TRST, nedelja 8. maja 1955 Leto XI. - Št. 108 (3037) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638. 93 808, 37 338 UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. *, III. nad. — TELEFON »3-10* IN »4-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: tJL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polietna 1700, celoletna 3200 lir, — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, 21d H ’ • 37-338 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18 — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno- PoStni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zaio j , 100, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 dm - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico 1-11., Tei. 33-82 Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 375,—..Izdaja Založništvo tržaškega tiska u. zuz, . Ugibanja o vladni krizi v Italiji kažejo potrebo usmeritve na levo ^mokristjansko vodstvo nasprotuje na desno naslonjeni vladi fe&olucija levice PSDI - Krčevita Scelbova prizadevanja, da reši tvojo vlado - Leone kandidat DC za predsednika poslanske zbornice (Od našega dopisnika) — Odbor demokristjan Poslanske skupine je j,tjes soglasno sklenil predla-Ma • uP*ni kandidaturo do-ilin podpredsednika po- litv« zbornice Leona za vo-,u n°vega predsednika. Po-, ska skupina se bo sestala krat01-!5 predpoldne in zaen- *e bi nobenega dvoma, da k. odobrila predloga svo-j, * odbora. Giovanni Leone ■>ira l10 ze*° malo ekspo- „ ;n. demokristjanski posla-Hotr Ze..nekoliko v letih, izven SIh” strankarskih struj. ^ K*ep o Leonovi kandidatu-!a ?°®eni dejansko prvi znak d,*Celek pomirjevanja med ian«v ‘jani- Za demokrist- v2a° kandidaturo so se zait Iva Predvsem predstavni- vkonCl " »a verjetno predvsem i. “Centracijeu, medtem ko tia ‘ 4i?icelbov°- prigovarjanje, še djj'*' °a možnost skupne kanili K.Ure strank centra. Da pa 1 mani-. • , 1 1 ®*njše zaveznike vendarle i 0 12Praznil Leone, ce bo iz- zadovoljili, jim bodo fodn 'iberalcem) ponudili bo ?re"sedniško mesto, ki ga ■ ' tadovn‘i S. tem Pa bi bni -• v“)jm predvsem monarhi-.k> postavljajo lastnega cesch*" a’ P°slanca T*e Fra,1‘ *ti, c, kana*-. P°stavliaJ° ni Vendar vprašanje še nikab-do- Volili samo predsed- oliko aktualno, kaiti v to- Sk hodo p0-a,P.Oslanske zbornice in iz-tiik0*nitev števila podpredsednik Pride na vrsto šele ka-Ci ' biiritr?' Znak za notranjo pota. čeniua b° v narodni svet vklju- Vfe: med demokristjani je lteer^jknji sklep vodstva stran- :enih lamPn,Pe( predstavnikov par do,-? arnih skupin namesto Hnd P)ih treh. tako da bo tudi kak zastopnik p rCllskih skupin. Vče. . tako se je Fanfani botr!1 -!2°snil razpravljanju o Jtez disciplini; dogodki v ka * z izvolitvijo predsedni-litjs ^Publike so povsem po-ne narave, je dejal, zato 'i&li govoriti o kršenju dis-tii, ?e' 0 disciplinskih ukreni t. • Toda na drugi stra-t( Poudaril, da se večina t, ,°° uklonila manjšini in Silj 0 njej na ljubo spreme-t^i. Politike ali sestave vo-V Organov (razen ome-L.e , majhne spremembe); tk-if1 organi stranke so se-’ tako, kot jih je iz-«tiyj”eaP_eljski kongres, in ni Jobi,a večine, če manjšina ni faa, Več glasov, t* hurt”' torej mnenja, L *’ poraz, ki ga je doki ob volitvah predsedni-"e pr?Pub*'ke, nit' najmanj ?5ga zadeva njegovega vodil-bt^ Položaja v stranki. Tudi ■ 'vai»Sa kongresa, ki ga zajklje nekateri izmed opo-%{ ’ ne bo. Pač pa izhaja iz ?)®Vlb besed nekaj dru-5'ja«. a_rditev »neapeljske li- prepričan o možnosti, da bi lahko z uspehom sestavil Vlado. O usodi vlade so na včerajšnjem demokristjanskem zasedanju govorili bolj malo; kot je znano, se je sestanek končal z obljubo, da se bc nadaljeval kdaj v prihodnjih dneh. Zdi se pa, da v krogih demokristjanskega vodstva niso preveč naklonjeni možnosti takojšnje vladne krize. Fanfanijevo stališče je. kot kaže. nekje na sredi med Scelbo. ki z vsemi štirimi brani svojo vlado, in med Saragatom, ki je za njen padec; vodstvo DC ne bo storilo ničesar, da bi krizo preprečilo in bo celo zadovoljno, če se bo Scelbi posrečilo, da jo pospeši. Toda Fanfani tudi ne bo storil ničesar, da bi krizo odvrnil. Verjetnost vladne krize je torej tu in negibnost vodstva večinske stranke jo samo približuje. Zato ni čudno, če so v vodilnih demokristjanskih krogih že začeli resno ugibati, kako bi bilo mogoče sestaviti novo vlado,, če se Scelba ne bi mogel obdržati v sedlu. O dejanskih Fanfanijevih namenih je, kot vedno, težko govoriti, toda v političnih krogih sodijo, da mu smejo pripisovati dvoje trenutnih tendenc; nasprotovanje vladi, ki bi bila orientirana na desno, in simpatije za kakšno novo koalicijsko formulo, ki bi bila manj ostro razmejena do sosednih političnih sektorjev, zlasti do PSI Dobro obveščeni krogi zatrjujejo, da je že prišlo do zaupnih stikov s PSI. da bi se videlo, kako bi socalisti gledali na podobno vlado, ki bi ji predsedovala Segnt ali Zoli. Včerajšnja resolucija vodstva PSJ lahko velja že kot odgovor na ta sondiranja. Socialisti zatrjujejo v njej, da sodelovanje PSI v vlaai ni aktualno, da pa so pripravljeni podpreti «vlado d°mokia-tične prenovitve, gospodarskega napredka in miru». Ti pojmi so sicer elastični, vendar nikakor ne zapiralo vrat. temveč prej vabijo k nadaljnjim razgovorom. Scelba nadaljuje medtem s krčevitim prizadevanjem, da bi rešil svojo vlado, na kateri je, kot se splošno misli, zainteresirana tudi gospa Luče. Danes predpoldne je sprejel glavnega tajnika PLI Ma-iagodija, popoldne pa podpredsednika vlade Saragata. Uradno poročilo pravi, da je bil razgovor «prisrčen», trajal pa je več kot dve uri. Sicer pa čaka Saragata v ponedeljek precej huda borba s poslansko skupino, k' ni povsem prepričana, da je treba vlado razbiti. Predstavniki socialdemo-rkatske levice, ki so se zbrali danes v Milanu, pa so izglasovali resolucijo, ki pravi, da je mogoče najti izhod iz sedanjega položaja samo s politiko, usmerjeno na levo, ki bi ((dokončno likvidirala oklevajočo štiristransko politiko in prisilila demokristjane :n socialiste, da priznajo in zadovoljijo potrebo, da se v Italiji začne nov demokratičen kurz«. ’ A. P. Krišna Menon na razgovore s odpotoval Cuenlajem V HVasliinglmiu 11« komentirajo sporočila, da jo Indonezija ponudila pnsrodntfanji: v Pekingu - Angleški korak na frirmo/.i zaradi miniranja tormoškili voda - Sovjetsko čote zapuščajo Port širiti u r in llairon Sklepne resolucije kongresa sindikatov FLRJ NOVI DELHI, 7. — Voditelj indijske delegacije v OZN Krišna Menon je danes odpotoval z letalom iz Novega Delhija v Peking. Med potjo se bo ustavil v Kalkuti, Hong Kongu in Kantonu. Kakor je znano potuje Krišna Menon v kitajsko prestolnico na Cuen-lajevo povabilo, da bi se z njim razgoyarjal o Formozi in da bi skupno iskala rešitev spora. V Pekingu bo Krišna Menon ostal približno 10 dni. V obveščenih krogih so mnenja, da bo londonska vlada ves ta čas v stiku z wa-shingtonsko vlado, da bi našli kompromis, ki bi bil sprejemljiv za obe strani kajškove vlade, ima pa kon- našnje razgovore med angle-zularne odnose s «formoškimi bitim, francoskim in ameri-pokrajrnskimi oblastmi«. Za- škim zunanjim ministrom v radi tega je v omenjeni za- Parizu . o položaju v Južnem devi poslal britanski general- Vietnamu ni konzul v Tajpehu noto guvernerju formoške pokrajine. Predstavnik je tudi potrdil, da je britanski generalni kon- V Hajfongu pa je včeraj prišlo do protifrancoskih demonstracij, Kakor je znano, so zaceli Francozi z umikom svo- zul zahteval pojasnila zaradi j jih Čet iz tega mesta na pod-zaplenitve angleškega parni-liegi Ženevskih sporazumov, ka «Incharran» v bližini oto-1 Velika množica se je zbrala kov Macu ter preiskavo s, pred zaporom in zahtevala o-tem v zvezi. j -svoboditev političnih jetnikov . .. »T .... . , ter metala kamenje proti fran- 1^«,* .:N?:a„^ta^icoskim vojakom, ki so potem demontrante razgnali. Demon- stracije so se ponovile tudi popoldne in vojaška policija sovjetskih čet iz Port Arthurja in iz Dairena. Sovjetske čete so ostale v "Dairenu in j je proti demonstrantom me-I Port Arthurju na podlagi po-, Jtala*'solzilne bombe. Prišlo je Ob povratku se bo Krišna I godbe ki *e bila sklenjena do spopadov in bilo je tudi Menon verjetno ustavil v In-j julija 1945 med Sovjetsko zve- j nej^aj ranjenih. V mestu so dokini, da se osebno prepriča j zo in CangkajsKom. Leta ( določili policijsko uro. Na Uti ’ ____________ <5a* . s kateri m je nje-. klati, p*na »demokratične Jjksg Ve» zmagala na kon-•, ki ga. PO oravici kiT °dt'ej Fanfani ni Se Prav političnega zmagala na kon- BJS.' t Pom?. kako spoštoval, t "fanii?mh krogih razlagajo S, b']eve besede vsaj s >0 bemokristjansko vod-t a iu^.aklon'enc vladi, ki bi N bj ..Urjena na desno in Predsedoval Pella ali (°krist; "S predstavnik de-desnice, Zj ti Pes v a^°. je še prav valerm,, v°lilnem govoru v )9rbistis„2avzel sekretar m1'-.1 i_ he stranke Covelli sve tli"1 'h , Pellovi ,'k - >eniel proti «nev?r-Clalnim eksperimen- h'\ . _________ t^ianski110. v desnih demo- PrMa’ ki i. le n. . stranke Cc VI stranv avial Podporo ? ke nekdanji P r.eHovo l V2tr-,me Kr°ži zadnje dni t>'5jansu:lno, v desnih demo-b, a, ki ■ krogih, toda sam - )e medtem postal VeEa no .skupščine Schuma-°°la, najbrž ni resno o položaju, o katerem bo potem poročal Nehruju, preden ta odpotuje v Moskvo. V Washingtonu izjavljajo, da je ameriški poslanik v Indiji Cooper obvestil Menona in Nehrujg, da so ZDA pripravljene napraviti vse mogoče, da prepričajo Cangkaj-ška, da pristane na sporazum o prenehanju sovražnosti in o umiku z otokov Kvemoj in Macu. V ameriških javnih krogih odklanjajo pojasnila o vsebini razgovora ki ga je imel državni tajnik Dulles nekaj ur pred svojim odhodom v Pariz z indonezijskim poslanikom. Prav tako ne komentirajo poročila indonezijskega radia, da je indonezijska vlada uradno predlagala pekinški vladi svoje posredovanje pri ZDA v zvezi s For-mozo. Londonska vlada pa je medtem zahtevala pojasnila od formoških oblasti v zvezi s sporočilom, da so kuomintan-ške sile postavile minska polja v formoških vodah in ob obalnih otokih. To je sporočil predstavnik Foreign Offi- je bila pogodba revidirana, ostala pa je sovjetska okupacija v omenjenih dveh pristaniščih. Okt-obra 1954 je bilo na sovjetsko-kitajski konferenci sklenjeno, da bodo sovjetske čete zapustile ti dve pristanišči. Predvidevajo, da se bo umik sovjetskih čet zaključil prve dni junija. Bao Daisv nadt n rešiiev Krize izročen zMnim Mm SAJGON. 7. Južnovietnam-ska vlada 'e danes obtožila Francoze, da so skušali pomagati oboroženim silam Binh Xuyen. da odpeljejo iz Sajgo-na ambulanto polno orožja in municije- Francoski visoki komisar general EIy pa v svojem poročilu zavrača obtožbo in pravi, da se zadeva prikazuje na tendenciozen način. General Ely je tudi uradno protestiral pri Diemovi vladi :r pravi, da se v Južnem Vietnamu vodi ((premišljena kampanja sovraštva proti_ Franco- čea.^ki je pripomnil, da Ve-jžom». Francoski funkcionarji lika Britanija ne priznava z trdijo, da_ je naJtlen vietnam-diplomatskega vidika Cang-lske obtožbe vplivati na da- ^ dunajskih krogih upajo ^skorajšnji podpis pogodbe jj ———————— 0 ‘Mnenju avstrijskih vladnih krogov utegnejo štirje zunanji ministri ^ P,-ihod0j0 nedeljo v gradu Belvedere podpisati državno pogodbo l)ll*nistične Figlove izjave - Thompson odpotoval na posvet z Dullesum 1.Naj podlagi ženevskih sporazumov morajo francoske čete zapustiti Hajfong do 15. maja. Kakor rečeno, so se danes trije zahodni zunanji ministri v Parizu razgovarjali o položaju v Južnem Vietnamu. Današnji «Figaro» objavlja članek. v katerem pravi, da je Bao Daj pripravil načrt, ki ga namerava predložiti v o-dobritev trem zahodnim vladam. V krogih blizu Bao Da-ja potrjujejo, da je ta takoj po svojem prihodu v Pariz sporočil ameriškemu poslaniku Dillonu in francoskim oblastem glavne obrise načrta za rešitev sedanje krize. Zdi se, da namerava Bao Daj v kratkem odpotovati v Sajgon. in da bi bil na podlagi načrta pripravljen omejiti svojo oblast na položaj ustavnega državnega poglavarja. Baje predlaga tudi reorganizacijo Diemove vlade Izvršilno oblast naj bi imelo predsedstvo sestavljeno iz več osebnosti, ki bi mu pomagal neke vrste posvetovalni odbor, ki bi imel tudi zakonodajno oblast. Diem naj bi bil med najvažnejšimi člani enega od teh dveh organizmov. Naloga te reorganizacije naj bi bila pripraviti u-stanovitev narodne skupščine. SARAJEVO, 7, Tretji kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, ki je danes končal z delom, je soglasno sprejel resolucijo. ki odobrava delo dosedanjega osrednjega odbora, ter izvolil nov osrednji odbor in nadzorni odbor. Za predsednika osrednjega sveta je bil ponovno izvoljen Dju-l-o Salaj, za podpredsednika pa Ivo Božičevič in Dragi Stamenkovič. Funkcija generalnega tajnijca je bila ukinjena. Kongres je danes predpoldne pozdravil zastopnik sindikatov Zahodne Nemčije Georg Reuter, Resolucija o mednarodnem sodelovanju in o borbi za mir v svetu poziva sindikalne organizacije vseh držav, naj izkoristijo svoj vpliv in moč z« preprečevanje uporabe a-tomske energije v nemiroljubne namene. Zveza sindikatov poudarja svoje prepričanje, da je aktivno mednarodno sodelovanje in solidarnost delavskega razreda velikega pomena za mir, demokratizacijo in zbližanje med narodi. Jugoslovanski sindikati bodo tudi v bodoče sodelovali s sindikati vseh držav, ki so pripravljeni sodelovati po načelih enakopravnosti, samostojnosti. nevmešavanja v notranje zadeve drugih in svobodne izmenjave mnenj. Resolucija o vlogi sindikatov poudarja, da je os _ovna naloga zlasti razvoj in .cepitev delavskega in družbenega samoupravljanja, izgradnja so-cialisiičnih odnosov in razvoj delovnih pogojev delovnih ljudi. Zveza bo nadaljevala borbo za razvoj komunalnega sistema, spravljala v sklad interese posameznikov in celote, vzgajala delavski razred v duhu internacionalistične delavske solidarnosti, borila se bo proti hegemoniji v mednarodnem delavskem gibanju, proti napadalnosti, za enakopravnost, za mirno sodelovanje zseh narodov. Osnovna naloga občinskih in okrajnih sindikalnih svetov pa bo aktivi-začija delavskega razreda v političnem m družbenem življenju Jcomuji, preprečevanje lokalističnih ; m partikulari-stičnih tendenc. V pismu predsedniku ^ republike maršalu Titu obljublja kongres med drugim, da bodo jugoslovanski sindikati sodelovali :v ^semi delavskimi gibanji v svetu, da bodo skušali prispevati k zbližanju med narodi v borbi za mir in mirno koeksistenco v skladu z načeli jugoslovanske zunanje politike Zastopniki inozemskih sindikatov. ki se udeležujejo dela kongresa, so na tiskovni konferenci govorili o svojih vtisih. Podpredsednik zveze sindikatov Zahodne Nemčije Reuter je med drugim izjavil, da socialisti, ki so se u-kvarjali s teorijo socializma, pozdravljajo dejstvo, da obstaja v Evropi država, ki skuša to teorijo izvesti v praksi. Clan izvršnega odbora sindikatov Burme U Tvin je izjavil, da se Burma lahko mnogo nauči od Jugoslavije. »Ugotovili smo, da je Jugoslavija prva država, ki gradi socializem v znamenju čuvanja človeškega dostojanstva in brez pritiska in birokratizma,« je izjavil Andrč Genoot, član vodstva splošne zveze dela Belgije. BEOGRAD. 7. Vladi Jugoslavije in Argentine sta se sporazumeli, da v duhu raz- voja prisrčnih in prijateljskih medsebojnih odnosov povišata svoji diplomatski zastopstvi v Buenos Airesu in Beogradu na stopnjo veleposlaništva. Menderes v Zagrebu BEOGRAD, 7. Predsednik turške vlade Menderes je danes s svojim spremstvom skupno z visokimi jugoslovanskimi funkcionarji odpotoval v Zagreb. Med potjo so visoki gostje obiskali železarno v Sisku in se dve uri zadržali pri ogledovanju tovarniških prostorov. Predsednika turške vlade so na zagrebški postaji pozdravili predsednik Sabora dr. Bakarič. zastopniki republiškega izvršnega sveta, mesta Zagreb in armade. Po ogledu tovarne »Rade Končar« so bili turški državniki gostje na kosilu, ki ga je njim na čast priredil dr Vladimir Bakarič. Letalska proga Beograd-London BEOGRAD, 7. Sredi junija bo jugoslovanski Aerotrans-port uvedel redno linijo Beograd-London z letali tipa «Convair«. BEOGRAD. 7. Kot gost organizacije socialističnih žena Belgije je nocoj odpotovala v Bruselj delegacija Zveze ženskih društev Jugoslavije !. V- Spomenik padlim borcem JA v Trstu, ki ga bodo danes odkrili na vojaškem pokopališču pri Sv. Ani. V Pariza zasedanje NATO in ZEZ SZ razveljavila pogodbi z Anglijo in Francijo Danes bodo v Parizu Pinay, MacMillan in Dulles govorili o konferenci štirih - Pinay sodi, da bo konferenca v juliju - Ustanovno zasedanje ZEZ - V ponedeljek bo Zahodna Nemčija uradno sprejeta v NATO MOSKVA, 7. — Prezidij Vrhovnega sovjeta ZSSR je danes razveljavil pogodbi o prijateljstvu in zavezništvu s Francijo in Anglijo. V odloku o razveljavljenju zavrača prezidij vso krivdo na francosko in angleško vlado, ker sta z ratifikacijo pariških sporazumov kršili določila pogodbe. Načelnik tiskovnega urada sovjetskega zunanjega ministrstva lljišev, ki je vest sporočil novinarjem, je pojasnil. Pariz »z večjim zaupanjem v prihodnost Evrope in evropskega miru«. Dejal je, da bo ustanovitev zahodnoevropske zveže »pomenila ustvarjanje nove Evrope, v kateri bo enotnost nadomestila zgodovinska nasprotja«. Dodal je, da bo morda pred povratkom v ZDA še podpisal avstrijsko državno pogodbo Angleški zunanji minister MacMillan, ki je prispel v Pariz opoldne, je dejal, da je bilo enir, toVaj J" Thompson je Jtnv Pariz v? dne 1 leta-, er bo obvestil Sosf* 0 delu*!?1*58 f’oster'a 'Ud; šhikov P konference ve- A tt°va na!° j .™orda dobil Figi zunanji minister H bo»ovanie .I?Javil »a ne-i* zeli Hud*ke stran-VfW da se ,uteiPelieno u-konferenca i ej® Prirejajo bese- r<;šena v ne Pogodbe V»r>l Vel Rnja Po hobp,. eP°.slanikov ne NiiUnabHhem°Vlre za s^ta-S ‘h z Dm'"'*trov štirih V’ ie J.?