KO ljubijanska banka__________S^SSk^SedT^SJiS LETO f»tan< XXVI. — Številka 6 Joviteljl- obč. konference SZDL h Tr*'' Krani' Radovljica, Sk. Loka »rži« — Izdaja CP Gorenjski tisk Z^^l' G,avnl urednik Anton MiklavčIČ Udgovornl urednik Albin Učakar SILO SOCIALISTIČNE KRANJ, sreda, 24. 1. 1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot pol tednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltcdnik, ln sicer ob sredab in sobotah. LJUDSTVA ZA GORENJSKO Smrtna nesreča v Drulovki vc©raj, 23. januarja, dopol-S1*' »e je ob 8.15 na cesti Prvega reda v Drulovki pri pranju pripetila huda pro-^etna nesreča. Voznik oscb-°*8a avtomobila Matjaž Kc~ *°šec (roj. 1946) z Bleda je y°*il proti Ljubljaid. Na rah-*° zasneženi cesti v Drulovki ,e nenadoma zapeljal na levo Polovico cestišča in čelno tr- 1 v nasproti vozeči osebni *vt°mobil, vozil ga je Anton *vc*elj (roj. 1932) iz Ljubija-0e- V tem je iz ljubljanske *meri pripeljal se voznik osebnega avtomobila Italijan, •ke registracije Ruggieri Gre-f° (roj. 1917) iz Trsta, ki je z levlm prednjim delom svoje-*a avtomobila oplazil desna Prednja vrata Koroščevega *vtc-mobila. V nesreči hudo J*nJeni Anton Žvokelj je uro £*neJe umrl v ljubljanski ^'•kliniki, hudo ranjeni Ma- j;»ž Korošec pa se zdravi v biliftiŠniCl' Skode na avlomo Je za 80.000 din L. M. 6. S T R A N : Odkrito o enakopravnejšem položaju kmeta 8. STRAN: Samotni boj stare gospe Koliko za stanovanjsko gradnjo? Po vsestranskih razpravah so v Tržiču izdelali ter dali v razpravo in podpis samoupravni sporazum o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo Razprave o predlaganem sporazumu so bile dolgotrajne in vsestranske. Tržiški sporazum je plod dogovar-> janj s predstavniki delovnih in drugih organizacij v občini, razen tega pa so predlog sporazuma obravnavali tudi 10. stran: na občinskem sindikalnem svetu, v klubu gospodarstvenikov ter ponekod na občnih zborih osnovnih sindikalnih organizacij. Tržičanl v sporazumu predlagajo, da bi prispevek od bruto osebnega dohodka za- Če so med domom in šolo dolgi kilometri tj^bne elektronske naprave v novem fonolaboratorlju na kranjski Gimnaziji so najprej preizkusili profesorji in dijaki, ki 1 na otvoritvi prve takšne učilnice na Gorenjskem. (Več na 7. strani). — Foto F. Perdan poštenih, namenjen za stanovanjsko gradnjo, znašal 6 odstotkov. 30 odstotkov tako zbranih sredstev naj bi šlo v občinski solidarnostni stanovanjski sklad. Iniciativni odbor, ki je bil osnovan pred novim letom, dela z vso vnemo in že zbira predloge za člane solidarnostnega sklada za pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Skupščina bo imela 46 članov in bodo v njej predstavniki vseh delovnih in drugih organizacij v tržiški občini. Organ je na prvi pogled številen, vendar bo tako številna skupščina omogočala čim bolj neposredno gospodarjenje delovnih ljudi z denarjem, namenjenim za stanovanjsko gradnjo. Čeprav družbeni dogovor na republiški ravni o združevanju sredstev za »usmerjanje« stanovanjske gradnje še ni sprejet, so v Tržiču predlagali, da bi vsaka delovna organizacija oročala pri «wtrezni banki najmanj 10 odstotkov sredstev, zbranih s 6 odstotnim prispevkom od bruto osebnih dohodkov. Ostanek denarja bo ostal delovnim organizacijam za uresničevanje njihovih programov stanovanjske graditve. Predlagani samoupravni sporazum bo vsekakor pripomogel k načrtnejši stanovanjski gradnji, razen tega pa bo odpravil številne socialne razlike na tem področju. Predlagana stanovanjska zakonodaja je naletela v tržiški občini na velik odmev. To dokazuje podatek, da se je število prošenj za stanovanja, ki so naslovljena na občinsko stanovanjsko komisijo, povečalo. Med njimi je največ takih, ki zaradi slabših materialnih možnostih stanovanja ne morejo kupiti in prosijo za najemno stanovanje. Po predlaganem samoupravnem sporazumu zbrana sredstva bodo dobrodošla tudi pri subvencioniranju stanarin ter kreditiranju stanovanjske gradnje. J. Košnjek Razgovor o kadrovski politiki Podpredsednik kranjske občinske skupščine Janez Sušnik je v imenu delovne skupine za četrtek opoldne sklical razgovor o družbenem dogovoru in kadrovski politiki v kranjski občini. Delovna skupina, kj jo je imenovalo izvršno vodstvo občinskih družbenopolitičnih organiza- cij in skupščine občine, je za ta sestanek pripravila dokaj obsežno gradivo. \Ta jutrišnjem sestanku se bodo dogovorili o nalogah, ki jih bo treba še izvesti, da bodo v občini lahko podpisali družbeni dogovor o načelih za izvajanje kadrovske politike. A. Ž. Kriški taborniki odlikovana Izvršni odbor slovenske taborniške zveze je podelil petim kriškim tabornikom srebrne znake ob 5. obletnici odreda v Krizah in za požr- borniške organizacije ter za prizadevno delo z mladino. Znake so prejeli Zdenka Maglica, Janez Gusar, Slavko Kaučič, Janez Primožič in tvovalno delo pri razvoju ta- Drago žepič. K. Jesenice Danes ob 16.30 00 v kon-lctvnčni sobi skupščine občine Jesenice skupna seja i/vršnega odbora občinske konference SZĐL in predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Na seji se bodo pogovorih o samoupravnem, družbenem, ekonomskem in tehnološkem razvoju ter nekaterih aktualnih vprašanjih družbenega položaja žensk. Na seji bo sodelovala tudi Olga Vrabič, predsednica republiške konference za družbeno akti Vnosi /ensk. £ Na četrtkovi seji predsedstva občinskega odbora ZZI3 NOV so razpravljali o minulih skupščinah krajevnih organizacij in ugotovili, da so zelo dobro uspele na terenu Sava, na Plavžu, v Mojstrani, Kranjski gori, Hrušici in v Žirovnici. Na seji so razprav 1 jali tudi o prireditvi Kurirski smuk in izvedbi spominskega pohoda na Stol. D. S. Kranj V ponedeljek opoldne se je sestalo predsedstvi občinskega sindikalnega sveta. Obravnavali so družbeni dogovor o kadrovski politiki v občinj in izvolili 10-člansko delegacijo občinskega sindikalnega sveta za zbor samoupravijavcev občine. 0 Pri občinski konferenci socialistične zveze se bo danes popoldne sestala sekcija za razvoj krajevne samouprave. Na dnevnem redu seje je razprava o tezah o spremljanju razvoja in delovanja krajevnih skupnosti in financiranju krajevnih skupnosti. £ Jutrj popoldne bodo ustanovili aktiv komunistov kulturnih delavcev. Na ustanovnem sestanku bodo razpravljali o samoupravnih možnostih v kulturi, se dogovorili za prihodnji delovni program in izvolili sekretariat. A. 2. radovljcca Radovljica, 23. januarja — Pri občinskem sindikalnem svetu se je popoldne sestala komisija za organizacijsko-kadrovska vprašanja. Razpravljali so o pripravah na občne zbore sindikalnih organizacij. Za sedaj jc bilo namreč v občini lc osem občnih zborov osnovnih sindikalnih organizacij. Povsod pa morajo biti končani do konca februarja. V nadaljevanju seje so člani komisije razpravljali o predlogu za reorganizacijo sindikata v nekaterih večjih delovnih organizacijah. Reorganizacija bo potrebna zaradi ustanavljanja temeljnih organizacij združenega dela. Nazadnje pa so govorili še o evidentiranju možnih kandidatov za sestavo občinskih, republiških in zveznih skupščinskih delegacij. A. Ž. .trztc Do konca meseca bodo v tržiški občini končani občni' zbori osnovnih sindikalnih organizacij. Člani sindikata obravnavajo na zborih uresničevanje ustavnih dopolnil in nove stanovanjske politike, vlogo sindikata v kulturi in športu ter ukrepe za stabilizacijo gospodarstva. •£ Na občinskem komiteju ZKS Tržič bo ta teden nekaj pomembnih sestankov. Kadrovska komisija pri občinskem komiteju je sprejela včeraj delovni program. Danes bo seja komiteja ZKS. Obravnaval bo delo komisij in le-te kadrovsko okrepil. Jutri pa bo posvet sekretarjev osnovnih organizacij in stalnih aktivov v občini. Sekretarji se bodo seznanili z načinom popisovanja članov ZK in s smernicami za nadaljnje delo. Člani popisne komisije, evidentičarji ter sekretarji organizacij bodo imeli o tem poseben seminar. -jk Pred skupščino občinskih organizacij ZZB Radovljica V soboto, 27. januarja, ob 9. uri bo v sejni dvorani občinske skupščine Radovljica redna skupščina ZZB NOV Radovljica. Vsem delegatom in gostom so te dni poslali pismeno gradivo v obliki obsežnih poročil o dejavnosti komisij za zgo-dovinsko-spomerriško dejavnost, komisije za interniran-ce, zapornike in izseljence, komisije za vojaško vojne invalide, komisije za splošni ljudski odpor in komisije za stanovanjska vprašanja in priznavalnine. Poročila vsebujejo nazorne podatke za obdobje od 1970 do konca 1972. Kot posebnost volja omeniti po- droben imenski seznam vseh imenskih uživalcev stalnih mesečnih priznavalnin borcev s točno navedbo znes/kov, imen siki in denarni seznam kot isimko.v posojil za novo- gradnje in adaptacije zasefr nih stanovanj hi seznam čl** nov ZZB, ki so dobili v tel" obdobju družbena stanov* nja. JR Občni zbori sindikalnih organizacij Na torkovi seji organizacijsko kadrovske komisije pri občinskem sindikalnem svetu so ocenjevati občne zbore osnovnih sindikalnih organizacij, ki te dni potekajo V Program dela volilne komisije v bila petek, 19. januarja, je na Jesenicah seja občinske volilne komisije, ki je sestavljena že po novem delegatskem sistemu. Sestavlja jo enajst predstavnikov občinskih družbeno političnih organizacij ter predstavniki občinske skupščine. Za predsednico so izvolili Maro Ta-ler, predsednico občinske konference SZDL. Med drugim so na seji potrdili tudi program dela družbenopolitičnih organizacij, ki bo obenem tudi osnova za program dela volilne komisije. Po tem programu bodo Šola za samo-upravljalce 5. februarja Be bo predvidoma na Jesenicah začela šola za samoupravljale, ki jo jc z vso skrbjo pripravila jeseniška delavska univerza. Ta šola nedvomno sodi med pomembnejše akcije v prizadevanjih za dvig družbeno-eko-nomskega znanja med samo-upravljalei. Program šole vsebuje predavanja o gospodarjenju s sredstvi podjetja, organizaciji dela v samoupravljanju, o ustavnih dopolnilih v delovnj organizaciji, o subjektivnih silah v delovni organizaciju, o informiranju delavcev in predavanje o kadrovski politiki in izobraževanju. Na delavski univerzi pričakujejo, da se bodo jeseniške delovne organizacije odzvale in vpisale dosti slušateljev posebno zdaj, ko sc pripravljajo na uresničevanje ustavnih dopolnili. takoj začeli zbirati možne kandidate za vse volilne funkcije v občini, določili pa bodo tudi interesna področja na osnovi katerih bodo imenovani zbori skupščine občine. Določili bodo merila za možne delegate in volilne funkcije, naloga komisije bo tudi pregled in nadzor nad tem, kako v občini uresničujejo ustavna dopolnila. D. S. vseh delovnih kolektivih rf dovljiiške občine. Doslej Č bilo šele osem teh zboroV' kar je manj kot so računal1« zato bodo pospešili nJiW* sklic do konca meseca. je bilo pričakovati, je na čnih zborih največ razprav 0 ustavnih spremembah in ust* navijanju TOZD, o akcijslket? programu stanovanjske P°^' tike in solidarnostnem sk** du za gradnjo delavskih s'3' novanj. Veliko razprav je tj di o izvajanju stališč 1B t> ZKJ in CK ZKS po pisti* predsednika Tita in o intCj' zivnejši akciji za načrtno <^'v elentiranje možnih kandid*" tov za sestavo delegacij v & činska, republiška in zvez^ predstavniška telesa in voO' stva družbenopolitičnih r>rg* nizacij. Na seji so predlagaj naj bi na novo organiziral sindikat v nekaterih veći1'*1 delovnih organizaci jah. JR Komisija za podeljevanje priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda pri občinski konferenci SZDL Jesenice, Cesta maršala Tita 86 Razpisuje za leto 1973 5 priznanj Osvobodilne fronte, ki bodo podeljena ob obletnici ustanovitve OF 27. aprila 1973 Priznanje OF se podeljuje posameznikom, družbenopolitičnim in drugim organizacijam za posebne družbenopolitične, kulturne in organizacijske dosežke pri razvijanju in krepitvi socialističnih samoupravnih odnosov. Priznanje OF se podeljuje tistim posameznikom in organizacijam, ki so s svojim delom, posamezniki pa tudi z drugimi osebnimi kvalitetami, prispevali k dosežkom trajne vrednosti in s tem vplivali na uveljavljanje in razvoj socialističnega družbenopolitičnega sistema, demokratičnih socialističnih odnosov, za krepitev in razvoj samoupravljanja, zlasti pa za dosežke, ki pospešujejo delovanje občanov in delovnih ljudi na vseh področjih in v vseh oblikah družbenega življenja. Kandidate za priznanja OF lahko predlagajo posamezniki, ustanove ali organizacije. Predlogi naj bodo poslani komisiji do 15. januarja 1973. Kasnejših prijav komisija ni dolžna upoštevati. Predlogi morajo poleg kratkega življenjepisa in nataČ-nega naslova vsebovati tudi čim popolnejšo Utemeljitev razlogov, zaradi katerih je kandidat predlagan za Priznanje OF. Predlogi naj bodo napisani na posebnih obrazcih, ki so na razpolago pri občinski konferenci SZDL Jesenice. Zaposlenost in izobrazba žensk V zadnjih štirih letih se je v jeseniški občini na novo zaposlilo 1000 žensk — Iz leta v leto boljša izobrazbena struktura V Sloveniji je v zadnjih dvajsetih letih zaposlenost žensk stal-no naraščala, tako da lani najdemo med vsemi zaposlenimi že *1.8 odstotka žensk. Aktivnost vsega prebivalstva se je dvigni-,a za približno 11 odstotkov, medtem ko je gospodarska aktivnost ženskega prebivalstva narasla kar za IS odstotkov. v tem obdobju smo v družbenem sektorju gospodarstva zaposlili več kot trikraten naraven prirastek in od vseh na novo Uposlenih je bila skoraj polovica žensk. V republiškem in *Kem obsegu predstavlja žensko prebivalstvo že skoraj Polovico zaposlenih v terciar-n'h dejavnostih, opazen pa le povečan delež zaposlenih *cnsk tudi v sekundarnih dejavnostih. 