje in vabi k sebi
Kdcrkcli le nekoliko opazuje, bo! ter nas prikazuje, da smo na-videl, da je tako, kakor bom ci-1 rod, ki rad prepeva in tak narod tiral naslednje. Voditelji stran-'je povsod spoštovan, ke so bili uradno za John O. Mc-1 Tako ste pevci in pevke Lire Williamsa, tajno so ravno isti vršili največje delo za narod, ljudje delali na vse moči proti! versko in narodno. Čast vam njemu. Preprost državljan se j pevci in pevke Lire!
boš vprašal: čemu to? Odgovor na to je: ker nimajo poguma in ne sposobnosti, da bi nastopili ter povedali javnosti — kaj da so.
Po pravici povedano, je sedanje vodstvo stranke tako, kakor
Ker se pa ob jubilejih spomnimo tudi na ustanovitelje, naj bo ob tej priliki še izrečena nezabnemu možu in sotrudniku ter ustanovitelju, neumornemu glasbenemu mojstru, gospodu
je bil Judež Iškarijct, ki je pro-; Mateju Holmarju, ki se Lire š(\
dal Krista za trideset srebrnikov. Vsak svobodoljuben in pošten državljan mora, rad ali nerad, priznati, da se sedanja vlada v Washingtonu trudi, da uredi ter postavi deželo v kolikor je pač mogoče v najboljše stanje. Smatram, da je dolžnost lokalnih odbornikov stranke, da sodelujejo z vlado v Washingtonu. Pa je tu v Clevelandu ravno obratno, če bo šlo tako naprej, bomo zopet dobili tako imenovano "Mr. Hooverjevo pro-speriteto." Akc se je tebi, dragi čitatelj, dopadla, jaz ti odkrito povem, da meni se ni. Radoveden sem, koliko je čitateljev tega ali kateregakoli slovenskega lista da si žele Mr. Hooverjevo pro-speriteto?
Skušal sem povedati na kratke, zakaj in čemu je potrebna izprememba. Republikanci povedo kaj so (to sem opisal v članku pred volitvami) "hlapci velikih interesov." Vodstvo demokratske stranke v Clevelandu je "dvorezen nož," katerega mu je to vodstvo stranke zasadilo v — hrbet, namreč kandidatu za župana, Jchn O. McWilliamsu.
Toliko za sedaj, pa se še oglasim.
Frank Somrak. -o-
Čast komur čast!
Cleveland, O. — Komu in zakaj? Odgovor: pevcem in pevkam, ki prepevajo! Pevec jaz nisem, a petje poslušam rad. Ob 25. jubileju zaslužnega društva "Lire," ki prepeva fara-nom župnije sv. Vida že toliko let, se pridružujem tudi jaz z čestitko priznanja in hvaležnosti. To misli v svojem srcu tudi vsak drug rojak in faran. Kdo
vedno spominja v pismih ter mu je še vedno pri srcu njen obstoj in napredek. Gotovo je ostal prav dober spomin v srcih vseh na Mateja Holmarja, ki se je toliko trudil in ustanovil pevsko društvo Lira. Naj se te dni tudi on spominja društva, kakor se bomo tudi mi njega ob 25-let-nici.
Prav tako pa smo dolžni, da damo zahvalno priznanje sedanjemu organistu in pevovodji društva Lire, g. Petru Srnovr-šniku, ki je naslednik g. Holmarja. On nadaljuje z delom in vodi zbor po tistih težkih potih, po katerih mora hoditi vsako pevsko društvo, posebno pa še društvo, ki poje redno ob vseh nedeljah in praznikih.
Vi vsi, ki se trudite in sodelujete, sprejmite čestitke iz src faranov. Nobeno plačilo ni dovolj veliko, da bi vas moglo poplačati. Vaš bivši predsednik,
Anton Grdina. -—o-
Vabiloma sestanek
Cleveland (Collinwood), O. — Tem potom vljudno vabim vse starše mladinskega pevskega zbora Slovenskema doma na Holmes Ave. na skupni sestanek v torek 16(. novembra, zvečer po pevski vaji. Ta večer se bomo pogovorili glede prireditve Miklavževega večera za naše malčke, da jim stem damo malo več veselja do učenja naše pesmi in jim obenem preprečimo izgubljati čas po vogalih in pločnikih, kjer se nič dobrega ne nauče.
V prvi vrsti smo me matere v to poklicane, da poskrbimo za čim boljšo vzgojo ofrok, "dokler so še pod našo oskrbo in dokler
ne čuti v srcu hvaležnosti!? Kdo ne želi iz srca, da bi na ves j imamo me odgovornost zanje, glas zaklical tem pevcem in Tu pa tam je malo poštenega
pevkam: še na mnoga leta!
Tu in tam pišemo zgodovino naroda in se vedno s hvaležnostjo spominjamo onih, ki so za narod kaj storili. Če se sme komu dajati prednost, jo prav lahko dajemo onim, ki prepeva-
razvedrila v mejah zmernosti tem malčkom le v spodbudo do nadaljnega učenja. Na tem sestanku naj se ustavijo tudi odrasli fantje in dekleta tega mladinskega zbora, da se polagoma priučijo samostojnega vodstva
jo za narod : pesmi vesele in po- j za čas, ko mi starši opešamo. Za menljive, pesmi cerkvene in na-, zbor:
rodne.	Karolina Može, zapis.
Povodni mož
Cleveland, O. — Ljudje božji, vesela novica! Da ne boste mislili, da sem res slepar, kot trdi gospod Trdoglavski, vam hočem novico takoj naznaniti. Sinoči sem opazil, da se je luna nekam postrani držala in ko sem jo natančno pogledal, sem videl, da mi nekaj namiguje. Takoj sem zaslutil, da bom nekaj novega zvedel. Veste, jaz in luna sva si precej tako, no ja, tako kot čižem pa noga. Torej, najprej mi je luna povedala, seve to le potom raznih namiga-vanj in ne izrecno z besedo, da je ona trkala gospoda Trdo-glavskega takrat, ko je pisal oni dopis, katerega ste brali zadnji teden v Ameriški Domovini. Sedaj smem brez skrbi trditi, ker mi je luna sama to razodela, da večkrat potrka na čelo gospoda Trdoglavskega, da torej v gornjem nadstropju g. Trdoglavskega ni vse vzporedno usmerjeno.
Oprostite mojemu mnenju, toda pošten človek ne more kljubovati resnici. Toda to ni bila ona vesela novica, ki vam jo hočem povedati. Poslušajte!
Luna mi je dala vedeti, da pride — joovodni mož v Cleveland dne 21. novembra in sicer med drugo in tretjo uro popoldne. Povodni mož bo prišel v Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. Torej, skočite in porabite priliko, da vidite povodnega moža v nedeljo21. novembra v S. N. Domu na St. Clairju. Pridite, in videli boste, kdo bo tako srečen, da mu bo povodni mož izpolnil tri želje. Glej, kako lepo bi bilo, če bi smel jaz izraziti tri želje. Kaj vse bi si želel! Vprašajte se, kaj bi si pa vi želeli, če bi vam kdo rekel, da vam izpolni tri želje? To bi bilo lepo.