®1ip's Pogodbe K ?akati nJa' /‘e', ne bo V'"”"1 “ lMi ««.l, a. h dt. žavna pogodba zdaj preprostejša kot prej in v mnogih točkah tudi ugodnejša za Avstrijo Prejšnji teden je konferenca veleposlanikov dosegla znaten napredek, je dejal Figi, in razlike, ki še delijo udeležence, so pravzaprav neznatne, tako da je mogoče u-pati na skora.išen podpis pogodbe. Figi je nato potrdil, da bo Avstrija, ko bo državna pogodba ratificirana, proglasila svojo nevtralnost. Vsi dunajski listi beležijo danes z velikim zadovoljstvom znaten napredek, ki je bil dosežen na konferenci veleposlanikov, in naznanjajo da je prekinitev dela do ponedeljka potrebna, da bi prevajalci in izvedenci utegnili točno prevesti v štiri jezike (angleščina, francoščina, nemščina in ruščina) one člene državne pogodbe, o katerih je bil že dosežen sporazum. O konferenci zunanjih ministrov, ki bo sledila sestankom veleposlanikov, izražajo vsi listi mnenje, da utegnejo ministri priti na Dunaj v če' trtek ali petek. Listi vladne koalicije soglasno sodijo, da se bodo ministri zadržali na Dunaju največ štiri dni in da bi utegnil biti podpis pogodbe že prihodnjo soboto a-li nedeljo. V krogih urada zveznega kanclerja pa zatrjujejo da državne pogodbe ne bodo podpisali v gradu Schoenbrunn, kot so prvotno predvidevali, temveč v gradu Belvedere. Seje konference zunanjih ministrov pa bi bile v palači zavezniškega sveta, kjer zaseda zdaj tudi konferenca veleposlanikov. Grad Belvedere je bil nekoč rezidenca princa Evgena Savojskega. Večer po podpisu državne pogodbe bo namreč avstrijska vlada priredila slavnosten sprejem v Schoenbrunnu Ker ne bo dovoli časa, da bi po podpisu primerno pripravili dvorane za sprejem, bodo slovesnost podpisa prenesli iz .Schoenbrunna v Belvedere k, je tudi bližji središču me. sta medtem ko je Schcen-briinn povsem na južnem ro-bu Dunaja. NOVI DELHI, 7. — Osem držav je pristalo na udeležbo pri konferenci v Simli, ki jo je- sklicala Indija in ki se bo začela 9. maja. Na konferenci bodo razpravljali o vprašanjih, ki so v zvezi z ameriško pomočjo azijskim državam. Vabilo so sprejele do sedaj sledeče države: Kambodža, Japonska, Indonezija, Laos, Nepal, Pakistan. Siam in Južni Vietnam. Razen tega bo Malajo in severni Borneo zastopal angleški delegat. Cejlonska vlada je odklonila u-deležbo, Pakistan pa nasprotuje indijskim predlogom, in je mnenja, da se mora ameriška pomoč dodeliti na podlagi dvostranskih sporazumov. Izjave in proslave ob deseti obletnici zmage nad naciiašizmom - Gro tewohl in Pervuhin napadata pariške sporazume ter napovedujeta sklenitev vojaške pogodbe med SZ in vzhodnoevropskimi državami Začetek festivala primorskih študentov Danes bo otvoritev I. festivala primorskih študentov v Sežani, ki bo zajel vse večje primorske kraje, se zaključil v Novi Gorici 15. maja in bo največja študentska prireditev v Sloveniji v tem letu. Na festivalu bodo sodelovali vsi primorski študentski klubi s svojimi dramskimi, vokal-no-inštrumentalnimi in športnimi skupinami. Poleg tega se bodo festivala udeležili še člani ASD »Simon Gregorčič« iz Gorice s komedijo ((Srečni dnevi« in Glasbena Matica iz Trsta z zborom in solisti. V okviru festivala bo 36 prireditev v 25 primorskih krajih. Namen festivala je. da študentje proslavijo 10. obletnico osvoboditve, ustanovitve prve slovenske vlade v Ajdovščini in slovenske svobodne univer-• ze v Ljubljani. STOCKHOLM, 7. — Ob 10. obletnici osvoboditve objavlja liberalni list »Stockholma Tid-ningen« izjave nekaterih tujih državnikov. Predsednik Eisenhower poudarja. da ostane upanje po trajnem miru vazen činitelj v svetu, ter izjavlja, da se on v ta namen ne bi obotavljal »pisati ali pa stopiti v stik z vsemi prijatelji«, ki jih je imel pred desetimi leti. «Vse, kar nam lahko omogoči, da napredujemo za korak po poti miru, je dobrodošlo.« Predsednik francoske vlade Edgar Faure pa je izjavil: »Prvikrat po vojni stopamo v razdobje popuščanja napetosti. Zaman bi bilo sistematično iskati, čemu naj se pripiše to popuščanje. Mir je rezultat kolektivnih in brezimnih naporov, kar nas spodbuja, da nadaljujemo v tej smeri » * * * OSLO, 7. — Danes opoldne so se začele proslave ob 10. obletnici osvoboditve Norveške. Proslave bodo trajale tri dni. V okvir proslav spada tudi uraden banket, na katerem bo govoril kralj Haakon. Opoldne je bil splosen dvominutni molk, ki so ga napove dale vse protiletalske sirene. * * * REIMS, 7. — V Reimsu je prebivalstvo danes počastilo spomin -padlih v odporniškem gibanju. V povorki in ob svetlobi bakel so nosili v žarah pepel nekaterih francoskih deportirancev, ki so umrli v nemških koncentracijskih taboriščih. 2are s pepelom so pre- nesli v sobo, kjer je pred desetimi leti general Jodl podpisal zapisnik o nemški kapitulaciji. Jutri jih bodo vzidali v spomenik, ki ga bodo odkrili v počastitev spomina padlih v odporniški borbi. * * * BERLIN. 7. V vzhodnem Berlinu so danes proslavili 10. obletnico konca vojne. Proslave, ki je bila v državni operi, se je udeležila tudi sovjetska delegacija, ki jo vodi namestnik ministrskega predsednika Pervuhin in v kateri je tudi maršal Zukov. Na proslavi je govoril predsednik vzhodnonemške vlade Grotevvohl, ki je sporočil, da bodo države sovjetskega bloka prihodnji teden sklenile v okviru varšavske konference pogodbo o medsebojni pomoči, ki «ne bo vojni pakt, kakor pariški sporazumi, pač pa pakt miru, katerega namen bo preprečiti vojaške načrte ameriških imperialistov, preden se bodo začeli izvajati«. «Vzhodna Nemčija, je nadaljeval govornik, bo pristopila k temu paktu v prepričanju, da pomeni najboljšo zaščito za nemško ljudstvo, katerega edino jamstvo predstavlja danes demokratična republika Gre za pogodbo, ki služi miru in bo znala prekrižati pot napadu v Evropi. Zgodovina zadnjih desetletij se ne bo ponovila v Evropi, ker se bo to pot že od začetka ustavil vojaški ekspanzionizem ameriških in nemških imperialistov.* škim tajnikom Dullesom in kanclerjem Adenauerjem, Ki sta ga spremljala podtajnik v zunanjem .ministrstvu Hall-stein in veleposlanik Blan-kenhorn. Takoj po tem razgovoru, ki. je trajal eno uro. je Dulles sprejel angleškega državnega ministra MacMilla-na. Po vesteh iz angleških krogov sta se MacMillan in Dulles razgovarjala predvsem o pripravljanju konference štirih s sodelovanjem ZSSR. Angleški zunanji minister je prikazal Dullesu željo svoje vlade, da bi se ta konferenca sestala na ravni načelnikov vlade. Dullesov odgovor ni znan, ni pa skrivnost, da ZDA takemu sestanku niso naklonjene. Ob 17.15 se je v predsedstvu francoske .vlade začela _________ _ ______ francosko-ameriška ^.konfeien-! ko da bo tudi pravno mogoča o položaju v Južnem Viet- £e ustanoviti nemško vojsko tiamu. Nekoliko po 18., uri se jn obrambno ministrstvo, bo-■'e konferenci, ki se je je u- (j0 nemški predstavniki v delezilo vec francoskih m;m- NATO delali kot civilni funk-strov m ameriških diplomat- cionarji. Ze v ponedeljek pa s'svojimi zavezniki« pripravljena dati pobudo za konferenco, in napoveduje, da bo njf£°va vl»da v .kratkem dala ’ ndve predlfige" ža evropsko integracijo. Za bližnjo prihodnost, pravi Pinay, se kaže mnogo možnosti evropskega sodelovanja, predvsem na področju prometa, civilnega letalstva in energije sploh, zlasti pa atomske. V ponedeljek bo Zahodna Nemčija uradno sprejeta tudi v NATO. Kmalu nato bo skupina nemških predstavnikov prevzela nekatere fukci-je v glavnem stanu atlantskega zavezništva. Skupino bo verjetno vodil general Hans Speidel, ki je v zadnjem času- imel mnogo stikov z atlantskim poveljstvom. Dokler bonnski parlament ne bo odobril spremembe ustave, ta- Grotewohl je nato izjavil, da je rešitev nemškega vprašanja na enakih temeljih, ki so jih sprejeli za Avstrijo, mogoča, če se Zahodna Nemčija odpove pariškim sporazumom, ter je nato naštel šti-r, pogoje za zmanjšanje sedanje napetosti: razveljavlje-nJc pariških sporazumov, takojšnji začetek razgovorov med Nemci za pripravo vse-nemških volitev, skupna zahteva obeh nemških republik štirim velesilam, naj pristanejo na mirovno pogodbo in umaknejo svoje zasedbene čete. ustanovitev stalnega vse-nem.škega sveta, ki bo razpravljal o- vprašanjih skupnega interesa in o izboljšanju medsebojnega razumevanja. Na koncu je govornik izjavil, da je geslo: ((Nemci pri isti konferenčni mizi« še vedno veljavno, čeprav je njegova izvedba postala težja. Vendar pa «ne bodo mogii bonnski imperialisti preprečiti, da se to izvede«. Za Grotervohlom je govoril Pervuhin, ki je tudi napovedal sklenitev vojaške pogodbe m je nato med drugim izjavil, da se bo Sovjetska zveza ((zavzemala Kakor prej za rešitev nemškega vprašanja«. Pripomnil je, da so pogajanja z Avstrijo pokazala, da se mednarodni spori lahko rešijo s pogajanji. Nemogoče pa je združiti »miroljubno nemško demokratično republiko z militarizirano Zahodno Nemčijo*. skih predstavnikov, pridružil tudi angleški zunanji minister MacMillan. Medtem ko. so v prvem delu konference, v navzočnosti Dullesa, Faura in Pinaya, govorili samo o položaju v Južnem Vietnamu, je zelo verjetno, da so v drugem delu, ki mu je prisostvoval tudi MacMillan, lotili poleg indokitajskega vprašanja tudi splošnega položaja na Daljnem Vzhodu. V ta okvir spada formoško vprašanje, morebitna pogajanja med Pekingom in Wasbingto-nom in vprašanje priznanja kitajske ljudske vlade in njenega sprejema v OZN. V tem času se je Adenauer več kot uro razgovarjal s francoskim pravosodnim ministrom Schumanom. Sestanek je bil v nemškem veleposlaništvu v Parizu. Po angleško-trancosko-ameri-ških razgovorih, ki so trajali do 19.30. je bilo izdano naslednje uradno poročilo: ((Danes popoldne je v palači Ma-tignorn ameriški državni tajnik John Foster Dulles, ki se mu je kasneje pridružil britanski minister Harold Mac Millan, proučeval s francoskim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom položaj v Južnem Vietnamu. Predstavniki treh držav so proučevali to vprašanje v celoti in si izmenjali mnenja v največjem vzajemnem zaupanju. Sklenili so nadaljevati razgovore v začetku prihodnjega tedna«. Zvečer pa je angleški veleposlanik v Parizu Gladwyn Jebb priredil sedmim zunanjim ministrom držav Zahodnoevropske zveze večerjo. Po večerji, ob 21.45, se je v angleškem veleposlaništvu začelo ustanovno zasedanje Za-hodnoevrppske zveze. jutri bo v Parizu napovedani sestanek med Dullesom, MacMillanom in Pinayem, na katerem bodo trije zunanji ministri razpravljali o konferenci štirih in proučili poročilo, ki ga je o tem vprašanju sestavil odbor izvedencev, ki je zasedal od 27. aprila do 4. maja v Londonu. Današnji «News Chronicle« objavlja intervju s francoskim zunanjim ministrom pinayem, ki se je v njem izrekel za skorajšnjo štiristransko konferenco. do katere bi po njegovem utegnilo priti julija. Pinay zagotavlja, da je Francija «v popolnem sporazumu bodo dvignili nemško zastavo na petnajsti drog pred pariškim sedežem atlantskega poveljstva. Eden začel volilno kampanjo LONDON, 7. — V svojem volilnem govoru ki ga je imel nocoj po radiu, je britanski ministrski predsednik Eden izjavil, da namerava na-prrviti še «skrajne napore«, da vidi. ali je mogoče napredovati pri reševanju sedanjih glavn’h sporov med Vzhodom in Zahodom. »Pripravljajo se že načrti, da se cmogoči sestanek«, je izjavil Eden. ki je dodal: «2elimo u-deležiti se sestankov na vsakršni ravni, na ravni vladnih poglavarjev ali pa zunanjih ministrov. Kar st mene tiče, sem mnenja, da bosta oba sestanka potrebna«. Govoril je nato o zahodnoevropski zvezi in dodal da dejanja potrjujejo njegovo stališče, da bo ratifikacija pariških sporazumov omogočila pogajanja s Sovjetsko zvezo. Omenil je še vodikovo bombo in dejal, da so tako laburisti kakor konservativci priznali, da jo mora Velika Britanija izdelovati, ker bi morali v drugačnem prime'u prepustiti drugim obrambo Velike Britanije. Dudal pa je, da bo možnost uporabe kaki šne koli bombe toliko manjša, kolikor bolj bo mogoče zmanjšati mednarodno napetost. S tem se ho povečala tudi možnost razorožitve V imenu laburistične stranke pa je uradno začel Volilno kampanjo Clement Attlee, ki je govoril v Blydonu. Attlee je obtoži! vlado, da «se je zelo počasi zganila v iskanju pogajanj s Sovjetsko zvezo«, ter je poudaril, da bi morali v čim krajšem času začeti pogajanja med Vzhodom in Zahodom na najvišji ravni. NEW YORK, 7. Jugoslovanski znanstvenik ing. Drago-s'.av Popovič, član instituta v Vinči, je bil po vrnitvi s kongresa inženirjev za nukleaiv no znanost v Los Angelesu gost univerze v Ohiu, kjer je za profesorje in študente predaval o vprašanjih nuklearne fizike, zlasti o razbijanju tiranovega jedra. »POM 1» »KI l>\KV I Na današnji dan je leta 1919 ušla v Trstu prva številka kulturne revije «Njiva» mi Danes, NEDELJA 8. maja Mihael, tSudiSiav Sonce vz;de ob 4.44 m zat ^ 19.19. Dolžina dneva 14J5. 3 vzide cb 21.II! in zatone ob 5. Jutri, PONEDELJEK 9 maJa Gregorij, Prvki'ica_ SEZNAM DOBITKOV nagradnega žrebanja .Primorskega dnevnika' ob desetletnici obstoja 1. Radijski aparat, 2. radijski aparat, 3. originalna slika tržaškega slovenskega likovnega umetnika, 4. 10-dnevno letovanje v enem izmed znanih turističnih središč, 5. usnjen potovalni kovček, 6. usnjena potovalna torba 7. čajni servis (prt in prtiči) v narodnih vezeninah, I. - It. srebrne filigranske zapestnice, proizvod ljudskih umetnikov, 11. enoletna naročnina PD, 12. • 16. Priročni leksikon, 17. Pomorski leksikon, 1». - 20. Cankar: Zbrani spisi I.-X„ 21. Tavčar: Zbrani spisi l.-V., 22. Bevk: Zbrani spisi l.-V., 23. šest gramofonskih plosc slov. narodnih pesmi, 24. - 23. Slovenski pravopis, 26. - 31. koristni predmeti z narodnimi motivi, 31. Kalinšek: Slovenska kuharica, 32. - 33. Sodobna kuharica, 34. • 33. velika lepo izdelana šaha, 3«. šest gramofonskih plošč s slovenskimi motivi, 37. - 30. po dve sodobni knjigi na izbiro iz bogatega seznama, 31. • 100. po ena knjiga letošnje izdaje. NB: Iz nagradnega žrebanja so izključeni dlani uredništva in uprave PD in nameščenci ZTT. Teli nagrad bo lahko deležen — seveda, če mu bo žreb naklonjen — vsakdo, ki bo pravilno rešil nagradno uganko. V prihodnjih dneh bomo v levem zgornjem kotu 2. strani »Primorskega dnevnika* začeli objavljati izrezke, ki bodo, če jih boste pravilno sestavili, dali značilno figuro. Kakšna bo ta figura, vam seveda ne povemo; to morate uganiti sami — pa ne bo težko. Izrezkov bo vsega skupaj deset, zadnjega boste našli v jubilejni številki »Dnevnika*, ki bo izšla v nedeljo 29. maja. Priobčili jih bomo v vsaki nedeljski številki, vmes pa. kakor nanese. Kdor nam bo do 10. junija poslal, tudi nalepljeno na navadni dopisnici, pravilno rešitev, bo sodeloval pri žrebanju. Casa za tuhtanje in kombiniranje bo torej dovolj. PAZITE TOREJ, KDAJ BO IZŠEL PRVI IZREZEK — IN VSO SREDO! Z ZAHTEVO PO IZBOLJŠANJU IN POENOTENJU PLAČ Jutri celodnevna stavka uslužbencev v trgovinah Stavka 1NAM se še vedno nadaljuje - Jutri sestanek na uradu za delo zaradi spora v Tržaški konopljarni Jutri bo ves dan stavka i ba je vsekakor omejena, zara-| protestirale na uradu za delo. uslužbencev trgovin. Stavko so najprej napovedale sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL, katerim sta se nato pridružili tudi Delavska zveza in Delavska zbornica v Trstu. Uslužbenci trgovin zahtevajo poenotenje plačilnih postavk, izboljšanje plač in uvedbo mezdnih področij z ustanovitvijo skupin po pokrajinah, v katerih so življenjski stroški skoraj enaki. Tem enakim življenjskim stroškom bi morali ustrezati tudi enaki prejemki. Razen tega zahtevajo trgovinski uslužbenci še zvišanje sedanje osnovne mezde ali plače za 30 odst. Oba sindikata sta naslovila na uslužbence trgovin poziv, naj vsi stavkajo in s tem prisilijo trgovce, da jim izboljšajo plače. Od danes opolnoči do jutri opolnoči bodo stavkali uslužbenci manufakturnih trgovin, trgovin jestvin vseh vrst, trgovin z raznim blagom, trgovin na debelo itd. Edina izjema bodo uslužbenci trgovin z mlekom na debelo, ki pa bodo smeli raznašati mleko le enkrat, to je zjutraj. To izjemo so sindikati dovolili, da bodo preskrbljeni z mlekom bolniki in šolske kuhinje. Tudi uslužbenci Delavskih zadrug, ki so se predvčerajšnjim zbrali na skupščini, so sklenili, da bodo stavkali. Danes ob 11. uri bo v kinu Garibaldi skupščina uslužbencev trgovin, ki jo sklicuje Delavska zbornica. Na skupščini bo govoril tajnik vsedržavne. di česar se zavarovanci pritožujejo in zahtevajo, naj pristojna ministrstva končno u-godijo zahteve poldržavnih uslužbencev, med katere spada tudi osebje INAM. Posebno so prizadeti zavarovanci, ki so na bolniškem dopustu. Ti ne dobivajo dajatev, ki jim pritičejo, ker so vsi uradi, ki izplačujejo dajatve, zaprti. Stavka traja že šesti dan in se bo tudi jutri nadaljevala. na vojaškem pokopališču pri Sv. Ani Kakor pretekli, bodo tudi ta teden zdravniški pregledi zavarovancev INAM po raznih občinskin ambulatorijih, kate-...... , .. , . rih seznam smo že objavili ga sindikata trgovinskih usluz- prejšnji teden. Specialisti pa bencev CISL. # * * Tudi včeraj se je nadaljevala stavka uslužbencev INAM. Zavarovancem so sicer nudili prvo pomoč zdravniki v raznih občinskih ambulantah, toda ta zdravniška služ- PO DOLCOTRAJNEM ODLAŠANJU IN PONOVNIH ZAHTEVAH Za 15. t. m. napovedan prihod komisije za proučevanje proste cone Hazlična mnenja o nalogah komisije in o njenih pooblastilih • Dolžnost komisije je, da razpravlja s tistimi, ki zastopajo interese ogromne večine prebivalstva Po nekaterih vesteh naj bi 15. t.m. prišla v Trst posebna ministrska komisija za proučevanje tržaške proste cone. Komisijo sestavljajo podpredsednik 1RI prof. Bruno Visen-tini, generalni ravnatelj A-RAR dr. Emilio De Marchi, predsednik zavoda za zunanjo trgovino prof. Mario Maz-zantini in ravnatelj urada načrtov za izmenjavo v ministrstvu za zunanjo trgovino dr. Giuseppe Ferlesh. Kakor znano, je rimska vlada pooblastila to komisijo, da proučuje vsa gospodarska, finančna, tehnična in valutna vprašanja našega področja v zvezi z u-stanovitvijo proste cone. O tej komisiji smo tako mi, kot tudi drugi tržaški listi, že mnogo pisali. Do sedaj je ni bila uradno sporočena vloga te komisije. Nekateri trdijo, da bo samo proučila tukajšnji položaj glede na veliko gospodarsko krizo in izdelala poročilo, na čigar osnovi naj bi kasneje v Rimu odločali o potrebi ustanovitve proste cone na Tržaškem Drugi spet pravijo, da ima komisija večja pooblastila in da je ze od nje precej odvisno. če bodo ali ne v Rimu sprejeli zahteve Trsta po u-stanovitvi proste cone. Tretji pa lin to je pe.ičica veleindu-strijcev in njihovih prijateljev) hočejo dokazati, da je vloga komisije proučitev celotnega vprašanja tržaškega gospodarstva, z edinim namenom, da se dokaže, da Trst ne potrebuje proste cone. oziroma posebnega carinskega režima izven vsedržavnega talinskega režima, češ da mu zadostujejo določeni izredni finančni in nekateri tehnični ukrepi v pristanišču za i« tesnejše vključevanje mesta v italijansko gospodarstvo. Mi pa smo mnenja, da morajo vsi tržaški gospodarski in politični krogi, ki so se do sedaj plebiscitarno izrazili za ustanovitev proste cone. zahtevati od omenjene komisije, ki bo prišla v Trst, da se ne sestane samo z ožjo skupinico tako imenovanih »tržaških tehnikov okrog Trgovinske zborničen, ki so znani kot nasprotniki proste cone, pač pa da se sestane predvsem z u-stanovami in organizacijami, ki zastopajo interese ogromne večine prebivalstva in ki odločno zahtevajo ustanovitev prost? cone kot najbolj učinkovito sredstvo za rešitev gospodarske krize. Samo tako bo ministrska komisija »za proučevanje tržaške proste cone« izvršila svojo nalogo v Trstu in ni dvoma, da bo morala priti do ztključka. da je treba ustanoviti n- našem področiu integralno prosto cono in sicer čimprej! Skupšč šč>na pokrdj nske zveze tieh beneških dežel Pretekli petek je bila v Trstu skupščina pokrajinske zveze treh beneških dežel, katere so se udeležili predsedniki pokrajin Trsta. Gorice, Vidma, Benetk. Trevisa, Padove, Roviga, Verone in Vicen-ze. Skupščine so se udeležili tudi pokrajinski tajniki omenjenih pokrajin in predstavniki raznih pokrajinskih ustanov. Predsednik tržaške pokrajine odv. Tanasco je v pozdravnem govoru poudaril nujnost ustanovitve deželne avtonomije »Furlanija-Julijska krajina« z vključitvijo Trsta in njegovega področja. Na skupščini so razpravljali o raznih upravnih vprašanjih, med temi tudi o vprašanju pokrajinskih cest in o krajevnih financah. Se posebno so obravnavali