1000 NOVIH DELOVNIH MEST V in podjetjih leseniški občini so po-Posebno v zadnjih štirih letih načrtno odpirali delovna mcsta, ki so' primerna za *cr»skc in tako so v tem obdobju zaposlili 1000 žensk, »©činoma so našle delo v *ratih Iskre in Planike, V gostinstvu in turizmu, železni. Bom bazni predilnici in tkalnici Tržič, Vezeninah Nekaterih drugih radovljiške občine. Statistični podatki analitič-nc službe komunalnega zavoda za zaposlovanje Kranj ka-*eio, da je med iskalci zaposlitve več žensk, med njimi Pa prevladujejo ženske brez kvalifikacije. Najpogostejši y/roki, ki ženskam olcžkoča-Jo zaposlitev, so nekvalificiranost, prostorska nemobil-»ost zaradi družinskih raz- gorenj-mer (prevozi, pomanjkanje prostora v vrtcih, več otrok iitd.). neznanje si!ovenskega jezika in nosečnost; medtem ko je mailo prosilk, ki bi jih zavrnili zaradi zdravstvenih m osebnostnih motenj. Vendar je V jeseniški v primerjavi z drugimi gorenjskimi občinami kljub številnim novim delovnim mestom še vedno malo zaposlenih žensk. Med vsemj zaposlenimi je namreč le ena tretjina žensk, medtem ko gorenjsko poprečje s svojimi 47,2 odstotka presega republiško poprečje. Eden izmed razlogov, da ic v jeseniški občini razmeroma malo zaposlenih žensk, je značilna struktura delovn ili organ izaci j. IZOBRAZBA Statistični podatki kažejo, da se izobrazbena Struktura vseh zaposlenih, tudi žensk, postopoma izboljšuje. Boljše je predvsem razmerje med nepriučenimi :in priučenimi in delavci s poklicno in srednjo šolo. V letih od 1966 do 1970 so se pospešeno zaposlo. vaile ženske brez šol ali s po- klicno šolo, manj pa ženske z visoko šolo. V posameznih gospodarskih panogah je struktura slabša. Za obdobje zadnjih dveh let pa je značilno, da se struktura zaposlenih žensk ni rzbol jšaila, če-praiv so v obratu Iskra, kjer so zaposlili največ žensk, zahtevali za mlajše delavke najmanj šest razredov osnovne šole Zanimivi so podatki, kakšen je letni priliv ženskega kadra, delavk, ki prihajajo iz osnovnih, poklicnih, višjih in visokih šol. Jeseniška dekleta se V večjem številu kot fantje odločajo za takojšnjo zaposlitev po osnovni šoli; zelo neugoden je tudi priliv deklet iz visokih šol, čeprav se jih vanje vpiše več kot fantov. Znanstvene raziskave po svetu in pri nas so pokazale, da se ženske glede umskih sposobnost ne razlikujejo od moških, v psihomotoriiki (spretnost prstov in rok) pa celo občutno prekašajo moške ženske so tudi vztrajnej-še in boljših delovnih navad. Stanje strokovne usposobljenosti žensk v jeseniški občini torej ni zadovoljivo, kajti v gospodarskih organizacijah so zaposlene v večini nekvalificirane in nepriučene delavke. D. Sedej tr - KAMNIK NA SEJMU MODA 73 — Po imenu mlado, sicer pa podjetje že s 50-letno auicijo UTOK iz Kamnika, je sodelovalo na sejmu MODA 73 z žensko, moško in otroško ^utvijo ter kožno konfekcijo. tki ftavlH so novost na našem tržišču: obutev za dež iz plastisola v petih barvah (po kanad-av! 'icenc')- Te škornje ulivajo in so zato popolnoma neprcmočljivl. Posebnost so škornji za ... °mobiliste, ki naj bi jih imel vsak šofer v avtu. Za pranje avtomobila ali hojo po gozdu ^ "lahko natakne kar na obute čevlje. Maloprodajna cena 29 din, še cenejše pa so snežke, ki °do res za vsak žep, saj stanejo samo 18 din. -os Kmetijsko gospodarstvo Škof j a Loka prodaja na javni dražbi, ki bo dne 2. februarja ob 9. uri v Škofji Loki, Suha 1 naslednje kmetijske stroje: za izklicno ceno: 1. SAD1LNIK KROMPIRJA RAV dvoredni, polavtomatski 2. SADILNIK KROMPIRJA RAV, itlrirednl, avtomatski 3. IZRUVAC KROMPIRJA PIONIR, dvoredni 4. SORTIRN1K KROMPIRJA JABELMAN 5. POLNILKA za vrečenje krompirja s tehtnica JABELMAN 6. PRIKOLICI DVOOSNI kom a 7. GRABEŽI za kolesa 4 kompleti Fe-35 — komplet a 8. GRABEŽI za kolesa 1 komplet Fe-65 NADALJE PRODAJA: 9. GAJBICE kom a 10. JUTA VREĆE kom a 11. MOPED COLIBRI v nevoznem stanju 12. BENCINSKI MOTOR nevv rolland 13. KAMION TORPEDO 1. 1970, vozen 7.000 din 9.000 din 12.500 din 7.300 din 5.460 din 1.500 din 500 din 600 din 4 din 3 din 600 din 1.200 din 30.000 din Ogled je možen na naslovu dne 1. februarja. Udeleženci dražbe morajo položiti 10 % kavcijo. Informacije na telefon ftkofja Loka 85-556 in za kamion torpedo na številko 85-878. Obvestilo! Občani Spodnjih in Zgornjih Dupelj, Zadrage, Strahinja, Žej, Bistrice, Dolenje vasi, Srednje vasi, Britofa, Pod-tabora in Gobovcev dne 25., 26. in 27. januarja 1973 vas bodo obiskali naši sodelavci. Pregledali bodo veljavne zavarovalne police ter se pogovorili z vami o najprimernejši zavarovalni zaščiti. Prosimo, da pripravite police in se po možnosti zadržujete v omenjenih dneh doma. Za razumevanje in zaupanje se vam vnaprej zahvaljujemo. Zavarovalnica SAVA Poslovna enota Kranj Ustanovni zbor konzorcija V petek, 26. januarja, se bodo v Kranjski gori zbrali vsi, ki bodo sodelovali pri izgradnji novih objektov v Kranjski gori in drugih krajih zgornje savske doline v naslednjih nekaj letih. Pod- pisali bodo pogodbo na podlagi sklepov, ki so jih spre* jeli na pripravljalnem sestanku iniciativnega odbora za izgradnjo infrastrukturnih objektov v Kranjski gori lani septembra. Prejšnji leden je bil sestanek predsednikov krajevnih organizacij SZDL radovljiške občine. Obravnavali so stališča in sklepe zadnjih sej izvršnega odbora občinske konference SZDL in jih z nekaterimi pripombami in dopolnili soglasno podprli. Ugotovili so, da z nalogami, ki izhajajo iz smernic podanih v pismu predsednika Tita in sklepov IB CK ZKJ in CK ZKS, občani na terenu niso V celoti dovolj seznanjeni. Tako je tudi z izvajanjem stališč v občinskem merilu ln v krajevnih skupnostih. Menili so, da zaradi slabe obveščenosti različno komentirajo dogajanja v občini, često pa zaradi tega prihaja tudi do pavšalnih in napačnih ocen dejavnosti občinske skupščine in njenih organov ter vodstev občinskih družbenopolitičnih organizacij. Glede na številne gospodarske in družbene probleme v krajevnih skupnostih so predlagali sklic dvodnevnega posvetovanja vseh predstav- nikov KO SZDL in krajevnih skupnosti, na katerem bi analizirali le probleme in se dogovorili za konkretne ukrepe in akcije. V nekaterih krajih bodo KO SZDL organizirale javne tribune, drugod pa bodo sklicali politične aktive ali pa zbore občanov. Ker bodo v bližnji prihodnosti začeli po vseh KO SZDL razpravljati o drugem delu ustavnih sprememb, ki se nanašajo na komunalni sistem in dejavnost krajevnih skupnosti, da bodo ustanovili posebne delovne skupine pri KO SZDL, ki bodo pripravile osnutke novih statutov krajevnih skupnosti in jih predložile občanom v javno razpravo. Vodstva krajevnih organizacij pa bodo s pomočjo izvršnega odbora občinske konference SZDL pripravila sklic zborov občanov in zagotovila strokovno usposobljene posredovalce ustavnih sprememb. Na sestanku je tekla razprava tudi o letošnjih pro^ gramih dela v KO SZDL. V njih bodo predvideli sistematično akcijo za evidentiranje možnih kandidatov za funkcije, vodstva in delegacije v predstavniških telesih in družbenopolitičnih organizacijah. V letošnjih programih bodo posvetili posebno pozornost dejavnosti organov SZDL — komisij, odborov in sekcij ter oblikam najtesnejše povezave s krajevnimi skupnostmi. Predsedniki KO SZDL so se zavzeli tudi za bolje organizirane politične in kulturne prireditve in proslave, za katere bo pripravila podroben predlog komisija za prireditve in proslave pri občinski konferenci SZDL že do konca tega meseca. SZDL bo nosilec že tradicionalnih proslav kot so praznik OF, dan republike, občinski in krajevni prazniki ter vsakoletno srečanje z zamejci ob Prešernovem prazniku na Bledu in Linhartovem dnevu v Radovljici. JR nika pa za moški poklic. Razlikovanje je posledica tradicije in ne zahtevnosti. Le v mestnih središčih prekinjajo dekleta tradicijo hitreje. Tu se vse več deklet odloča za poklice zlatar, urar, optik itd. Na jeseniškem ohme. in je še vedno zelo malo'deklet za te poklice, ki nekako veljajo za moške. Nekoliko več tzamimanja jc le za poklie si rej ni tehnik, v katerem jih privlači predvsem tehnieno risanje, medtem ko ostalih značilnosti tega poklica skoraj ne poznajo. Zaradi majhne pestrosti poklicev, nastaja neustrezno zaposlovanje delavk s končano poklicno šolo. To velja zlasti za poklice frizer, kuhar, natakar in šivilja. Iztiče-ne delavke teh strok iščejo zaposlitev na delovnih mestih ozkega profila, kar pa Je škodljivo tako iz ekonomskega stališča kakor tudi iz Stališča ženske kot družbenega proizvajalca, ki v delovnem procesa ne sodeluje v zadostni meri s svojimi interesi, nagnjenji in sposobnostmi. D. Sedej Poklicno usmerjanje mladih Fantje v tehniške šole, dekleta v gimnazijo in ekonomsko šolo V Sloveniji ugotavljamo, da je struktura poklicnih interesov mladine iz leta v leto enaka, da so privlačni za mlade vedno le eni in isti poklici. Medtem ko se fantje .Odločajo za tehniške šole, pa HRANA ZA PTICE IN RIBE ŽIVII—A globus so na prvih mestih priljubljenih poklicev za dekleta še vedno prodajalka, pisarniška uslužbenka, šivilja in učiteljica. V jeseniški občini ugotavljajo, da vsako leto približno enako število fantov in deklet ob končanem šolanju v osnovnih šolah želi nadaljevati šolanje. Fantje si žele V tehniške šole, dekleta pa v gimnazijo, ekonomsko, administrativno in zdravstveno šolo. Tudi Število fantov in deklet, ki jih zanima poklieno šolanje, je približno enako, različen je le notranji izbor-. Tako Se vedno velja, da si tretjina jeseniške mladine želi izbrati poklie, za kate: i bo potrebna dve ali triletna poklicna šola, dve tretjini pa želita nadaljevati šolanje v 4-letni strokovni šoli. V 4-Ietne srednje šole se vsako leto vpiše več deklet kot fantov, ker so dekleta dosegle boljše učne uspehe, ki so na mnogih šolah edino merilo za sprejem. Iz statistike odločitev se da izluščiti, da tudi na Jesenicah lahko govorijo o »ženskih« šolah, šolah, na katere se vpisujejo v večini dekleta. To je predvsem gimnazija, saj je na jeseniški in tudi na, slovenskih gimnazijah več deklet kot fantov. -Ugotavljajo, da bi marsikatero ddkle po svojih sposobnostih bolj sodilo na 4-Jetno strokovno šolo, vendar s svojo prizadevnostjo nadomesti manjkajoče sposobnosti in z vpisom na gimnazijo za štiri leta odloži izbiro poklica. Fantje se boje dolgotrajnega šolanja in trdega dela, vpišejo Se na Strokovne šole, čeprav bi pri mnogih njihovim sposobnostim bolj ustrezala morda gimnazija. Na 'vpis dekiet, kakor ugotavljajo že več let, močno vplivajo starši, ki se bojijo »kvarnih« posledic vožnje, internatskega bivanja ter prevelikih stroškov. Zaito je število jeseniških deklet, ki obiskujejo 4-letnc strokovne šole v Ljubi |ania Kranju ali Tolminu, zelo majhno. Slabše možnosti za ustrezno poklicno vključitev imajo dekleta, ki jih veselijo poklicne šole in tiste, ki ne zmorejo 4-letnega .