Jaz bi si, na primer, želel balon, ki bi letel brez gazolina, tako da bi lahko poletel k mojim zvezdam in lunici. Ah, kako romantično bi to bilo. Torej ne pozabite 21. novembra. Dal bom napraviti tudi velik oglas, katerega bom dal obesiti vrhu vrat narodnega doma. Kadar boste šli mimo, pa se ozrite tje gor, pa boste videli oglas.
Sedaj se moram pa zopet spraviti nad g. Trdoglavskega, oprostite.
Gospod Trdoglavski! Gotovo vas bo jezilo, ko boste brali, kar sem zgorej napisal. Pa nič ne det se boste že ohladili. Sedaj vsaj vidite in morate priznati, da res vem nekoliko več kot pa vi. Prehitel sem vas z novico o povodnem možu. How do you like that, a? V vašem zadnjem dopisu me izzivate na dvoboj in pravite, da naj kar določim mesto, kjer se naj srečava. Dobro. Vi šest-čeveljska preklja,! Sprejmem vaš dvoboj. Dvobo-jevala se bova na prostoru, ki je skrit in naju ne bo nihče motil in to na prostorih, kjer je nekdaj stala stara svetovidska cerkev. Borila se bova dopoldne in sicer od sedmih zjutraj pa do opoldne. To bo v nede-I ljo 21. novembra dopoldne. Razumeš! Orožje, s katerim se bova bojevala, izberete vi in prinesite tudi meni orožje. Svetujem vam pa že naprej, da napravite oporoko in zapustite vse, tudi vaše faraone, svoji ženi, če jo imate.
Torej v nedeljo se srečava na polju borbe in jaz bom častno opral sramoto, ki ste mi jo napravili z vašim zadnjim dopisom, ko ste me, moram priznati, po pravici obdolžili in povedali, da sem ljudi sleparil z rešpetli-nom. Da boš pa videl, da imam sedaj dober daljnogled, ga bom prinesel v nedeljo s seboj in postavil ga bom tam, kjer se bova dvobojevala. Pa tudi vas poživljam, da prinesete svojo mumijo, o kateri trdite, da ste jo nedavno izkopali in ki se imenuje faraon Mezimkebpobrca. Tudi ta mumija se mi zdi sumljiva, kajti nekaj tednov nazaj sem
ttttmttttttt
JOŽE GRDINA:
«mtm«mm
PO ŠIROKEM SVETU
rmmttmams^wtamnmjjmmmwmamammmmwmmmmww
mojem imenu, naj se trudi na vso moč, da vpelje pobožnostin razveseli moje srce. Naj se ne straši težav, ne bo jih manjkalo ; ali pomisli naj, da je vsemogočen, kdor ne zaupa sam nase, temveč vse svoje zaupanje stavi v mene." Tako je bilo naročilo Gospodovo, da se vpelje poboz-nost k Njegovemu Presvetemu Srcu.
Pater Colombiere je prišel leta 1675 v Paray le Monial, kjer je imela družba Jezusova svoj sedež. Ko je Marjeta povedala njemu, kaj Gospod želi, je najprej preiskal vso stvar ter preizkušal njeno razodetje. Dolgo časa in zelo skrbno je preiskoval in končno jasno spoznal, da Marjeta ni goljufana, ampak jo vodi duh božji. Najprej je on sam sebe in pa svoje zmožnosti posvetil ter darove posve.til Jezusovemu Srcu. Kmalu je spoznal in na sebi izkusil, da je zanj dgbro, ako časti Srce Jezusovo. To ga je še bolj utrdilo, da je ta pobož-nost prava in dobra, ter da prihaja od Boga. Zdaj je pričel tudi on širiti to pebožnost. Kmalu potem je bil od predstojnikov poklican na Angleško. Marjeta je zopet morala sama delati in širiti pobožnost.
Pobožnost Srca Jezusovega je naletela na odpor £e v samostanu. Ne sicer iz zlobe, ampak ker so se sestre bale, da ne bi Marjeta varala sebe in še druge zapeljala na kriva pota. Toda to ni trajalo dolgo. Duh Srca Jezusovega je prešinil kmalu vse prebivalke samostana in prav tiste sestre, ki so prej najbolj nasprotovale tej pobožnosti, so jo zdaj najbolj pospeševale. Marjetino svetniško življenje, ki se je ravnala strogo po pravilih in v pokorščini, je samo dovolj jasno pričalo, da tu goljufije ni. Sestre .so spoznale, da je ta pobožnost res dobra, da. je o.d Boga. Pobožnost je šla kmalu preko samostana in bila kmalu v vsej okolici, nato pa preko meje škofije Atun, kamor je spadal Paray l0 Monial.
Leto pozneje se ji je Kristus razodel drugič. Tedaj se je Kristus zelo pritožil radi nehva-ležnosti ljudi. Rekel je: "Ako bi ljudje povračevali mojo ljubezen z ljubeznijo, bi se mi malo zdelo vse, kar sem zanje storil in želel bi še več storiti zanje. Ali pri njih najdem le nezvestobo in mlačnost, na moja prijazna vabila odgovarjajo mi le s preziranjem. Tolaži me vsaj ti s t em, da nadomestiš njih nehvaležnost, kolikor moreš."
Vsa iz sebe se opravičuje Marjeta, da je nesposobna in nezmožna. Toda Kristus jo pomiri in ji pokaže, kako naj časti njegovo srce. Naroči ji, naj prejme sv. obhajilo, kolikorkrat ji bodo dovolili. Potem naj vsak prvi petek v mesecu pristopi k mizi Gospodovi, naposled naj v noči od četrtka do petka med 11. in 12. uro vstane in naj se zedini z njim v molitvi, da uto-laži jezo božjo in grešnikom izprosi odpuščanje.
Tretje razodetje, ki se smatra kot glavno, je bilo dne 16. julija 1675, to je bila nedelja v osmini sv. Rešnjega Telesa. Ko je Marjeta molila pred Najsvetejšim in je bila vsa prešinjena hrepenenja, da povrne Gospodu ljubezen za ljubezen, je zopet stal pred njo Kristus v vidni podobi in rekel: "Ne moreš mi izkazati večje ljubezni kakor če storiš, kar sem že tolikokrat zahteval od tebe."
Potem ji odkrije in pokaže svoje srce in pravi: "Glej to srce, ki je ljudi tako ljubilo, da se ni ničesar zbalo, ampak se je popolnoma izčrpalo in žrtvovalo, da jim pokaže svojo ljubezen. Za plačilo pa prejemam od večine ljudi le nehvaležnost, ker se nespoštljivo obnašajo pred menoj, me božjeropno i prejemajo v svetem obhajilu, ! ker me zaničujejo in so mrzli do mene v tem zakramentu ljubezni.
"še bolj pa me boli, da tako delajo duše, ki so meni posvečene. Za to zahtevam od tebe, da bodi prvi petek po osmini sv. Rešnjega Telesa poseben praznik v čast mojemu srcu. Ta dan naj prejmejo verniki sveto obhajilo in z slovesno spravno molitvijo naj vračajo mojemu srcu čast, ki so mu jo vzela žaljenja, ko je bila izpostavljeno na oltarjih. Obljubim ti pa, da se bo razširilo moje srce in izlilo obilico svoje ljubezni na vse, ki mu bodo izkazovali to čast in se trudili, da mu jo izkažejo tudi drugi."