finančna vprašanja deficitnih pokrajin. Hkrati pa so govorili tudi o deželnih avtonomijah. To vprašanje bo na dnevnem redu redne skupščine italijanske pokrajinske zveze, ki bo prihodnji mesec v Genovi. Ob zaključku so poslali novemu predsedniku republike poslancu Gronchiju pozdravno brzojavko. Nezgode na delu S prognozo okrevanja v 30 ali 50 dneh so morali včeraj dopoldne pridržati na ortopedskem oddelku 20-letnega Marija Ražmana iz Ul. Giar-dini. kateremu je med delom v livarni ILVA priletel na reko precejšen kos železa, ki mu je zlomil zapestje leve roke in mu povzročil tudi druge poškodbe. Med delom pri krožni žagi se je 4'-letni Miroslav Vovk iz Ul. Mauroner včeraj hudo porezal po kazalcu leve roke. zaradi česar se je zatekel v bolnišnico, kjer so mu nudili vso potrebno pomoč in ga nato odslovili. V skladišču parnika »Rovan«, kjer je bil 22-letni Giordano Zacchigna iz Ul- Media včeraj popoldne zaposlen, mu je nepričakovano padel na nogo železen tram. ki mu je povzročil razmeroma hude poškodbe. V bolnišnici, kamor se je mladenič zatekel, so mu nudili zdravniško pomoč in ga nato odslovili. Ozdravel bo v tj dneh. Zaradi nenadnega odskoka traktorja v pristanišču je 45-letni težak Giacomo Siega iz Ul.» sv. Frančiška izgubil ravnotežje in padel. Z rešilnim avtom so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico, od koder pa so ga odslovili. V lorek prizivna razprava proti Aleksandru Žerjalu V torek zjutraj ob 9. uri bo pred prizivnim porotnim sodiščem ponovna razprava proti Aleksandru Žerjalu iz Boljunca, katerega so zaradi krivične obsodbe sramotenja zastave 30. novembra lani obsodili pogojno na 8. mesecev zapora. Ker m plačal globe bo podaljšal bivanja v zaporu Ze znani tihotapec Carmelo Giorgesi, ki sedi v zaporu, ho moral podaljšati svoje »leto- vanje« še za nekaj let, ker je državno pravdništvo izdalo nov zaporni nalog; Giorgesi bi moral plačati namreč globo 160.000 lir, na katero je bil obsojen, in ker je ni, bo pač moral sedeti. Togliatti še na Opčinah Včeraj popoldne je osebni zdravnik generalnega sekretarja KPI prof. Spallone novinarjem izjavil, da poteka To-gliattijeva bolezen povsem normalno in da se je bolnikovo stanje precej izboljšalo. Potrdil je tudi včerajšnjo prognozo in izjavil, da se do ponedeljka sploh ne bo razpravljalo o Togliattijevem odhodu v Rim. bodo pregledovali zavarovance v Ul. Marenzi 6. Kot je običaj, pa se morajo zavarovanci, ki hočejo na specialne preglede, prej zglasiti pri običajnih internistih, ki jih po potrebi napotijo k specialistom. Tisti, ki hočejo poklicati zdravnika na dom, se lahko obrnejo na kirurško zdravilišče INAM v Ul. Sla-taper št. 5-II od 8. do 13. in od 15. do 17. ure. Jutri se bodo na zahtevo i sindikatov sestali na uradu za delo predstavniki delavcev in ravnateljstva T^ržaške *c0" nopljarne. K5t 'je>, zTiano. so konec, lanskega leta v Tržaški konopljarni ukinili tretjo delovno izmeno' ih—odpustili zaradi tega okrog 130 delavk. Takrat je ravnateljstvo izjavilo, da mora ukiniti to izmeno. ker mu primanjkuje jute po znižanih cenah, ki bi edino dopuščala uspešno konkurenco in izvoz proizvodov jute na tuja tržišča. Po številnih intervencijah pri dr. Palamari in celo v Rimu, da bi zagotovili Tržaški konopljarni iuto iz zaloge ARAR po znižanih cenah, je stvar zaspala in 130 delavk je že peti mesec brez dela. Ob odpustu teh delavk je ravnateljstvo Tržaške konopljarne nakar so sindikati zahtevali sklicanje sestanka. Urad za delo je na to zahtevo pristal in tako se bodo jutri predstavniki obeh strank sestali. Sestanek avstrijsko-tržaške zbornice za krepitev prometa V Gradcu je bilo 2. maja zasedanje zbornice za pospešitev prometa med Trstom in Avstrijo, na katerem so sodelovali tako tržaški kot avstrijski gospodarski predstavniki. Med drugimi sta bila prisotna tudi avstrijski gospodarski predstavnik v Trstu grof Pace in predsednik štajerske trgovinske zbornice dr. Roth. Na tem zasedanju so razpravljali o raznih vprašanjih trgovskega prometa skozi Trst. V Trstu pa bo 1. julija v okviru velesejma redna letna skupščina zbornice. Ansambel X odpotoval na poslovanje v Slovenijo Slovensko narodno gledališče je včeraj odpotovalo na gostovanje v Slovenijo. Udeležilo se bo gledališkega festivala v Celju, kjer bo danes popoldne in zvečer nastopilo s Cankarjevo dramo «Pohujšanje v dolini Šentflorjanskih. Naslednje dni bo ena skupina tržaških igralcev gostovala s ).omečijo »j+tna« v Ljubljani, druga skupina pa bo nastopila z De Hartogo Policija prepovedala kulturno prireditev v Bol juncu V okrilju prosvetnega društva »Slovenec« bi morala biti sinoči v Boljuncu prosvetna prireditev, na kateri bi sodelovali poleg domačega pevskega zbora «F. Prešeren« in dramske skupine, še godba na pihala in folklorna skupina iz Boršta. Zanimanje za prireditev je bilo med Boljun-čani zelo veliko, saj že dolgo niso imeli v domači dvorani prireditve s tako bogatim sporedom. Nenadoma pa je v zadnjem trenutku policija preprečila prireditev z izgovorom, da oder v boljunški kino dvorani ni kolavdiran. Predsednika društva so obvestili o stvari šele v petek zvečer, tako da je bila naknadna kolavda-cija odra nemogoča. Prošnja je bila vložena pravočasno in pravočasno bi lahko policija tudi povedala svoje mnenje. Ce je bil oder kolavdiran ali ne, o tem si niti lastnik dvorane ni na jasnem. K njemu je prišla komisija večkrat in zdelo se je, da je vse v redu. Prve komplikacije so nastale, ko je v začetku aprila nastopila v Boljuncu kulturna skupina iz Ricmanj. Tudi njej v začetku niso hoteli izdati dovoljenja, končno pa so na posredovanje dolinskega župana le dovolili izvedbo predvidenega kulturnega programa. Prav zaradi tega je še bolj nerazumljivo sedanje ravnanje policijskih oblasti. Občinskemu svetovalcu Marcu, ki se je včeraj pritožil zaradi tega so mu na kvesturi odgovorili, da ni mogoče delati izjem in da se morajo društva ravnati po pravilih. Društvo «Slovenec» bi se prav gotovo ravnalo po pravilih, če bi ga policija pravočasno obvestila, toda vse njeno ravnanje dokazuje, da je iskala izgovor, da bi preprečila sinočnjo prireditev za katero je vladalo v Boljuncu in okolici tplikšno zanimanje. „ vo | - •—g—— komedijo «Sopotnika» v Ma- 7 i r - i , - • , riboni. Gostovanje bo trajalo MKllUCeK leC3 3 0 OOmOISlVU skupno teden dni. i 1 1 Danes se bo s predavanjem dr. Gina Martinolija zaključil tečaj o pomorstvu. Predavanje bo v prostorih tržaške trgovinske in industrijske zbornice. DIJAŠKA MATICA vabi na PROSVETNO PRiREDiIEV ki bo DANES 8. t. m. ob 16. uri v Prosvetnem domu na OPČINAH. Na sporedu, ki ga iz-■ vajajo gojenci Slovenskega dijaškega doma, je revija pesmi in plesov »Na Gorenjskem je fletno...«, petje mladinskega pevskega zbora, šaljiv prizor «Učeni bolnik« in narodni plesi, folklorne skupine ter petje dekliškega kvarteta. Vabljeni. ( GLEDALIŠČA ) VERDI Torek: ob 21. uri četrti koncert orkestra Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta -Ser-giuja Celibidacha. Na programu: Weber »Carcstrelec«, uvertura; Sibelius «Saga», simtonična pesnitev op 9 (novo v Trstu); Brahms IV. simfoniia op 96. Prosvetno društvo »I. GRUDEN« v Nabrežini vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo v četrtek 12. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Pozdrav oredsednika SPZ. 3. Poročilo tapiika o delovanju društva. 4. Diskusija. 5. Volitve novega odbora. 6. Razno. Prosvetno društvo »Slovenec« iz Boršta priredi DANES 8. t. m. od 10. do 18. ure KNJIŽNO RAZSTAVO. o Občina javlja, da bo zaradi ureditve kanalizacije od jutri dalje zaprta za promet Ul. Čap1-tolina. in sicer v višini Ul Pal-1 mi do zaključka del. O Občina obvešča, da je boo treba zaradi sistematizacije pro-v.zoričnega zelenjadnega trga na debelo na Ul. G i ul i o Cesarz sprejeti določene ukrepe za ureditev prometa. Zaradi tega se bo čez nekaj dni lahko promet razvijal po omenjeni ulici sarr.o v smeri Ul. Ottaviano Auguvto . SprehajzM-šče sv. Andreja. Poleg tega bo parkiranje vozil v omenjeni u-lici prepovedano. Slovenski vokalni oktet 14.. 15. in 16. maja. tudi izjavilo, da bo moralo julija sploh zapreti tovarno, če ne dobi jute. Sedaj pa je ravnateljstvo najelo nekaj novih delavk, toda takih, ki niso še nikoli delale v podjetju, medtem ko mnogo zaposlenih delavk dela do 12 ur na dan. To je seveda razburilo odpuščene delavke, zlasti ker se je ravnateljstvo ob njihovi odpustitvi obvezalo, da bodo imele prednost, pri morebitnem najemanju delavk, sedaj pa ni držalo obljube. Delavke so zato JUTRI PRED POROTNIM SODIŠČEM Skupina pokvarjenih tipov sojena zaradi številnih tatvin Pri svojih podvigih so se posluževali tudi orožja - Zagovarjati se bodo morali tudi nakupovalci ukradenega blaga Jutri, v ponedeljek, bo na porotnem sodišču razprava proti 12 obtožencem, od katerih so štirje, obtoženi sodeio-vanja v kriminalni skupini, ki se je ukvarjala z roparskimi napadi in tatvinami, medtem ko so ostali obtoženi nakupa ali posesti ukradenega blaga. Dva se bosta morala zagovarjati tudi zaradi posesti samokresa oziroma noža. Obtoženi so; 31-letni Floria-no Cernaz od Sv. M- M. Sp. 312, 27-letni Dario Kozlovič iz Loga št. 4, 23-letni Silvester Kozlovič iz Ul. Flavia 36. 22-letni Cristiano Cernaz. stanujoč kot begunec v taborišču pri Sv. Soboti, dalje 25-letna Ana Pctaros od Sv. M. M. Sp. 312, 43-letna Ivanka Skopinič vd. Zovep iz Jeričljeve ulice 32, 44-letni Giuseppe Bonano od Domja, 25-letna Lilijana Živec por. Vardabasso s hriba Pantalejmuna 4. 32-letna Ivanka Turk por. Pečar iz Jeričljeve ulice 3, 34-letni Albin Ražman od Sv. M. M. Sp. 541, 29-letni Mario Buzan od Sv. M. M. Sp. 541 in 23-letni Franc Kozlovič iz Ul. Flavia 30 Floriano Cernaz in Dario Kozlovič sta obtožena roparskega vloma v stanovanje Bruna Pertota z Lonjerske ceste, kamor sta mladeniča vdrla 19. julija lani ponoči. Pertota je prebudil ropot v sobi in tedaj mu je že ropar držal nož na grlu, pri čemer ga je tudi laže ranil in mu velel, naj molči. Na zahtevo, da mu pokaže, kje ima skrit denar, je Pertot povedal, in tako sta mladeniča odnesla 30.000 lir v gotovini, nekaj zlatnine in tudi nekaj oblek, plašč, čevlje in drugo. Pertot je po njunem odhodu alarmiral okolico in obvestil o zadevi policijo ter začel s prisotnimi iskati roparje. Kakih sto metrov od hiše je ^opazil dva mladeniča, ki pa sta takoj obrnila vespo v nasprotno smer, pri čemer je nekdo rekel; «Pripravi brzostrelko, da pobijemo vse!« Kmalu zatem so prišli policijski agenti, ki so začeli z avtom zasledovati ubegla mladeniča. Na križišču med Kati-naro in Lovcem se je agentom posrečilo aretirati Kozloviča, ki je sedel na svoji vespi, medtem ko je Cernaz izginil v temo. Preiskava pa je odkrila tudi njega in ostaie in ugotovili so, da sta Cernaz F. in Kozlovič D Izvršila kar 11 tatvin, medtem ko sta jih Silvester Kozlovič in Cristiano Cernaz zagrešila nekaj manj. Vse so prijavili sodišču in jutri se bodo morali zagovarjati. Predsedoval bo dr. Rossi tožilec pij bo dr. De Franco. mniisim pai.aMaRfl sprejet imm si:i:i,iii ZAKONI 0 POMOČI TRSTU SE ŠE VEDNO NE IZVAJAJO Vprašanje relacijskega fonda še vedno pred parlamentarno komisijo Včeraj je v Rimu sprejel predsednik vlade Scelba vladnega generalnega komisarja za Trst dr. Palamaro, s katerim se je zadržal v daljšem razgovoru o različnih vprašanjih, ki zanimajo Trst. Ta razgovor spravlja poročilo italijanske agencije ANSA v zvezo z raznimi zakoni, ki so bili že izglas.ovani v korist Trsta odnošno v zvezo s še preostalim zakonom, o katerem še vedno razpravlja parlament. Do sedaj so bili izglasovani trije zakoni, ki predvidevajo skupno za 11,8 milijard lir javnih del na Tržaškem ozemlju. Kljub temu, da so bili ti zakoni izglasovani že pred dalj časa, se omenjena javna dela še vedno niso pričela izvajati. Parlament pa že vedno razpravlja o četrtem zakonskem osnutku, o ureditvi rotacijskega fonda, katerega so predložili parlamentu v proučitev 23. februarja. Vendar pa je bil ta zakonski osnutek izredno neugoden ra Trst, ker je predvideval, da bo komisija, ki bo iz tega fonda dodeljevala kredite, sestavljena v veliki večini iz predstavnikov raznih ministrstev, poslovala v Rimu in bosta v njej zastopala Trst samo dva predstavnika. Poleg tega je ta zakonski osnutek predvideval raztegnitev poslovanja tudi na goriško pokrajino in bi s« zaradi tega nujno »krčila razpoložljiva sredstva za finansiranje tržaške industrije. Nevarni padci Ko je hodil v poslopju ACLI je 17-letni Antonio Pesaro iz Ul. Roma. ki je tam zaposlen nepričakovano zdrsnil in padel, pri čemer je s komolcem udaril ob šipo, ki se je razbila in ga ranila na podlahtnici. Tudi njemu so nudili zdravniško pomoč in ga nato s priporočilom nekajdnevnega počitka poslali domov. Zaradi nenadne slabosti je 70-letni Josip Maslo iz Ul. Pondares 5 padel na tla, pri čemer si je zlomil stegnenico. Pridržali so ga na ortopedskem oddelku. Izvedeio se je, da je Carlo Mattiach, ki je zaposlen v neki trgovini mesnih izdelkov na Trgu stare mitnice, I. maja izginil in se do sedaj še ni vrnil domov. Baje je šel z ženo na sprehod v Canipore in tam izginil. Zelo verjetno je, da je zašel preko meje. Stanje potapljača Regenta se je znatno Izboljšalo Stanje potapljača Regenta s Kontovela. ki so ga predvčerajšnjim sprejeli zaradi hudih znakov zadušitve že v resnem stanju v bolnišnico, se je včeraj znatno izboljšalo in zdravniki so mnenja, da je že izven nevarnosti Kaže. da je Regentu zmanjkalo zrak« prav zaradi prenaglega spuščanja v globine. Drugega vzroka ni, ker pritisk na tistem mestu, v globini lg metrov, kjer je bil potapljač, ni tak, da bi predstavljal nevarnost. Govori se tudi, da bo policija že danes zaslišala Regenta, da ugotovi vzroke nezgode, ki bi se zanj lahko tragično končala. Regent je specialist v tej stroki in je delal na lasten račun. Ukvarjal se je tudi z nabiranjem mehkužcev, ki jih je nato prodajal, kakor tudi s pobiranjem železnega materiala na morskem dnu, ki ga je v bližini pomola F. Ban-diera precej. Aretacije in prijave v preteklem mesecu V aprilu so agenti kvesture in komisariatov javne varnosti aretirali in prijavili sodišču večje število oseb in sicer eno pod obtožbo umora (izvršen 1945. leta v Livornu), 4 zaradi nenamernega umora (prometne nesreče), 28 zaradi povzročitve telesnih poškodb. 40 zaradi povzročitve telesnih poškodb kot posledice prometnih nesreč, 46 zaradi tatvin. 8 zaradi prevar, 5 zaradi nakupa ukradenega blaga, 6 zaradi žalitev policijskih orgnov in odpora proti njim, dalje zaradi podpiranja prostitucije, za prepire, 7 zaradi razpečavanja mamil, 10 zaradi tihotapstva srebrnih kovancev in valute, 6 zaradi lažnega pričevanja, 68 zaradi pijanosti itd. Nadalje so agenti na podlagi zapornih nalogov aretirali 82 in kaznovali z globo 279 oseb. Kvestura je poslala v po-boljševalnlco 1 mladoletnika, medtem ko je za 4 predlagala njihov sprejem. Starše petih mladoletnikov so grajali in 2 zapuščenima mladoletnikoma so preskrbeli zatočišče v zavodu. Odsek policije za zaščito morale pa je aretiral 22 prostitutk. od katerih so eno izgnali, medtem ko so jih 511 zdravniško pregledali. Policija je tudi zaplenila 619 izvodov revij z amoralno vsebino in se ji je v teku preiskav posrečilo odkriti blago ukradenega izvora v vrednosti več milijonov lir DOLINSKI FANTJE priredijo DANES 8. in v ponedeljek 9. maja tradicionalen PLES POD MLAJEM. Začetek ob 19. uri. Razna obvestila P. D. »ŠKAMPERLE« vabi svoje članstvo, da se udeleži svečanega odkritja spomenika padlim Jug. borcem, ki bo jutri ob I«. uri na vojaškem pokopališču. ZVEZA INVALIDOV za tržaško področje obvešča vse svoje člane, da se je njen urad preselil iz Ul. R. Manna 29 v Ul. Montecchi f pri Sv. Jakobu. Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. Danes 8. maja bo v prostorih kluba. Ul, Roma 15-11, običajni sestanek za zamenjavo znamk od 9. do 12. ure. Na željo članstva je odbor sklenil na svoji zadnji seji, da bodo vsako soboto od 16. do 19. ure in v nedeljo od 9 do 12, ure poleg rednega sestanka, tudi zasebne članske razstave za člane kluba. Prva razstava bo 14. in 15 t. m. na kateri bo razstavljal del svoje zb rke član kluba tov. Ivan Lcčniškar Občni zbor Sindikata slovenskih šolnikov. —Sindikat slovenskih solnikov v Trstu vabi svoje člane na drugi letni občni zbor. ki bo v risalnici svet.oivans.ke šole dne 15. maja 1955 točno ob 8.30. Dnevni red: l. Otvoritev; 2. Poročilo glavnega odbora in diskusija; 3. Poročilo nadzornega odbora in razrešnlca; 4. Volitve; 5. Slučajnosti. Glavni odbor izfett Izleta SPDT na Nanos v nedeljo 15. t. m. ne bo zaradi nepredvidenih ovir. Preložen je na nedeljo 5. junija. VREME VČERAJ Najvišja lemperatura 19, 'naj-nižja 16.6, ob 17 uri 16.6. Zračni tlak 1016,7 stanoviten, veter severozahodnik 3 km na uro, vlaga 81 odst., padavine 4,5 mm, nebo pooblačeno, moije mirno, temperatura morja 16.6. NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN INAM Al Cedro, Trg Oberdari, 2; Cipolla, Ul. Belpoggio, 4; De Colle, Ul. P. Revoltella. 42; De-pangher. Ul. S. Giusto. 1; Mar,-zonl, Ul. Settefontane. 2; Mar-chio, Ul Ginnastica, 44; Rovis, Trg Goldoni, 8. LOTERIJA BENETKE 68 27 11 73 86 BARI 9.) 29 85 87 8 CAGLIAR1 36 90 22 14 55 FIRENZE 50 31 9 18 11 GENOVA 56 44 62 36 2 MILANO 29 56 16 ■f 5!) NAPOLI 84 4 55 90 71 PALERMO 15 14 3« 72 66 ROMA RO 50 4 64 68 TORINO 51 20 64 73 11 Od včeraj do danes IIOJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 7, maja t. 1. se je rodilo v Trstu 9 otrok, umrlo je 16 oseb, porok je bilo 7. POROČILI SO SE: šofer Pau-crazio Vtsalli in gospodinja Giu-Uana Benni-. agent C. P Bruno Lcrenzutti rn gospodinja Luciana Dapas; trgovec Mario Kocman in gespodinja Nella Lasan o urau-nik ltalo Nigris in uradnica Maria Piactdo; učitelj Mario Ktu-rentin in učiteljica Mireila Risi; mehanik Glauco Ciacchi in uo-spodinja Marta Stefani; kapetan Nereo Vitussi In uradnica Lo-redana Cesca UMRLI SO: 75-letna Justina Makovec por. Živec; 32-letna Silvana Picot por. Paladin: 71-letui Gutdo Maestro vd. Maionica; 75-Iemi Josip Hervatič; 81-letna Matilda Rener vd. Novak; 81-let-na AmeVia Zmaievič vd. GalUni; 58-letni E urico Retta; 30-letni E-fiidio Gabrielli; 66-letna Stefania lacobini; 75-letrii Giovanni Dc-grassi; 79-ietnj Giuseppe Verzno; 67-letna Caterina ViHanovich vd. Canzianl; 46-letna Nerina Messi por. Braico; 72-letna Antonia Mian vd. Funto. Ezcelsior. 14.30: « Zver », K. Mitchum, T. VVright. Fenice. 14.30: «Pustolnvšč'ue Casanove«, G. Ferzetti, C. Calvet. Nazionale. 15.00: »Krivec je med nami«, E. 0'Brien, J. Agar. Filodrammatico. 14.30. »Preiskovalni oddelek«, B. Cravvford, K. Roman. Superciuema. 1410: »Parižanka v Rimu«. A. M. Ferrero, B. Laage. Arcohaleno. 14.00: »Protivohun- stvo«, C. Gable, L. Turner. Astra Rojan. 14 30: »Bel polič«, B. Crosby, D. Kaye. Capitoi. 13.30: «Rihard Levje- srčni«, V. Mayo. G; Sanders. Cristallo. 14.00: «Atila», Anthony Quinn, S. Loren. Grattacielo. 14.00: «Totči v peklu«, Toto. Alabarda. 14.00: «Rasputin», p. Hrasseur, M. Vitale, Mladoletnim prepovedano. Ariston. 14.00: »Latinski ljubimci« L. Turner. Armonia. 14.00: «Deže!a velikanov«. Anrora. 14.30: »Venerino znamenje«. S. Loren, V. De Sica. Garibaldi. 