šolanja. Število učnih mest je Za fante večje, saj lahko izbirajo mod 34, dekleta pa le med 9 različnimi poklici. Razlikovanje meti »moškimi« in »ženskimi« poklici jc le malokdaj upravičeno, to razlikovanje ne sloni na psihičnih in fizičnih sposobnostih. Tako se fizično seio naporen poklic tkalke smatra kot žer.ski, poklic radiome-hanika, strugarja, finomeha- Obsežne naloge krajevnih organizacij SZDL Koristen medobčinski sestanek zveze združenj borcev Gorenjske V Radovljici so se pretekli teden sestali predstavniki občinskih vodstev ZZB NOV z Gorenjske. To medobčinsko telo se sestaja večkrat in vedno v drugem kraju in je doseglo že vidne uspehe. Na tem posvetu so govorili predvsem o občinskih konferencah, ki so jih kot je videti iz dokumentov, dobro pripravili« Važno je le še, da se nanje pripravi tudi članstvo in krajevne organizacije, kjer se odvija osnovno delo. Dogovorili so se tudi za datume konferenc. V Škofji Loki je že bila, v Radovljici brp 27. januarja, v Kamniku dan pozneje, v Tržiču 11. februarja, v Kranju 24. februarja, Jesenice in Domžale pa bodo datum še določile. Pomembno pri tem je, da se predstavniki gorenjskih občin medsebojno udeležujejo ne le proslav in raznih prireditev, temveč tudi na konferencah. K temu jih silijo prireditve same: zbori gorenjskih aktivistov, internirancev, srečanje nekdanjih borcev, obiski v Begunjah in podobno. In zato so se domenili tudi o usklajevanju datumov različnih prireditev, da jih ne bi bilo več hkrati, kot se je zaradi prešibke koordinacije večkrat zgodilo v preteklih letih. Vse torej govori o nujnem medsebojnem sodelovanju in proti prevelikemu upoštevanju občinskih meja. Govorili so tudi o pokojninah in priznavalninah kmetov-borcev. Bili so na posvetu glede tega v Ljubljani, a se je pokazalo, da na tem področju vlada velik nered. Zakon o pokojninah še ni zaživel, kot je bilo domenjeno, čeprav je bilo hkrati določeno, naj bi občinske priznavalnine z novim letom ukinili, ker bo to poslej urejeno z zakonom. No, morali so ostati pri starem, če so hoteli, da ljudje ne bi ostali brez tistih, sicer ne velikih, a vendar pomembnih mesečnih priznavalnin. Delo okoli tega je sestanek kritično ocenil. Novost tega sestanka je bila prisotnost predstavnikov ko-krškega odreda, ki ima domicil v Tržiču. Predstavniki so prišli na sestanek zaradi pojasnjevanja novih načrtov odbora tega odreda. Odbor namreč pripravlja na široko oživljeno in trajnejšo dejavnost, ki ima predvsem za cilj sodobnejše oblike razvijanja tradicij NOB, k čemur hočejo pritegniti predvsem mladino in različna društva. V ta namen so pripravili vrsto predlogov za utrjevanje organizacijske mreže, ki naj bi omogočila izvajanje teh načrtov. Sodelovali ne bi le nekdanji borci, temveč tudi teritorialne enote, planinci, taborniki, šolska mladina in drugi. Predstavniki odreda so ob tem zaprosili, naj bi odbori ZZB pri svojih odborih osnovali nekakšne pododbore ali komisije, ki bi pomagale razvijati tako zamišljeno delovanje. Vse to bi bilo obstoječim organizacijam v pomoč, saj bi ob različnih prireditvah in tudi pri pogrebih imeli na voljo pripravljeno organizacijo s številnimi ljudmi, vsekakor s številnejšimi, kakor jo imajo danes. Posvet je predlog pozdravil in podprl ter šel še korak naprej. Prisotni so namreč ugotovili, da bi bilo take komisije ali pododbore dobro sestaviti za vse nekdanje partizanske enote. To delo je seveda šele na začetku, vendar vse kaže, da bo zaradi pravilno zastavljene organizacije kronano z uspehom. Zveze ZB pa si bodo vzgajale vredne in potrebne naslednike. V tej zvezi bo v sredo, 24. t. m. v Kranju pripravljalni sestanek, na katerega so vabljeni predstavniki številnih organizacij in ustanov. Sestanek je pokazal, da bo sodelovanje s tem okrepljeno, kar je zelo potrebno še zlasti v današnjih razmerah in n» Gorenjskem. Občine levega brega Save vse po vrsti meje s sosednjo Avstrijo, kjer nacisti in netilci sovraštva nevarno dvigajo glave- L Jan Aerodrom Ljubljana - Pula Letališko in turistično podjetje Kranj, p. p. 33 vabi k sodelovanju zaradi razširitve poslovanja kandidate 2a naslednja prosta delovna mesta: 1. direktorja tehničnega sektorja 2. vodje varnostne službe 3. 3 loadsheetmane 4. stevardese na informacijah 5. 7 stevardes 6. 3 stevardese za razglasno službo (napovedovalke) 7. medicinske sestre - 8. tehnologa 9. vodje gasilske izmene 10. referenta za prevoze (izlete) 11. več prodajalk spominkov — menjalk 12. 4 mehanike, voznike C 13. 6 voznikov C 14. ekonoma-voznika 15. 15 delavcev za delo pri sprejemu in odpravi letal Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: P°d 1.: visoka ali višja šolska izobrazba tehnične oz. letalske smeri, 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 2 ltei na enakem delovnem mestu, moral no-pol i lično kvalitete; 2. : srednja šolska izobiazba upravne smeri, vsaj 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih; 3. : srednja šolska izobrazba, znanje angleškega jezika, vozniški izpit B (po možnosti); P°d 4. in 5.: srednja šola, aktivno znanje angleškega jezika in Še enega svetovnega jezika; 4. : sposobnost za delo v informativni službi in delo z ljudmi; 6. : srednješolska izobrazba, aktivno znanje angleškega in nemškega jezika; 7. : srednja medicinska šola, akthno znanje angleškega in še enega svetovnega jezika, kito dni prakse; 8. : srednja strokovna izobrazba strojne ali druge tehnične smeri, vsaj leto dni delovnih izkušenj; 9. : gasilski tehnik, vozniško dovoljenje B, C; P°d 10.: višja ekonomsko-komercialna šola — turistična smer aktivno znanje svetovnega jezika (nemščine ali angleščine), vsaj 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih; P°d H.; srednja ekonomska ali njevj ustrezna ali podobna srednja šola, znanje Svetovnega je/ika (nemščine ali angleščine); P°d 12.: KV avtomehanik, vozniški izpit B m C, prednost imajo kandidati, ki iinajp gasilski izpit; Pod 13.: Vozniški izpit C, prednost imajo kandidati, ki imajo gasilski izpit; **°d 14.: VK ali KV delavec trgovske ali gostinske stroke, vozniški izpit B, vsaj leto ^_ dni delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih; 15.: končana osnovna šola, vozniški i/pit B ali F, prednost imajo kandidati z gasilskim izpitom. j^ijave s potrebnimi dokumenti in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do • februarja na naslov Aerodrom Ljubljana-Pula, letališko in turistično podjetje, "^nj, p. p. 33 _ splošni sektor. Pod Pod Pod Pod Pod Pod Pod Tudi v Kamniku o kmetijskih zakonih 'k^'1 Sekcija pri občin-konferenci SZDL v Karneval lG Plec* kratkim obrav- ^tnVa--zakon ° kmoti'i-skin in zakon o dedo- kmiU'. Menilj so, da je treba >ri ~ilJska zemljišča varovati. terh b0 morala imeti skv besedo zemljiška lpn°st, v kateri bodo pred-kmetov in kmetij- skih delovnih organizacij. V hribovitih predelih je veljal doslej zemljiški maksimum 45 hektarjev. Nekateri imajo že sedaj več zemlje. Kamni-čani predlagajo, da bi ostalo tako določilo tudi v novem zakonu. Le-ta tudi predvideva, da ima tista, ki zemlje sam ne obdeluje, lahko 2,5 hektarja zemljišč. Po mnenju kamniške sekcije je to pre- več. Za tiste, ki so zaposleni v tovarni in hkrati sami obdelujejo zemljo, pa naj ta omejitev ne velja. Kamniča-ni so podprli komasacijo kmetijskih zemljišč ter zakon o dedovanju, vendar ima le-ta še vedno preveč pomanjkljivosti, ki jih lahko marsikdo izkoristi. J. V. Prek 13 tisoč telefonskih priključkov Kranjsko PTT podjetje je lani imelo na Gorenjskem 23 avtomatskih telefonskih central z 9920 telefonskimi priključki. Za letos predvidevajo, da se bo število central povečalo na 24, število priključkov pa na prek 13 tisoč. Zato so prepričani, da bodo do 1975. leta zlahka uresničili program, ki so ga začrtali pred sedmimi leti in s katerim so predvideli, da bo ta krat na Gorenjskem 24 avtomatskih telefonskih central imelo 14.800 priključkov. Letos nameravajo jeseniško in škofjeloško centralo povečati za tisoč telefonskih Asfaltiranje Potočnikove ceste Večina cest v Škofji Loki bo za tisočletnico mesta dobila novo asfaltno prevleko. Pri nekaterih so dela že zaključena, drugod pa se na asfaltiranje pripravljajo. Pred nekaj dnevi so se sestali občani, ki stanujejo ob Potočnikovi cesti, in predstavniki krajevne skupnosti. Dogovorili so se, da bodo že spomladi položili asfalt v dolžini 260 metrov. Gradbeni odbor, ki so ga na sestanku izvolili, bo izdelal predračun in tudi predlog, koliko naj prispevajo občani in koliko krajevna skupnost Skofja Loka. i se V kamniški občini doslej šj niso ustanovili nobene temeljne organizacije združenega dela. Na občinskem sin-dika'nem svotu in v podjetjih pravijo, da jim še ni povsem jasno, kako naj bi to i/gledalo. Janez Maleš, predsednik občinskega sindikalnega sveta pravi, da delavci zahtevajo, naj jim na sestankih kratko, preprosto in konkretno razložijo kje, zakaj in kako naj se ustanovijo temeljne organizacije združenega dela. »Politična rešitev jc vsem razumljiva,« pravi Janez Maleš, »vendar se nam konkretne rešitve se vedno zdijo precej zapletene.« Delavska univerza Kamnik je po podjetjih organizirala seminarje za odbore sindikalnih podružnic, samoupravne organe in o-novne organizacije Zveze komunistov na katerih bodo skušali razbistriti ta vprašanja. J. V. priključkov, radovljiško pa za 700. Razen tega pa bodo delno povečali tudi manjše ali tako imenovane končne ceni rale. Zanimivo je, da so trenutno zmogljivosti telefonskih central na Gorenjskem precej večje od telefonskih naročnikov. Zasedenost telefonskih priključkov v centralah je bila namreč lani le 70-odstotna. To pa ne pomeni, da je na Gorenjskem nenadoma upadlo zanimanje za nabavo -telefonov. Podjetje ima namreč že nekaj let od 1500 da 2000 prošenj za priključitev telefona, žal pa večini ne morejo ustreči, ker v stanovanjskih naseljih ni krajevnega telefonskega omrežja. PTT podjetje je namreč doslej dobršen del sredstev namenjalo za graditev central in za povezavo med njimi, medtem ko pri krajevni mreži ni naletelo na predvideno finančno sodelovanje nekaterih občinskih skupščin in krajevnih skupnosti, Še najbolj je takšno delovno ali finančno sodelovanje uspelo v škofjeloški in kranjski občini, najslabše pa menda v Radovljici, kjer so prav zato nekatera nova stanovanjska naselja še vedno povsem brez telefonov. Ker bodo kmalu uresničili sedemletni razvojni program, v podjetju upajo, da bodo v prihodnje skupaj s finančnim prispevkom iz občinskih in krajevnih virov laže začeli širiti tudi krajevno telefonsko omrežje. A. 2. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT. KRANJ Obrat komercialni servis prodaja v svojem skladišču Cesta JLA št. 1 (bivši Bekscl): krmila za kokoši (briketi) krmila za krave molznice koruzo pšenico Cene konkurenčne! Se priporočamo vsem Kmetovalcem. Drugo srečanje mladih kmetovalcev kranjske občine rito o enakopravnejšem položaju kmeta Občinska konferenca ZMS v Kranju je organizirala v petek dopoldne 2. srečanje mladih kmetovalcev kranjske občine. Mladim kmetovalcem so se pridružili tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije Andrej Petelin, republiški poslanec Martin Košir, načelnik oddelka za gospodarstvo skupščine občine Kranj Marjan Ropret in kranjski kmetijski inšpektor Zlata Urh. Uvodno besedo je imel Andrej Petelin, v razpravi pa so sodelovali tudi ostali gostje in številni mladinci. Andrej Petelin je poudaril, da v preteklosti organizacija kmetijstva ni bila vedno dobra in je pomenila v bistvu »iskanje najboljše poti«. Kmetijske organizacije so se stalno reorganizirale in s tem oddaljevale od kmeta. Na Gorenjskem ta proces ni bil tako boleč. Zadruge so ostale in se vsaj do neke mere povezovale s kmeti. Leto 1968 jc bilo prelomno, Začele so se razprave o novem zakonu o združevanju Zanimiv predlog Na seji aktiva mladih kmetovalcev so predlagali, da bi v skladu z novo davčno politiko v Sloveniji, do katere je med kmeti precej nezaupanja in bojazni, da bodo po novem davki večji, v kranjski občini na nekaterih kmetijah začeli poskusno obdavčevati dohodek, ki ostane kmetu po pokritju vseh stroškov, Investicij ter ostalih izdatkov. Po starem je obdavčen katastrski dohodek, ki jc le navidezen doiiodek in ne prikazuje resničnega dohodka neke kmetije. -jk kmetov, ki je bil leta 1971 sprejet in je prvi tovrstni zakon v Jugoslaviji. Dosledno upošteva 35. ustavno (krneč-, ko) dopolnilo, ki pravi, da je kmetijska politika stvar republik. Pomembno za kmetijstvo je bilo tudi 1. zasedanje konference ZKJ, II. konferenca ZKS pa je še enkrat temeljito analizirala položaj slovenskega kmetijstva. Eno od njenih pomembnih stališč je bilo, da zasebnega in družbenega kmetijstva nc gre ločevati, temveč obravnavati kot enotno gospodarsko panogo. Mlade kmetovalce je zanimalo, zakaj smo se prav v Sloveniji tako resno lotili tega vprašanja. Poglavitni je ekonomski interes. Nihče ne bo ostal na kmetiji, če v drugih panogah lahko dobi boljši dohodek, poleg tega pa še socialno varnost na stara leta. To je pomemben vidik bodoče kmetijske politike, pomemben predvsem za kmete, ki so ali šele bodo začeli gospodariti na kmetijah. Številne kmetije (ali cele vasi) so se že spraznile in to predvsem v hribovitih predelih Slovenije, v bližini državne meje. Praznjenje teh predelov tudi ne koristi konceptu splošnega ljudskega odpora... V Sloveniji napori zadnjih let na področju kmetijstva niso bili zaman. Pomembno je določilo zakona o združe- vanju kmetov, ki pravi, da ima tisti, ki trajno proizvodno sodeluje s kmetijsko organizacijo, pravico do takega dohodka, kot ga imajo zaposleni, razen tega pa polno invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Razen tega smo lani na osnovi solidarnosti delavcev in kmetov izenačili pravice obojih pri zdravstvenem varstvu. Poleg tega bomo letos izplačali prve kmečke pokojnine, ki bodo res minimalne, vendar pomenijo začetek urejevanja te problematike. Do konca leta bomo v Sloveniji sprejeli vrsto kmetijskih zakonov: zakon o zemljiščih, zakon o dedovanju in zakon o gozdovih. S tem bo kmetijstvo tudi zakonodajno urejeno. Cilj omenjenih zakonov je zadržati mlade na kmetijah, jim zagotoviti primeren dohodek in socialno varnost, preprečiti drobljenje kmetij in pospešiti obdelovanje ter proizvajanje za trg itd. Zaradi trenutnih razmer je v Sloveniji težko ločiti, kdo je pravi kmet in kdo ne. Ugotovimo lahko le to, da je zemlja izredno razdrobljena in je zaradi tega oležkočena komasacija (zloževanje) zemljišč. Nova zakonodaja podpira zato vsakogar, ki je pripravljen zemljo obdelovati. Mladi kmetovalci so se v razpravi dotaknili zaščite kmetijskih zemljišč, uvoza kmetijskih strojev ter pomanjkanja primerne domače mehanizacije, kljub številnim tovarnam kmetijskih strojev, govorili pa so tudi o novi davčni politiki ter o povezovanju kmetijstva s turizmom in gozdarstvom. J. Košnjek V Kranju pripravljeni na novo zemljiško zakonodajo Ustrezne smžbe pri kranjski občinski skupščini že nekaj časa analizirajo položaj zasebnega kmetijstva v občini. Vzporedno s tem tudi ugotavljajo, kaj zavira njegov razvoj. Predvsem želijo tehnično pripravljeni dočakati novo zemljiško zakonodajo. V kranjski občini so namreč zemljišča izredno razdrobljena, saj so kmetje, ki imajo nad 5 hektarov obde-lovailne zemlje, v manjšini. Torej imamo opravka z velikim štovillom lastnikov, kar bo zanesljivo oviralo komasacijo, čeprav bodo v Kranju usposobili posebno strokovno skupino (agronom, pravnik, geometer), ki bo skušala na čimbolj smotrn način rešiti to vprašanje. V občini je nekaj sto hektarjev za obdelovanje neprimerne zemlje (Letence, Cerklje), ki pa bi se jo dailo z melioracijami usposobiti. V Kranju menijo tudi, ^ se odsitotek kmečkega Pre*i valstva ne bi smol več zrnata sevati, saj ga je danes lejff 8 do 9 odstotkov. Nižji <*| stotek bi biO že kritij Bodj.ši živUJenjsiki in delow pogoji za kmeta bodo zane* ijivo zaivrli (proces zmanjša vanj a kmečkega prebivalstvi Podatki iz leta 1970 kažejo da je dohodek na zaposlen*' ga znašal skoraj 3 milij^! starih dinarjev, dohodek &\ kmeta pa pičla dva mjitliljon* dinarjev. Smotrnejša in Jir tenziivnejša proizvodnja & hodetk flahko zviša. V kraftf ski občini je bil na tem P0* ročju dosežen določen nap** detk. Preusmerjenih kmetij r že preko 300, razen toga r se vedno bolij uveljavlja sp* ciaiizirana proizvodnja n# ka, živine in krompirja, v & mer Gorenjska prednjači Sloveniji. -J* Pogovor z mladim kmetom Najprej je treba vlagati Mladi kmetovalci kranjske občine sledijo mislim Andreja Petelina. — Foto: F. Perdan Med udeleženci sestanka mladih kmetovalcev kranjske občine je bil tudi 20-letni Mirko TRE BAR iz Pševega. Posebno zanimiva je bila njegova razprava o kooperacijskih odnosih med kmeti in zadrugami. MeniJ je, da ti odnosi niso ustaljeni in da bi morale zadruge odkupovati kmetove pridelke tudi takrat, ko je le-teh na ppetek, nc pa samo takrat, ko jiih primanjkuje. » »Že po končani osnovni šoli sem se odločil, da bom ostal doma,« mi je pripovedoval Mirko. Drugje bi sicer lahko dobil lepši kos kruha, vendar je zmagalo veselje do kmetovanja. Očeta nimam več in v glavnem gospodarim sam. Pri delu ml pomagajo mama in še dva brata ter starejša teta. Glavno breme je na mojih, maminih in tetinih plečih. Skrbimo za 14 hektarov zemlje, od tega je 7 hektarjev obdelovalne.« Kaikšna jc tvoja sodba o aktivu mladih kmetovalcev v Kranju, ki ga je ustanovila občinska mladinska konferenca? »Sprva nisem bil kaj preveč navdušen. Kmetu je treba pomagati, sem menil. Sestankov je kmalu dovolj. Po današnjem sestanku pa sodim, da je bil dober in da smo dobili precej odgovorov, čeprav nas vsi niso popolnoma zadovoljili.« Govoril si o težavah pri uvozvt kmetijskih strojev. »So problemi, ki jih pri nas ne znamo rešiti. Eden kih Je kmetijska mehanlz^* Ja. Smo hribovski kmetje £ vsak stroj za c»-> deloval" takih zemljišč ni dober. W trebni so posebni stroji, J: jih doma ni, v tujini pa r. imajo. Vendar carinski P«**^ pisi njih uvoz preprečujej0', Kaij po tvojem zavdra ^ trejši razvoj zasebnega k"1* tijstva? »Za razvoj kmetijstva potrebne velike Investicij*' ki se ne obrestujejo tak«' temveč čez nekaj let. Doh°* dek na naših kmetijah pa % ni tak, da bi kmet lahko vlagal. Zato so nujni večji ' dolgoročnejši krediti!« J. Ivošnjek * kinu Center od 25. do 28. januarja Sicilijanski klan Režija: Henry Verneuil vloge: Jean Gabin, Alain Delon, Lino Ventura Nehote se vsiljuje občutek, da je hotel režiser s tem 'Umom združiti tri slavna igralska imena francoska *ne>natografije in tako doseči uspeh pri gledalcih. rvo mu je uspelo, drugo pa verjetno ne povsem, kajti cetiarij je vse preveč naslonjen na igro slavnih igral-ev, ki je sicer standardno dobra, ki pa ne more rešiti P°vPrečnosti kriminalke. "Dogajanje je posiljeno z neko Ia'natičnostjo, zgubljeno v dolgoveznih prizorih in ^.prav je zgodba postavljena v prvi plan, vsaj navidez-• dajejo filmu največjo vrednost malce karikirano ^0<*°bljene lastnosti glavnih junakov. Vse ostalo je .a?'č>i0) obrtniško izdelano in konvencionalno. Velika €luJanska družina se v tujini skriva za poštenim ime-0,tl Privatnega podjetja in kupuje zemljo na Siciliji ukradenim denarjem. Rešijo znanega kriminalca in Upaj z njim ugrabijo letalo, ki pelje dragocene dra-kulle na razstavo v New York. Potem, ko pristane na ^ dograjeni cesti, ga olajšajo za dragoceni tovor, •g tvi plena pride do medsebojnega obračuna. In roka pravice dolga, je konec na dlani. Pri ker M. G. Pridobitev za kranjsko Gimnazijo Nov fonolaboratorij, Ličilnica na V petek opoldne so na kranjski Gimnaziji predali namenu nov fonolaboratorij, ki je stal prek 500.000 dinarjev. Denar za prvo tovrstno učilnico na Gorenjskem in prvo na slovenskih srednjih šolah so prispevali Republiška izobraževalna skupnost, Temeljna izobraževalna, skupnost Kranj in Gimnazija sama. Ravnatelj Gimnazije, profe. sor Stojan Trošt, je povedal, da si ustanova že dalj časa prizadeva modernizirati pouk in uvajati kabinetni pouk. ZKPO o razmerah v DPD Svoboda v Ribnem Ji* Petkovi seji sveta ZKPO n c,»e Radovljica so obrav-^all poročilo o lanskoletni Javnosti in program za leto ,J3- Menili so, da spričo raz. n. p°ma skromnega povečajo Predvidenih sredstev jTterske kulturno-prosvetne a^nosti ne bodo mogli bi-eno razširiti, pač pa se bo. J^avzeli za organizacijsko jj^tev obstoječih skupin in j« kvaliietnejšo vsebino, ki sw0do zagotovili z večjo ^ovno pomočjo z ustrez- Dama iz Maxima rta radovljiškem odru l^L»«tek, 26. januarja, ob <*ovn k° v khiodvoranl v Ra- vijtei spet gostovalo Mest-v8ledališče iz Ljubljane, z J-jJfcko komedijo Georgesa ya*aua Dama z Maxhna, ki nimi kadri. Na Bledu bodo ustanovili posebno sekcijo, ki neformalno že deluje na likovnem in galerijskem razstavnem področju na osnovni šoli. Zavzeli so se za tesnejšo povezavo likovne skupine z jeseniškim Dolikom, s katerim bodo sodelovali pri razstavah po vseh večjih krajih v občini, v obliki medsebojnih izmenjav razstavljal-cev. Posebna živahna razprava se je razvila ob ocenjevanju jo režira Žarko Petan. Ta predstava bi morala biti že v decembru, vendar je zaradi bolezni igralcev odpadla. Tudi tokrat so vse vstopnice že naprej razprodane. JR sedanjih razmer v DPD Svoboda v Ribnem, ki že dober mesec razburjajo duhove med amaterskimi kulturnimi delavci in člani družbenopolitič. nih organizacij v tem kraju. Povod za razpravo je bila skupna pismena ostavka članov upravnega odbora kulturnega društva, ki ne soglaša s stališči in zahtevami pev. skega zbora Viharnik. Slednji je izvolil novo vodstvo in sprejel pravilnik, s katerim si zagotavlja večjo samostojnost, tako v organizacijskem, kot v finančnem pogledu. Svet ZKPO ni sprejel nobene odločitve, pač pa je predložil, naj upravni odbor svojo ostavko pojasni na občnem zboru celotnega društva. Pri odpravljanju vseh dosedanjih nasprotij pa se bo morala angažirati tudi KO SZDL, ki je o tej zadevi že razpravljala. JR CREinfl turistično prometno podjetje KRANJ enJene občane obveščamo, da bomo s 5. februarjem 1973 ^vedli nove redne in šolske avtobusne linije na relaciji . rar*j-—Jezersko in obratno po novo veljavnem voznem redu, In sicer: KM POSTAJE So 3 19.10 0 KRANJ 7.30 21.40 20.15 34 JEZERSKO 6.20 20.35 proga pod št. 1 in 3.: obratuje v času šolskega pouka; proga pod št. 2. in 4.: obratuje ob delavnikih skozi vse leto; pod številko 2., 3. in 4.: ustavljajo avtobusi na vseh registriranih vmesnih postajališčih do Jezerskega in obratno, pod št. L se na vmesnih postajališčih ne ustavlja. veljal je prek 500.000 Gorenjskem in peta v Fonolaboratorij pa je pomemben tudi zaradi vsestranske uporabnosti vgrajenih naprav. To ni le jezikovna učilnica, čeprav bo temu namenu nekaj časa prvenstveno služila, ampak omogoča programiran pouk tudi pri drugih predmetih. Učenci, zbrani v tej moderni učilnici, lahko delajo po štirih programih hkrati. Prva dva tečeta prek dveh magnetofonov, tretji prek gramofona, četrti program pa je mikrofon z živo učiteljevo besedo. Možne so še druge kombinacije. Tako na primer vsak učenec lahko najprej snema na svojo kaseto jezikovno lekcijo, ki jo seveda istočasno posluša. Nato si jo lahko sam ponovno zavrti in ponavlja, kar je slišal. Učenec lahko istočasno posluša učiteljevo izgovorjavo in jo primerja s svojo. Sodobna naprava na Gimnaziji je tako vsestranska, da lahko učitelj prek naprav posreduje