Nemalo se je prestrašila boječa redovnica te težke naloge, ter odgovorila Kristusu: "O, gospod, na koga se obračaš? Na ničvredno stvar, na tako grešni-co, da bi že sama njena nevred-nost mogla preprečiti Tvojo namero."
Kristus pa ji je odgovoril: "Ali ne veš, da izberem slabotne, da osramotim močne in da pokažem svojo moč najuspešneje v majhnih in ubogih v duhu."
Ko je Marjeta prosila za pomoč, ji je določil pobožnega jezuita Dela Colombiera (izgovori Kolombier) ter ji naročil, da se obrne do njega; "in reci mu v
vas videl, ko ste nekaj pregledovali tam okoli dumpe pri jezeru na 55. cesti. Potem ste pa nekaj težkega vlekli domov. Morda ima pa to kaj opravka z vašo mumijo, kaj?
Pa naj bo za danes in da se vidiva v nedeljo dopoldne. Vi ljudje pa ne pozabite, da bo prišel "Povodni mož" v Slovenski narodni dom dne 21. novembra popoldne. Pozdrav vsem skupaj in še več, vaš
profesor dr. Brusštajn.
Tu se je pa pojavil sovražnik tej pobožnosti: Janzenizem, neke vrste kriva vera. Tega jan-zenističnega duha je bilo tudi v naši Sloveniji svoječasno dosti-Janzenizem je odločno nastopil proti tej pobožnosti in že se Je šlo, da se prepove širjenje te pobožnosti in se jo zatre. Za janzenizmom pa še francoska revolucija, ki je grozila uničiti to pobožnost in dosti je bilo umorjenih zato, ker so dobili pri njih podobice Srca Jezusovega. Pa ne janzenizmu, niti francoski revoluciji ni uspelo, da zatre to pobožnost. Dosti stvari je zatrla revolucija in zatrla med njimi tudi janzenizem. a pobožnost Srca Jezusovega se je razširila preko Francije m drugih držav, Evrope in Amerike. Jasno se je pokazalo, da je to delo božje.
Tudi katoliška Cerkev je P° dolgi in natančni preiskavi dognala, da je ta pobožnost delo
božje. To so zlasti potrdili številni čudeži, ki so se godili na grobu sv. Marjete. Zelo natančno so preiskovali življenje s • Marjete in njena prikazovanja, kot kake sumljive stvari. V* 26. avgusta 1856 je papež fiJ IX. določil, naj se P™z"uj praznik Presv. Rešnjega iei sa. Papež Leon XIII. je pa P° vzdignil praznik Presv. Srca Jezusovega v praznik P*
vrste-
(Dalje sledi)
—Renče. 63 °letna Ana K°-
mač je iz neznanih raz og
padla skozi okno in obležala n tleh mrtva.

KRIŽEM PO JUTROVEM
Po camiktH ImTlralk« K. Kara
In v zboru so vsi odgovorili
da.
Obrnil se je k meni.
"še ti, effendi, mi nekaj pojasni! Dejal sem prej, da bi bil moral pravzaprav ti plačati kuftan, ker si ga, tako sem sodil, ti raztrgal. No, dognali smo, da ga nisi ti raztrgal. Toda moje načelno stališče še vedno velja, to namreč, da mora kuftan plačati tisti, ki ga je raztrgal. Ali ne sodiš tudi ti, da je tako?"
• "Seveda!"
Razumel sem, kam meri. Za denar mu je pač šlo. Najprvo bi bil moral jaz plačati kuftan, ker da sem "bogat in imeniten effendi," in ker mu z menoj ni Uspelo, je koj obrnil jadra za vetrom in poskušal drugje priti do denarja.
Zadovoljen z mojim odgovorom je nadaljeval:
"In kdo je pravzaprav raztrgal kuftan?"
"Kodža basa."
"Kdo ga mora torej plačati?"
"KodžalBaša."
"In kdo dobi denar?"
"Ti."
"Tako je,! Ampak djal ga bom v sodnijsko blagajno, kakor je predpisano."
Razumel sem ga.
In nato je dobri mufti stopil na dan z najvažnejšim vprašanjem :
"In koliko mora plačati?"
Rade volje sem mu pomagal.
"Toliko, kolikor je kuftan vreden."
"čisto prav! In koliko je vreden? Ti sam odloči, ker se gotovo dobro razumeš na take reči!"
"Star in oguljen je bil," sem resnici na ljubo povedal. "Ne cenim ga više ko na petnajsl piastrov."
Pa mufti očividno ni bil zelo zadovoljen z mojo strokovnja-ško oceno. Odmajal je z glavo.
"Premalo bo!"
"Ni bil več vreden."
"Kaj pomeni petnajst piastrov za sodnijsko blagajno strumiškega mesta! Nič!"
"Padišah rad sprejme vsak, tudi najmanjši prispevek."
"Gotovo!"
Pomolčal je, v skrbeh gubal čelo, ugibal, kako bi izsilil čim večjo vsoto za "sodnijsko blagajno strumiškega mesta" in nazadnje našel še precej dober izhod.
"Ampak povej, ali se spodobi za kodža bašo tak umazan, oguljen in preperel kuftan?"
"Pač ne."
"Dostojanstvo njegovega poklica zahteva, da nosi snažen, spodoben kuftan. Pravzaprav bi moral biti nov, kajne?"
Spet sem mu rade volje pomagal, da dobi "za sodnijsko blagajno" primerno visok prispevek.
"Vsekakor."
"In koliko stane nov kuftan?"
O navihani Turek!
Povedal sem najvišjo vsoto,
STANOVANJA V NAJEM
Sledeča stanovanja se oddajo v najem. Vsako stanovanje ima vse ugodnosti in vsako je novo dekorirano in v najboljšem stanju.
1397 Addison Road, 6 sob, spodaj
5371 Stannard Ave., 5 sob, zgore j
887 Ansel Road, 4 sobe, spodaj
548 E. 123 St., 8 sob
3839 St. Clair Ave., štiri sobe Zgorej, štiri sobe spodaj.
ki sem jo vedel za nov kuftan.
"Videl sem v stambulskih ba-zarih nove kuftane po tri sto do pet sto piastrov."
"Tisti še davno niso bili najboljši in najdražji!" je vneto ugovarjal. "Kuftan za tri sto piastrov naj nosi navaden občinski pisar, kodža baši pa se spodobi kuftan za najmanj pet sto piastrov in še več! Misliš, dane?"
"Gotovo!"
"In vprašam te, ali naj nosi strumiški kodža baša kuftan, kakor ga nosi navaden pisar, ali kuftan za pet sto piastrov?"
"Gotovo se spodobi za kodža bašo kuftan, ki je vreden pet sto piastrov."
"Tako je!"
Obrnil se je h kodža baši.