14.00: «P,deče čepi- ce«, A. Ladd, Ideale. 14.30: »Ujetniki neba« J. Wayne. Impero. 14.30: »Amerikanec v R'mu», A. Sordi. Italia. 14.30: »Cigan«. Donna Cor-cora-n. S. Marco. 14.00: «Ve!ik variete«, V. De Sica. Kino ob morju. 14.00: «4 v medicini«, j). Bogarde Moderno. 14.00: «Rdeča planja- va«. G. Peck. Savona. 14.00: »Neapeljsko zla- to«, S. Loren. Viale. 14.30: »Ljubezenske sol- ze« A Togliani Vittorio Veneto. 14.15: «12 m ljubezni«, L. Bali. Azzurro. 14.00: «Sija}na zaskrbljenost«, J. VVvman. Belvedere. 14.00: »Saloma«. R. Hayworth. Marconi. 14.30: »NeustraSni brat-je«, R. Tavlor Massimo. 14.30: «Pazi na žogo«, D Martin. Novo Cine. 14.30: «Megla na Ro-kr,vtkem prelivu«, E. VVUtiAins. Odeon. 14.30: »Telički«. A. Sordi Radio. 14.30: »Babilonski Sužnji«, R Conte. Secelo. 14.00: «Bengalski za- klad«, Sabu. Venezia. 14.00: «Naval Mongo- 1 ov», A Blvth. Skedenj. 15 00: »Puccini«. G. T’eizelti, M. Toren. Kino na Ončinah 15.00: »Divji ples«, G. Cooper. B. Stanvvjck sambli: 16.00 Vesele *n iz partizanskih dni: V7.30 slovanske narodne pesmi' si; 18,00 Jože Sto k - linijo; Zadnji pohod v beto Ljub 1,9 3, 18.20 Orkestralna ^ Lahka glasba; 20.00 skladatelji se slo- Karel Dobida: Ob t0-1'?1.« DO-venskega slikarstva. -1-13 mača zabavna glasba. TlilEVIŽIJ* 10.15 Kmetijska ura; J.6-00^ portaža športne tekme, Giuseppe Verdi: «R|S°'6‘i?a’p pera; 20.30 Tedenska nimivosti; 20.55 ^ njjgaralf- va «G!ej, kdo se je PrlKa$l, 22.15 Simfonični koncert. gira Leopold Stokowskr Grszia Deledda: »Nj^j t dern«. novela; 23.05 Teden Parizu. T R S i Ul. sv. Frančiška 20/111. tel. 37-338 sprejema in-serate. male oglase, osmrtnice m ® . od 8. do 12.30 in od l5-18. ure, Mati ogla*' LEPO HISO S TREMI Sj ^ VANJI, vrtom iti krasno ‘es morju v Piranu zamenjam ^ , novanjem v »kondominiju ..gj-iji. hišico v Trstu ali na pe , 1(. Naslov: Ul. U. Foscolo »*•» • vo, tel. 45714. j( PO UGODNI CENI Pr°da^e rt rabljeno opeko, zidake, "»57 v trame: telefonirati na 9 ponedeljek od 10. do 1» »UNION* Svetovno znana zavarovalnica od leU 1828 je v TRSTU. UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512- 35939 Prokurator RAVNIK NEDELJA 8. maja 1955 TIMI' POSTAJA A 8.00 Jutranja glasba;- 8.30 Domači odmevi; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Veseli harmonikar; 9.45 Lahke melodije; 11.10 Priljubljene lahke melodije; 11.45 Bach: Koncert za dva klavirja; 12.00 Oddaja za najmlajše: »Lepa Vida«: 12.30 Dunajski valrt' 13.00 Glasba no željah; 14.30 Mozart: Sonata v B-duru; 15.45 Phil Spitalnyjeva zasedba; 16.00 Malo za šalo — malo zarev 16.15 Priljubljene -melodije; 17.00 Slovenski zbori; 17.20 Plesna čajanka; 18.00 Beethoven: Koncert št. 1; 18.33 Slavni pevci: 19 00 Naši književniki pred mikrofonom: Nastja zgur; 19.15 Pestra glasba;- 20.00 Šport: 20.05 Za- bavna glasba; 20.30 Puccini: »Tosca«, opera v 3 dej.; do 1. dej. ob 21.25: Športni komentar; 22.45 Večerni ples. T It IS T I. 9.15 Iz del velikih mojstrov; 12.30 Komorna glasba; 14.30 El campanon; 15.30 Igra orkester D'n,u Olivieri; 16.00 Razgled uo francoski literaturi; 16.30 Folkloristična fantazija; 17.00 Reportaža z nogometne tekni e: 18.00 Koncert pianista VValterja Gieskinga; 19.45 Šport; 21.05 S'-monetta in Zucconi- »Ne, ne, subreta«, glasbena rad komedija. K <> F K It Slovenska poročila: 6 30, 7.45 13.30. 14 30, 19.30 in 23 30 Hrvaška poročila: vsak dan ob 20.00 Italijanska poročila: 6.15. 12.30. 17.00, 1900 in 23.00 Iz naših listov v slov.: vsak dan (razen nedelje in ponedeljka) ob 14.36 Iz naiin listov v Ital.: vsak dan (razen nedelje in ponedeljka) ob 17.06. 7.45 Jutranja glasba: 8.15 Z domačih logov v nedeljsko jutro; 8.40 Za naše kmetovalce; 9 00 Tekmovanje dolskih aktivov: Pomorska srednja šola — Piran; 10.00 Glasbena m-aPneja; 10.30 2ena in dom; 13.45 Glasba po željah; 15.00 Tekmovanje «Svobod» in prosvetnih društev: SKUD «Stane Semič . Daki« -Postojna; 16.00 Nedeljski promenadni koncert; 17.03 Lahka glasba; 17.15 Slušna Igra v ital.; 19.10 Šport; 19 15 Z orkestrom Fred VVaring v revijske melodije; 20.15 Jurina in Fran uta; 20.30 Glasoa po željah v hrvaščini; 2100 Glasbeni mozaik o-pernih motivov. e I. u I 10 N 1 -I A 327,1 m, 202.1 m, 212.4 m Poročila ob 5.00. 6.00. 7.00. 12.30. 15.00, 17.00 in 22.00. 8.00 Dr. Metod Mikuž: Narodnoosvobodilna borba - ena izmed oblik narodne revolucije; 8.15 Jugoslovanske zborovske skladbe; 9.00 Osvoboditev Ljubljane reportaža; 9.30 Slovenska solistična glasba; 10 00 Prenos komemoracije s pokopališča , talcev v Ljubljani; 11.20 Orkestralna dela jugoslovanskih skladateljev; 12.00 Pogovor s poslušalci: 12.45 Zabavne melodije; 15.15 Zabavno glasbo izvajajo domači an. DELAVNICA MEHANIČNIH IZDELKOV A. Fabiani TRST — UL. COH11 2 — TEL. 361-41 specializirana za izdelavo motorjev Diesel, opreme v podjetjih, revizije, mehanične izdelke, obdelavo kovin, avtogeno in električno varjenje. Popravila na krovu: motorjev Diesel, parnih strojev in kotlov ter vseh pomožnih naprav pri pogonskih strojih in napravah na krovu. r. ZOBOZDRAVNIK ORDINIRA V TRSTU UL. LAVATOIO od 14. do 18. or* NA OPČINAH od 9,—12. in 19-—20. df*J Dr. A. M. Sanzi* zobozdravnik-kiruf® j, Ustne in zobne ho*e zobne proteze, jj Sprejema od 9- “ ure. in od 15. do 20. Ulica Torrebianca cj) (vogal z Ul. Cardu«* tel. 37-11® ADRIA Aa Srce in ožilje (krvni pritisk, sklerozo, trombozo), ledvice (vnetja, kamne, pesek), iiutrnnje žle*e (protin, Basedovv), živce (uevrastenijo, nervoze, nevralgije) » 6 7 zdravi uspešno IMSKO ZDRAVILIŠČE, SLflTlilA RADENCI Odprto odi. moja dalje V predsezoni znižane cene - Zahtevajte prospekt! TRS T' ItL Ul. Ctcerone st. * * tel. 29243 IZLETI: KOin 28.-29.-30. V. 55 z V dn» v TURIN (me“" , It»' nogometna tek® . „g lija - JugoslavH»o j« razpolago je s SPte-nekaj Pf°st°^očil» » jemajo se natr,adjon v vstopnice na sta Turinu.________ 7.-12. VI. 55 na DUNAJ; . v. }5' vpisovanje do Odhodi 29. V. 'n 2” 9., 12. 26. VI. 55 v PARIZ; ,,alcliužl vpisovanje se .ugdod1' 15 dni pred 00 T ■- Tfs** Dnevni odt*0**’ .* ,ni manj 10 oseb) ——' cVfCS' Drugi iz|etl VaNI# ANGLIJO. S? sKAN' HOLANDIJO. DINAVIJO. ___— ADRIA -P&^En»vamt*' skrbi trnovske, lra„zit.. turistične >n vizume. , -------- ' 1'rttK® PHODAJA v„°j" TrtljJ za avtobuse • odt:v« MILAN, dn n , ob 21. IHL aj (fl®f* GENOVO, odho u 0 V1DF.M, dnev °b 7'30U, IF -VIp.Epd- RAVNOPOLJL vni £> BEL L UNO' hod ob * Ž y|SO 'i VIDEM - TRK' 30; -j, ni odhod °^hodi ob “gr®«?- ZAHVA^a^ Vsem Priif$vaU ' cem. ki so darbpj) p0t , spremili nakojniC° predrago P°K0J Fiaitt:is*5" roj. B111* Ul /H H KKMI SPOMNIMO naših padlih se :!BRv0JODOPIVEC IVAN MANZONI 19. 5. 1923 rojen na Reki 24. 1. 1925 1944 na Vipavskem padel 2. 10. 1943 v Dekanih w , ' r»ien vC2 SALVAGNO Pljfl , T.rStu 14. 9. 1917 10. 1943 v Istri JOSIP KASTELIC rojen v Lonjerju 10. 3. 1913 padel 28. 5. 1944 v Križah marusic '!litn v Irs,u 4. 3. 191 FERDO BIDOVEC "J*n „ *• !»•* r°Jen v Trstu *■ 9- 1908 v Bazovici 6. 9. 1930 ustreljen v Bazovici 6. 9. 1930 '■^»^^pVALENdC H v n u 9. 9. 1897 ZVONIMIR MILOŠ . «n v 1^. i«3/ rojen na Sušaku 14. 9. 1903 i\. Bazovici 6. 9. 1930 ustreljen v Bazovici 6. 9. 1930 : * 1 Srah'r'i KOS IVAN IVANČIČ n novem 28. io. 19U rojen v Čezsoči 10. 4. 1913 ^ Opčinah 15.12.1941 ustreljen na Opčinah 15.12.1941 ^ADNAL VIKTOR BOBEK 5, *• 11. 1901 rojen v II Bistrici 3. 11 1909 Clnah 15.12.1941 ustreljen na Opčinah 15.12.1941 VIKTOR BOBEK OB FILMU „KON TROSP1JONAZA” Izmaličena borba holandskih V kinu Arcobaleno vrtijo barvni Metroscop film «Kontrašpionaža», ali z ori-ginalnalnim naslovom «Be-trayed», kar bi se po naše reklo »Izdan«. Čeprav je film na programu že več dni, privablja še vedno polno obiskovalcev, iz česar bi se dalo tudi sklepati, da gre za veliko filmsko delo. V okviru meja spio-nažnega filma to sicer tudi je: v njem nastopajo slavni igralci kot Clark Gable, Lana Turner. Victor Mature in drugi; tehnika špionske-, ga filma je kljub nekaterim naivnostim dobro izpeljana; učinek zagonetnosti in napetosti je v veliki meri dosežen. Toda vse to še ne ustvarja dobrega filma, posebno že. če mu manjkajo etične kvalitete in psihološka utemeljenost. Morda bo kuo dejal: kaj pa so spionskemu filmu potrebne etične kvalitete in psihološka utemeljenost, ko pa je vendar dovolj samo bolj ali manj ustaljena formula filmske tehnike? A ni tako. Film hoče res biti v prvi vrsti špionski, a s svojo vsebino posega v borbo holandskega ljudstva proti hitlerjevskim o-kupatorjem, s pimer nujno zadeva ob etične in moralne kvalitete nekega naroda in mora o tem voditi tudi račune. Borba zasužnjenih narodov v zadnji vojni ni in ne sme biti nekaj, kar lahko po mili volji brez takta in primernega spoštovanja služi namenom, ki so zelo daleč od zvišenih idealov osvobodilne borbe. Zakaj gre? Na holandskem ozemlju operira partizanska skupina pod vodstvom komandanta (Victor Mature), imenovanega «Ru-ta» (po ovratni ruti, ki jo vedno nosi na sebi), ki se je med osovražene okupatorje strah in trepet. ((Ruta« je pogumen in drzen do skrajnosti, a prav toliko tudi nedovzeten za kakršna koli tuja navodila. Na^ področju ima svojo obveščevalno mrežo tudi zavezniška špionažna služba, katere šef je polkovnik bivše holandske kraljevske vojske (Clark Gable), ki je pobegnil k. zaveznikom. Tega nacistična špionska služba izsledi in zajame, toda komandant «Ruta» ga z drznim napadom na poslopje, v katerem je zaprt, osvobodi. Ko se polkovnik vrne v svoj štab, sprejme zavezniško špionažno poveljstvo njegov predlog, da bi »Ruto« povezali z zavezniško službo in de bi delal po njihovih navodilih. V ta namen se poslužijo mlade lepe vdove (Lana Turner) po holandskem rodoljubu, katerega so nacisti ustrelili kot talca prav v zvezi z osvoboditvijo polkovnika. Po dramatičnem srečanju s polkovnikom vdova nalogo sprejme in se spusti s padalom na holadsko ozemlje, kjer pride v stik z «Ruto». Toda vsa njena prizadevanja so zaman- «Ruta» naveže z vdovo sicer zelo dobre stike, ji pripoveduje o svoji materi in o osvojih ljudeh, se ves čas junaško bori, a o kakšni podreditvi noče ničesar slišati vse do kritičnega trenutka, ki_ nastopi ob njegovi vrnitvi na dom skupno z vdovo. Tu najde mater s popolnoma ostriženimi lasmi. Tako so namreč tudi holandski rodoljubi kaznovali tiste, ki so se družili z okupatorji. «Ruta» doživi ob pogledu na ostriženo mater svoj moralni zlom in v tem trenutku dozori v njem usodna odločitev. Na videz sprejme predlog zavezniške špio-nažne službe, v resnici pa se odloči (to se razume sicer pozneje), da bo iz maščevanja. ker so mu ostrigli mater, delal za okupatorje. Poveže se zato z nacistično špionsko službo. Njegova partizanska skupina, ki je prej vedno izšla iz borb z minimalnimi izgubami in kot zmagovalka, se je poslej iz vsake akcije vračala razredčena, dokler ni končno ob napadu na neki most skoraj popolnoma uničena, medtem ko «ranjeni» «Ruta» pade v «ujetništvo». Hude partizanske izgube dajejo zavezniški špionski službi slutiti, da nekdo izdaja. Toda kdo? Film se od tu naprej razvija tako, da pada sum zdaj na zavezniškega polkovnika zdaj na mlado vdovo zdaj na partizanskega poveljnika «Ruto», dokler s pomočjo zajetega šefa nacistične špionske službe ne pride na dan, da je izdajalec partizanski poveljnik »Ruta«, ki se je po napadu na most zatekel na varno v nacistično bolnišnico, od koder ga polkovnik1 zavezniške špionske službe zopet s pomočjo zajetega nacističnega špiona z letalom odpelje v Anglijo. Po dramatičnem soočenju s polkovnikom je «Ruta» razkrinkan in ko skuša, potem ko je zaman zagnal nož proti polkovniku, skočiti skozi okno, ga ta u-streli. Film se zaključi s prizorom, ko mimo na cesti ležečega, ustreljenega ((Ruten koraka oddelek zavezniških padalcev, ki se vračajo z bojišča. Med njimi je tudi vdova... Ko sem gledal ta film, sem ga gledal tudi z očmi bivšega partizana, slovenskega sicer, a to na stvari nič ne menja: osvobodilna borba narodov je po svoji vsebini in etični vrednosti internacionalna. Čutil sem se prizadetega, kot da bi šlo za potvarjanje naše partizanske borbe. Čutil seru odpor do načina, kaku je ta borba prikazana, oziroma kako se skuša v fimu z vrsto dogodkpv in celotno zg.aiiOo uoga.ian.ia odvzeti tej borbi njena vzvišana vsebina. ZaKaj je moral biti žrtev špionske zgodbe prav junaški partizanski poveljnik «Ruta» in posredno z njim ostali člani partizanskega odreda? Zakaj ni izdajalska vloga na primer odmerjena lepi, mladi vdovi glede na njeno ravnodušnost ob mil-čeniški smrti moža pod nacističnimi streli in glede ria njeno ne ravno solidno življenje pod okupatorji? Po logiki in psihologiji bi to bilo tudi možno in verjetno, kar pa v primeru ((Ruto« nikakor ni, kljub temu da se skuša njegovo izdajstvo psihološko utemeljiti z vple-tom materine dogodivščine. ((Ruta« je bil pač takšen.' kakršen je bil, toda bil je neustrašen borec ne iz a-vanturizma. pač pa jz ljubezni do svobode in iz sovraštva do nacističnih okupatorjev njegove domovine. Dogodivščina z materjo bi lahko imela demoralizirajo-či vpliv na slabiča, v nobenem primeru pa ne na moža, ki mu je bila borba za svobodo dolžnost, osvoboditev pa najvišji cilj. Ali pa je bil morda ((Ruta« izbran za žrtev zato, ker se ni hotel podrediti u-kazom in vodstvu zavezniške špionažne službe? Človek, ki gleda film z očmi bivšega partizana, dobi nujno tak vtis; vtis, da se hoče pripisati vsa zasluga za osvoboditev Holandske izključno zavezniški kontrašpionaži, pri tem pa čim bolj zmanjšati pomen partizanskega gibanja, ko da bi ne šlo za nekaj etično čistega in visokega, pač pa le za skifpino avanturistov. In če je bil to res namen filma, potem je z njim zagrešen neodpustljiv zločin nad osvobodilno borbo holandskega naroda. JK MA UPA SSA^MEmiMTJ/ SL0VENŠČIM ((LEPI STKICEKi) roman o pariškem meščanstvu druge polovice preteklega stoletja in o novinarstvu Cankarjeva založba je te dni slovenske bralce razveselila z lepo knjigo. V novem. mojstrskem prevodu Vladimira Levstika, je izšel znani roman slovitega francoskega romanopisca in novelista Guy de Ma.upassanta «Lepi striček», sicer bolj znan pod originalnim naslovom Bel ami. Maupassantov roman ((Lepi striček« je roman o pariškem meščanstvu druge polovice preteklega stoletja. Razen tega je to roman o novinarstvu. Bivši podoficir Georges Duroy. skromen železniški uradnik, sreča svojega tovariša iz vojske. To je Forestier, vpliven novinar časopisa Vie francaise in ugledna osebnost pariške družbe, z njegovo pomočjo postane Du-roy novinar. Sprva mu pisanje nikakor ne gre m mu mora pomagati celo Fo-restierova žena. Toda polagoma se le znajde in postane skromen novinar, nabiralec vesti. Toda Duroy je izredno ambiciozen. Ro-časi spoznava ljudi pariške boljše meščanske družbe in sklene storiti vse, da bi si pridobil ugled, denar in postal enakovreden član te družbe, ki jo smatra za svoj ideal. Sčasoma mu to tudi uspe. Pri tem se poslužuje predvsem žensk, ki jih nesramno izkorišča in se z njih pomočjo dviga v službi in družbi. Cela vrsta teh žensk je, ki jih neutrudni Don Juan zapeljuje, jim jemlje denar in jih potem, ko so mu pomagale naprej, zavrže. Nobenih ovir in nobenih moralnih predsodkov ne pozna ta «lepi striček«, kot mu pravijo ženske. Ko njegov prijatelj Forestier umre, mu Duroy prevzame 'M V. rf f *• % v-r:■ , .m v* > * A - »V* \ Tito v krogu svoje družine ženo, stanovanje in še njegovo vodilno mesto pri časopisu. Ko s pomočjo te ženske doseže svoj cilj, ji uprizori škandal in se ponovno poroči s hčerko svojega šefa, milijonarja in lastnika časopisa Vie francaise. Pri tem seveda obogati in postane ena uglednih osebnosti pariške družbe, človek s plemiškim naslovom. odlikovanec z najvišjim odlikovanjem, bogataš. glavni urednik najbolj vplivnega časopisa, človek, ki odstavlja ministre in ki se ga na eni strani ljudje boje, na drugi strani pa visoko spoštujejo. «Lepi striček«, to spretno napisano delo, predstavlja roman o pariški meščanski družbi 19. stoletja, ki jo Maupassant zna čudovito mojstrsko naslik'.ti. Maupassant ljubi Pai.z, ljubi njegovo značilno okolje s pohajajočimi meščani, lepimi ženami, gizdalinskimi zapeljivci, ljubezenskimi dogodivščinami. kočijami nc sprehodu v bulonjski gozd. Toda Maupassant se temu Parizu tudi posmehuje in razkriva bralcu, kaj se skriva za tako imenovano pariško meščansko družbo. To so tudi ženskarji, brezobzirni izkoriščevalci kot Georges Duroy, Židje, ki prisle-parijo milijone, kot je to lastnik časopisa Vie fran-cais Walter, lepe ženske, ki varajo svoje može, kot je to zapeljiva Klotilda, puhli plemiči, ki nimajo nobenega drugega dela. kot da dvorijo in pohajkujejo, pa spet naivni možje, kot Forestier... Celo galerijo li-ko • pariško družbe prikaže Maupassant v svojem romanu, čeprav pri tem ne podaja kritike sodobne družbe. Posebej pr: ., lje še novinarstvo in nekatere njegove predstavnike. Roman je prav zaradi tega doživel precej napadov, češ da je bil avtor pri tem preveč črnogled. Maupassant je tudi v romanu velik mojster peresa. Njegova pripoved teče gladko, lahkotno, njegov način pripovedovanja je povsem preprost, kot sploh vsčh velikih mojstrov. Živahen in razgiban slog, spretni dialogi, napeti zapletljaji, plastično prikazane osebe, ki pred bralcem polno zažive, -— vsaj nekatere, — to so odlike Maupassantovega romana. Čeprav sicer v romanu «Lepi striček« pisatelj posebnih družbenih problemov ne rešuje, temveč se družbi le posmehuje, pa je to vendarle mojstrovina. Kot mnoga dela francoske klasike, bo gotovo vzbudil pri slovenskih bralcih precej pozornosti. Ni dvoma, da bo našim ljubiteljem lepega branja izredni všeč. Zato je bil nov prevod romana potreben in koristen. Sl. Ru. Naš tede pregled V četrtek »o zečeli veljati pariški sporazumi, brez posebnih slovesnosti, pa vendar s precejšnjim poudarkom v tisku. Ta poudarek je bil različen — kot pač kdo razume pariške sporazume. In takih mnenj je precej, mnogo več, kot je običaj no pri nekaterih drugih važnih mednarodnih dogodkih, kjer lahko že kar vnaprej pričakujemo dve kliširani mnenji kot izraz obeh blokom Za pariške sporazume pa je značilno, da jih vidi vsak po svoje. Za Adenauerja gre predvsem za obnovitev nemške suverenosti, za namške socialne demokrate pa je prati v tem pomanjkljivost, ker je suverenost omejena na Zahodno Nemčijo in ker dogodek ne olajšuje združitve Nemčije, temveč ji rajši pripravlja nove ovire. Za nekatere stranke Adenauerjeve vladne koalicije, ki sicer ploskajo suverenosti in oborožitvi, pa pomenijo poleg tega nezaželeno odpoved nekaterim zahtevam v Posarju. V Ameriki vidijo v pariških sporazumih predvsem 12 nemških divizij kot izpopolnitev svoje strateške zamisli, torej zmago v dolgi bitki za nemško oborožitev. V Parizu razumejo sporazume bolj kot potrebno zlo, kot sredstvo za omejitev nemške oborožitve, ki bi jo sicer ZDA verjetno tako ali tako izsilile. Čeprav v Londonu načelno ne nasprotujejo oborožitvi Nemčije, pa vendar vidijo v njej — in to je končno tudi pariško mnenje — ceno, ki jo je bilo treba plačati, da se Wasliing-ton omehča in pristane na pogajanja z Vzhodom. Na Vzhodu spet razumejo uveljavljenje pariških sporazumov kot preporod nemškega militarizma in ogrožanje varnosti v Evropi. Zaskrbljenost zaradi nemške oborožitve