izgovorjavo slehernega učenca. Aparature so zasnovane na principu daljinskega upravljanja s komandnega pulta, kar pomeni, da dijak ne more početi nekaj brez učiteljevega dovoljenja. Le-ta lahko na svoji mizi prek signalne lučke ugotovi, kdaj se. je dijak vključil v delo. Učilnica je opremljena z diaprojektor-jem, kmalu pa bo dobla še din, je prva takšna Sloveniji grafoskop. Torej dijaki ne bodo uporabljali le sluha, temveč tudi vid. Delo v novi učilnici bo terjalo od učiteljev in dijakov več naporov, in to vsaj na začetku, ko se bo treba privajati na nove naprave. Ustrezne strokovne službe bodo seveda morale izdelati tudi potrebne učbenike. J. Košnjek Jezik ni kar tako Dotikanje naprav je življenjsko nevarno. Dot.iik.un je naprav je smrtno nevarno. Predpostavljamo pa, da letos ne bo liudc zime. Pred videvamo, da letos ne bo bude /ime. Namesto, da bi mu stali ob strani, so ga tožili. Namesto, da bi mu pomagali, so ga tožili. Kršitelji zalvojia bodo kaznovani. Kršilci zaikona bodo kaznovani. Zaradi snega je bila vožnja otežkočena. Zaradi snega je bila vožnja otežena. Sneg je oviral vožr njo. Oglejte si močneje tiskane besede in popravljene stavke. Koncert mladih glasbenikov V Kranju bo v petek, 26. januarja ob 18. uri v dvorani glasbene šole koncert učencev kranjske glasbene šole. Svoje dosežke na področju glasbenega poustvarjanja bodo prikazali učenci iz oddelka za pihala: Maja Go-gala, Boris Škrjanc, Darko Repovž, Miran Hude in Damjan Pavlin; iz oddelka za so-lopelje: Alojz Melihen, Marko Studen, Miha Plajbes in Marta Ribič; iz oddelka za klavir: Mojca Prislan, Brigita Per- nuš, Verena Sušnik, Vera Ce-čuk, Lidija Dolgan, Nataša Mali, Sonja Cijak, Majda Ko» želj in Jasna Bavdek. Komorni godalni orkester bo pod vodstvom dirigenta Petra Li-parja izvajal Preludij in Gigo iz Sonate št. VIII. Arcangela Corellia (1653—1713). Koncert mladih glasbenikov bo lepa priložnost, ko bodo mladi tudi na področju glasbene umetnosti prikazali svojo aktivnost in prizadevanja, -ar Kolektivna razstava ljubljanskih slikarjev V soboto, 20. januarja, so v mali dvorani delavskega doma na Jesenicah s kratkim kulturnim programom odprli slikarsko razstavo članov Društva likovnih samorasi ni-kov iz Ljubljane Na .Jesenicah se s 46 siikami in 6 akvareli predstavlja 19 članov društva, njihove upodobitve pa so i motivi Ljubljane in njene okolice, zato nosi razstava naslov Podoba Ljubljane. Razstava bo na Jesenicah odprta vsak dan do vključno 31. januarja. Samotni boj stare gospe no tipkam in stenogra firfK* v Keniji so mi pogosto upali zahtevne prcva. Hudo je, če družba naredi križ čez človeka Pravzaprav niti nc vem, kje naj zastavim. Se pač lotevam nekoliko nenavadne teme, ki Je nismo predvideli na nobeni od sej redakcije. Narekuje ml jo čisto priložnostni doživljaj; kratko srečanje ob kavici. Kavarniška jezika-nja ponavadi sicer brž pozabim, saj večkrat kot ne gre za neumnosti, za prazno nizanje besed. A zgodba žene, s katero naju je naključje oni dan posadilo k isti mizi, žal nc sodi v razred običajnih kramljanj o vremenu, draginji in podobnem. Ce dobro premislim, pomeni odsev nečesa, česar naj bi pri nas ne poznali, kar smo doslej označevali kot stransko posledico nehumanih odnosov znotraj razčlovečenih, zmaterializira-nih, do skrajnosti stehnokru-tlzlranih lndustrijsko-potroš-niškii, sistemov. Primer po-starnc gospe Melite je morda eden redkih znanilcev pojava, ki mu zapadni sociologi slikovito pravijo »družabna smrt«. V psihiatričnih klinikah bogate Amerike namreč ugotavljajo skokovit porast bolnlkov-žrtev »volčjega stila življenja« znotraj milijonskih ■uper mest in nebotičnišklh metropol, kjer so manj prilagodljive osebe obsojene na počasno, toda nezadržno hiranje. Moreča osamelost in občutek nekoristnosti Jim sušita mozeg, dokler končno, strti in zagrenjeni, ne klonejo. I SE POŠTAR NIMA ČASA Kljub sivim, kratko pristriženim lasem in malce staro-, modni ob lok i je učinkovala elegantno. Ničesar utrujajo-'čega ni bilo v njenih kretnjah. Obnašala se je uglajeno, sproščeno, kot ljudje, ki so vajeni nastopov v javnosti. »Smem prisesti, miladi mož?« je vprašala. Ponudil sem ji stol. Dokler niso prinesli naročenega to-nica in »turške«, je molčala. Potem pa, ne bi mogel reči kako in kdaj, sva začela modrovati o nedavni letalski nesreči v Južni Ameriki. Ni prav, da obsojajo skupinico ponesrečencev, ki so dolgih sedemdeset dni zmrzovali v zasneženih Andih in v sili uži. vali meso mrtvih sopotnikov, je menihi Precej bolj ostudnim, bolj grozljivim rečem smo p lica, vendar nikogar ne motijo. »Ja«, sem pok ima] in z zanimanjem opazoval sosedo, katere obnašanje je izdajalo intelektualko. Nenadoma je utihnila in po kratkem pre-motu opravičujoče rokla: »Ne zamerite, prosim! Najbrž vam presedam. Mlade danes vlečeta predvsem glasba in šport, Id Ju, če sem odkrita, slabo poznam. Ampak tako redko Imam priložnost posedeti v prijetni druščini in neovirano klepetati! Nemara ne boste verjeli, toda v minulih treh tednih nisem izgovorila več kot ducat stavkov. S poštarjem, s prodajalko v špeceriji, z Inka-santom in z razna šal cem časopisov pač ne utegneš dosti razpravljati, saj jih čas zmeraj priganja. Drugih znancev ali sorodnikov ne premorem. Cisto sama sem. brez vrstnic, k| ženskam mojih let lajšajo starost.« S pot jc umolknila. Prejšnji šarm in nevsiljiva dobrodus-nost sta i'/.ginila. Sledovi za-grenjenosti, razočaranja in prikritega obupa so prešinja-li nekdaj brey. dvoma zelo lep obraz. Zaslutil sem, da bi rada nadaljevala, a noče biti nadležna. Nato jc, menda opogumljena, ker nisem vstal in odšel, le zbrala pogum ter jola pripovedovati: SPOMIN NA »NORE« DNI »VI kajpak ne boste razumeli. Bržkone ste srečen fant, poln načrtov, uperjenih v prihodnost, v Jutri', ki mu ni videti konca. Uživate v zavesti, da ste koristni in cenjeni, mogoče celo nepogrešljivi. No, in zdaj poglejva me. ne; odslužena, izrabljena eksistenca sem, ki od nje nihče ničesar ne pričakuje in še manj terja. Hvaležno naj bi sprejemala pokojnino in uživala v blaženem brezdelju. Grozno! Pol stoletja sem potovala naokrog, srečala sem na tisoče zanimivih ljudi, navezala nešteto poznanstev — da bi zdaj končala kot star, zavržen kos pohi.š.va, kot neuporaben ostanek preteklosti. A kaj čvekam!? Bolje bo, da ostanem pri dejstvih. Tisto o potovanjih, veste, ni zgolj plod r.v/.bolele domišljije. MoJ pokojni soprog je bil namreč montanist, inženir rudarstva. Malone vso zemeljsko oblo sva oblezla skupaj: ZDA, arabske dežele, Afriko, Indijo, Indonezijo, Japonsko, Rusijo In trlčetrt Evrope. Ko je nazadnje učakal zasluženi pokoj, sva v LJubljani kupila stanovanje in se sklenila ustaliti. Štirinajst dni pozneje Je umrl. Kap ga je, so ugotovili v bolnišnici. Maja bo že deset let. Od tedaj naprej sem sama . . .« Težko, presneto težko je Melita prenesla izgubo moža. Preveč čudovitih, norih, nepozabnih spominov jo veže nanj. K sreča sta znala potrpežljivo prenašati nadloge, ki so obvezen spremljevalec dolgotrajnih preseljevanj, in tudi ta poslednji udarec je dinamična vdova nekako prebolela. Dasi nj in ni mogla novez&ti pristnih odnosov z novo okolico, so ji prvi meseci teikili v urejanju popotnih zapiskov, v sortiranju bogatega slikovnega gradiva, v vselej privlačnem opremljanju prostorov itd. Prek pisem je skušala obdržati stike s številnimi prijatelji v tujini, a spočetka Živahno »papirnato« kontaktiranje jc polagoma usihalo in potlej popolnoma zastalo. Dolgčas in občutek zapušče-nosti sta zmeraj pogosteje prihajala v goste. Dan in noč (je prisluškovala, kako spodaj, pod oknom, valovi množica. Smeh, vzkliki, kletvice lin odlomki pogovorov so memli skozi špranje stekel tor burkaflj notranjost družbe vajene svetovljanke. Toda niti ena beseda, niti en prešeren pozdrav ni veljal njej, visokorasli neznanki, ki je pred tišino opustelega doma zaman bežala na ulice. GUGALNIK JE SLABA REŠITEV »Včasih zapadem v strahotno depresijo. Obupana sem, kajti preprosto ne odkrijein načina, kako bi lahko pogasila pritajeno notranjo lakoto. Malo manj kot sedem k rižev že nosim, a prepričana sem, da bi v ustrezni službi posekala katerokoli tekmico. Sest Jezikov obvladam, izbor- jalfj naloge — v LJubljani P» 7 dobim ln ne dobim 9°** Povsod jih zbode v letnica rojstva: 1903. Niso F pravljeni zaupati zdravniš*1 izvidom, ki jasno pravijo, sem zdrava kot dren. mamca, vaših uslug ne K trebujemo!' berem na kadrovikov. .Domov P0^ čični v gugalnik, odpri vkzor in hvali boga, ker preskrbljena!' Najraje bi * sramneže oklofutala.« Gospa Molita je spila oo, odrinila ostanek ton'^ vstala in pomignila natak'* ju. [« »Nasvidenje, spoštovani variš! Hvala, da ste *dri g in mirno prenesli sit narJ*1^ stare babice. Zdaj se P°V.i tim precej bolje. Sm^'J; kajne?« je dodala in, ne I bi počakala odgovora, do6^ janstveno odkorakala. Zunaj, na cesti, pa so hr^i ne reke občanov nezadrž*^ hitele svojo pot. ., I.GuzcU 2x1000 1000 m* prodajnega prostora -1000 artiklov nova prodajalna pohištva KRAKU. Prlmskovo - komunalna cona DNEVNt SOBE, SPALNICE. KOMBINIRANE SOBE, KUHINJE. JEDILNICE, SAMSKE SOBE, RUSTIKALNO POHIŠTVO. OTROŠKE SOBE. REGALI, KLUBSKE GARNITURE. KOMADNO POHIŠTVO, BLAZINE AJAM, VZMETNICE JOGI. PREPROGE. TALNE OB LOGE. SVETILA, PREDSOBNE GARNITURE. GOSPODINJSKI APARATI IN VELIKO DROBNIH ARTIKLOV ZA OPREMO STANOVANJ POGOVORI O STRAZISCU Pa še o Šmartnem, Gašteju, Laborah, Šmarjetni gori in Gorenji Savi (6. zapis) IERNEJEVE MUKE Resda sodobno širšo javnost kaj mailo zanimajo nekatere zgodovinske drobnarije, vendar zaradi prijateljev Strašanov, ki zvesto bero te Zapise o njihovem domova-nJu, le zapišem še nokaj podatkov. Spničo poraznega vizitaoij-skega poročila iz 1.1631, ki je stražiiško cerkvico obsodilo ^°t popolnoma zanemarjeno, dejansko bolj zapuščeno hišo brez br pravega gospodarja in ez potrebne cerkvene opreme, je moral biti ponos nekdanjih Strašanov le močno ranjen. Ne le sami — saj so bili že tedaj bolj reveži kot "e — tudi nekateri kranjski nieščani so pomagali pri ob-n°vi stare cerkvice. Tako je kranjski meščan Jernej Olben — pač najbrž ^'to, ker je šlo za svetišče njegovega krstnega patrona! — podaril manjši smrekov gozd v stražiški gmajni. Gradbeni les je bil torej Oskrbljen. Da bi ta darilna Pogodba bolj držala, sta jo ls- oktobra 1639 kot priči slo-Vesno podpisala šmartinski župnik Jurij Scariichi in bližnji sosed, šempeterski gra-.ščak, Andrej Baltazar plem. Siegersdorff. To izpričujejo ohranjene listine. Dne 14. oktobra 1737 so cerkvico sv. Jerneja v Straži-šču obogatili še z dvema stranskima oltarjema. V enem so umetniške slike slovitega Ivana Wolfa iz 1.1865. e enkrat se ozrimo v stare stražiške čase. Ta. krat so ime Stražišča v listinah pisali po latinsko: Strasista. Ce to ime res ni le polatinjeno slovensko ime, potem lahko še ugibamo: tod, čez ozemlje današnjega Stražišča in naprej po Sorskem polju je nekoč vodila precej prometna rimska pot. Taki stranski cesti — glavna jc tekla od Emone do Carniuma (današnji Kranj) in potem dalje na sever, proti Virinu-mu (na današnjem Gospo-svetskem polju) — so stari Rimljani rekli strata ali stratum. Najemnemu vojšča-ku pa so stari rimski poveljniki rekli stratiot (sicer je besedica grškega izvora). Pa ne, da bi bilo tu kako taborišče vojaikov-najemnilkov, le-gionarjev? Seveda je vse to le ugibanje. iCtjc imejmo naše Stražišče kot staro slo vensko stražarsko postojanko. Vsekakor jc moralo biti na tem ozemlju nekoč kar živo. Pni Drulovki so odkrili že pred loti važno neolitsko postojanko. Odkril jo je slavni Gaštejc, arheolog Vailter Šmid (1875—1951). Še v neposredni bližini današnjega stražiškega ozemlja v smeri proti Bitnjam pa so odkrili staro halštatsko nekropolo (grobišče ali »mesto mrtvih«). Tudi gomile pod Šmarjetno goro kažejo na staroselce, ki so bivali tod že pred tisočletji. Potem vemo po zgodovinskih podatkih, da je v letu 1624 v Stražišču in okolici morila strahotna kuga. Druga velika nesreča je zadela naš kraj nekaj stoletij kasneje: dne 17. novembra 1866 je i/bruhnil požar, ki je upe-pel'il čez sto poslopij v Stražišču. Lakote in revščine pa je bilo tu vedno dovolj. SLOVITI DOMAČINI Ne gre drugače, kot da najprej omenimo sitar-skega podjetnika Jožeta Jenka (od 13. decembra 1749 dalje plemenitega Jen-kensheima, ki jc živel med leti 1712—1768). Njegova družina jc veljala v 18. stoletju za eno najbogatejših v Stražišču. Jenki sp na veliilko trgovali s siti in s platnom. Pomembnost te stražiške rodbine se je še povečala potem, ko se je sorodstveno povezala s slovitim dr. Nata-lisom Pagliaruzzijem (1745— 1832), poznejšim lastnikom kranjske graščine Kieselstein. V času francoske okupacije pa je biil dr. Natalis Pagliaruz-zi župan mesta Kranja (od 1. 