"Izrekam torej predvsem kodža baši grajo, da se ni oblačil, kakor bi se bilo spodobilo za: strumiškega kodža bašo. In potem ga obsodim, upoštevajoč dostojanstvo njegovega stanu, da plača nov kuftan za pet sto piastrov, ker je svojega raztrgal. Ako nima denarja v gotovini, ga bom dal za pet sto piastrov zarubiti. Denar bom djal v sodnijsko blagajno.
"Tako določam in odločam po postavi svetega korana, ki je naše vodilo in pravilo. Kodža bašoin njegova hlapca pa bom dal zapreti. Strogost postave jih bo zdrobila v prah."
Kodža baša je kričal in ugovarjal.
Pa nisem jih poslušal. Vobče nisem hotel nič več slišati, besedice ne. Dovolj sem imel te balkanske in turške pravice.
Mignil sem tovarišem, odšli smo. Ibarek in njegov svak sta šla z nami.
Neranljiv
Pri vratih je stala Nebatja.
"Effendi," je pravila, "čakala sem na tebe."
"Imaš novice za mene?"
"Ne. Ampak strah me je bilo."
"Strah? Za mene si se bala?"
"Ne. Saj tebi se ne more nič zgoditi. Pa za mene me je bilo strah."
"Zakaj?"
"Bojim se, da bi se gospodje od sodišča maščevali nad menoj. Si jim povedal, kdo ti je izdal novico o ubeglih tatovih?"
"Besedice ne."
"Hvala ti! Ničesar se mi torej ni treba bati?"
"Le čisto mirna bodi! Ne bom te izdal! še poskrbel bom, da bo tvoje revščine konec. Zara-na te obiščem."
"Effendi, dobrodošel mi boš! Tvoj prihod bo za mene jutranja zarja lepšega dneva! Allah naj ti da mirno spanje in prijet-
Ob 20-letnici velikega Slo-ljanski župan dlv,^dlT?č'|™ški.zbor "Lfb^alne"(i^en;
©	Rpstrn TCrpVnvn orl* Till™ Kre- rlelssohnovn zalostmko Beati
venca dr. J. Ev. Kreka
estra Krekova gdč. Cilka Krekova, predsednik Prosv. zveze g. prof. dr. Lukman, zastopniki številnih kulturnih in prosvetnih organizacij ter številni sodelavci in prijatelji Krekovi. Tekač je izročil posodo s prstjo predsedniku Prosvetne zveze prof. dr. Lukmanu, sedem slovenskih fantov v krojih pa je ob grobu deklamiralo hvalnico, ki jo je spesnil prof. dr. Tine Debeljak. Prof, dr. Lukman je nato ob svitu bakel vložil bakreno posodo z zemljo v belo mramornato žaro na Krekovem grobu, ki je bil okrašen bežen.; Ljubezen do matere,!8 cvetjem in šopki ter trnjevim do rodne zemlje, do naroda,! vencem. Na pokrovu žare je čigar sin je bil. Njegovo lju- vklesan napis: "Prst z materi
Pred 20. leti je obstalo srce našega velikega klicarja in bu-ditelja, našega Evangelista. Premajhni smo bili takrat, in še danes, da bi mogli pravilno dojeti veličino moža, ki nas je vodil skozi najtemnejše dni po zanesljivi poti. Pa če nikdar ne doumemo, kaj vse mu je pomagalo, da nas je vodil s takim zanosom do napredka in neštetih zmag, nekaj drži. Gibalo vsega njegovega dela trpljenja in uspehov je bila lju-
bezen do matere smo primerno počastili s tem, da smo mu
nega groba," na žari sami pa: "Prenesli fantje Krekovega
dali na grob prst z njenega j prosvetnega okrožja." Spre-zadnjega doma. Kako pa naj govoril je nato prof. dr. Luk-počastimo njegovo ljubezen do !man, povdarjajoč, da smo se naše zemlje in do slovenskega j letos že drugič zbrali v večer-naroda? Naj poroma vsakdo, J nem mraku na Krekovem gro-vsaj v mislih danes na njegov i bu, obakrat ob 20 letnici, ki je
grob in naj ob žaru njegove velike ljubezni ogreje svoje srce, da bo sposobno sledil vzoru velike ljubezni do slovenskega naroda in zemlje.
Žalna spominska slovesnost ob 20 letnici Krekove smrti se je začela dne 7. oktobra v Selcih nad Škof j o Loko s štafet-nim tekom, v katerem naj bi 160 fantov Krekovega prosvetnega okrožja preneslo prst
brez njega obhajati ne moremo. To pot je prišla na grob našega Evangelista slovenska katoliška organizacija. Nismo prišli obnavljat in oživljat spomina na Kreka, saj spomin nanj ostane med nami za vedno mlad in živ, saj živi v naših prosvetnih domovih. Prišli smo na njegov grob oživljat sebe v njegovem duhu, prišli smo, da si ob njegovem grobu
groba Krekove matere na grob J naberemo moči za delo, ki smo njenega sina. Na pokopališču ga P° njegovem naročilu dolž
je selški župnik g. Šušteršič pred zbrano množic?© v klenem govoru očrtal Kreka kot vzor velike ljubezni do matere, nakar so pevci zapeli žalostinke. Selški župan g. Matija Gusar je vzel nato pest prsti iz groba in jo vsul v bakreno posodo, namenjeno za žaro na Kre kovem grobu. Vložil jo je v lesen ročaj, okrašen s cvetjem in trakovi v narodnih barvah ter ga izročil prvemu tekaču štafete. V pičli uri je prinesla štafeta prst v Škofjo Loko, kjer jo je sprejel na Glavnem trgu škofjeloški župan g. Matevž Ziherl. K prevzemu st je zbrala velika množica prebivalstva, nadalje so bili navzo-ti okrajni načelnik Kak olj, mestni župnik g. Podbevšek in ves občinski odbor. Župan je izročil prst tekaču z besedami: "Sprejmi in nesi velikemu sinu slovenske matere prst z njenega groba!" Neumorno so tekali tekači in nekaj minut po pol šesti je že zadnji prihitel na pokopališče k Sv. Križu v Ljubljani. Tam so se zbrali ban dr. Marko Natlačen, ljtib-
ni opraviti, saj nam je sam povedal, da narod naš je, narod dela. Vsi zbrani so vzkliknili "Slava," nakar je zapel
Inez Dver iz Lancaster, Cal. drži v rokah purana, ki bo poslan predsedniku Rcoseveltu za Zahvalni dan. To bo darilo zapadnih rejcev puranov.
delssohnovo žalostinko "Beati mortui." Zastopniki Zveze združenih delavcev in ZZD, ZZN, Zveze bojevnikov in Prosvetne zveze so položili nato na grob lepe vence.