se pojavlja še marsikje, zlasti tam, kjer so med zadnjo svetovno vojno občutili pruski škorenj. Večja pa je zaskrbljenost zaradi vprašanja, kako bo četrtkov polog ratifikacijskih listin vplival na sicer mnogo obetajoči razvoj mednarodnih odnosov. Toda razpravljanje o tem, ali so bili pariški sporazumi potrebni ali odveč ali celo škodljivi, pravzaprav ni več aktualno. Sporazumi so tu, z deponiranjem ratifikacijskih listin 50 tudi praktično, v veljavi. Nemčija bo z ameriško pomočjo začela vzpostavljati svoje eSireitkraeftes, vojsko, letalstvo in mornarico, v ponedeljek jo bodo tudi dejansko sprejeli t> atlantski pakt, kljub njem suverenosti bodo ostale a-meriške, angleške in francoske čete na njenem ozemlju in vse pravice glede sklepanja mirovne pogodbe ostanejo še nadalje pridržane velesilam. To je stvarnost, s katero se je težko bosti. To so uvideli tu dt v Moskvi in zato ubrali drugačno pot, ki psihološko nikakor ni zgrešena; največja popustljivost in spravljivost, kar se tiče Avstrije, ker se ravna po receptu, ki ga je ZSSR predlagala tudi za Nemčijo, obenem pa določe- na trda politika glede Nttm Či je. Glavno vprašanje je zdajk kako dalje? Na to vprašanja pa tudi na Zahodu ne vedo pošteno odgovoriti, namreč vsaj v tem smislu ne: je m®-goče razumno pričakovati, da bo ZSSR pristala na takšno rešitev nemškega vprašanja, ki bi priznavala obstoj pariških sporazumov in n jtho vo veljavnost za združeno Nemčijo, in če tega ni mogoče pričakovati, kakšen smisel je imelo siliti z enostranskim obravnavanjem nemškega vprašanja? Ali na drugi strani; če naj formula pariških sporazumov za vsako ceno obvelja, kakšne perspektive lahko odpirajo pogajanja? Vendar so vsa ta vprašanja bolj navidezno kot dejansko resnična. Delna razlaga za to trditev je že v različnih pogledih na pariške sporazume v samem zahod- nem taboru, ki smo jih navedli v uvodu. Zato je tudi razumljivo, da se je javno mnenje v svetu zadnji teden mnogo bolj zanimalo za razgovore . veleposlanikov tig Dunaju kot za uveljavljenje sporazumov, ki so že nekaj časa veljali za resničnost, in pri katerih je šlo pač za zaključek enega izmed dejanj (upajmo, da zadnjega) hladne vojne, medtem ko odpira dunajska veleposlaniška konferenca nove perspektive. Ne samo zato, ker so se tam znašli za isto mizo predstavniki vseh štirih velesil, Vzhoda in Zahoda. obeh blokov, temveč predvsem zato, ker se je pokazala dejanska možnost sporazumevanja in ker je že zdaj, čeprav konferenca še ni zaključena, že mogoče govoriti o resnih uspenih. Pa četudi upoštevamo omenjeno sovjetsko taktiko, kt odsvetuje prenagljeno pa-splošenje, lahko vendarle rečemo, da so ne le dani pogoji za pogajanja z upanjem na uspeh, temveč da je mogoče govoriti tudi v volji, da se ti pogoji izkoristijo. Po drugačni poti danes ni mogoče iti in čeprao je težav in ovir še mnogo, čeprav stališče te ali one države razvoj prej zavira kot pospešuje, tega še ne moremo tolmačiti z voljo, da se ruzvoj zaustavi in da se možnosti mirnejšega sodelovanja razbijejo . Morda je to tu ali tani izsiljeno — todq. končno gre zn reiuttmt, ne pa za moralni proces. Prav danes se sestanejo p Parizu trije zahodni zunanji ministri, da bi razpravljali o vprašanjih v zvezi s konferenco štirih. Prvo, kar je treba ugotoviti, je to, da sploh ni reč govora, ali naj do konference pride ali ne. Zamisel pogajanj je prevladala; po izvršenih formalnostih v zvezi z ratifikacijo pariških sporazumov tudi Dulles ni imel več rezervnih argumentov. Drugo je dnevni red konference — in o tem bodo ministri predvsem razpravljali. Pot so jim pripravili izvedenci, ki so se sestali v Londonu s sodelovanjem Zahodne Nemčije. (Naj dodamo: Adenauer je (Nadaljevanje na 6. strani) rior ALOJ7.UA MARC rojena v Dolini 20. 12. 1920 padla 3. 10. 1943 pri Kubedu C. Te dni prikazujejo v Jugoslaviji film o življenju in delu maršala Tita. Film je snemalo filmsko podjetje Jugoslovanske ljudske armade »Zastava film« po sce-nariiu novinarja Tihomira Stanojeviča, ki je skupno z Boškom Vucimčem film tudi režiral. Režiserja sta iz obilnega materiala, fotografij in dokumentov predvojne dobe, narodnoosvobodilne vojne in povojne dobe filmskih žurnalov domačih in tujih. izbrala najpomembnejše dokumente in jih mojstrsko povezala v zaokroženo celoto. Film veže eno uro pozornost gledalca na najvažnejše momente iz življenja voditelja jugoslovanskih narodov, obnavlja spomin na huda leta predvojne ilegalne borbe, na junaško narodnoosvobodilno vojno, divjanje patorjev in njihovih pajdašev med vojno in na povojna leta obnove in izgradnje. Film nas vrača 62 let nazaj v Hrvaško Zagorje cigar ljudstvo se je stoletja borilo proti osvajalcem in fevdalni gospodi za «staro pravdo». v vasico ^umro" vec, kjer se je 1892 hrvaškemu kmetu Franji Brozu in slovenski kmetici Mariji roj. Javoršek rodil sedmi otrok, ki so rnu dali ime Jože. Tu je Joža rasel v mali tesni kmečki nisi skupno s svojimi brati m sestrami. Tu je v vaški soli spoznal prve otroške radosti in napore. Od tu je, po končani osnovni šoli, kot mnogi kmetski sinovi, za katere ni bilo doma prostora, odšel za vajenca h ključavničarju Nikoli Karasu v Sisek. kjer je prvič v življenju stopil v stik^z naprednimi mladimi delavci. Dnevi so potekali v težkem delu vajenca, »oči v učenju. dl Fotografija s ponarejenega kanadskega potnega lista, s katerim se je Tito vrnil v domovino Po mojstrskem izpitu je nastopil težko pot delavca — s trebuhom ža kruhom, najprej v Kamnik, zatem na Češko. Nemčijo, v Avstrijo, od koder se je vrnil, pred izbruhom svetovne vojne v Zagreb, kjer so ga mobilizirali v 25s domobranski polk. Ker je agitiral proti vojni, so ga zaprli v trdnjavo Petrovaradin, zatem poslali na rusko fronto. v Galicijo in Bukovino, kjer je bil pri Oknu ranjen in zajet. Trinajst mesecev so ga zdravili v bolnici v Svijažesku, zatem pa je delal na progi, živel pri Kirgizih v sibirski stepi. Ob izbruhu revolucije je stopil v Rdečo internacionalno gardo. Po vojni se je vrnil v domovino, kjer se je kot delavec mehanik, stalno zasledovan po policiji, po- svetil borbi za pravice delovnih ljudi. Povsod, kjer je delal, v mlinu v Trojstvu pri Zagrebu, v ladjedelnici v Kraljeviči, v tovarni vagonov v Smederevski Palariki, je razvijal živo sindikalno in partijsko akcijo med tovariši. Življenje in delo v temnih delavnicah. siromašnih izbah in nezdravih zaporih ga je skalilo v klenega revolucionarnega borca Kot sindikalni funkcionar in tajnik partijske organizacije Zagreba še je še bolj posvetil borbi za pravice delovnih ljudi. Po halogih partije je cesto potoval na Dunaj, v Moskvo. Pariz, kjer je vodil akcijo za pomoč borbi delovnega ljudstva Španije. Ves čas je budno pazil na rastočo nevarnost nove svetovne vojne, ki sta jo pripravljala Hitler in Mussolini. V skrbi za usodo svoje domovine se je ilegalno vrnil v Jugoslavijo’, prevzel vodstvo Partije, ki se je pripravljala na usodne težke dneve. Na V. partijski konferenci v Zagrebu je Tito izjavil; ((Prihodnjo konferenco moramo imeti v domovini,, o-svobojeni od okupatorja in kapitalistov«. Na kapitulacijo vlade Cvetkovič-Maček pred Hitlerjem 25. marca 1941 je ljudstvo odgovorilo s 27. marcem. Hitler je rohnel, besnel, grozil. Moral je odložili pohod na Sovjetsko zvezo, da bi napadel Jugoslavijo, jo pokoril, oropal, spremenil v ruševine. Tisti, k: šo bili poklicani organizirati odpor, krat) in vlada, so zbežali in prepustili ljudstvo na milost in nemilost okupatorjem. Toda ljudstvo ni ostalo samo. Komunistična phrtija, pod vodstvom Tita. je 7. julija 194] pričela borbo za svobodo, borbo na življenje in smrt. Tito je postal simbol borbe, zmage, svobode. Titovi borci se osvobajali vas za vasjo, mesto za mestom v borbi z okupatorjem, ki je pošiljal nove in nove divizije v borbo. Na uspehe partizanov in radost osvobojenega ljudstva so nemški nacisti, italijanski bolgarski in madžarski fašisti skupno z domačimi izdajalci odgovarjali s povečanim terorjem, požigi, množičnim streljanjem, vešali, zverstvi. Na divjanje okupatorjev in njihovih opričnikov je ljudstvo odgovorilo s še večjim odporom. Rasla je, bosa, lačna, toda nezadržna, nepremagljiva Titova armada. Večalo se ie osvobojeno ozemlje, rasla je in se razvijala ljudska oblast. Osvobojeno Užice, zgodovinska zasedanja AVNOj v Biha-ču in Jajcu so bili samo prvi spemeniki nove Jugoslavije, Kot mnogi drugi je propadel tudi obupen poskus Hitlerja, da z napadom padobrancev na Drvar uniči vrhovni štab. Z otoka Visa je Tito vodil borbo partizanskih enot širom po Jugoslaviji, zagotavljal zavezniško pomoč za borce, ranjence m begunce, utrjeval v stikih z zavezniki mednarodni položaj Jugoslavije. pripravljal narodnoosvobodilno vojsko za končen obračun z okupatorji in izdajalci, Z ogromnimi žrtvami borcev in ljudstva so bili osvobojeni Makedonija Srbija Beograd in o-stali kraji v borbi s pobesnelimi okupatorji in izdajalci, ki so pri umiku ubijali. pižigali in skušali vse uničiti. Nezadržno je nastopala Titova armada, noseč svobodo tudi mučeniški I-stri. Slovenskemu Primorju in Trstu. Ob spominu na ogromne žrtve, pogledu na požgano in uničeno domovino se ljudstvo ni prepustilo zmagoslavnemu veselju, temveč je takoj pričelo delo za obnovo domovine. Bilo je tudi potrebno z dobrimi sosedskimi odnosi utrditi novo državo. Po podpisu sporazuma o prijateljstvu s Sovjetsko zvezo v Moskvi je Tito obiskal Varšavo. Prago, Sofijo, Budimpešto in Bukarešto, kjer ga je ljudstvo navdušeno sprejelo. Prav tako je jugoslovansko ljudstvo prisrčno pozdravil-lo voditelja bolgarskega ljudstva Dimitrova, ki je navdušeno govoril o neloč- Tito na obisku pri mladinski aelovni brigadi ljivem prijateljstvu. Ti dokumenti zgovorno dokazujejo, kako zlagana, neljud-ska je bila kasnejša gonja Informbiroja. Lepim besedam o prijateljstvu in medsebojni pomoči je sledil nepričakovan napad. 2e prvo pismo z dne 27. marca iz Moskve je dalo namig sosedom Jugoslavije, naj poteptajo pogodbe o prijateljstvu. znak za postavljanje žičnih ovir na meji, znak za rafale na mirne čuvarje Jugoslavije, znak za preganjanje jugoslovanske nacionalne manjšine v in-formbirojevskih državah. Jugoslavija je morala pričeti borbo proti poskusom napada na njeno neodvisnost, za zmago pravice in resnice. Na informbirojevsko propagando in poskuse negiranja narodnoosvobodilne vojne je maršal Tito na kongresu invalidov 1951 v Beogradu med drugim izjavil; «Država, ki ima na desettisoče, na stotisoče invalidov. dokazuje, da se je borila na življenje in smrt. Vi ste žive priče. Ce mislijo, da ni več mrtvih prič, katerih grobovi so še sveži, naj ne mislijo, da bodo molčale žive priče, ki jim bodo zopet rekle: Ne dovoljujemo vtikati se v našo državo, v naše pridobitve. za katere smo trpeli in za katere sp bomo ponovno borili, če bo potrebno...« Pred monolitno enotnostjo in odločnostjo jugoslovanskega ljudstva se je zlomil pritisk Informbiroja in poskus izolacije Jugoslavije. Iz raznih držav so pričele prihajati delegacije, ki so spoznale jugoslovansko stvarnost. Z dosledno borbo za mir, za pravice malih narodov, za sodelovanje med narodi v Združenih narodih je rastel ugled Jugoslavije v svetu. Doma pa j* Jugo- slavija nadaljevala pot socialističnega razvoja in napredka. Pričela je decentralizacija državne uprave. Delovni ljudje so dobili upravo podjetij in tovarn v svoje roke. Stvarna demokratična uprava se pričenja šele tam, kjer prenehajo ij-pravne funkcije države v gospodarstvu, je izjavil maršal Tito na VI. kongresu ZKJ. Delovni ljudje so postali gospodarji svoje u-sode. Z izvolitvijo maršala Tita za predsednika republike so narodi Jugoslavije izrazili Maršalu še enkrat svojo veliko zahvalo, zaupanje in ljubezen Ljubezni ljudstva je bil in je predsednik Tito deležen povsod, na vsakem koraku, pri obisku tovarn, gradbišč, na potovanju pri vsakem stiku z ljudstvom, iz katerega je zrastel, s katerim je ostal vedno tesno povezan, iz katerega črpa življenjske sokove za naporno borbo. Številni so v filmu prizori, ki kažejo kako tesno je predsednik Tito povezan s svojim ljudstvom. kako so mu vsi kraji in ljudje Jugoslavije enako dragi, kako skrbi in misli na vse, prizori, ki dokazujejo, da je Tito vzor človeka. Ce bi hoteli v nekaj besedah oceniti film ((Dokumenti enega življenja«, bi ga mirne duše lahko ocenili kot film, ki objektivno prikazuje skladno povezane fragmente stavne epopeje borbe narodov Jugoslavije za svobodo, za neodvisnost, za pravice, za iskrene, poštene mednarodne odnose, za mir, za boljše življenje delovnega ljudstva, za socializem, borbe, ki je neločljivo povezana in ki izpol-nuje vse življenje maršala Tita. BOZO BOŽIC L — 4 — MAŠE NEDELJSKO BRANJE i i 7\ I i L Prispevek za naš mladinski literarni natečaj Kamnite hiše in više sive skale. To so Brda kot jih vidim danes po tolikih letih. Niso Kras, pust in ožgan, Brda so selena, le gori nekje mehča sivina kričeče barve. Drugače pa ista milina, ista tihota — Kras in Brda. vse nemo. Samo srca govore z naravo in ko pripeka sonce, se sklanja človek na njivah in je videti kot mogočna postava, upodobljena z mojstrsko roko v mramor ali na platno. Pretresljiva daritev na oltarju narave — za življenje- Hiše nametane po gričih, kot da bi jih ustvarjala o-troška fantazija. In vendar je ta enostavnost ravnih črt tam na gričih kot priča že minulih let notranje harmonije mojih ljudi. Ti moji ljudje so močni, bogati. Ne, niso barbari! Moji ljudje molčijo — v srcu jim je vse. Namenil sem se k teti A-nici. Strma pot in ostri kamni pod žgočim soncem so me utrujali. Sence so govorile izza kamnov, izza dreves, kot da bi bile priča človeškega boja z naravo. Tod vsak dan gonijo naši ljudje živino na pašo; tod vsak dan vlačijo košare sena, kopajo trdo zemljo, da obrode trte. Oče, mati— Brda! Tako mi je, da bi zapel soncu in zemlji. Toda ustne so suhe. nabrekle in sveti molk umirja tisočere občutke. Tedaj obrnem pogled v nižine: isti molk, ista pretresljiva tišina. Meja! Kaj res da meja seka srca? Prvemu, ki bi ga srečal ob poti bi stisnil roko, ga objel; rekel bi mu — brat, pa naj bo Slovenec, Italijan, Nemec, Francoz. Brat! A' vem, pogledal bi me in šel dalje. Meja! In človek se niti ne povprašuje čemu? Kdo naj da o-pravičljiv odgovor? Daritev se nadaljuje — v večnost. — Vanko! Zdrznil sem se. kakor da bi se prebudil. Na klancu pod vasjo je stala teta. — Teta! — sem zaklical. — Oh Vanko, zakaj nisi nič sporočil da prideš... Molče sva šla proti domu. Kmalu sva bila v vasi. — Zdravo France! — Hej, koga vidimo!... Vsem sem stisnil roke. pa sem čutil v svojih gladkih dlaneh trde žutje teh mojih ljudi in bilo me je sram. V duši sem jih videl, mogočne postave, s krvavimi rokami in raskavo kožo. Oh, ti moji ljudje! — Sedi, počakaj malo, grem natočit vina... Helena, Helena! Vanko je prišel! Nisem je poznal, Helene, čeprav mi je bila sestrična. — Vanko...! — Vstal sem, skoro začuden ob pogledu na to šestnajstletno plavolaso delde visoke postave, ki me je skoro boječe pogledala. . —Helena!... Mislim, da se prvič vidiva, kajne? Študiraš? — Drugi letnik učiteljišča. Teta je prinesla pršuta in vina. Kmalu sem se udomačil in vprašanj ni bilo konca. Toda Človek se izgubi v malenkostih, ko se po dolgem času spet sreča s prijatelji. Ne more z besedo razodeti tega, kar ga teži v notranjosti; to razodene s pogledom, z — molkom. — Kako pa je pri Dolenjčevih? — sem vprašal. V ti- stem trenutku se pokaže na vratih suh, že skoro siv človek. Bil je Jože Dolenjčev, nečak moje stare matere. — Kako si zrastel, Vanko! Kaj si že dohitel očeta? — Kaj hočete, divja trava rada raste, — sem mu odgovoril in vsi smo se zasmejali. — Pridi k nam, pokusil boš naše vino. Pridi! Sel sem. Po lužastem dvorišču in po lesenih stopnicah sem vstopil v temno, zakajeno sobo. Otroci so se skrili; bali so se. Bila je videti zadrega še pri Dragu, Jožetovem bratu. — Danica. Milka, pozdravita gospoda! — je zaklical Jože. Mali dekletci sta se približali in mi boječe podali roko. Gledal sem njihove oči in taka radost je objela mojo dušo, da sem za trenutek onemel. Blagi otroški pogled, tako odkrit in jasen. v tebi je ista tihota, ista milina, ki jo berem v zemlji! V tisti zemlji, ki je že otrokom šla v kri in jim pritisnila svoj Žig• Narava, človeška dari- tev na tvojem oltarju je veličastna! — No, povej kaj o vas. Kaj je z vami? Tako malo pišete... — je začel Jože in pripovedoval sem jim vse od začetka. Ukazal je Danici naj pripravi nekaj masla, da ga bom nesel domov. Ti ubogi ljudje koščene postave, skoro pobožno zbirajo s trdimi rokami slednje drobtinice, da jih podarijo tistemu, ki ga ljubijo. — Pa reci vašim, naj nas kaj obiščejo... Oh, ta meja! — je vzkliknil. ■— Bom, na svidenje. -— Stisnil sem ji roko in Jožetu sem videl dvoje solz polzeti po licih. «Kdo ve, če vas bom še kdaj videl» sem mu bral v srcu. To je bil moj človek. — Zbogom! — Zdravo! Spet sem odšel po lužastem dvorišču. Teta Anica me je čakala z dvema kc-košema na cesti. Pozdravil sem vse in vsem sem bral v dušah eno in i sto: globoko ljubezen in preprostost. Oh. ti moji ljudje! FILIBERT BENEDETIC KAS FILATELISTIČNI KOTIČEK Milita si nanravimo filatelistični album Pastirček Peter In čarovnica Hudomora v 3. dejanju mladinske igre »Pastirček Peter in kralj Briljantina, ki je navdušila našo mladino CVC-ENA IZMED STROKOVNIH ORGANIZACIJ UAL. SlVDENlOV I o zgodovini i centri zahtevajo tečaje CUC je bil V Trstu ustanovljen že lansko leto, pred mesecem dni pa je bila ustanovljena goriška sekcija Kaj o Vira razVoj akademskih filmskih centrov Na večini italijanskih univerz obstajajo študentovske strokovne organizacije, ki se ukvarjajo z različnimi problemi našega kulturnega življenja. Imamo tako CUS — Centro universitario sportivo, ki se ukvarja s športnimi problemi, imamo (JUM — Centro universitario mušicam, ki skrbi za koncerte in splošno glasbeno vzgojo, CUC “— Centro universitario cinematogralico, ki skrbi za filmsko vzgojo a-kademikov, in druge, Od vseh teh je najbolj različen CUS, ki je imel prednost že v času fašizma, in ki dobiva danes znatne podpore ne samo od univerze, ampak tudi od CONI. CUC — Centri universitari cinematografici, to je pa naše akademski filmski centri niso nekake filmske akademije. iz katerih bodo prišli bodoči filmski igralci in režiserji, ampak klubi, v katerih se zbirajo tisti akademiki, katerim pomeni film tudi vzgojo in ne samo zabavo. Tako skrbijo ti filmski centri za predvajanja raznih filmov, ki so v preteklosti ali sedanjosti nekaj pomenili z estetičnega stališča, skrbijo za predavanja o filmski kulturi, ki jih imajo priznani filmski kritiki, skratka skrbijo za to, da bi akademska mladina čutila estetske vrednote filma, ne pa videla v filmu samo dve-urno zabavo. Prvi akademski filmski cen- tri so nastali pred sedmimi leti in živijo zelo skromno življenje. Dobivajo redno podporo od predstavniškega telesa študentov na univerzah, to je od tribunalov, na kakšni univerzi dobijo podporo tudi od rektorja, drugače pa se morajo naslanjati izključno na članarino članov, ki je po navadi zelo nizka. Vse univerze nimajo še takšnega organa in nekatere (Macerata, Messina. Pavia) so jih ustanovile šele pred kratkim. Sedaj, ko