1810 do 1814). In tako smo spet pri našem Prešernu! Starejši sin Natalisa Pagliaruzzi ja Sig-mund (roj. 1792 v Stražišču) jc bil od 1. 1809 dalje lastnik Cekinovega gradu (zdaj je v njem Muzej revolucije) v Ljubljani. V letih 1818 in 1819 jc bil domači učitelj njegovih otrok takratni 'gimnazijec France Prešeren. Očitno so se dobro razumeli, ker je pesnik imel še v času svojega bivanja v Kranju prisrčne stike s sorodniki te plemenite rodbine. Sestra starega Natalisa, Antonija, por. Kalk -r, se je s pesnikom gotovo že od prej poznala, sicer ga ne bi povabila na pomlad 1. 1848 na domačo zabavo (»Haus-bal«). Najbrž se je Prešeren v družbi dobro počutil, saj je neki plesalki, ki IDU je zataknila vrtnico v zavihek Iraka, brž spesnil »Eno rož'co m'je dala ...« Drug znamenit mož, ki ga je rodil Gaštej, ob robe k Stražišča. je bil arheolog Valter Šmid (v nemški literaturi VValter Selunid), znan tudi kot etnograf in čebelar. Rodil se je 18. januarja .1875 na Gašteju, umrl pa je 24. marca 1951 v avstrijskem Gradca, Po gimnazijskem študiju je nekaj časa študiral pravo, potem pa se je iznenada pomeniši). Od 1. 1894 do 1. 1902 je bi'1 benediktinec. V tem času se je mnogo ukvarjal s čebelarstvom. Dola iz te panoge je spočetka objavljal pod psevdonimom Pater ... Črtomir Zoreč gorenjski Kraji in ljudje Matla* Žigon DRUGO ROJSTV 40 No, mislila sem: kajpada, pisal bo punci— en> vi moški, komaj pridete k sebi, že ne mislite na nič drugega ko na babe — oziroma, samo na tisto pri babnicah, eh, saj se poznamo ... je pomislita pri sebi z grenkobo. Ti pa — obrnila se Je zopet k njemu in dvignila razprte roke, kot da °i hotela še s kretnjo pokazati, kako jo je tisto Presenetilo — ti pa — za puško! in ponovno se mu jc nasmehnila, z ustnicami, v temi višnjevo sivimi — vendar ta drugi nasmeh ni bil videti prav vesel, ne, bil je nekako zateg-nJen, kakor bi jo bil preletel trpek spomin. Aleš ji ni nič odgovoril. Le stisnil ji je roko, st'skal dolgo, dolgo. Ozrl se je še enkrat na beli plohov cvet v njenih črnih laseh. Ne več rosno "eklc, ki jo je topli stisk dlani pritegni] v sedanjost in so ji ob pogledu na odhajajočega, iz k»"empl.jev smrti iztrganega mladeniča ravnokar niotne uči znova oživele, nui je zavezala zloženo krpo čez oči, tudi brez besed. Blisk, že malo nestrpen, je pristopil in oslepljenega Aleša odpeljal za roko navzdol po grapi; f^aj jc hodil pred njim, zdaj poleg njega, koli-pač j( bilo prostora, najprej po strmi stezici Pod pečevjem, nato mimo stražarja in po kam-n'tih stopnicah do potoka, ki je tu zavil v levo, Zi*tem po strugi, čedalje širši, s skale na skalo, Vsake stopinje vajen. . Aleš je moral misli na slovo potisniti v stran *n Pozornost uperiti v kamne pod nogami in v kurirjeva kratka povelja pazi — dolg korak — Previdno, grebenasta skala — globoko dol..., če ni hotel cof nit i v strupeno mrzle brzice. A tisto nialo, kar mu je le še ostalo prostora v glavi, Je napolnilo radostno pričakovanje trenutka, ko k° smel sneli obvezo in po dolgem času zopet enkrat napasti lačne oči na prelepi naši zemljici. Toda začetno veselje je jelo pojenjevati, ko ga Jc naporna hoja, bolje rečeno, preskakovanje, D°lj in bolj utrujalo, ko je vsak trd korak obču- til kakor udarec s kladivom po lobanji, ko je postajal pritisk znotraj črepinje hujši in hujši. Bolečine niso popustile niti, ko se je čez kake pol ure njunega počasnega napredovanja padec grape unesel in sta z vse manjših skalic v toku prešla na prodnat rob struge in kmalu zatem na uhojeno stezico kraj vode. še malo, pa sta obstala. Blisk jc zavezanca sicer počasi, obzirno, toda ne samo enkrat zasukal v levo in desno, da se le-temu, vsemu vrtoglavemu, niti sanjalo ni, v katero smer v primerjavi s prejšnjo sta potem nadaljevala; edino to je vedel, da hodita sedaj po širši poti, po trdnem, in tu in tam kamnitem kolovozu nekam po ravnem, in da bučenje po dežju naraslega potoka ostaja vse dalje za njima. Morda deset minut kasneje sta po drsljivem mostičku s tramovi — tudi to je Aleš začutil pod nogami — prešla drug deroč hudournik in sto, dve sto metrov dalje sta se ustavila. Blisk je ponovil z Alešem svoj preizkušeni postopek za varovanje konspiracije, nato pa mu je odvezal oči. Le megleno jc ozdravi jenec še pomnil, kako so ga takrat po ranitvi sprejel] na javki bolnice; a v katerem predelu naj bi ta javka in torej tudi bolnica bila, ni zdaj vedel čisto nič. Srce pa se mu je Ogrelo, ko sc jc okolica, sukajoča se okoli njega, spet pomirila ter je i/nenaden uzrl predobro znan kraj. Podrobnosti, ki jih v temi in brez naočnikov ni mogel razločiti, si je predstavljal, kar ni bilo težko, saj jih je bil poprej dostikrat gledal: ne kaj velika golicava okoli gozdnega razcepa lesen križ z zveriženo, od rje razžrlo naravnost proč od njega razdrapah kolovoz, ki se začne po par korakih strmo vzpenjati, levo od razcepan lesen križ z zveri/eno, od rje razžrto » pločevinasto strešico in s črvivim Kristusom, poleg križa, na tleh, povsem kratek, toda izredno debel hlod, ves grčav, s trhlim lubjem, desno od razcepa kakor voz dolga mlaka, komaj za ped globoka, a celo poleti, v najhujši vročini, se ne posuši — ah, kolikokrat sem že hodil tukaj mimo z brigado, kolikokrat sem počival na temle starem hlodu — da, dobro pomnim, tudi na tistem mojem poslednjem pohodu sem tu počival — ne Številnih grap, katere prečka eden od številnih da bi sploh slutil, da od tod nedaleč, v eni izmed kolovozov, tiči skrivna partizanska bolnica — in čeprav me je Blisk ta hip od tam privedel, že nimam pojma, katero pot naj bi ubral, če bi že nameraval tja . .. liotel se je usesti na debeli, od dežja vlažni hlod, da bi se malo odpočil od zelo naporne hoje pa da bi se po dolgem času spet nagledal te stare znanke, te ljubke jase z belimi potmi in vencem mogočnih črnih smrek in z mige laj očimi zvezdicami na obloku in s prvim krajcem, vzhajajočim izza krošenj — oh, po dolgem času odsotnosti, skoraj da usodne odsotnosti bi najraje kar objel ta čudno lepi svet — pa ga jc kurir, ta sitnež, ki se mu strašansko mudi, kakor da bi moral še danes obhodili pol sveta, začel priganjati! Zavzdihnil je Aleš v sebi nad nagležem in krenila sta po tistem kolovozu, ki se je vzpenjal ▼ stnhi klanec. Zc po nekaj deset Stopinjah navkreber je težko sopel in vedno bolj mu je razbijalo v sencih. In komaj sta dobro zakoračila v hosto, se je dogodilo tisto, kar se mu je primerilo neštetokrat, ko je bil še priklenjen na posteljo, pa tudi kasneje, ko je vstajal, čeprav tedaj že redkeje in blažje: na tren se mu je čelo razgrelo, da ga je oblil pot, mračna debla dreves so noro zaplesala okoli njega, hipec pozneje je noč postala zanj čisto črna, nili seženj daleč ni več videl, in v grlu ga je krčevito stisnilo, kakor da bo zdaj zdaj . .. Blisk je hodil zraven njega in je opazil, kako jc nenadoma obstal, slepe oči so niti kratek čas samodejno krožile naokoli, zatem pa je napol za-mižal in sc zagugal na nogah kakor vinjen. Čeravno precej manjši, še ne povsem dorasel, in na videz šibak, ga je kurir krepko pograbil pod pazduho in ga pridržali da ni omahnil. Omotica je kmalu prešla, toda Aleševo razpoloženje, še nedavno kakor od polelnega sonca obsijano, je zasenčil teman oblak. Omagal sem na prvem klančku — se pravi, precenjeval sem svoje zmožnosti . . . Seveda, tam v bolnici, kjer sem napravil ves dan mogoče nekaj sto korakov, je že šlo — a tukaj zunaj? ... Kaj bo z menoj? Bom sploh še za kakšno rabo? . . . Mogoče pa bi bilo le bolje, če bi bil poslušal Felicijana in odšel v okrevališče? Ce so med domom in šolo dolgi kilometri Osnovna šola Matije Va-Ijavca v Preddvoru pri Kranju ni edina šola v kranjski občini, kamor sc vsak dan pripeljejo učenci z avtobusi. Je pa verjetno, kamor imajo učenci najdlje. Odkar so pred dvemi leti ukinili po-* polno osemletko na Jezerskem, se učenci od petega razreda dalje vodjo v šolo v Preddvor. Prešolanjo učencev pa je imelo seveda tako dobre kot slabe strani. Popolna osemletka v Preddvoru je skoraj nova šola in seveda omogoča sodoben pouk, za kar so bili učenci v stari že skoraj dotrajani jezerski šoli prikrajšani. Slaba stran prešolanja pa je dolgotrajna, utrujajoča vožnja z avtobusom po 20 kilometrov dolgi soteski Kokre. Kakih 70 učencev vsak dan poleg drugih rednih potnikov vstopi v rodni jutranji avtobus. Kadar je rednih potnikov bolj malo še gre, kadar pa je gneča je vožnja vse prej kot prijetna. O problemih učencev, ki se vozijo v šolo v Preddvor, smo se pogovarjali z ravnateljem Tonetom Lokarjem. »Na naši šoli je toliko vozačev, da smo zanje lahko formirali razrede. Manj problemov je in pouk gladko teče, če so v razredu sami vozači. Težave pa so tudi še. Prav zaradi vozačev smo odmore skrajšali, da se pouk konča nekaj minut prej, preden pripelje na avtobusno posta- jo v Preddvoru avtobus za Jezersko. Zadnjo uro pa se v razredu, kjer so vozači, vedno čuti nestrpnost, ali bodo lahko pravočasno stekli in ujeli avtobus. Neredko se oblačijo kar med potjo.« Starši učencev in krajevne organi/aci je na Jezerskem so takoj v začetku zahtevali, naj sc prevoz šolarjev uredi. No, takoj ni bilo mogoče. Po zimskih počitnicah, v začetku februarja pa bo drugače. V kratkem bo podpisana pogodba med temeljno izobraževalno skupnostjo Kranj in podjetjem Creino za prevoz Šolarjev z Jezerskega v Preddvor in nazaj s posebnim avtobusom. Z vodstvom šole v Preddvoru je že domenjen najbolj primeren vozni red. Avtobus bo učence pripeljal prav do šole. Učenci z Jezerskega in iz Kokre so kajpada zadovoljni, kaj ne bi bili. Nekateri namreč nimajo do avtobusa le korak ali dva, pač pa morajo že zjutraj krepko pešačiti, na povratku pa prav tako. Zato se jim bo udobnejša vožnja prilegla, saj zdaj, ker. so pač mladi in odstopajo sedeže starejšim, le redkokdaj v avtobusu sede. Ko smo jih med odmorom povprašali, če jih vsakodnevna vožnja po vijugasti cesti utruja, so vsi odkimali, vsi pa so se veselili posebnega avtobusa, kjer bodo lahko tudi sedeli. »To so vzdržljivi, odporni otroci, vsega vajeni,« jih je pohvalil ravnatelj. Po učnem uspehu sc ne razlikujejo od drugih učencev, ki stanujejo bliže šoli, dobri in pa slabi so med njimi kot so povsod. Drugače pa je, ko se vračam, saj avtobus obstane pred hotelom Kazina, do doma pa imam potem še dobre štiri kilometre. V snegu traja pot debelo uro, če je lepo vreme pa manj.« Tudi Olga Košir iz sedmega razreda mora do doma pešačiti skoraj eno uro, potem ko izstopi pred Kazino. »Ko bo šolarje vozil posebni avtobus, bo zame in za druge veliko lažje, saj nas bo tudi opoldanski avtobus pripeljal do štularja. Do doma imam potem le še pet minut.« Jožica Smrtnik obiskuje šesti razred: »Zjutraj vstanem že ob petih in hitim na avtobus, ki odpelje »od štularja.« Janez Triler, hodi v osmi razred, doma pa je iz Sp. Kokre: »Le redko se zgodi, da v avtobusu prazen sedež ostane tudi za šolarja. Navadno je avtobus zelo poln in zgodilo se je že, da niti nisem mogel vstopiti, tako da nisem šel v šolo.