Ob 8 zvečer pa je Prosvetna zveza priredila v veliki dvorani hotela Union žalno akademijo v spomin 20 letnice smrti dr. Janeza Ev. Kreka. Ljubljančani vseh stanov so napolnili veliko dvorano. Med drugimi številnimi odličniki so se akademije udeležili g. ban dr. Marko Natlačen s soprogo, mestni župan dr. Adlešič s soprogo, zastopnik g. škofa stolni kanonik dr. Klinar, predsednik a-pelacijskega sodišča dr. Vladimir Gol j a, zastopnik rektorja ljubljanske univerze dekan teološke fakultete dr. Slavič, predsednik KA dr. Zitko, predsednik in zastopnik akademskega starešinstva dr. Viktor Korošec in dr. Fabjan. V velikem številu so se udeležili akademije zastopniki naše vojske. Kot zastopnik poveljnika dravske divizije, je bil navzoč polkovnik L ukane, poveljnik topn. pol., nadalje podpolkovnik Radojevič in sanitetni polkovnik dr. Rus. Poleg predsednika Prosvetne zveze dr. Lukmana so bili še zastopniki vseh važnejših kulturnih in prosvetnih organizacij.
Uvod v slovesnost je bila mogočna fanfara pod taktirko prof. dr. A. Dolinarja. Nato je moški zbor glasbenega društva "Ljubljana" ob spremlje-vanju zapel mogočno Ferjan-čičevo himno "Delo." Tenor-so-lo je pel Janez Franci, bariton pa Roman Petrovčič. V spominskem govoru je dr. Vinko Brumen nanizal vse ogromno delo, ki ga je izvršil dr. Krek za povzdigo v procvitu slovenskega naroda. Vse organizacije, ki delujejo na prosvetnem polju med Slovenci danes, so sad njegovega dela, številne gospodarske organizacije in zadruge, pa so na drugi strani dokaz njegove skrbi za stvarni dobrobit slovenskega naroda.
Dvorana je predavatelja nagradila z velikim priznanjem in sledil je simbolični nastop fantov po pesmi dr. J. E. Kreka "Naša zastava." Simbolična slika "Zarja" je bila prirejena prav tako po pesmi dr. J. E. Kreka, kakor tudi govorski zbor "Slovenskemu katoliškemu narodu," ki je ob spremlje-vanju svetlobnih efektov in godbe zaključil program. Stoje je dvorana zapela "Povsod Boga," s čemer je bila spomin-
ska slovesnost končana.
Drugi dan je bila ob pol 8 v frančiškanski cerkvi maša za-dušnica za pokojnim dr. J. E. Krekom. Najsvetejšo daritev je opravil predsednik Prosvetne zveze, prof. dr. Lukman ob asistenci oo. frančiškanov. Med mašo «in rekvijemom je bila cerkev nabito polna in poleg ljubljanskega župana dr. Adlešiča so se zadušnice udeležili še številni drugi odličniki, zlasti pa zastopniki naših prosvetnih organizacij.
IZ DOMOVINE
—Smrtna nesreča. V Cerov-cu pri Rogaški Slatini je padel v globok cestni jarek 38 letni dninar Ducman Roman. Pri padcu si je prebil lobanjo in dobil težek pretres možganov. Na kraj nesreče je bila
Trgovska zbornica
Po vsej državi Ohio se je zadnje dneve dvignil krik proti trgovskim zbornicam, češ, da se te zbornice krive, da se ne podpira brezposelnih delavcev in da se lelif dosledno zmanjšuje. Harry L. Hopkins, direktor WPA proijektov, W. A. Gesell, mestni finančni direktor, okrajni komisarji, vsi brez izjeme dolžijo trgovsko zbornico, da je ona kriva, da se dela V tovarnah odpovedujejo in da ob istem času izvaja Trgovska zbornica pritisk na vlado države Ohio, da se zmanjša relif. Nam se zdi, da so napadi precej upravičeni.
MALI OGLASI
Community fond
Prvi dan nabiranja za Community fond je prinesel $450,-000. Skupna svota, katero mo-takoj poklicana reševalna po- ™Jo mibrati letos je $3,450.000.
staja iz Celja. Ko so prišli pranje prispevkov se vrši do
. , v . ,. 23. novembra, po njega, je bil se pri zavesti.
V bolnišnico pa so ga pripeljali nezavestnega in je po nekaj dneh podlegel poškodbam.
—V Brezju pri Vitanju se je med vožnjo prevrnil naložen voz na 63 letnega posestnika Bračiča Franca. Dobil je težke notranje poškodbe in zlomil tudi križ. Po nekaj dneh je umrl v celjski bolnišnici. Nesrečnež je bil oče šestih otrok, ki trepečejo, kdo bo skrbel zanje.
kmeta. Pri vasi Velika Sela blizu Brčkega so organizirali kmetje lov na divje prašiče. Kmet Musa Mamuzič je čakal v zasedi, pa ga je napadel velik divji merjasec, a puška je Mamuziču odpovedala. Merjasec je navalil nanj in ga raztrgal. Predno so prihiteli kmetje in ubili razjarjeno žival, je bil Mamuzič že mrtev. Ubiti merjasec tehta okrog 300 kg. -o-
DNEVNE VESTI
ne sanje!"
Odšla je. Pa poklical sem jo nazaj.
Že odkar mi je povedala, da nas bosta brata Aladžija čakala v zasedi, sem se pečal z mislijo kako bi ju ukanil. In izmislil sem si pustolovsko prevaro, ki pa sem za njo potreboval neko zelišče. Morebiti je zanj vedela Nebatja.
• "Poznaš rastlino, ki ji pravijo kustovnica?"
"Poznam jo. Trnje ima in njene jagode so grenke. Velike pa so kakor poper." "Ali raste tod?" "Pri nas ne. Pa v okolici Banje jo je najti."
"škoda! Potreboval bi jo." "Jagode?" "Listje." "Dobiš ga."
Vprašajte pri	"Ti bi mi ga poskrbela?"
The North American Mortgage "Poskrbela bi ti ga, pa čakati Loan Co.	bi moral. Ampak naš lekarnar
6131 St. Clair Ave.	| ga ima. Nabrala sem mu ga, ni
Tel.: HEnderson G063 I še dolgo temu."
Anglija bo pokupila vse premogovnike
London, 15. novembra. Angleška vlada se bavi z načrtom, da nacionalizira premogarsko industrijo. Do leta 1942 bodo vsi premogovniki v Angliji last vlade. Za ta projekt namerava angleška vlada plačati $335,000,-000.
-o-
Mussolinijevega sina bi skoro ubili
Rim, 15. novembra. Iz dobro poučenih krogov se poroča, da bi bil zadnjo nedeljo skoro ubit Bruno Mussolini, sin laškega diktatorja, ko so madridski zra-koplovci napadli španski zrako-plovni- pristan na Majorca otoku. Bcmba socialistov je padla v bližini kjer se je nahajal Musso-linijev sin, toda ga ni zadela, dočim je neki laški zrakoplovni častnik bil ubit.
Odda se
V najem tri-sobno stanovanje s kopališčem in posebnim furne-zom. Garaža. Vse na novo dekorirano. Nizek rent. Vprašaj*-
te na 20303 Goller Ave., Euclid. _______ (271)
LOVCI, POZOR!
Prijazno ste vabljeni, da se oglasite v naših prostorih, kadar se nahajate v naši okolici. Naš prostor se nahaja na Route 86, pet milj vzhodno od Painesville.
Dobili boste vedno dober prigrizek, izvrstno žganje, pivo in vino in prijeten odpočitek. Vsem je garantirano izvrstna domača postrežba. Se vljudno priporoča
MATT CELIZIC /
Beer Parlor R. 86, 5 milj vzhodno od Painesville, O.