so se ti centri razvili, so sprožili tudi zamisel, da bi se na univerzah (vsaj na slovstvenih fakultetah) poučevala tudi zgodovina filma, kot se že poučuje zgodovina glasbe. Vsakdo mora namreč priznati, da film ni samo gola tehnična pridobitev, ampak da je mogoče s filmom izraziti tudi umetniško moč režiserja, igralca, scenarista, pisatelja. Z druge strani je film prikazal na belem platnu dela svetovno znanih pisateljev in dramatikov. Film je namreč danes prav tako umetnost kot je umetnost gledališče. In le malo jih je, ki nočejo tega priznati, češ, film je samo mehanična tvorba, ni nič umetniškega v njem. Tega dejstva, da je namreč film umetnost, se zavedajo tisti akademiki, ki hodijo k filmskim predstavam, ki jih prirejajo akademski filmski centri. .Sicer pa obstajajo filmski krožki tudi med ne-študenti v Trstu in jih imamo kar tri. Na nekaterih univerzah pa nočejo akademske oblasti priznati tega dejstva, nerodno in neumno se jim zdi, da se akademiki zbirajo brez njihovega »pokroviteljstva« in skušajo- na vse mogoče načine ovirati delo teh filmskih , centrov. In namesto, da bi imeli -filmske predstave v kaki predavalnici univerze, morajo biti ob nemogočih u-rah v najbolj nemogočih zakotnih filmskih dvoranicah. V Rimu, n. pr. kjer ima univerza obilo predavalnic, kjer bi se lahko namestil filmski aparat in belo platno, se morajo ljubitelji umetniškega filma — ki jih je 1600 — zbirati v zakotnih dvoranicah, ki so včasih last duhovnikov in v teh seveda ne morejo predvajati vseh tistih filmov, ki bi jih hoteli. V letošnjem letu pa je obstajala nevarnost, da bo moral CUC v Rimu zaključiti svojo dejavnost, ker ni bilo mogoče dobiti v celem Rimu ene dvorane, k.ier bi se predvajali enkrat tedensko filmi za akademike. Na nekaterih univerzah profesorji celo ovirajo delovanje CUC. na drugih pa nočejo nič slišati o uvedbi novega tečaja o zgodovini filma na univerze. Sicer se mora o tem izjaviti ministrstvo. V Trstu pa kažejo univerzitetne oblasti precejšnje razumevanje za j delovanje tega organizma. S prvomajske proslave na stadionu »Prvi maj // Dekleta In fantje iz Brega žanjejo s svojimi nastopi čedalje več uspehov in bodo lahko kmalu nastopili s samostojnim programom m CUC je bil v Trstu ustanovljen v lanskem letu in je lani imel redne nedeljske predstave v kinu «Italia», letos pa jih ima v «Teatro Nuovo« vsako nedeljo zvečer. Letos so priredili osebni ciklus sovjetskega režiserja Eisensteina, ciklus o italijanskem neorea-lizmu in ciklus komičnega filma. Priredili so tudi nekaj predavanj in nekaj predvajanj dokumentarijev, ki so jih CUC stavili na razpolago tuji diplomatski konzulati. CUC šteje v Trstu 600 članov. Pred približno mesecem dni je ustanovil tudi goriško sekcijo, ki ima filmske predstave v gledališču Verdi ob nedeljah zjutraj. V Gorici predvajajo sedaj ciklus o italijanskem realizmu na čast deseti obletnici vstaje, v tem akademskem letu pa bodo predvajali še^ osebni ciklus francoskega režiserja Claira in nemškega režiserja Pabsta. Predstave potekajo na ta način: najprej obrazloži kak akademik ali kak filmski kritik publiki pomen dotičnega filma. režiserjevo osebnost, osebnost kakega igralca, nato se vrti film. včasih pa se razvije nato še diskusija o filmu. Druga ovira za delo CUC so zakoni javne varnosti in pristojbine za SIAE, to je pristojbina na vstopnice. Letos je bil pri nacionalni zvezi italijanskih študentov ustanovljen »Ufficio Cinema UNU-RI». ki skrbi za koordinacijo vseh CUC. ki so razstrese-ni po vsej republiki in ki posreduje v raznih kinotekah in pri fhmskih družbah, da se dobijo filmi ceneje. Pred kratkim je začel ta organ izdajati mesečni — tako upamo — «Bollettino», kjer bodo obravnavani razni problemi akademskih filmskih centrov in kjer bodo našli svoje mesto tudi kritični članki o filmski umetnosti. Priznati je treba, da so CUC s svojo delavnostjo izkristalizirali okus in izbirčnost mnogih akademikov, ki so poprej hodili v kino, samo z željo videti Marilyn Monroe-vo ali pa Sophio Loren, oziroma njuno nagoto. Želeti je treba, da akademske oblasti končno spoznajo važnost, ki jo imajo filmski centri za kulturno vzgojo akademske mladine in da se ti filmski centri čimbolj razvijejo in okrepijo. m. v. V tržaški okolici in tudi mestu samem se je v zadnjem času povečalo zanimanje za filatelijo med skupinami dijakov, ki obiskujejo strokovne šole in nižjo gimnazijo. Tu pa tam vodi te skupine kaka starejša oseba in brez dvoma je gotovo, da izkušena oseba mnogo pripomore k pravilni ureditvi znamk in navede mladino k urejenemu zbiranju. Ali bo ta mladina vztrajala pri zbiranju ali pa se bo v kratkem razdobju zbiranja naveličala? Znano je namreč, da se ravni v ljudski in srednji šoli mnogo o-trok nauči zbirati znamke, in da to zbiranje opusti^ potem ko pride v petnajsto, šestnajsto leto. češ, zbiranje znamk je otročarija in se ne spodobi «možaku», da bi se ukvarjal s to malenkostjo. Da to ni tako, nam dokazujejo milijoni odraslih filatelistov po vsem svetu, dokazujejo nam številne revije, katalogi, knjige in celo filatelistični muzeji ter velike mednarodne dražbe, na katerih gredo vsote prodanih znamk v milijo- Mislimo, da najboljši način, da se otrok naveže na zbiranje znamk, tako da v dora-ščajočih letih ne bo opustil zbiranja, je prav ta, da ima jasne pojme o filateliji in da ima predvsem lepo urejen filatelistični album, ter da v njem zbira le določene in urejene zbirke, ne pa vsako znamko, ki jo dobi v roke. Danes bomo obravnavali način, kako si lahko vsak šolar napravi z malim denarjem lfep filatelistični album. Pri hodnjič pa kaj in kako je. najbolje da zbira, ne da bi pri tem potrošil mnogo denarja. V trgovinah prodajajo raznovrstne filatelistične albume s kričečimi platnicami in naslovi: «Mundus», «Superla» «Sapere», «Album filatelico« ((Francobolli di tutto il morn-do» in tako dalje. Ti albumi so namenjeni začetnikom, so predragi prav za te začetnike. Poleg tega pa so za resne začetnike neprimerni. V veliki večini imajo ti albumi okrog sto listov, od katerih je po eden določen za eno državo. Na listu so vtisnjene nekatere znamke, brez zveze za serijo h kateri spadajo ali za leto, v katerem so bile izdane. Tak album pa stane najmanj 1000 lir. Obsta-jajo tudi urejeni albumi, a ti so zelo dragi in si jih lahko privošči tisti, ki ima obilo denarja. Oglejmo si sedaj naš album Najprej naštejmo vse, kar potrebujemo: 1. Za album 2 cm debeline potrebujemo približno 120 listov čistega belega papirja. Vsakdo si lahko sam izračuna koliko listov bo potreboval, če hoče napraviti debelejši album. 2. Dva kosa precej debele lepenke (kartona); 3. Dva koščka močnega platna; 4. Dva vijaka. Preidimo k izdelavi našega albuma. Najprej si kupimo 120 listov belega papirja finejše vrste V našem primeru naj bodo listi široki 30 cm in dolgi 40 cm. Sicer pa si lahko napravi vsakdo take mere, kot so mu najbolj všeč. Lepše bi seveda bilo, če bi bili listi iz črne lepenke, a ta je zelo draga-Za začetnika zadostuje če ima 120 listov, če pa ima več znamk, si lahko napravi debelejši album. Vzemimo več strani skupaj in aapravimo na eni izmed daljših stranic v razdalji 4 cm od zgornjega in od spodnjega roba dve luknjici z napravo, katero rabi čevljar za luknjanje usnja. Luknjici ne smeta biti ne širši ne ožji od vijakove debeline. Nato vzamemo dva kosa močnejše lepenke v velikosti 31 x 41 cm. To bodo platnice albuma. Prerežimo lepenko 4 cm od daljšega roba proti desni tako, da dobimo dva ločena dela. Da se bo večji del lahko odpiral, odmaknimo ga približno za 1 cm. Nato vzemimo košček platna in ga prilepimo s čevljarskim, mizarskim ali pa s kakim drugim dobrim klejem, tako da. °biame ves mali del in približno 4 cm velikega dela platnice. Ko se je klej dobro posušil napravimo dve luknjici v ožji del platnice tako da se bosta točno ujemali z onima na papirju. Prav tako napravimo z zadnjo platnico. Kavkaške pravljice »Ena, dva, tri, žoga v glavo prileti!« Čeprav je bil kiosk namenjen predvsem najmlajsira, so se ga posluževali tudi starejši Skupina slovenskih srednješolcev, ki so plesali gorenjske narodne plese, se je po nastopu seveda obvezno fotografirala Tudi najmlajši so prišli na svoj račun: lov na račke je bila posebnost zase, ki Je privabila tudi starejše mladince Preden bi vsaj nekaj besed posvetili novi knjigi v zbirki pravljic Mladinske knjige, lahko z veseljem ugotovimo izredno bogato dejavnost na področju izdajanja mladinske literature. Morda je pač naključje, da smo v začetku leta dobili veliko število mladinskih knjig. Toda če izdajam Mladinske knjige prištejemo še knjige, ki jih za najmlajše bralce, daje na knjižni trg mariborska založba Obzorja, potem smemo reči, da je naša mladina danes dobro, ali celo, zelo dobro, preskrbljena s kvalitetno literaturo. Kavkaške pravljice so izšle v zbirki, v kateri smo dobili doslej že pravljice mnogih narodov. Kavkaške pravljice naj bi morda, vsaj po mnenju nekaterih, predstavljale izbor a-zijskih pravljic z vsemi značilnostmi te dežele. Toda kdor bo iskal v njih vzhodnjaškega eksotikuma, bo prav gotovo razočaran. Toda lo ne pomeni, da te pravljice niso zanimive. Nasprotno. Za mlade bralce j bodo gotovo zelo privlačne. Prav gotovo ima za to največje zasluge pisatelj France | Bevk, ki je napisal knjigo teh pravljic, po kavkaških motivih. Bevka pa dobro pozna-, mo kot odličnega mladinskega pisatelja, da bi mu mogli odrekati zasluge pri kvalitetah te knjige. Bevk zna pisati za mladino, pa ce opisuje dogodke iz svoje mladosti, če prikazuje življenje primorskih ljudi ali če piše pravljice. Prav gotovo se tem pravljica, ,i močno pozna Bevkovo pero. Na drugi strani pa so tudi pravljice same po sebi dovolj zanimive in pestre, da bodi zanimive in privlačne za mlade bralce. Kot je Kavkaz narodnostno pisana dežela z ostalinami vseh najrazličnejših kultur, tako so pisane tudi kavkaške pravljice, pa tudi bušni in šaljive pripovedke,, ki so našle mesto v tej knjigi. Pohvalili pa bi tudi dobro opremo in skladne ilustracije. Za naš album (120 listov) potrebujemo dva vijaka, ki sta 2 cm dolga. Vijak je iz medenine in nalašč za filatelistične albume. Dobimo ga v večjih papirnicah v sledečih merah: 0,5 cm, 1 cm, 1,5 cm, 2 cm, itd. Torej od dolžine vijaka je odvisna debelina albuma in obratno. Vijaka staneta okoli sto lir. Paziti moramo, da vijaka tesno stisneta stranice in platnici, ker se drugače lahko listi pri premikanju strgajo. Da se to ne bi zgodilo vložimo nekaj tankih lepenk med stranice. Ko smo vse to napravili, lahiko začnemo sestavljati album. Z nekaj sto lirami smo si napravili lep album. Prvi album bo verjetno mailo krev-ljast, zato pa bo drugi boljši. Se nekaj. Ali veste zakaj morata biti vijaka? Zaradi tega, da vedno lahko dodajamo liste, ako je album postal pretesen za naše znamke. V tem primeru pa si moramo kupiti debelejše vijake. Ko smo napravili album, se moramo naučiti pravilno vlagati znamke. To pa je odvisno od vestnosti in čuta za estetiko vsakega posameznika. Marsikdo bo prilepil znamke v albumu, ne da bi jim začrtal s tušem kvadrate, drugi pa bodo narisal: za vsako znamko kvadratek. Sicer pa je to že osebna zadeva vsakega zbiralca in se nočemo vanjo vtikati. Vendar pa je nekaj potrebno: zbirke naj bodo lepo urejene, kajti le na tak način bo veselje do zbiranja .ostalo tudi takrat kadar bodo današnjim zbiralcem rojile po glavi druge «resnejše» skrbi. ^NAŠEJiAjMLAJŠE JTJonuh Naš Tomažek ni od muh: mož poltretji je lenuh! Nič ne misli, nič ne miga, samo spi, leži in je in želi postati — riba, kajti ribam — to se ve — ni potrebno se učiti, niti v šolo ne hoditi, saj če v šolo bi hodile, vse bi čitanke zmočile in črnilo, bogme da, v vodi figo se pozna! O 'Tone ho telunovul To je pa zares od sile, vse vezi so popustile, odletel je še ročaj, pa povejte, kaj bo zdaj? Tone praska se po glavi, ko premisli, tole pravi; »Ne pomaga mi prav nič, dela primi se, fantič!« Vzame atkovo kladivo, žebelj uravna na tkivo, tale žebelj, to bo os, kdo bo tekmovalcu kos? Pa bo našel kje še kaj, da pritrdil bo ročaj, potlej pa ne tekmovanje, na veliko tekmovanje! Včeraj glas je šel okrog; »Tekmovanje bo otrok, tekmovanje za prvaka, lepa vas nagrada čaka!« Zato Tone dela, zbija, vse vijake brž privija, da bo skira vsa nared, ko postavil se bo v red, v red za tole tekmovanje, ki pripravljeno je zanje. In morda bo Tone tisti prvak na tekmovalni listi?! A. Rijavec O Peh utica o /tffftiriVfii Na podstrešju, tam med trami se komar iz sanj predrami, zdaj je konec zime, mraza kraj, polje se budi in tihi gaj. Vse brljavo je siroče, od gladu se cmeri, joče, v praznih žepih išče si drobtin, da bi bilo konec lačnih bolečin. 2epe vse okrog obrne, ni drobtine niti črne; že pograbi strašna ga slabost . . . Ej, predolg je bil pozimi post. 2e se noč pred njim razgrinja, že življenje v njem izginja . . . Glej tam miško, v njega zre . . plane vanjo, jo s kostmi požre Golar Manko TRST, UL C B ATT ISTI 23-1. Tel. 44-208-Telegr. lMPEXPORr-TRlESTE UVAŽAt Vsakovrstni les, drva za kurjavo, gradbeni material IZVAŽA: tekstikkolonial no blago in raznovrstne stroj1 SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJ® MOTOM 48 CO1*! DELFINO 160 CCM ... m? Cudovi'1 vJi *°Me PelJ* ,, na ^ Proda£ 1» ®e' roke °° Prjtikli' ne m “ v* ni d*!' ultra motorje, popravil* Trsi 111- tel. 23-475 Postaja za usluge v Nabrežini.- FRANC SIB&1 ZNIŽANE CENE 4BCDETC HIJKL nogT'''4 AVTORIZIRAN MALI ° 0tf£. IZDELUJE NAGROBNE ^ NIKE IZ NAJBOLJŠIH gV, SKIH IN TUJIH MA"» B„o SLIKE NA PORCELANU. pp0. NASTE CRKE IN LUCK ’ p<> RAČUNE BREZPLACi > SESTAVITEV IZVRŠENIHi NIKOV Z GARANC ^ Stanko Zid** ŠEMPOLAJ ŠT. 4 (^*bre V K St' K X M B „ OLAJŠAVE FBI P*"4 Po najugodnejših cenah po najmodernejšem stil« • AVTOGARAŽA MEHANIČNA DELAVNICA TRST (ROJAN) D LICA ^ TELEFON 3 TVRDKA JOŽEF Sit* uvoz fl(/0 VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PR^f^A IN KURJAVU TER JAMSKEGA TKS1 - Ulica F. Filzi štev. 23 - Tel«I»» 32-' Ribarič Ivafl IMPORT ♦ EXPORT VSEH VRST LESA IN TH 93-S°l TRST — ULICA F. CHISP1 14 - rEL' g6.5l0 ULICA DELLE MILIZIE 19 — rEL' ONGEK semena pridelka Kmet in kmetira na delu v vinogradu pri Črničah. Med kmeti na Goriškem onstran meje je čedalje večje zanimanje za obnovo in rigolanje novih površin za vinograde in sadovnjake. V Šempetru prt Gorici deluje že od leta 1952 zadružno rigolno podjetje »Vi-noroln, ki ima toliko naročil, da ne more vsem ustreči. Kmetje so namreč sprevideli, da se strojno rigolanje izplača. saj stane za 1 ha površine okrog 120.000 din. medtem ko stane rigolanje z ročnim kopom za enako površino najmanj 400000 din. »Vinorols Je v štirih letih obstoja zri-golal nad 200 ha novih vinogradov in sadovnjakov. !5 K B K \uši kraji in ljudje ^SRKKKKnBaSaBStaKSSSaKSiKSIKSSKEKKKSSSSBSSSBSSSKSSiSBKSaSKKKSaESKHSaSSKBKaKK SKBBBKSKKSSKKK danes velik dogodek za ves breg M T A T _ s ________— običaj v Dolini ■*" - - - nekdaj imajo v Dolini * nedeljo v maju vaški pilile. ffa ta dan priredijo “* ples pod mlajem uii f tiem>i p0 dolinsko. Kaj je %t trefaa za tako svečano I ®tar*jši fantje skličejo fan-v®**0 surov kjer se zberejo , cd osemnajstega l”ta f/v*. To je navadno mesec 1 dba pred prvo nedeljo ’ **}U. Na sum izvolijo svojega župana in še "l S lavnih, kar pa mora tajno. ® mlaj je treba vitek, iuij< tyni trinajst metrov visok rc0* Na vrh droga privežejo Ni?** metrov visoko češnjo« i y režnjev pod češnjo o-. Slfo dva venca ali škratu t *.*> sta polna kolačev tn po vsej češnji pa obesijo or®j štiri sto kilogramov pc-,'aranč jn (imon. To so bile poglejmo sedaj ko-'2 je pri tem dela. ontousfcj župan določi moč-t]se fante, da gredo po drog, °lad«o i2 smreke. Ko ’® lr*Ica doma, jo takoj olu-°a «e čimprej osuši, t/a-i,° Pa itbajo delo utišlarjiv, ki inOTa>o deblo otesati, ogladiti j c* je upognjeno tudi obte-. • stoji drog pokonc' je ^ ““ek jajce in namazan °Ijem Vsako leto se io 1|Cn°t,i. ker se preveč osušen 1 stor drog lahko pri do i-fju zlomi. dneve aprila so že l,oi 2a češnjo. Fantovski za-a“ in njegooi glavni porna-,°Cl izberejo primerno češnjo, ne samo eno temveč dve, k'» kajti zgodi se lahko, da lj\klriet SV°J° lepo ieinj’c0 Ij Oo* varoval in prespal ne-Boči na suojt njivi. V ta-j 'u primeru je seveda tako] lU9a na vrsti. Zgodilo se je, “ j* nekdo iz «previdnosti» ."''kal spoji češnji vrh Češnje brez urha n’so ‘°#W vzeti Poiskali so takoj i '‘“o. ki ni bila tako lepa , »«i odsekali urhe, da so y. o drugo izpolnili. Ako J* u?.' fanti lastnik češnje, do-j?J"9 njemu delo doma pri j^c,k. pri drogu, ali kjer- kr *obo,t> približno ob de-t ’!* zpečer se tiho izpije ie j,*! .dolga prsta fantov. Ce ,t c*šnja nfl lenem koncu va-dnali «a polju, tedaj zapijejo j„‘ Prou p nasprotno smer Pridejo po velikem opinku , #j«- Sele ko pridejo do it,’ JUedo psi prisotni, da je Idr**' “sojeno dvigniti čast ■-°v in vasi. Ko je češnja tfi li„ ’ 10 dvignejo z iaz- 1 ‘ orodjem, rogovilami, v oi.11 jo nesejo visoko nad d uas. Vse je tiho rirn osvetljuje pot, «iti Se le zamolkli koraki tn aien0 norčevali je na ra- ,l lastnika češnje m fantov ll(lSosednjih vasi, ki «ne znajo U>£T(IViti mlaja kakor se tan- sPodobi», itd. “tn poln°či. ko je na glav d; ‘ trgu p pusi nešteto mla-j ? in I^,le_s° še češnjo, Za trenu- Miaj v Dolini pred 16 leti V nedeljo zjutraj občudujejo mlaj, hvalijo češnjo, da je lepa, da je velika, da /e siromak komur so jo p zrli. Od mnogih kmetov, ki se tisti dan odpravijo na polje r.e eden gotovo vrne ves razburjen iti jezen. Vpije na fante, da emu bodo to drugo plačali, da jih bo dal zapretiš. Torla kdo je tisti, ki je izbral češnjo? Kdo je šel ponjo? Nihče o tem ničesar ne ve. Cesnjo vu mu seveda plačajo. Mlaj stoji v nedeljo in ponedeljek: v torek zvečer se. j PREBENEO maCkovlje Še vedno brez telefona Dela na dvorišču šole bodo kmalu zaključili; šola bo dobila lepši iagled saj bodo odstranili vse nepotrebno grmičevje in kamenje, ki je doslej ležalo v njeni okolici. Toda k notranjim popravilom še nihče ni pristopil, čeprav se je učiteljstvo in ravnateljstvo že večkrat pritožilo na odgovorne oblasti. Zdi se, da čakajo na konec šolskega leta in bodo med poletjem popravili, kar se popraviti da. Sola je zelo slabo zgrajena in čeprav je stara šele nekaj let, v notranjosti popolnoma propada. Starši otrok iz Mačko-velj in Prebenega so zaskrbljeni zaradi, učnega uspeha svojih otrok. V letošnjem letu so imeli zelo skrajšan urnik in so prav gotovo zaostali za svojimi sovrstniki iz drugih krajev. Zatorej je nujno, da se s popravili začne takoj po zaključku leta in se BOLJUNEC . , ,. 