« Tudi Zvonka Truden iz osmega razreda in Slave Miklavčič iz šestega, sta vesela, da bo odslej, ko bo vozil šolski avtobus, vožnja prijetnejša. Do avtobusne postaje nimata daleč, !e nekaj minut, zato pa jc bila včasih vožnja v prenapolnjenem avtobusu toliko težja. Največ pešačenja do avtobusa pa imata verjetno Majda in Marinka Štular iz Kokre 56. Obe hodita v šesti razred. Njun dom je visoko nad Kokro, Pri Suhadolniku se reče pri hiši. »Zjutraj prideva na avtobus v pol ure, nazaj grede pa hodiva poldrugo uro. če zapade visok sneg, potem tisti dan ne greva v šolo, ata pa potem pot zorje s .traktorjem, včasih pa to storijo gozdni delavci.« Štularjevima deklicama bo dolga pot do avtobusa seveda ostala, tudi nazaj grede bosta še vedno vsak dan grizli kolena v breg nad Kokro. Kljub temu pa se veselita, da bosta kot vsi vozači, imeli svoj šolski avtobus. O problemu prevozov učencev smo sc pogovarjali tudi s predsednico temeljne izobraževalne skupnosti Kranj Pepeo Ježevo. »Za šolarje z Jezer- skega in iz Kokre bo problem prevoza v drugem polletju res rešen, še naprej pa ostane problem prevoza otrok iz višjih razredov na Šenturskl gori, saj ne bo možen dotlej, dokler ne bo urejena cesta, šele potem se lahko s prevoznim podjetjem menimo za prevoz z vozilom, ki bo moralo biti Še posebej varno,, tako kot je vozilo, ki smo ga pred kratkim kupili za prevoz šolarjev iz Pševa. Lani so bili stroški prevoza učencev okoli 75 milijonov starih din, letos pa bodo večji, že zaradi posebnega avtobusa na Jezersko in pa morda še zaradi višjih cen. Za vse vozače, teh je v občini 1400, ni mogoče vsaj za sedaj urediti prevozov s posebnimi avtobusi, največkrat je vožnja kombinirana — z rednim in pa šolskim avtobusom.« L. M. INŽENIRING BLED razpisuje na osnovi določil statuta naslednja prosta vodilna delovna mesta: 1. direktorja Posebni pogoji: visoka strokovna izobrazba strojne ali metalurške smeri in 15 let prakse na vodilnem delovnem mestu ali ^ višja strokovna izobrazba strojne ali metalurške smeri in 20 let prakse na vodilnem delovnem mestu ali srednja strokovna izobrazba strojne ali metalurške smeri in 25 let prakse na vodilnem delovnem mestu. Poleg strokovne izobrazbe je potrebno pooblastilo za projektiranje in znanje dveh tujih jezikov; 2. vodje računovodstva Posebni pogoji: visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri in 10 let prakse na vodilnem delovnem mestu ali višja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 15 let prakse na vodilnem delovnem mestu ali srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 20 let prakse na vodilnem delovnem mestu. Poleg strokovne izobrazbe je potrebno znanje enega tujega jezika; 3. vodje oddelka za metalurgijo Posebni pogoji: visoka strokovna izobrazba strojno metalurške smeri in 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu ali višja strokovna izobrazba strojno metalurške smeri in 10 let prakse na vodilnem delovnem mestu ali srednja strokovna izobrazba strojno metalurške smeri in 15 let prakse na vodilnem delovnem mestu. Poleg strokovne izobrazbe je potrebno znanje enega tujega jezika; 4. vodje oddelka za gradbeništvo Posebni pogoji: visoka strokovna izobrazba gradbene smeri in 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu ali višja strokovna izobrazba gradbene smeri in 10 let prakse na vodilnem delovnem mestu ali srednja strokovna izobrazba gradbene smeri in 15 let prakse na vodilnem delovnem mestu. Poleg strokovne izobrazbe je potrebno znanje enega tujega jezika. 5. samostojnega projektanta -tehnologa Posebni pogoji: visoka strokovna izobrazba strojno metalurške smeri in 5 let prakse ali višja strokovna izobrazba strojno metalurške smeri in 10 let prakse ali srednja strokovna izobrazba strojno metalurške smeri in 15 let prakse. Poleg strokovne izobrazbe je potrebno znanje enega tujega jezika; 6. samostojnega projektanta-elektro Posebni pogoji: visoka strokovna izobrazba elektro smeri in 5 let prakse ali višja strokovna izobrazba elektro smeri in 10 let prakse ali srednja strokovna izobrazba elektro smeri in 15 let prakse. Poleg strokovne izobrazbe je potrebno znanje enega tujega jezika. Prijave jc treba vložiti do 1. februarja 1973 komisiji za sprejem in odpust delavcev. Zavod za zdravstveno varstvo Kranj razpisuje 1. delovno mesto v sterilizaciji Pogoj: srednja šola za laboratorijske tehnike. 2. delovno mesto v pomivalnici steklovine Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Prožnje prx,"t? n.?«;!ov: Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, Kranj, Gosposvetska ulica 9. KAVA A ŽIVIL./\ Komisija za kadrovanje Živilskega kombinata Žito Ljubljana, DE Lesce objavlja prosta delovna mesta ZA SLAŠČIČARSKI OBRAT NA JESENICAH: 2 KV slaščičarki 1 NK delavka (možnost priučitve) Nastop delovnega razmerja takoj. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD. Samska soba na voljo. Intcresentke naj se javijo v obratu na Jesenicah, Kejžarjeva ulica št. 9 ali na upravi DE v Lescah. Založba Mladinska knjiga Ponekod kar balad-no epska pripoved, posvečena Bohinju in Bohinjcem: najnovejši roman priznane slovenske pisateljice NADE MATICIC Mojih pet bičev V tem svojem zadnjem delu razgrinja Matičičeva usode vrste junakov in junakinj iz bohinjskega kota, vrste, ki se pravzaprav prične s samomorilci in se z njimi tudi končuje, ko se ustreli še glavni akter dogajanja Nac Burja. Življenje pa se končno vendarle nadaljuje — z njegovim še nerojenim sinom. MOJIH PET B1CEV je roman Bohinja, je pretresljiva in živa podoba preteklosti, sedanjosti in prihodnosti preživelega gospodarstva in usode tamkajšnjih ljudi, ki so zaprti kot njihov kot, v svoj krog in svoje molčanje, ki malodušno sklanjajo glave, ko sc iznenada znajdejo na razpotjih. Vse, česar se lotijo, počenjajo brez zagona, vdani v usodo, ki danes brezobzirno spreminja tudi z njimi obličje zemlje, jih trga z nje in vprega v kolesje strojev, v dobičkanosne posle, v boj za višji standard. Posamezniki sc sicer Upirajo, a so v svojih upih in prizadevanjih razočarani in premagani. Tako tudi Nac Burja napoveduje konec z vzklikom: Rojeni smo za kmeta, pa to ne moremo biti več ... ' Knjiga, vezana v platno in opremljena z dvobarvnim ščitnim ovitkom stane 69 dinarjev. Knjigo lahko kupite v vseh knjJgarnah aH s priloženo naročilnico pri Mladinski knjigi, prodaja po pošti, Ljubljana, Titova 3. NAROČILNICA Podpisani (a) Natančen naslov Zaposlen (a) pri Stev. osebne izk. izdane od nepreklicno naročam knjigo MOJIH PET BIČEV ceno 69 din bom poravnal(a) takoj po prejemu računa in položnice na tekoči račun Mladinske knjige, Ljubljana, 50101-601-16733. (Opozarjamo na novo Številko tekočega računa!) Datum: Podpis: Državno prvenstvo mladincev v vaterpolu Triglav klonil v finalu V Šibeniku so se med tednom borili mladi vaterpolisti za najvišji državni nasiuv. Med trioajsterico najboljših mladinskih vaterpolskih ekip Jugoslavije so nastopili tudi Kranjčani. Dosegli sci izvrsten uspeh, Saj so klonili šele v borbi za prvo mesto. Šele v zadnji Četrtini je fizično močnejši nasprotnik Primorac (Kotor) zlomil odpor Triglava. Rezultat srečanja Primorac : Triglav 9:6 (3:2, 2:3, 1:1, 0:3). Mlatli Kranjčani so /a uspeh v svoji — najtežji — skupini premagali: Medveščaka (Zagreb) s 5:0, Jadran (Split) 5:1, Primorje (Reka) 7:3, Mornarja (Split) s 6:4, Jadran (H. Novi) s 7:6 in POŠK (Split) s 7:5. Barve Triglava so zastopali: Crmelj, Z. Malavašič, Strgar, Stariha, kuhar, Svegelj, Calič, Hribar, R. Pla-ninšek, M. Planinšek, Mežek, Markun. Po končanem prvenstvu jc zvezni kapetan za mladince Miro Oirl-.ovie Izbral aaŠO mladinsko reprezentanco, ki se bo v prijateljski tekmi pomerila z reprezentanco Italije in ki bo v marcu nastopila na turnirju »6 narodov«. V reprezentanci do 18 let so tudi trije Kranjčani: Zrnato Malavašič, Janez švegelj in Boris Stariha, v reprezentanc! do 22 let pa je Karlo Svare. Trener reprezentance je Kranjčan-4>cter Didič. Mladim kranjskim vaterpolistom, ki so z drugim mestom dosegli enega največjih uspehov v zgodovini kranjskega vaterpola, iskrene čestitke z željo, da bi nas tudi v bodoče razveseljevali s takimi in podobnimi uspehi. -dh Dvojica Novak-Ramovš prva V Ljubljani se je končalo letošnje republiško nami/no-teniško prvenstvo za člane in mladince. V mladinski konkurenci jc Triglavan Ramovš zasedel drugo mesto, medtem ko je najvišji slovenski naslov osvojila dvojica No-vak-Ramovš. —dh Kurirski smuk na Pristavi V nedeljo je bil na Pristavi v javorniških Rovtih že XV. kurirski smuk, ki ga je tudi tokrat organizirala krajevna organizacija ZB NOV Javornik—Koroška Beda skupaj s Smučarskim društvom Jesenice in pod pokroviteljstvom Partizanske knjige. Na Pristavi se jc zbralo precej tekmovalcev in ljubiteljev smučanja in te že tradicionalne prireditve, ki jo prirejajo v spomin na kurirje, ki so padli v Medjem dolu v Karavankah. Zmagovalci: pokal članov ZB je osvojila ekipa ZB Plavž, pokal skupščine občine je osvojila prva ekipa teritorialne enote Jesenice, pokal za najboljšo športno organizacijo pa' SD Jesenice. Smučarsko društvo je prejelo tudi pokal Liana za najboljšo mladinsko ekipo. Prehodni pokal Kip borca je dobila osnovna šola Tone Cu-far, pokal občinske (konference ZMS Jesenice za najboljšo ekipo Starejših pionir- jev pa osnovna šola Koroška Be!a. Uvrstitve: Člani ZB: 1. HU-, tar (Sava); teritorialne enote: 1. Mrak (Jes.); člani: 1. Smi-tek (Jes.), članice: 1. Lakota (Jes.), st. mladinci: .SoJi^ (Jes.); st. mladinke: 1. Oil/i (Novinar); mladinci: 1. Pečaf (Kr. g.), ml. mladinke: Pole (Jes.); st. pionirji: Veskovič (T. Cufar); st. pionirke: U Caf (Jes.); ml. pionirke: 1; Kejžar (Kor. Bela). D. S. 207 tržiških modelov in ljubljanski zmaj Tržiški PEKO je dobil na aejmu MODA 73 v Ljubljani Svojega drugega zmaja. Medtem, ko so jim ga lani prisodili za otroške in moške modele, so ga letos dobili za celotno kolekcijo. Težko delo je imela ocenjevalna komisija, da je ob lako bogatih kolekcijah modelov naše čevljarske industrije, ki razstavlja na tem sejmu, glede na enotnost oblike, lepoto, praktičnost in originalnost, izbrala najboljšo. Barve, te čudovite barve! Zdi se mi, da še nobeno pomlad ali poletje ni bilo tako pisano pod noge, kot bo letošnje. PHKOVI krcatorji so pripravili npr. ženski pomladni model SABINA v šestih barvnih kombinacijah. Vidi se, da so na tekočem z modo te vrste v svetu, saj njihovi modeli prav nič ne zaostajajo za visoko modo Rima. Pariza, Londona. Ko gIe>damo to bogato paleto barv, sc sprašujemo katera bo le najbolj šla v promet. »Vse razen zelene«, meni tov. Skalar, zastopnik' PEKA na sejmu. »Pri zelenih nimamo ' sreče. Vsak poslovodja kar čuti, kaj bo šlo v promet in naroči le tisto. In zelene navadno izločijo.« Torej, kaj bodo nudili v prodajalnah,PEKA, zavisi predvsem od posameznih poslovodij, ki dobro poznajo žeilje in okus potrošnilkov. In oblika? Vsi, skoraj vsi modeli, ne glede na barve, imajo letos visoke poliurotan podplate, oblečene z usnjem ali enostavno obarvane. Ta lahek material jc tudi kot nalašč za cokle, po katerih bodo rade posegale najstnice, zaradi lepih umirjenih barvnih kombinacij pa tudi starejše. No, poliuretan je prinesel novost tudi moški modi. PEKO je močnejšemu spolu pripravil model LUKA s precej višjo peto od običajne. Izdelan je iz semiša v temno rjavi in dran osnovni barvni kombinaciji, poživlja pa ga rdeč, temnozelen ali svetlo rjav pašček. Komercialni ljudje iz PEKA pričakujejo prav od tega modela največji finančni uspeh. Izbira bo bogata za vse. Za domačo prodajo je namenjenih 3 milijone parov, v izvoz pa bo šlo tudi preko milijon parov. Da bo tovarna lahko zadovoljila tržišče, si je poiskala pomoč za izdelavo finalnih proizvodov pri kooperantih kot so LIMKA Prije-polje, SLOGA Prnjavor in BUDUĆNOST v Ludbergu. Tako se bo tudi zmanjšal uvoz čevljev iz Italije, Španije in od drugod, kot je bila praksa doslej. Težave imajo z modnimi materiali in barvami. Ko smo že pri materialih naj povemo, da bo letos prevlado-vad živobarvni lak pred semi-šem. -*] Kolekcija pomlad — poletje 1973 je bila razprodana že sredi novembra lani, 26. fe- bruarja letos pa prično ' sklepanjem pogodb za prodajo čevljev po velikostih, modelih in barvah za zimo 1973/74. To ponovno priznanje bo tržiškemu PEKU zagotovo pripomoglo k še boljšim kupčijam. mali oglas Prodam DeSS"1 suhc smrekove Ve pj 25 mm n smreko- Ivanr c? 50 mm- Pfajfar Kron SrednJa Dobrava 10, 389 prodam BETONSKO OK-Dcm?. ~ *28 cm. Andrej ezal-390 NO 90 ni. rt"«- Demšar, Studeno 28, Žele Prodam PEC kupersbuseh. Maka 78, Kranj 391 , Prodam malo rabljeni TELEVIZOR in PLINSKO PEC. fiajt Jože pot v Bitnje 1°. Kranj Stranke prosim; da do 1. aprila 1973 vzamejo svoje predmete, ker ne bom več delal Kd<* jih do tega roka ne k° vzel, zanje ne jamčim. *a naklonjenost in zaupale se vsem zahvaljujem. Blaž Rangus, zlatarstvo, Kranj, Reginčeva 16 Hwm mIado KRAvo s Hetrt, ali brež in 2 ku°-hov cSuhih BOROVIH PLO- • ^Jšak Jože, Zbilje 43 393 Cerklje 52 r??