Prva ženska v Rusiji dobila visok urad
Moskva, 15. novembra. Gospa Paulina Zemušina, žena sovjetskega ministrskega predsednika Molotova, je bila imenovana za komisarko za živilsko industrijo v Rusiji. To je prva ženska v Rusiji, ki je dobila enak uVad v 20. letnem obstoju sovjetske republike. ,-o--
Sovražnik pijače umrl
Preteklo soboto je umrl v Clevelandu Fred Counts, prvi vladni direktor urada ob nastopu prohibicije v letu 1919, ki je neusmiljeno preganjal zlasti one ljudi, ki so doma kuhali žganje za svojo potrebo. Pokojni Counts bil brezobziren agent prohibi-cijske postave in mnogi naši rojaki se ga bodo spominjali, kako je s svojimi pomočniki brutalno nastopal proti vsakemu, o katerem je sumil, da ima kapljo ■ dobrodejne pijače na svojem domu. Ko je nastopil vlado predsednik Rcosevelt, je bil Mr
NAZNANILO
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem se preselil iz 1105 E. 64th St. na
6218 St. Clair Ave Se toplo priporočam za selitev pohištva. Jos. Mi-helich, 6218 St. Clair Ave., soba št. 5.
(269)
NOVA H IS A $4950
na 971 E. 236th St. Odprta cel dan v nedeljo. Ni treba več kupovati stare hiše, ker dobite novo za isto ceno. Hiša ima 3 spalne sobe, 2 spodaj, eno zgorej, jekleni oboki pri oknih, jedilni kot, dvojna tla, v kleti dovolj prostora za igralno sobo. Tlakana in plačana cesta. Lot je 50x150. Takoj se plača $950, ostalo $32 mesečno. Se lahko takoj selite. — Ključi v našem uradu.
Hiša za dve družini, 5 in 5 sob, dva furneza, dve garaži, novo barvano. Blizu 140. cesto. Cena $4700, takoj $800, drugo samo $20 na mesec. Hiša na 13810 Deise Ave. Vprašajte pri
hA SALLE REALTY CO. 838 E. 185th St.
Tel. KEnmore 3153-W F. J. Turk, Mgr.
(269)
Naprodaj je hiša
šest sob, blizu 140. ceste iri Lake Shore bulevarda. Vprašajte po telefonu G Len vil le 2192 za informacije.
(Nov.13.16.18)
Sprejme se
slovensko govoreč florist. Navedite plačo, izkušnjo in priporočila. Trgovina se nahaja v Collinwoodu. Vprašajte pri Dietrich's Boulevard Flower
Counts pahnjen iz svojega ura-j Shop, 14910 Lake Shore Blvd.
"	I	(Nov. 11-13-16)
i'd like to
see yours.
FATHER. ^

GOSH MOTHER,, YOU'LL HAVBTO HELP ME CARRY IN-miS ttuGv, MY BACK IS NEARLY BuST-eO.«'
UNTIL HE HAP TO HELP HIS MA,WITH SOME HOUSEWORK.'/
TELL HIM I HAVE A MUSTACHE
PADDY, THERE'S ^ A MAN AT THE DOOR WfTH A MUSTACHE.
Železna cesta
ROMAN
Opoldne je bil Neale prispel v North Plate; preden je solnce zašlo, sta zdrevila s cowboyem po valovitih pologih in sta izginila proti zapadu v noč.'
Potovala sta v temi, taborila podnevi, in tako so bile enolične planjave Nebraske kmalu za njima. Od lanjskega poletja so se bili Sjuzi v južnem Wyomingu zdavnaj pobunili. Texančeva dolgoletna vaja, pridobljena na rodnih pašnikih, jima je bila tu v korist. Njegovo bistro oko za sledove nog, za dim in za oddaljene predmete, skrb, s katero je zabrisaval sledi ter izbiral taborišča, pa njegova spretnost in bistroumje v ravnanju s konji — samo ta svcjstva so jima omogočala pot. Zakaj nekateri-krat sta videla sledove Indijan-cgv, preden se je v dalji začrtalo wyominsko holmovje. In več nego enkrat sta se v širokem loku ognila plapolajočega tabornega ognja.
Slingerlandova dolina je kazala vse znake zgodnjega poletja. Na stezi ni bilo videti ne človeških ne konjskih ali drugih živalskih sledov. Silna ploha se je bila ulila nedavno tega in je! izbrisala vse.
Napeto pričakovanje je pomagalo Nealu, da je laglje prenašal breme strahu. Bilo mu je, kakor da čita v davečem molčanju dolinice neznane razloge za svojo tesnobo. Steza je bila videti še tista, potok je žuborel in mrmral kakor takrat, drevje se je svetilo v krotki zeleni, toda Neale je čutil rahlo razliko. Ni se upal pogledati Larry j a in iskati potrdila svoji bojazni.
Neale je zdrevilj po stezi, ki je zavijala pod štrleče borovce. Tam, kjer je nekdaj stala koča, je črnel kup ožganih razvalin. Srce mu je skočilo v grlo in je zastalo. Ne zasopsti ni mogel ne izpregovoriti ne ganiti se Njegove oči so nepremično strmele v zoglenele ostanke koče.
"Bog vsemogočni!" je zastokal King in je položil drhtečo roko na Nealovo ramo. "Rdeče-kožci! Ves čas sem se bal tega . . . Oh, S linger landovo čenča-nje!"
Nalik vročim, bodečim puščicam so se zarivali Larryjevi prsti Nealu v meso; ta občutek mu je predramil dušo, da je dojel tisto, česar z omrtvelimi čuti ni
kakršni so bili oni. . . Bože moj, če bi vedel, da je tako, bi si pognal svinčenko v glavo."
Larry je zaklel. "Nič ne pomaga, da izgubljava pamet. Treba je nekaj storiti."
"Le kaj, prekleto!" je obupano vzkliknil Neale.
"Oh, preiskati morava poti po tem črnem hribovju. Morda naj-deva Slingerlanda."
In začelo se je iskanje, brez-kj | umno, obupno in breznadejno z Nealove strani, zvesto, bistrooko in drzno s strani njegovega prijatelja. Neale je bil kakor divjak. Opreznosti ni poznal, dobrega sveta ni slišal. Samo železna cowboyeva roka je čuvala
njimi On _"	I	sarno doma. Ko se je vr-
' "Brž, brž!" mu je segel Neale! nil>.ni "ff1 v besedo. "Kaj se je zgodilo z
javico. Vse je bil vrag odnesel,
dekle je bilo izginilo, ostali so
samo sledovi kopit in črevljev
treh ali štirih ljudi. Al jo je
ubral za njimi. Tedaj se je uli-
. , . . . ,	la ploha, še tisto noč, in moral je
kelje, da ;,eb,l pustu deklico pr-'zal;valiti ^ d&
ni utonil.
Allie Lee?"
"Ah, človek mladi, midva veva samo to, kar nama je povedal Al," je odgovoril nastavar. "Re-
mogel spoznati. Drevenenje, mu je uklepalo mišice v primaž, je odnehalo in jezik se mu je razvezal.