1 tako zagotovi v prihodnjem zberejo fantje na koncu ran- §o]skem ietu Teden pouk. Nato se vrnejo na trg in pojejo. V določeni razdalji cd plesa so zbrani otroci in odrasli. Ko so vrvi odvezane, se mogočni mlaj nagne, zasliši se kratek žvižg skozi zrak, udarec ob tla in že so otroci na njem. Eden je spretnejši od drugega v nabiranju pomaranč. To je. veselja, da je vredno gledati. Vse, kar ostane od plesa in mlaja, veje, drog, gabre in topol, fantje prodajo in za- Pravijo, da bo letos po setih letih imeniten, mogočen mlaj. Toda na žalost, bo na- esto češnje bor. Tako seveda pravijo fantje, ki pa jim ne verjamemo preveč; verjetno je to fantovska taktika, da bodo laže odnesli gospodarju češnjo izpred nosa. Na vsak način se bomo o tem prepričali danes. EDVIN SVAB V Mačkovi j ah še vedno tožijo zaradi slabe ceste in zaradi telefona, katerega so Mačkovljancem oblasti obljubite že pred leti pa ga še sedaj niso postavile. Za vsako stvar, ki se pripeti, morajo ljudje po slabi, ozki cesti v Dolino. Posebno je nerodno kadar gre za kakšnega bolnika, ki nujno potrebuje zdravniško pomoč. Velika suša zelo zaskrblja domačine, po dolgi zimi je nastopila pozna pomlad, katere 9koraj niso občutili, nenadoma pa je pritisnila huda vročina, ki zna škoditi vsem posevkom. Živino že ženejo na prvo pašo, da si privošči nekaj sveže krme. Živinorejci se boje, da bo krme malo. če ne bo pravočasno dovolj dežja. V Prebenegu v bližini dvo-lastniškega bloka gradijo novo vojašnico ža finančne stražnike; zdi se, da bo kmalu pod streho. 20 milijonov din nagrad pridelovalcem na Koprskem Obnovitev cerkvice na Pečeh Sedaj na pomlad je postalo ob nedeljah in praznikih pri nas precej živahno. Posebno prvega maja je bilo veliko izletnikov, ki so se pri nas ustavili. 22. maja bodo na novo svečano otvorili starodavno cerkvico na Pečeh, ki je priljubljena izletniška točka tržaških planincev. Od 1940. 1. ko so jo zaprli zaradi okvar v notranjosti in na zunaj, ni bila več tako obiskana. Sedaj pa so zbrali vse dele, ki so ležali tu in tam in jo lepo uredili. DOLINA Danes velik praznik Domači fantje se že več časa pripravljajo na veselico, ki bo danes zvečer ob 19. uri. Vršil se bo tradicionalni ples pod mlajem, ki je vedno privabil k nam veliko ljudi iz okolice pa tudi iz Trsta- Ce bo lepo vreme, se bomo prav gotovo veselili do poznega mraka. PRAPROT Računajo, da bodo letos kmetijske stroke v koprskem okraju dale 4 do 5% več pridelkov ze pripravljen. debelejšem tat.iSe. del° uslaiu in vsi ugo-!j„ kakšna da je in čig f Na 0r"S je kan- ,podnjem, Ju! C1J le pritrjen velik okrn-**tril msn' ki pride ves v ‘Mi,’0' Ko njo močno pri- "•unil n“. rir°9 in 3i dod'^° Zanj aj°če vrhe, se začne ne-ju ,e Pamaranč in limon. »t 11 ' to končano, privežejo Ija^ve. električno h ,, ,'n mlaj je gotov. Toda Bi s .° ie Pa tleh. Ob strti-h, °( pripravljeni *kanale• bi m nakar V''- BaJ! sP°daj drugi «kaval”ts. lil,,, ret)Cga... Ko se že 'lela hokn2e mlaj junaško vzravna ^0nc'- Fantje so Škarjam podobni Ja, 'r,ž zvezani hlodi. Sp)- '-trka tn možje si Potna čela, zvonovi v, , vam. Tn trenutek 1 u'' Pf-abljen. Dekleta i' i1:,,- ’ ' so ves čas kukale Tteiiln ° *“ '-za vogalov bij, 9“ radovednost m sto- naprej, Težko a JL det,, zaključi lepa Računajo, da bodo kmetf?--iČešnjo ali višnjo 50 din; za cepljen mandelj ali oreh 40 din; in za vsako drugo posajeno žlahtno, cepljeno sadno drevo 30 din Letos sadijo mnogo oljk, ki sc jih uvozili iz Italije. V ta namen je okrajni ljudski odbor prispeval 20 milijonov lir. Za saditev teh oljk so določene posebne olajšave, za domače oljke pa bodo izplačevali nagrade kakor za češnje in višnja. Nasad breskev ali hrušk mora biti sortno čist in strnjen ter ne manjši kakor 2000 kv». m. Drugo sadno drevje lahko sadijo tudi razkropljeno, toda posaditi je treba najmanj 25 cepljenih drevesc. Nagrade bodo dodeljevali tudi za nasade vrtnih jagod ir drugega jagodičevja, in sicer po 10 din na kv. m novega nasada, ki mora biti najmanj 1000 kv. m velik. Letos bodo posvetili tudi vso pozornost semenarstvu, zlasti bodo pospeševali samo, stojno dejavnost zadrug. Pridelovalci bodo prodajali se me draže in prejemali na- koprskem področju je zlasti pomembno pridelovanje zgodnjega krompirja. Toda krompir se tu izrojeva. tako da se hektarski pridelek krompirja manjša od leta do leta. V okraju je nekaj dobrih pridelovalcev, ki so dosegli pri pridelovanju krompirja lepe uspehe. Tudi za pridelovalce krompirja so letos, določene nagrade, če se bodo pri od biri ravnali po navodilih o- ske stroke v koprskem okraju letos dale 4 do 5 odst več pridelkov. To bodo dosegli z boljšo organizacijo dela v poljedelstvu, z intenzivnim vrtnarstvom, vinogradništvom, s sadjarstvom in z živinorejo. Več skrbi bodo posvečali tudi kmetijskim melioracijam. Porabili bodo več umetnih gnojil. Ljudska oblast pa oo tudi razuetila IV milijonov din nagrad za njihove uspehe. Razpisali so natečaj Natečaja se lahko udeležijo vsa kmetijska posestva v okraju tako državna posestva, zadruge, zadružna posestva in posamezna kmečka gospodarstva ali skupine zasebnih kmetij. Vej kmetijskih zasebnih gospodarstev se bo lahko združilo pri skupnem delu le začasno, da bodo skupno tekmovala 'za nagrado. V ta namen bodo morala skleniti pogodbo o združevanju in ngj določijo notranjo ureditev ter razmerje med seboj. Nadalje r.aj izvolijo odbor, ki jih bo zastopal v natečaju. ’ Udeležencem, ki bodo sodelovali pri obnovi vinogradov in sadovnjakov, bo okrajni ljudski odbor dodeljeval podpore ali nagrade Po naslednjih pogojih; Nagrado lahko dobijo lastiiiivi ali najemniki zemljišč ki bodo obnovili najmanj 2000 kv. m vinograda. Vinogradi morajo biti te na nagnjenih in vitjih zemljiščih. Trte morajo biti posajene v rsti najmanj1,po 180 cm narazen. med trsi v vrsti pa mo ra biti najmanj 120 cm razdalje Vinogradi, ki obsegajo nad hektar, morajo imeti vrste najmanj po 18o cm narazen. Zemljišče za nove nasade mora biti prerigolano najmanj 70 cm globoko. Novi nasadi morajo biti dobro oskrbovani- Nagrade bodo delili za nove vinograde, ki bonu posajeni do konca novembra s cepljenkami. Določene so naslednje nagrade za vinograde; krajnega ljudskega odbora ih Zavoda za raziskovanje kmetijstva v Kopru in dosegli primerne uspehe. Po 20.000 din bodo prejeli pridelovalci, ki bodo na zemljišču nad 1000 kv. m imeli rnanj kakor 5 odst. virusnih rt stlin- Po 15.000 din bodo lahko prejeli pridelovalci, ki bodo na najmanj tako veliki površini imeli največ 30 odst. virusnih rastlin, po 10.000 din tisti ki bodo dosegli, da bo na nad 500 kv- m velikem zemljišču največ 5 odst. virusnih rastlin in po 5000 din tisti, ki bodo ime1' nniv"č 10 odst. bolnih rastlin. Strokovna komisija oo, trmrat pregledala krompirišča. Za pridelovanje semena pa so določene naslednje nagrade: Po 20.000 din bodo prejeli titsti, ki bodo pridelali nad 400 kg čistega in zdravega semena lucerne, 10.000 din pridelovalci, ki bodo pridelali r.ad 200 kg takšnega semena in 5000 din tisti, ki ga bodo pridelali nad 100 kg. Vrtnarstvo bodo nospeševali s tem. la bodo dajali podoe ro pridelovalcem pri nakupu šip za tople grede; pridelovalec, ki ti o deležen prispevka za šipe, si bo moral očediti najmanj nad 20 kv. in tcplih gred Živinorejci bodo prejemali rr grade za graditev gnojišč in gno.iničmh jam. Preiei bo teliko denarja, kolikor ga bo stal cement. Nadalje bodo na področju vsakega občinskega ljudskega odbora nagradili po enega živinorejca z nagrado del„ L hna1'" *’PS*"l, ki jo zapu-j, a “dajem, leijij*3 ,,M°.lo delo še «par-H*a q "'dle, ki skrbijo za *r°*toi- 'dilt mora jo plesni To - ,TI Plesišče zravnati. J*dij - n Tli vse kar na-w5ok ob tel prilik’. a,'Pol),1 "ki v tistem ietu Prni-0!,e,H,lai'ito leto mo-pjs ,st' “ajmanj tri me-n lene0a krajut sp D' kar tako biti do. ZPnl ** vso V°t “btafcnitt tal Nagnjeno ali viš. zemljiš. Ravno zemljšče Nagrada kv. m kv. m. •(din) 2.006 4.000 10.000 3.000 6.000 16.000 4.000 8.000 23 000 5.000 10.000 31.000 6.000 12.000 40.000 7.001* 14.000 50.000 8.000 Iti 000 61.000 9.000 18.000 73.000 10.000 20.000 86.000 kmetje vrtnarji Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko m TRST. Ul. Milano 18 TELEF. 35-109 katera vam nudi po najniijih cenah vsakovrstna najboljših inozemskih krajev in semena lastnega ter razne sadike, žveplo, modro galico, umetna in organska gnojila ter vsakovrstno orodje in stroje vsake velikosti. 10.000 din po tem, koliko odrasle goveje živine redi na hektar obdelovalne zemlje, kako krmi živ.no in po nadzoru nad moiznostjo krav. Za graditev silosov bodo kmetje prejeli prispevek za 60 odst. gradiva. Razen tega jim bo okraj nudil še zastonj načrte in navbdila za graditev silosov. Živinorejce bodo nagra-jrvali na razstavi živine jeseni v Kopru. Nadalje so določene nagrade za kmete, ki bodo pripravili letos za svoje posestvo najmanj 35 kub. m, komposta. Z nagradami bodo podprli manjše melioracije kmetov, ki bedo jetis zboljšali nad 5'jUJ kv. m zemljišč. Tekmovanje po razpisanem natečaju se je začelo 1. aprilu in bo trajalo do 20. decembra. Nagrade bodo izplačane do konca leta. Ing. VLADIMIR KINCL Zadnja pot Karla Kantata Karlo Kante je že drugi list. ki se je v razdobju komaj štirih tednov ločil od živ-Ijrnja, eeorav bi bil kliub svoji skrajno hudi in dolgo-trtjni pouaoijenosti tako rad še ž.vel, in to čimbolj kc risi no. Kot železniški upnk jenec je kljub svoji slabi OK-retnosti neprestano vrtal na svojem lepem kosu zemljišča ob hiši in užival ob doseženih uspehih. Saj ga ta zemlja r.i mogla prerediti Pač pa ga je redila moralno in mu bila nekaj neprecenljivega. To čvrsto kraško deblo s takšno čudovito življenjsko silo je črpalo svoje moralne sokove samo iz enega rezervoarja; iz kraške zemlje. To svejstvo. ljubezen in smisel za grudo je v znatni meri prenesel na svojih osmero izredno zdravih in krepkih, delavnih tn sposobnih otrok. Pokojnika bomo vsi pogrešali kot moža trdnega kraškega kcva, ki -e j* moral z ženo vred trdo boriti za skromen cbstoj družine in kljubovati hudi usodi v oklepu velikih odpovedi temu in onemu. Marsikomu bi lahko služil za svetel zgled. Ogromna udeležba ob njegovem pogrebu, cvetje, venci, pesmi-žalostinke šempola jakega okteta ob hiši žalosti in grobu — so dokazi kako priljubljen je bil pokojnik. Tako se je ra večno, a prerano (v 68. starostnem letu) poslovil od svoje družine. Kar mu ni dalo življenje, naj mu pokloni domača zemlja, ki jo je visoko cenil in vrednotil: miren sen: Družini izrekamo naše iskreno sožalje. K. ROGLJE BORŠT Vinogradniki, ki bodo obnavljali vinograde s korenjaki ameriških trt. bodo lahko prejeli le 70 odst. določene vsote nagrade, vinogradniki, ki bodo obnavljali s ključi, p« samo polovico. Vinogradnik, ki bo obnavljal s ključi, bo moral tudi dokazati, da je dobil ključe iz priznanih ma-tičnjakov. Vinogradnik, ki bo obnovil nad hektar vinograda, bo dobil za večjo površino obnovljenega vinograda toliko več nagrade po prejšnji lejtvipi. Za obnovo sadovnjakov pa so določene naslednje nagrade: za vsako posajeno cepljeno breskev 70 din; za cepljeno hruško 60 din; za cepljeno jy nizu 11vllu lini h liUti* TRST, UL. r. VENEZIAN 5 — TEL. 24-197 ZASTOPNIK ZA TRST, VIDEM, GORICO IN FLRJ SCHIRATT1 vinarska kemična sredstva za ohranitev m nego vin vehmorll škropilnice naprave za žveplanje razprsilniki CINGANO . tovarna vinarskih strojev N A R D 1 kmetijski stroji »KARSOLJNE« proti vsem rastlinskim boleznim (uporablja ga tudi nadzorništvo za javne nasade v Trstu) GORILNIKI na nafto in zdravstveni predmeti Spet pustošijo sadno drevje... Vse delo na polju je zelo v zamudi zaradi pozne in muhaste zime. Zgradi tega imajo zdaj vsi polne roke dela na njivah, kep je nastopilo lepo vreme. Sneg in mraz nista napravila velike škode, več jo bo napravila suša, če ne bo kaj kmalu dežja, ki ga zemlja zdaj zelo potrebuje Zaradi suhega vremena ni še vse ozelenelo, kakor bi morajo, jmt> ir v maju, zato bo cin tudi češnje letos pozno dozorele. Posebnih novic ni. le ob nedeljah in praznikih imamo; vedno več izletnikov iz mesta. To nas zelo veseli, da1 prihajajo k nam izletniki, kij radi obiskujejo Glinščico, žal pa pridejo taki, ki radi lomijo cvetoče veje sadnega drevja. Stvar se ponavlja vsako leto, kljub vsem opominom. Upamo, da bodo organi javne varnosti, ker poljskih čuvajev nimamo, znali preprečiti nadaljnje pustošenje sadnega drevja. Smrt zavednega vaščana Pred kratkim je umrl v naši vasi na svojem domu št. fil 87-letni Andrej Hrvat, po domače Tonetov. Pokojnik je imel številno družino 13 otrok, katere je vzgojil v zavednem duhu. Bij je na splošno spoštovan. Pogreba se je udeležilo veliko število vaščanov. Domači zbor je zapel nekaj žalostinkj Župnik je počastil pokojnikov spomin s kratkim nagot vorom. Družini pokojnika izrekama naše iskreno sožalje. Brezposelnost in izssljevanje V naši vasici se prav taiko kakor v drugih vaseh dolinske občine čuti velika brezposelnost, posebno med mladimi ljudmi. Kakor drugod so tudi tu mnogi mladi možje brez poklica in zaslužka. Prisiljeni so misliti na emigracijo v daljne prekomorske dežele. Doslej se je izselila le ena družina v Avstralijo, toda kmalu ji bo sledila druga. Ne vemo kaj bo iz tega, vasi bodo ostale prazne, če bodo odšli tisti, ki so si komaj ustvarili novo družino in tisti, ki so godni za to. O-stali bodo samo stari ljudje. Zaradi tega bi morali novi upravitelji poskrbeti za zaposlitev mladih ljudi, ki tavajo okoli brez dela. Povečati bi se morala industrijska dejavnost v Trstu in oživeti pristanišče. Vaščani so vedno živeli od dela v Trstu in če jim danes to ni zajamčeno, potem jim res ne preostane drugega kakor odhod v tujino. ŠEMPOLA) OD NOVE GORICE DO AJDOVŠČINE BH1ŠČIKI Mehanična delavnica, ki so jo bili zgradili Anglo-Amerit čani, je malone zaspala- Tu. kaj ni in niti ne bo mož* nesti za zaposlitev naših ljudi. Sicer so še vsi domačini zaposleni, a ne vedo za ko* liko časa. Potrebno bi bilo, da bi občina postavi'a na razpotju ?.i Veliki in Mali Repen kažipot Tudi slovenska pesem iim je napoti i Ni dolgo t'ga. ko smo .morali z mučnimi občutki zaznamovati pojav, ki spominja :ia »ero fascista«. Nekaterim državnim čuvarjem ni prijala naša pesem in so javna dali duška svojim čustvom tako k.,t ni to v skladu z njihovo uradno dolžnostjo niti z našimi čustvi, a se manj s človečanskimi in onimi našimi pravicami, ki izhajajo iz londonskega sporazuma. Kaj na.i pomeni njihova opazka, da naj gredo mladeniči prepevat slovenske pesmi v Jugoslavijo ali Avstralijo? Ali je čudno, č.r je ta opazka mladeniče razburila in je malo manjkalo, da ni prišlo do česa hujšega? Naša pesem ima svojo domovinsko pravico ua cesti in v lokalu, na deželi in v mestu in je nihče — če ne kali miru in javnega reja J- ne sme prepovedati, upamo. da se to ne bo ,več po-pcvilo, ker kri ni voda in Io naša narodna čustva in za-test tako močna, da bo našj pesem preglasila še tako močno željo po njenem uničenju Skrlatinka se je pojavila že V št.uh primerih, vendar mislimo, da ne bo zavzela večjega obsega. Letošnja pčmlad le zelo muhasta. Po hladnih aprilskih oneh je nastopila nekajunevr na toplota, nato skromna losa. ki pa je mado zalegla, ,n za njo spet hlad. Zemlja je žejna in najbolj se to pozna na gmajni in senožetih. Na mednarodnem bloku pri Rdeči hiši v Gorici je vedno živahno. Tu sre dnevno čez državno mejo poleg velikega števila potnikov iz ene in druge države, tudi mnogo dvolastnikov. Promet z vozili je posebno v jutranjih in poznih popoldanskih urah tako velik, da skoraj ni prostora za vse. Skozi blok pri Rdeči hiši namreč vozijo vozniki izvozno in uvozno blago na osnovi trgovinskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Vsekakor bi morali za dvolastnike odpreti nov blok in tako razbremeniti mednarodnega, ki je potreben predvsem za promet z blagom in za tujce. V naselju v Novi Gorici gradijo nove stanovanjske hiše, ki bodo po svoji zunanjosti in praktičnosti lepše od dosedanjih. Stanovanjsko v-prašanje v novogoriškem o-kraju je še vedno zelo pereče. zato Je v letošnjem proračunu predvidenih 130 milijonov din za komunalna dela. Od tega bodo zgradili 10 novih zgradb v Novi Gorici in dokonrali številne druge stanovanjske hiše. i Tovarna pohištva v Krom-bergu pri Novi Gorici Je največja tovarna pohištva v Jugoslaviji. Čeprav je zrasla tako rekoč Iz nič v povojnih letih. Je lansko leto izdelala okrog 6.000 garnitur pohištva v vrednosti 600 milijonov dinarjev. Torej skoro 20 sobnih garnitur dnevno. Tovarna izvaža svoje proizvode pretežno v ZDA, Anglijo. Francijo, Nemčijo in Turčijo. Izvoz doseže 60 odst. letne proizvodnje. V prihodnjem letu nameravajo še modernizirati izdelavo pohištva in zaposliti 260 novih mizarjev. Novo poslopje okrajnega ljudskega odbora v Novi Gorici. ki je postalo tudi sedet goriške skupnosti dvanajstih komun, ki bodo imele središča v Ajdovščini, Bovcu. Dobrovem. Cerknem, Idriji, Kanalu. Kobaridu, Komnu, Novi Gorici, Šempetru pri Gorici. Tolminu in Vipavi. Aprila Je okrajni ljudski odbor v Novi Gorici sprejel družbeni plan in proračun za letošnje leto. Iz njega je razvidno ll-od-stotno povečanje industrijske proizvodnje, kar bo omogočilo zaposlitev novih 340 delavcev in delavk. V kmetijstvu predvideva načrt povečanje proizvodnje za 11 odst. v primeri z lanskim letom. Iz o-krajnega proračuna, ki bo znašal nad 477 milijonov din. bodo porabili za komunalna dela 134 milijonov, za kmetijstvo pa 16.5 milijonov din. od tega nad polovico za nagrade naprednim kmetom. Predor pod Pannvcem v bližini Nove Gorice bo kmalu odprt. S tem bo prebivalcem Šempetra in Nove Gorice za več kilometrov skrajšana pot, ki jo morajo predvsem vozniki prevoziti skozi Pristavo, če hočejo v en ali drugi kraj. Predor bo vodil od Rožne doline skozi gozd Panovec do Nove Gorice in vezal rlavno cesto Gorica-AJ-dovščina z magistralo v Novi Gorici. — 6 — g, m»j» GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK PO ZAKLJUČKU GOSPODINJSKEGA TEČAJA V SOVODNJAH Pri 902 poroč »poditi amo ustanovitev ijske šote v Gorici Pred dnevi smo poročali o dobro uspelem gospodinjskem tečaju v Sovodnjah, ki se je zaključil z okusno pripravljeno razstavo. Tudi letos je tečaj pokazal, da je nujno potreben za u-sposabljanje naše ženske mladine in da zasluži vso pozor nost ne le naše javnosti, ampak tudi šolskih oblasti. Menimo namreč, da bi bilo treba gospodinjskemu tečaju nuditi večje možnosti razmaha in omogočiti ženski mladini iz vseh okoliških občin pa tudi iz mesta, da bi obiskovala tečaj. Da bi to bilo mogoče doseči, bi bilo najprej potrebno poučevanje prenesti v Gorico ter ga po možnosti združiti z našo strokovno šolo. Pod takimi pogoji bi lahko govorili o gospodinjski šoli, ki se ne bi omejila samo na večerni pouk, ampak na celodnevno in celoletno šolanje. Seveda bi za dosego tega bilo predvsem potrebno pristajanje šolskega nadzorništva te*r namestitev še katere učne moči ter končno izstavitev spričeval. Čeprav je bil gospodinjski tečaj v Sovodnjah samo v večernih urah pozimi, je vendarle pokazal velik uspeh. Učenke so se na njem naučile veliko za življenje koristnega; naučile se niso le kuhati in peč, ampak tudi šivati in plesti. Priporočamo šolskim oblastem naj predlog proučijo in ukrenejo potrebne korake. Prepričani smo, da bi ugodno rešitev pozdravila vsa slovenska javnost, še bolj pa mlada dekleta, ki marsikdaj ne morejo dobiti primernega zaslužka, niti ne zmorejo prevelikih stroškov za študij. tos; plačali so 412.000 lir za j slovenske šole. Spored, ki je vzdrževanje defektne mladine, J precej pester, bomo objavili 320.000 lir pa so potrošili za Prihodnjič napeljavo cestne razsvetljave v Ul. Don Bosco. - Zaključna šo'ska prireditev Kakor vsako leto bodo tudi letos dijaki slovenskih srednjih šol v Gorici nastopili na svoji zaključni prireditvi, ki bo v nedeljo 15. maja zvečer na dvorišču Šolskega doma v Ul. Croce, na katero Roditeljski sestanek Ravnateljstvo višje gimnazij z licejem, učiteljišča in nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi vse starše, ki imajo svoje otroke na teh šolah, da se v čim večjem številu udeležijo roditeljskega sestanka, ki bo danes v nedeljo 8. maja ob 10.30 v prostorih nižje srednje vabijo že sedaj vse ljubitelje j šole v Ul. Randaccio. IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA pjp=v ni! BS u gl •> »t ■ III. KTAPA KOLESARSKK DIHRK PO ROMANDI.ll (ST. CROI&FBIEBURG) Strehler zopet prevzel vodstvo Znatno si je popravil položaj Koblet s svojo zmago v včerajšnji drugi poletapi (na kron.) FRIEBURG, 7. — Današnja etapa je bila razdeljena na dva dela, od katerih je bil drugi del na kronometer za posameznike. Mraz in veter sla sprejela 42 dirkačev na startu. Tudi Schaer, ki je včeraj prišel na cilj. že po zaključku kontrole, je lahko startal po odločitvi komisarjev dirke. 