Zdrknil je s sedla. "Red! Išči — išči povsod!"
Neale je ležal1 na tleh, slep in . .	v.	,
beden, poln globoke muke; roke gf«? J*/uegovo žival. Treba je
I K'llA inlrnn-> ttArtA i -»-»	i
so mu greble po travi. Allie! Morda ga je spet klicala v uri nesreče, a to pot ji ni prihitel na pcmoč. Tako je ležal nekaj časa v polnezavesti, podrt po nenad- .
nem udarcu. Le topo je-"čutil, da | £ cakalxaT nevarnost, da ^srečata se je približal Larry in je prise-
del k njemu.	.	.
"Nikogar ni videti," je rekel | ^ z razprostrtimi rokami pla-
hripavo. "Ne duha ne sluha!
Imenik raznih društev
mesecu v dvorani stare šole sv. Vida, Društva, ki želijo sodelovati, naj izvolijo 2 ali 3 ali več zastopnikov in jih pošljejo nai sejo, kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se pa vljudno prosi, da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njih delovanju na društvenih sejah.
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO DOSLUŽENCEV
Predsednik Jos. Lozar, podpredsednik Louis Zakrajšek, tajnik John Ki-lcol, 19012 Mohawk Ave., Tel. KEn-more 0046-W; blagajnik Jos. Marko-vič, zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorniki: Frank Kuhar, Martin Ko-stanjšek, Jakob Braniselj; zastavonoša Martin Kostanjšek. Zdravniki: dr. Kern, dr. Perme, dr. Oman. Zastopnik kluba društev SND Frank Virant, zastopnik društev fare sv. Vida Mike Klemenčič.
Društvo Doslužencev je na dobri finančni podlagi, plačuje $7.00 tedenske bolniške podpore in priredi časten pogreb za umrlim bratom. Rojaki od 16. do 45. leta se vabijo k pristopu. Društvo zboruje vsako 4. nedeljo v me-selil; v blaznost svojega gorja bi secu v sobi št. l, staro poslopje s. N.
Doma.
bilo iskati vode in trave in jesti, Neale kakor da ni več mislil na | to. Le redko je spal ali počival ali zaužil kak grižljaj. Na vsakem holmu in v vsaki dolini ju
za združena društva fare sv. Vida: Ju-lia Brezovar in Frances Kebe. Nadzornice: Ana Boldan, Mary Tisovec in Mary Gačnik. Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v S. N. Domu, soba št. X. Društvena zdravnika: dr. F. J. Kern in dr. M. F. Oman.
Goreti je moralo pred kaki-
nil v smrt.
Klatila sta se blizu in daleč,
DRUŠTVO CARNIOLA HIVE, ŠT. 493, T. M. Commander Jennie Dolenc, past
SLOVENSKO SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOZKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 1102 E. 64th St.; podpredsednik Frank Nelc, tajnik John Žnidaršič, 6617 Schaeffer Ave.; blagajnik in zapisnikar Frank Truden. Računski nadzorniki: John Sterle, Louis Koren, John Mlakar. Za sprejem novih članov so določeni vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako 4. soboto v mesecu v S. N. Domu, št. 4, staro poslopje. Plačuje $200.00 posmrtnine in $7.00 tedenske bolniške podpore. Asesment anaša $1.00 na mesec. Sprejema se nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in bolniško preiskavo.
DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ.
Preds. Leo Kushlan, 6417 St. Clair Ave.; podpredsednik Anton Strniša, tajnik A. J. Fortuna, 1093 E. 64th St.; blagajnik Anton Korošec. Zdravniki: dr. J. M. Seliškar Sr., dr. M. F. Oman, dr. L. J. Perme, dr. A. J. Perko, dr. A. Škur in dr. J. F. Seliškar Jr
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati opoldne, na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16. do 55. leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250.00 do $2000.00. Bolniška podpora znaša $7.00 ali $14.00 na teden, v društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jed-note.
SLOV. ŽENSKO PODP. DRUŠTVO SRCA MARIJE (STARO)
Predsednica Julija Brezovar, podpredsednica Mary Grdina, prva tajnica Frances Novak, 6326 Carl Ave.; bla-gajničarka Katarina Perme, finančna tajnica Mary Bradač. Odbornice: Mary Skuly, Ana Erbežnik. Nadzornice: Louise Pikš, Genovefa Supan, Jennie Brodnik. Vratarica Frances Kasunio. Bolniška nadzornica Louise Pikš. Zastopnice za skupna društva fare sv. Vida: Cecilia Skerbec, Mary Pristov. Zastopnice za Jugoslovanski kulturni vrt: Jennie Gornik, Mary Stanomk. Zastounica za Klub društev SND: Mary Stanonik. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v stari šoli sv. Vida. Članice ce sprejemajo v društvo samo do 40. leta. ____
SLOVENSKO KATOLIŠKO PEVSKO DRUŠTVO "LIRA"
Predsednik in pevovodja Feter Srno-VTŠnik, 6127 St. Clair Ave.; podpredsednik in tajnik John Cerar, 5819 Bonna Ave.; blagajnik Frank Doles, 1258 E. 59th St. Kolektorice: Mary Brodnik in Josephine Hrastar. Nadzorni odbor: Josephine Maček, Angela Marsich, Elizabeth Stucin. Zastopnika pri združenih društvih: Stanley Bizjak. Frank Doles.
zmerom ob strugah rek, uvažu- commander Mary Bolta, lieutenant
ma dvema tednoma, nemara šei	Slinsrerland trotovo ?ommander Frances Kebe' record
preje. Dež je zapral vse odtiske|_J®L ! i. 1 T	Av°::
izbral kak kraj ob vodi, ako se
, v. ,	, , je preselil. Marsikatera pot ni
Neale je skočil pokoncu; ste-nikamQr
; mnoga sled ko-kel je k razvalinam koče ril ka- je zbudila w gQ ostaH ja.
ker blazen po zoglenelih ostan- LL Pokrajina
wyominških gri-
kih in odnehal šele tedaj, ko je
čev je bila samotna in divja in je
bil ves kup prebrskan Našel je	^^ za ^	y
samo pepel in oglje. Nato je te- dveh tednih neprestanega jaha.
nja nista našla niti ene človeške sledi. Neale in King sta porabila vso svojo pičlo zalogo živil, pometala proč vso opremo razen mošnje s soljo — in sta blodila dalje, vse dalje, preživljaje se z mesom živali, ki sta jih. spotoma
kel k praznim lopam in kozolcem, k drvarnici in studencu: nič, nič ni poplačalo, njegove divje vztrajnosti. Plevel je že poganjal po stezah in drugod, koder je bila nekdaj gola1 zemlja.
Moker od potu, ves razgret in I *ujTja zmeden je Neale obstal pred T,edajci pa sta pri nekem bo-prijateljem. Larry je umaknil brpyem jezu povgem nenadejano
ocl" . „..........naletela na dva nastavarja. že
"Ni ie' Ni leveč"	. , n	i
J J '	prvi pogled na to dvoiico jima
"Ali pa se je Slingerland pre-	je razodel> da vesta> česa iščeta
selil in je zažgal kočo. Skrbi so	ecwboy jn, Neale
ga obhajale, odkar je bil vrag «Dober dan!" je pozdravil
prinesel tiste cestne razbojni-	Larry. »Prekleto 'dobro nama
de, da spet vidiva ljudi. Razen Neale se je besno obrnil. "Kaj vaju dveh še nigva srečala žive
blebečeš! Govoriš in sam ne duge> odkar iztikava po tem
verjameš! -Na dan s tvojo mi-Lgabnem hribovju."
'	"To se vama pozna, prijatelj,"
"Dečko, dečko, huje ne bi mo- je odvrniI nastavar; "nihče ne glo biti," je odvrnil Larry; miši- bi mogel dvomiti 0 tem.
ce na njegovem mršavem obra- "Slingerlanda iščeva. Ali
bolniška tajnica in zapisnikarica Julia Brezovar, 1173 E. 60th St.; chaplain Magdalene Kremžar, Mistress of Arms Paulina Žigman, sergeant Mary Mahne, sentinel Mary Schmidt. Zastopnice za Klub društev SND.: Julia Brezovar- in Frances Kebe, zastopnice
KLUB SLOVENSKIH VDOV
Predsednica Julija Bokar, 6615 Edna Ave.; podpredsednica Mary Grdina, tajnica Julia Brezovar, 1173 E. 60th St.; blagajničarka Rose Urbančič, 1172 Norwood Rd.; nadzornice: Helena Mally, Jennie Kužnik in Mary Bam-bič. Klub ima redne mesečne seje vsak prvi torek v mesecu pri sestri Modic, 6201 St. Clair Ave.
SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA
Preds. Louis Erste, 6205 Whittier Ave.; podpredsednica Miss Mary Levee, finančni tajnik Rudolph Otcni-čar Jr., 1110 E. 66th St.; zapisnikar Lawrence Bandi, blagajnik Frank Bo-govič. Nadzorniki: Anthony J. For-tuna, Frank Skerl in Mary Salamon. Seje se vršijo vsako četrto sredo v
DRUŠTVO SV. JOŽEFA, ŠT. 146 K.S.K.J.
Predsednik Anton Skufca, 3532 E. 78th St.; podpredsednik Joseph Kenik, 3536 E. 110th St.; tajnik Rudolph F. Kenik, 8908 Union Ave.; blagajnik Matt Zupančič, 3577 E. 81st St.; nadzorniki: John Kaplan, Joseph Lekan, Frank Hrovat; zdravnik dr. A. J. Perko. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu v SND na 80. cesti.
zu so drgetale. "Misliti morem I p0Znate ?'
ga
samo nekaj. Slingerland je pu-j stil Allie samo doma ... In tedaj —"
"Indijanci?" "Morda. A rajši bi verjel, da j
"Ala poznam že mnogo let. Pred tednom dni je šel tod mimo — tik po velikem nalivu, jeli, Bili?"
"In je bil — sam?" je vprašal
lUfB »S RJMNY "THAT WAY j
OX'teKeftMAN.V/AS "THE J 1 , CM^1 '« ROUGHEST, TOUGHEST jr	**
, MAN Vaj-EVeCL
je bila podobna drhal kakor oni Larry z zastajajočim glasom, štirje, ki so bili takrat pri nas." «Da; kar žalost ga je bilo p0_ Neale je zaječal v svoji muki. giedati. Dejal je, da je izgubil "Ne, Reddy — samo tega ne! gvoje dekietce; ves strt je bil vi-Ako so jo dobili v roke Indijan- deti." ci, so jo ubili in skalpirali, ali "Izgubil jo je!" pa so jo kot jetnico sprejeli v «Hm, trdil je, da je niso ugra-rod . . . Toda tolpa obešenjakov, | bili rdečekožci," je zamišljeno
rekel nastavar. "Slingerlanda Sjuzi ne mrzijot ker kupčuje z
Ena izmed institucij, ki se vzdržujejo iz sklada Community Fund, je zdravstvena agencija. To je ena izmed 100 lokalnih agencij, za katere se vsako leto nabira denar v Community Fund. Letos je cilj za ta sklad $3,450,000. Kampanja se vrši od 15. do 23. novembra.
Te zdravstvene agencije dajo vsak dan sledečo postrežbo potrebnim: Do 500 bolnikov dobi postrežbo od bolniških strežnic, ki jih agencija pošlje na dom, ki skrbe za otroke in matere, kronično bolne in druge, ki nimajo sredstev, da bi sami najeli postrežbo.
Sedem sto otrok in mater dobi zdravstveno postrežbo in pouk. Slabo hranjeni otroci dobe posebno pozornost.
Petnajst sto pohabljenih oseb dobi izkušeno postrežbo. Oni, ki slabo slišijo, dobe posebne priprave za boljši sluh, ali se jih pa nauči govorice gluhonemih. Slepi se nauče branja posebne pisave in raznih del, da se morejo sami preživljati.
Nešteto je še drugih slučajev, ki bi se jih lahko navedlo in iz katerih je razvidno, kako velike koristi je za revne in zapuščene, da se dobi dovolj denarja za Community Fund.
««««««»»

Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, jc:
C1D
Kranjsb-Slovenskafly Katoliška Jednota
Ustanovljena 2. aprila 1894. inkorponrana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE 2E 44. LETO Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago St., Joliet, Illinois SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,000 SOLVENTNOST K. <3. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%.
K. S. K. Jednota ima okrog 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186.
V Clevelandu. Ohio je 16 naših ltrajevnih društev.
S'cupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42_letnega obstanka nad $5,900000.00.
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Če se hočs^ zavarovati pri dobri, pošteni in solver.tni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovcnski Katoliški Jednoti, kjer sh laJiko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 1C. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine.
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu ' A" ali "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, a asi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi člansivu štiri najmodernejše vrste zavarovanja.
Člani In članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentev.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki Izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot, če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije,, potrudi se in pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v staresti od 16. do 55. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
B O Z I C N
IZLETI
'UGOSLAVIJO
i
j'
PARNIKI IZ NEW YORKA
EUROPA . . NEW YORK HAMBURG EUROPA..
27. novembra 2. decembra 9. decembra 16. decembra
Brzi vlak ob EUROPA v Bremerhaven zajamči udobno potovanje do Ljubljane
Izborne železniške zveze od Cherbourga ali Hamburga
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali^
__HAMBURG-AMERICAN LINE®
gplNORTH GERMAN ILOYDffiil
1430 EUCLID, AVE. CLEVELAND,
...................................Hill......I........I.....»I«'"".....»'"""""""""""""l
\ KUPITE SEDAJ! - NOVE NIZKE CENE! Sod »J*1 *5tajJS> | ■	samo $12.00. • Imamo tudi 100 ton domačega zelja P ■<	d
na drobno in debelo. Trgovci pokličite KEnmore 3445. m p g
peljemo na dom.	yrv7nvP in prve vrste 2
: ČE SE SELITE imamo na razpolago moderne vozove :	postrežbo za prevažanje vašega pohištva.
MANDEL MOVERS	|
= KEnmore 3445	TED MANDEL, ^^J .........................Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll»'lllllll,illllilililiii