2e zaradi mraza so dirkači nekoliko hitreje vozili. Nekateri so tudi Meil, sedmi švicarski dirkač pa bo Lurati iz Ticina. Vrstni red na cilju prve pol-etape III. etape: 1. Strehler (Šv.) 15.58.12; 2. vprečno 37.620 km na uro; 2. Meili (šv.) 3.47.17; 3. Koblet (Šv.); 4. Pasotti (It,); b. Ber-tolio (It.); 6. z enako oceno: Forestier (Fr.), Pianezzi (Sv.), Croci-Torti (Šv.), Kuebler BILBAO, 7. — V današnji (Šv.). Schellenberg (Sv.), Bie-I^- (predzadnji) etapi kolesar- Včeraj prvi Piazza na dirki po Španiji FINALE ZA ANGLEŠKI POKAL Newcaslle-Manchester Cily 3.1 Tekmi je prisostvovalo 100.000 gledalcev ri (Šv.), Padovan (It.), Monti (It.), Michelon (It.), Fornara (It.), Giudici (It.), Mallejac. Po padcu z motocikla umrla zaradi komplikacij Motociklist je bil obsojen zaradi nenamernega umora na šest mesecev zaoora Seja občinskega upravnega odbora Na zadnji seji občinskega upravnega odbora so imenovali komisijo za podelitev 15 novih stanovanj občinskim uslužbencem v Ul. Scodnik; prejeli so 593.000 lir za stroške, ki jih imajo z vzdrževanjem mladoletnih sirot v zavodih v prvem trimesečju le- Na petkovem zasedanju go-riškega okrožnega sodišča se je moral zagovarjati 47-letni Diego Cescon z Rafuta št. 1 v Gorici. Obtožen je bil nenamernega umora 38-letne I-vane Petarin, roj. v Ljubljani in stanujoče v Ul. Monache v Gorici Lam 13. avgusta je namrei Cescon v popoldanskih urah peljal Petarinovo na lambre-ti iz Gorice čez pevmski most proti Grojni. Ko se je pripeljal do ovinka v Grojni, je dohitel dva kolesarja, ki sta se peljala vštric. Da bi ju prehitel, je zavil na levo. kjer je bil po tleh pesek, zaradi katerega je izgubil" oblast nad vozilom in zavozil s ceste. Nesreča ni bila huda; Cescon se je precej ranil po rokah, medtem ko se je Petarinova ranila v levo nogo. Motociklist je kmalu ozdravel, pri Pe-tarinovi pa so nastale komplikacije. Obolela je za tetanusom ter 29. avgusta umrla. Sodniki so še enkrat poslu- INTEHPEIAC1JA OPOZICIJSKIH SVETOVALCEV POKRAJINSKEMU PREDSEDNIKU Za odpravo nepravilnosti pri plačevanju pokojnin delavcem naše pokrajine Nepravilnosti so nastale, ker se na področju, ki je prišlo pod italijansko suverenost po prvi svetovni vojni, niso takoj pričeli izvajati zakoni o plačevanju pokojninskega sklada Vprašanje upokojencev je bilo že večkrat na dnevnem redu goriškega občinskega sveta. Sedaj pa se bo zanj moral pobrigati tudi pokrajinski svet na interpelacijo opozicijskih svetovalcev Polet-ta in Bergomasca. Kakor je znano, se delavci upokojijo s 60. letom. V naši pokrajini se kaže nepravilnost, ki upravičeno povzroča zlasti med upokojenci kakor tudi med vso javnostjo nezadovoljstvo, ker pokojnine ska pokrajinska svetovalca poslala pokrajinskemu predsedniku Culotu pismeno interpelacijo. v kateri zahtevata izglasovanje resolucije ministrstvu za delo in socialno zavarovanje, v kateri naj se zahteva popolna pokojnina s plačilom minimalnih obrokov za dobo med 1. julijem 1920 in 1. marcem 1926 za tiste zavarovane delavce, ki teh o-brokov niso mogli plačevati; dalje zahtevata popolno pokojnino za delavce, ki so bi- šali Cesconove izjave in ga spoznali za krivega ter obsodili na 6 mesecev zapora. Rojslva, smrh in poroke V goriški mestni občini je bilo od 1. do 7. maja 15 rojstev, 7 primerov smrti, 4 o-klici in 4 poroke. ROJSTVA: Marzia Gorini Renata Tesolin, Francesca Fornasin. Josip Figelj, Fede-rico Liani, Aligi Bregant, Robert Černigoj. Maurizio Sandrin, Annamaria Mucchiut. Aurelia Vecchi, Maria Salerno, Mira Olivi, Enzo Perco. Ezio Comauli, Giorgio Zavadlav. SMRTI; 88-letna gospodinja Maria Kovic, vd. Velikonja, 70-letna gospodinja Vittoria Nardin, por. Nanut, 59-letni zdravstveni uslužbenec Fran-eesco Suttorini, 78-letni inženir Francesco Fogar, 73-letna gospodinja Luigia Pip. vd. Zitter, 98-letni upokojenec Andrea Slaus, 62-letni posrednik Mario Gerometta. OKLICI: šofer Augusto Bu-satto in gospodinja Rosa Za-nello, agent javne varnosti VValter Zuliani in gospodinja Luigia D’Agostini, Liberato Costa in študentka Liliana A-bis, brivec Carlo Russini in frizerka Luigia Brisco. POROKE: upokojenec Lui- gi Dandini in Ana Seiz, vd Lenassi, agent javne varnosti Pio Melissa in gospodinja Giorgina Vescovi, profesor Mario Benardelli in učiteljica Letizia Sechi, pleskar Giuseppe Federico in gospodinja An-na Maria Soprani. poskušali pobegniti, pa se ni (Fr.). Mahe (Fr.). Gaul dalo. Pri izhodu iz Chaux-de- (Luks.). Heyvaert (Belg.) in Fonds je potegnil Strehler, ki do 27. vsi s časom Meilija. je zmagal v prvi etapi, in se Splošna klasifikacija po prvi zagnal na strmino proti Vue' poletapi: des Alpes (1288 m). Pri Neu-I 1. Strhler (Šv.) 15.58.12; 2. chatelu (71 km) je bil za 2’40” . z enako oceno 16.02.08: Monti pred zasledovalci. Pri skupini j (It.), Fornara (It.), Schellen-so se nekateri odtrgali, pa jih i berg (Sv.), Forestier (Fr.). Ba- je glavna skupina zopet dohitela, medtem ko je znal Strehler obdržati prednost vse do cilja v Frieburgu. Strehler si je z zmago v prvi poletapi zopet priboril zeleno majico prvaka v splošni klasifikaciji. Toda mladi dirkač je znal pridobljeno prvo mesto dobro braniti tudi v drugi poletapi na kronometer. Samo Koblet. ki mu je odvzel 3’24”, se mu je približal, vsi ostali pa so v primeri z njim izgubili. Tako je Strehler rone (Fr.), Fernandez (Fr.), Meili (Šv.), Giudici (It.), Selena (It.). Mahe (Fr ), Gaul (Luks.); 13. Clerici (Sv.) 16 ur 2 24”. Klasifikacija na drugi poletapi na kronometer (53 km) III. etape: 1. Koblet (Šv.) 1.14.22; 2. Kuebler (Šv.) 1.15.33; 3. Graf (Šv.) 1.15.37; 4. Strehler (Sv.) 1.17.46; 5. Clerici (Sv.) 1.18.17; 6 Fornara (It.) 1.18.47; 7. Plas (Eelg.) 1.19.17; 8. Michelon (It.) 1.19.25; 9. Monti (It.) pridobil proti Fornari 30" , 1.19.29; 10. Gaul (Luks.) 19.41 proti Montiju 52”. proti Fq-restieiu 1'30” in proti Malle-jacu 2'26". Lahko bi ga že proglasili za zmagovalca te dirke, razen če ne bo jutri preveč čutil posledic dosedanjega napora. Koblet je bil gospodar pol-etape na kronometer, čeprav je bil slabši kot druga leta. Več pa se je pričakovalo od Fornare in i.Iontija. Oba sta izgubila dragocene minute proti Koblet- in še bolj proti Strehlerju. Fornara je bil sicer žrtev nesreče, k sreči ne hude. Med dirko na kronometer se je zadel ob avto iz spremstva in pri tem je poškodoval kolo. Jutri bo zadnja etapa Frie-burg-Monthev (181 km). Naš tedenski pregled (Nadaljevanje s 3. strani) itd. Splošna klasifikacija: 1. Strehler (Šv.) 17.15.58; 2. Koblet (šv.) 17.19.02; 3. Clerici (Šv.) 17.20.41; 4. Fornara (It.) 17.20.55; 5. Monti (It.) 17.21.37; 6. Gaules (Luks.) 17.21.49; 7. Forestier (Fr.) 17.21.52; 8. Serena (It.) 17.22.09; 9. Fernandez (Fr.) 17.22.10; 10. Schellenberg (Šv.) 17.22.28: 11. Mallejac (Fr.); 12. Meili (Sv.); 13. Kuebler (Šv.) 17.23.00; 14. Mahe (Fr.); 15. Pasotti (It.); 17 Barozzi (It.); 19. Giudici (It.); 20. Bertoglio (It); 25. Padovan (It.); 29. Michelon 1 (It.); 30. Pezzi (It.). ske dirke po Španiji je zmagal Italijan Piazza pred Cor-ralesom (6p.), Alomarom (Sp.) itd. V splošni klasifikaciji vodi še tudi sedaj Francoz Dotto s 3’5” prednosti pred Quile-zom (Šp.), 5’5” pred Geminia-nijem (Fr.) itd. Prvi Italijan je Buratti na 8. mestu z 8’42” presledka, Magni pa je 13. z 12'50” presledka. fta Dimi. Crv. srednjeevropski pokal BEOGRAD, 7. — Dinamo, Crvena zvezda in BSK letos ne bodo mogli nastopati na tekmah za srednjeevropski pokal, pa naj se konča prvenstvo kakorkoli. Jugoslovanska nogometna zveza je namreč objavila, da je potrdila nedavni sklep, po katerem je omenjenim trem moštvom za neko do-do prepovedano nastopati v inozemstvu, ker so na svojih inozemskih turnejah igrali turi' tekme, ki niso bile dovoljene. Dinamo in BSK sta bila vsekakor kandidata za srednjeevropski pokal poleg Hajduka. Sedaj je ostal samo Hajduk, drugi pa bo najbrž Partizan. LONDON, 7. — V lepem pomladanskem vremenu, pred 100.000 gledalci (izkupiček 90 milijonov lir), ob navzočnosti kraljice in Edimburskega princa ter princezinje Margarete se je na wimbleyskem stadionu odigrala finalna tekma za angleški pokal. Za to najbolj cenjeno trofejo sta se borila finalista Nervcastle in Manchester City. Ta dogodek je močno zajel vse življenje v Londonu. Na ulicah prestolnice je bilo mogoče videti folklorne skupine, ki so prišle iz vseh krajev Anglije. Vsa ta živahnost ni bila seveda niti najmanj v skladu s prislovično angleško flegmatičnostjo. Prevozna sredstva so vozila 30.000 ljudi na uro v Wimbley; vsakih 90 sekund je odpotoval po en vlak metropolitanske železnice in vsakih 45 sekund po en trolejbus. Malo pred začetkom tekme so se nekatere vstopnice za srednjo tribuno prodajale «na črno» po 25.000 lir. Računa se pa, da je na radiu sledilo tekmi, ki se je končala z zmago Neivcastla s 3:1, 30 milijonov ljudi. premagala Radnički z 2:0. medtem ko je Dinamo premagal Zagreb z 2:1. ODBOJKA Beograd - Varšava Pri moških je zmagal Beograd, pri ženskah Varšava BEOGRAD, 7. — Tukaj sta bili danes dve tekmi odbojkarskih reprezentanc Beograda in Varšave. Moška reprezentanca Beograda je premagala reprezentanco Varšave s 3:0, medtem ko je ženska reprezentanca Varšave premagala Beograjčanke s 3:1. KIIUO ŠKEDEflj predvaja danes 8. t. »t ob 15. uri barvni *ilm: ..Tkccmi" Igralci: GABRIELE FERZETT1, M. TOREN, N. GRAV. V ponedeljek 9. *• m' ob 18. uri barvni H|n,: I Igralci: R. MIDDLETOM, BILL SHIRLEY, E. CHRISTy’ DVE PRVENSTVENI TEKMI V JUGOSLAVIJI Crv. zvezda in Dinamo sta včeraj zmagala BEOGRAD, 7. — Danes sta bili odigrani dve prvenstveni tekmi jugoslovanske I. nogometne lige. Crvena zvezda je M. Afrika Norveška 3:0 OSLO, 7. — Južnoafrikanca sta premagala norveški par v dvoboju za Davisov pokal v treh setih 6:3, 6:4, 6:1. Južna Afrika vodi s 3:0 in se je kvalificirala za naslednje kolo. kjer bo nastopila proti Danski. oogovornt nreontR STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trst KIHO PROSEK-KOHIOVO; predvaja danes 8. t- ®' ob 19. uri filn>: .Kraljica iz Sabj^ RISO V KBIŽg Danes 8. t. m. ob 15- ufl UPORNIK Z JAVg Tehnikolor. V sredo 11. t. m. ob !’• Kaplarju ugajajo I plavolashoj Cwlig"orič v borbi vsaj za drugo mesto upokojencev naše pokrajine I li v bivši avstrijski vojski in ne dosegajo pokojnin upokojencev v drugih italijanskih pokrajinah. Do te neenakosti je prišlo predvsem zato, ker je bila svoj čas pri nas bivša avstrijska uprava in ker se niso redno plačevali prispevki za pokojninski sklad. Starostno zavarovanje in invalidnino so morali italijanski delavci plačevati na podlagi zakona štev, 603 od 21. aprila 1919; prispevke so pričeli plačevati 1. julija 1920 Na ozemlju, ki je prišlo pod italijansko suverenost po prvi svetovni vojni, so bile te obveznosti italijanskih delavcev uzakonjene z zakonom štev. 1422 od 28. avgusta 1924, medtem ko so pričeli plačevati prispevke s 1. marcem 1926. Popolnoma naravno je, da v tem obodobju delavci naše pokrajine odnosno ozemlja, ki je bilo po prvi svetovni vojni priključeno k Italiji, niso plačevali pokojninskega sklada in starostnega zavarovanja zaradi česar danes od INPS prejemajo manjše pokojnine qd svojih tovarišev iz drugih italijanskih pokrajin, ki so v tem času redno plačevali prispevke in sedaj od lNPS prejemajo tudi večje pokojnine. Poleg tega pritiče na podlagi člena 136 zakona štev. 1827 Od 4. oktobra 1935 popolna pokojnina vsem tistim, ki so služili v italijanski vojski od 25. maja 1915 do 1. julija 1920. Na ozemlju, ki je bilo po prvi svetovni vojni priključeno k Italiji živi le malo oseb, ki bi se lahko okoristile s tem rakonom, kajti večina moških tega področja je takrat služila V bivši avstrijski vojski in je poleg tega imela avstrijsko državljanstvo. Da bi se te stvari uredile, tta prej imenovana opozicij-1 k: se ne morejo okoristiti z zakonom, ki velja za vse tiste italijanske vojake, ki so služili v italijanski vojski med 1915 in 1920. Končno zahtevata, naj se zgoraj navedene zahteve upoštevajo tudi za umrle upokojence. DEŽURNA LEKAKNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni-Bassi, Raštel 27 - tel. 33-49. Od 8. do 13. pa je dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci 12 - tel. 22-68. KINO CORSO. 14,30: «Johnny Gui-tar», barvni film, J. Craw-ford. VERDI. 14.30: «Bosa grofica«. A. Gardner in H. Bogart. CENTRALE. 15.00: «Sen Bo-heme», K. Grayson. VITTORIA. 15.00: «Mesto banditov«, J. Crain, D. Robertson. MODERNO. 15.00: «Moja sestrična Rahela«, O. De Ha-villand. edini, ki nima nobenega točnega načrta za združitev N ene iije, čeprav bi moral najbolj pohiteti). Tretje, zelo zanimivo vprašanje pa je raven, na kateri naj se konferenca sestane. Običajno se govori o konferenci zunanjih ministrov, Angleži pa so se zadnje dni spomnili na stari Churchillov predlog o konferenci sna najvišji ravni«. Spominjamo se še, da je predlog star skoraj točno dve leti, da si je Churchill v zvezi z njim že začel dopisovati z Molotovom in da je končno vse padlo v vodo zaradi ameriškega nasprotovanja. Nobenega razloga nimamo, da bi verjeli v spremembo Wa-shingtonskega stališča; tudi razne uradne izjave to naše mnenje potrjujejo. Mac Millan gre torej v Pariz «brez upa zmage«? Morda — nemara pa tudi ne. Predlog o sestanku najvišjih ima namreč lahko blagodejen vpliv na sicer razmajane konservativne pozicije na bližnjih parlamentarnih volitvah. Vendar bi mogoče rekli preveč, ko bi angleški predlog ocenili samo kot volilni manever. Vsekakor pa lahko do prihodnjega tedna pričakujemo spet nekaj razjasnitve v mednarodnih odnosih. r. e. Težave pri Švicarjih z moštvom za Giro FRIEBURG. 7. — Odbor švi. carske kolesarske zveze jeprO' vizorično določil imena dirkačev, ki bodo sestavljali švicarsko moštvo na dirki Giro d'I-talia. To so: Koblet, Clerici, Strehler, Schellenberg. Pianezzi in Croci-Torti. Sedmega bodo določili jutri. Odbor je imel pred to svojo odločitvijo precej težav, saj je Koblet še včeraj delal na to, da se odločitev še odloži in je celo novinarjem izjavil, da odločitve najbrž ne bo pred nedeljo ali ponedeljkom. Predlagal je v moštvo tudi Huber-ja, ki je sedaj na španski etapni dirki. Kot vodja švicarskega moštva za Giro je Koblet tudi med sestavljavci moštva. Vendar pa je odbor le odločil tudi proti Kobletovi volji. Kar pa zadeva Huberja, je stvar taka, da se je ta dirkač udeležil dirke po Španiji brez dovoljenja in je zato med voditelji švicarskega kolesarskega športa mnogo ljudi, ki nasprotujejo njegovi vključitvi v moštvo za Giro. Ker se bo pa Koblet zanj postavil, je pričakovati se ostrih diskusij okrog tega vprašanja, preden bo moštvo dokončno izpopolnjeno. Pa tudi Strehler je sestavljavcem nekoliko skalil vodo, ko je izjavil, da nima nikake zelje, da bi se udeležil Gira, češ da je ta dirka preveč naporna za dvajsetletnika, ki nastopa prvo leto kot profesionalec. Odbor bo imel precej dela z reševanjem obeh teh primerov. Zvečer se je Strehler dokončno odločil, da ne nastopi. Namesto njega bo šel na Giro Na mednarodnem turnirju v Buenos Airesu so doslej končali 12 kol, do konca turnirja pa je še 5 kol. Na celu lestvice je jugoslovanski mednarodni mojster Bora Ivkov, ki vodi s celo točko pred Pilnikom. Do konca turnirja se bo Ivkov pomeril se z Bencom, Pilnikom. Bisguierjem, Rossettom in E-spositom. V partijah z Bencom in Espositom bi si moral priboriti celo točko, v ostalih treh partijah pa zbrati najmanj poldrugo točko, kar bi mu zadostovalo za osvojitev prvega mesta. Guimard je po 96. potezi remiziral prekinjeno partijo iz X. kola s Pannom. Dva Ivko-va tekmeca sta slabo nadaljevala prekinjeni partiji iz XI. kola, Szabo je doživel po 78. potezi poraz v partiji z Rossettom, Pilnik pa se je moral proti svojemu rojaku Martinu zadovoljiti v 36. potezi z remijem. Gligorič pa je dobil celo točko z Lipinixom, ker ta prekinjene partije iz XII. kola sploh ni nadaljeval. Tako je Gligorič v borbi vsaj za drugo mesto. Nedokončana je se igra med Rossettom in Sanguinet-tijem. Stanje po XII. kolu: Ivkov 9.5, Pilnik 8.5, Gligorič, Pachmann, Szabo 8, Don-ner 7.5, Rossetto 7 (1), Panno 7, dr. Trifunovič 6.5, Guimard 6, Bisguier, Toran 5.5, Martin Esposito 4.5, Sanguinettt 4 (1), Lipinix 3, Reinhardt 2, Benco 1.5 točke. * * * VII. SAHOVSKI DVOBOJ SLOVENIJA - HRVATSKA V nedeljo, 22. maja, bo v Celju VII. šahovski dvoboj Slovenija - Hrvatska na 100 deskah. Dvoboj prirejata Šahovski zvezi Slovenije in Hr-vatske vsako leto v počastitev rojstnega dneva marsaia Tita. Obe reprezentanci bosta nastopili z mojstri, mojstrskimi kandidati, prvokategorniki in dru-gokategorniki. Šahistke se bodo pomerile na 10 deskah. V lanskem dvoboju v Rogaški Slatini so zmagali hrvatski sahisti z rezultatom 57:43. S tem dvobojem pa bodo šahisti obeh republik odigrali 1100 partij. Elektro-inštalacijsko podjetje — Sprejema vsa naročila in popravila za nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav. Pokličite našo št. tel. 29-322. Ul. Boccaccio 10. SE PRIPOROČAMO! predvaja, danes 8. t. m. z začet kom ob 15. uri in 9. t.m. z začet kom ob 18. uri fiim: BDRBnflfi BMTHON'; AVTOPREVOZNO PODJETJE FRANC LIPOVEC PRIVOZ PO HI III01 na Tržaškem,v Jugoslavijo, Avstrijo in droge države GARAŽAi UL Timeut 4, teL 90-296 STANOVANJE! UL F. Severo 6, teL 33-113 TRSI - UL Morerij POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse krdle' tudi v inozernstv0 URAD LESNO TRST - SKLADIŠČE Lesno pristanišče Tclef Izven urnika Telef- SKLADIŠČE VEZANIH SPLOSC FUR- trfA NIRJEV IN MIZARSKEGA K TRST — Ul. Cologna št. 13 - Tel. *•-GRADBENI IN mizarski U6 OBIŠČITE TVRDKO KERŽE M f- HAVVKINS C LONEC NA PRITISK -i ENOSTAVNOST IN GOTO- VOST DELOV ANJA Sl A > 1AKI DA DOVOLJUJETA < UPORABO VSAKOMUR! (XI PRISTEOILI BOSTE < 80^ NA PLINU IN CASU. Z NOVI REVOLUCIONAR Z M O M HOOVER! — LIKALNIK NA PARO IN NA SUHO. TAKO IMATE DVA LIKALNIKA V ENEM OS MORATE OPRATI DELOVNE Oa OBLEKE? os o N O CL, BODITE BREZ SKRBI! ELEKTRIČNI PRALNI STROJ HOOVER JIH OPERE V 7 MINUTAH NE DA HI BILO POTREBNO OBLEKO PREJ NAMAKATI. PRODAJ A TUDI NA OBROČNO ODPLAČEVANJE ZAPOMNITE SI TVRDKA ftetie TRST, TrgS.Giovannil tel. 35-019 VELETRGOVINA »MERCATOR11 LJIBLJAM - Titova »1 Borbenemu in delovnemu primorskemu ljudstvu čestita k desetletnici osvoboditve KOLEKTIV MERCATOR