^* * 394 PRAslS l°° kg ***** klje A" Šmartno 3, Ccr- Zej " 395 RO °7 Poceni prodam oma- KaVca dru*vno sobo, dva *-je« p ,n tri »polfote- fae^otiSSSn' Kranj< JLA 6 UCnik) 407 Im'or^am FIAT 750, let. 1969. Racijo tel. 24-615, Kranj [?daia in tiska CP Gorenj. Mo- slov *k> tisk Kranj, Ulica 1 J* Pijadeja 1 — Nas "redništva in uprave B-, a: Kranj, Moše Pijade v J- ~~ Tek- rač- Pri SDK i«Traniu 51500 601-10152 — * dletom-, glavni urednik, govorni urednik in uPraVa 21-190 uredništvo novin'arji 21-860, "•al°oglasni in naročniški ^delek 21-194. — Naročena: letna 60 din, polletna ,Z d»n, cena za 1 številko " Par. Mali oglasi: do 10 Jefed 15 din, vsaka najina beseda 2 din; na-*°«nlk| imajo 25 9/0 popu- la- Neplačanih oglasov ^ °P3avljamo. Prodam OPEL REKORD, letnik 1960 v odličnem stanju z rezervnimi deli. Sp. Duplje 58 . 396 Prodam AMI 6. Jamnik, Podreča 24, Kranj 397 Ugodno prodam FORD TAUNUS 17MTS, letnik 1966 z radiom al i zamenjam za FIATA. Kandolf, Grad 15, Cerklje 398 Tri zimske gume 560 X 13 ugodno prodam aili zamenjam za 600 X 12. Rekar, Ulica 31. divizije 1, Kranj, telefon 22-923 399 «aT/-.ll JE Dekle nujno potrebuje SOBO v Kranju ali Skofji Loki. Informacije na telefon 85-572 Skofja Loka 400 Zakonca iščeta SOBO v Kranju ali okolici. Hafnarje-va 4b, Kranj 401 Fant išče opremljeno ali neopremljeno SOBO v Kranju. Crnič, Savska Loka 21, Kranj 402 zaposlitve Sprejmem VAJENKO. KOZMETIKA CVETA Kranj, Na Skali 6 342 Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini od 26. januarja do 2. februarja od 19. do 6. ure zjutraj dr. Tone Mesec, /iri, telefon 85-564. V odsotnosti kličite v nujnih primerih Zdravstveni dom Skofja Loka telefon 85-440. V soboto, 27. januarja začnemo z novim nadaljevalnim PLESNIM TEČAJEM v delavskem domu Kranj. Začetek ob 18.30. V sobotah se učimo družabne plese in zabavamo. Pridjtel Prevzamem vsa ZTDARSKA DELA. Salja Eten, Golnik 6 405 TURISTIČNO DRUŠTVO KRANJ — pododbor K.BKRI-CA prireja SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME — tudi otroške, v kulturnem domu na Kokrici v četrtek in petek, 25. in 26. januarja od 15. do 20. ure 404 prireditve V nedeljo, 28. januarja, ob 16. uri bo na VISOKEM MLADINSKI PLES. Z ansamblom TRGOVCI bo pel JANKO ROPRET iz Tržiča 406 Kranj CENTER 24. januarja nem. barv. film ljubila sta se eno samo poletje ob 16., 18. in 20. uri 25. januarja franc. barv. film sicilijanski klan ob 16., 18. in 20. uri 26. januarja franc. barv. film sicilijanski klan ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 24. januarja mehiš. barvni film pravica do rojstva ob 16., 18. in 20. uri 26. januarja franc. barvni film rekrut ob 16., 18. in 20. uri Kamnik DOM 24. januarja amer. barvni film dvoboj na pacifiku ob 18. in 20. uri 25. januarja amer. barvni lil m dvoboj na pacifiku ob 18. in 20. uri 26. januarja angl.-ital. barv. film crn i gusar ob 18. in 20. uri" Tržič 25. januarja mehiš. barvni film pravica do rojstva ob 18. in 20. uri 26. januarja premiera amer. barv. filma eskadrilja smrti ob 18. uri, ob 20. uri nastopa oto pestner Skofja Loka SORA 24. januarja angl. barv. film orel V kletki ob 18. in 20. uri 25. januarja ital. barv. film ko so žene imele rep ob 20. mi 26. januarja amer. barvni film svetilnik na koncu sveta ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 24. januarja kinoteka balalajka ob 20. uri 26. januarja angl. barv. film orel V kletki ob 20. uri Radovljica 24. januarja amer. film Tarzan in zena leopard ob 20. uri 25. januarja japon. barvni film dinamit ZA LADJO roterdam ob 20. uri Jesenice RADIO 24. januarja nem. bar*, film charleyev stric 25. in 26. januarja jug. barv. film moja neumna GLAVA Jesenice PLAVŽ 24. in 25. januarja franc. barv. cs film začetnice NA pločniku 26. januarja nem. barv. film charleyev stric jaguarja i tal.-franc. film NORMANSKI 24. barv. mec 25. januarja nem. barv. film charleyev stric Javornik DELAVSKI DOM 24. januarja ital. barv. cs film robin hood — ogNJENI lokostrelec Vozniki motornih vozil AMD Kranj in Združenje šoferjev in avtomehanikov Kranj prirejata v nedeljo, 28. januarja, ob 9. uri v Delavskem domu, vhod 6 predavanje prometne vsebine, ki obravnava najbolj pereča vprašanja današnjega prometa. Poleg predavanja bodo prikazani tudi filmi. Vabljeni! Avtomoto društvo Kranj Graditelji in kmetovalci! Kmetijsko živilski kombinat Kranj vam nudi po konkurenčnih cenah v našem skladišču v Hrastju (bivša farma bekonov): gradbeni material stavbno pohištvo umetna gnojila informacije daje KžK — Komercialni servis. Cesta JLA št. 2 (nad kinom Centrom), telefon 22-439 in 21-260. Priporočamo se! GOSPODINJE NISO VEČ V ZADREGI ODKAR PEKARNA »ŽiTO< PEČE iN PRODAJA, Mejni prehodi lani Po podatkih, ki jih zbira mejna služba pri Upravi javne varnosti v Kranju, je lani prestopilo mejo na gorenjskih mejnih prehodih nekaj več kot 12 milijonov potnikov, število potnikov je v primerjavi z letom prej višje za približno 150.000. Večje pa so razlike med posameznimi mejnimi prehodi. Najbolj je poraste! promet v primerjavi z letom 1971 na mejnem prehodu Podkoren. Lani je prestopilo tu mejo 4,3 milijona potnikov, leto prej pa 3,4 milijona. Občuten padce števila prehodov pa so lani zabeležili na mejnem prehodu v Ratečah. Tu je prestopilo mejo nekaj več kot milijon potnikov, leto prej pa 1,7 milijona potnikov. Na mejnem prehodu Jezersko je bil promet lani približno enak kot leto prej, še vedno pa ima ta pre- hod med vsemi šestimi gorenjskimi prehodi najmanjšo frekvenco. Lani je potovalo tu čez mejo 139.000 potnikov, leto prej pa 132.000. Med vsemi gorenjskimi prehodi ima ljubeljski najbolj konstantno število prehodov, saj se številka tako lani kot predlani suče okoli 3,3 milijona potnikov. Tudi čez jeseniški mejni prehod je pripotovalo lani nekaj manj potnikov kot prejšnje leto. V vlakih jc tu prestopilo mojo 2,9 milijona potnikov, v letu 1971 pa 3,3 milijona. Zanimivo, da je bilo lani kar 677 potniških vlakov več kot leto prej, potnikov pa manj. Na mejnem prehodu letališče Brnik je lani prestopilo mejo 154.700 potnikov, kar je za 40.000 več kot leto prej. Servisno podjetje Kranj Tavčarjeva ulica št. 45 razpisuje prosto delovno mesto strojepiske za pomoč v administraciji Pogoj: nižja strokovna izobrazba z znanjem strojepisja, 2-letna administrativna šola. Ponudbe pošljite na naslov: Servisno podjetje Kranj,, Tavčarjeva ul. 45. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Potniki so pripotovali v 3000 letalih, kar je 700 več kot v letu 1971. Med poitniki, ki so v lanskem letu prestopili mojo na vseh šestih gorenjskih' mejnih prehodih, je bila večina tujih državljanov, in sicer 7,1 milijona. Mejno črto je lani na štirih mejnih prehodih na Gorenjskem prevozilo 3,3 milijona motornih vozili, loto prej pa 3 milijone vazal. Tehnična opremljcnos-t mejnih prehodov se v letu dni ni spremenila. Lani marca je že ka/ailo, da bo na mejnem prehodu Ljubelj začel poskusno delovati elektronski števec potniikov. Če bi se dobro ob-nesel, bi to novost uvedli na vseh slovenskih mejnih prehodih ali pa vsaj na tistih z največ potniki. Trenutno je tako, da potnike še vedno štejejo mejni uslužbenci, zato jc končna številka vedno Subjektivna ocena. »Že dolga leta si prizadevamo«, pravi šef mejne službe pri UJV Kranj Karel Makuc, »da bi mejne prehode tehnično bolje opremili. Elektronski števci so morda res predragi. Vsekakor pa tako važni podatki ne bi smeli biti še naprej le subjektivna ocena. Te podatke namreč uporabljamo tako za turistična načrtovanja, v gospodarstvu in na drugih področjih, zato je vse. kakor zanesljiveje, če bi štetje zaupali tehniki.« L. M. Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame Frančiške Grašič roj. Tolar se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljeni, znancem in sosedom, ki so jo spremili na zadnji poti, nam izrazili sožalje in sočustvovali z nami. Posebna zahvala vsem darovalcem cvetja, kolektivom reševalne postaje Kranj, Tekstil-indusa Kranj, Jelovica, obrat Preddvor, Postojnske jame in jamskim vodnikom iz Postojne. Iskrena hvala pevcem društva upokojencev iz Kranja za žalostinke ter častiti duhovščini iz Prcdoselj in dr. Hribcrniku za nesebično pomoč. Hčerke in sinovi z družinami Tatinec, 21. januarja 1973 Zahvala Ob izgubi našega očeta Matija Knapiča se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, ki so darovali cvetje in izrekli sožalje ter vsem, ki 'so ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala č. duhovščini, pevcem, ZVVI, ZB, kolektivoma Klavnice Kranj in Iskre. Iskrena zahvala dr. Janezu Bajžlju za dolgoletno zdravljenje. Sc enkrat vsem iskrena hvala. žalujoči: hčerka in sinovi z družinami Trčenje zaradi slabe vidljivosti V četrtek, 18. januarja, popoldne se je pripetila na *\ težja prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila ^ u Stevanovič iz Beograda je vozil proti Ljubljani za tovor"1:' avtomobilom in ga začel na Meji prehitevati. Takrat T&\ pripeljal nasproti voznik tovornjaka Ludvik Maček iz Vel^ vega, k] Stevanoviča zaradi slabe vidljivosti ni takoj op9** Kljub zaviranju sta vozili trčili. Gavrilo Stevanovič Je težje ranjen. Hoja po sredini ceste Katarina Markelj iz Lancovega je šla v petek, 19. januari* zvečer proti svojemu domu. Na mostu preko Save pod Ra ^ Ijico je hodila po Sredini ceste. Leopold Božič iz Kamne tP ce, ki jc pripeljal za njo, jo zaradi sneženja in slabe vid), vosti ni opazil ter jo je zbil po cesti. Katarino Markelj prepeljali v jeseniško bolnico. Prevelika hitrost V soboto, 20. januarja, zjutraj je voznik osebnega av . mobila Alojz Mctkovič z Bleda vozil po Ljubljanski cesti g Bledu ^in v križišču zavijal na Prešernovo cesto. Tedaj je , nasprotne smeri pripeljal Miloš Bušlrovič iz Novega Sa" Zaradi prevelike hitrosti zaviranje ni zaleglo in vozili sta tre Voznika nista bila poškodovana, škoda na vozilih pa *,ia 17.000 dinarjev. Avtomobil pod cesto V soboto, 20. januarja, sc jc pripetila prometna nesr^jj tudi na Črnivcu. Stanislava Zupane iz Radovljice jc vo?' od Podvina proti Podtaboru. Zaradi prevelike hitrosti . zasneženi cesti jo jc pričelo na Črnivcu zanašati. Vrglo j° ^ rilo prevrnilo v j**! v drsno ograjo, preko katere se je vozi Voznica je bila lažje poškodovana. prevn *91. Košnje* Lani manj nesreč/ Na področju Gorenjske v lanskem letu ni bilo več smrt" žrtev v prometu kot eno leto prej. Tako ugotavlja statist* ^ ki jo za vse gorenjske občine vodijo pri Upravi javne varne ^ v Kranju, »še celo več,« je pri pojasnjevanju zbranih V° » kov povedal inšpektor za promet Mirko Derlink, »leta 1971 > na gorenjskih cestah v prometnih nesrečah umrlo 67 IJ1*« lani pa veliko manj — 42. Med umrlimi so trije otroci, prej pa je med žrtvami bilo še enkrat toliko otrok.« i* Tudi glede števila prometnih nesreč je bilanca ugodnejša kot leto prej. Lani je bilo na Gorenjskem 2786 prometnih nesreč, od lega 447 s telesnimi poškodbami, tudi smrtnimi. Leto prej pa se je pripetilo 2898 prometnih nesreč, od tega jih je bilo 545 takih s telesnimi (in smrtnimi) poškodbami. KAJ BI BILO SE ZNAČILNO ZA PRETEKLO LETO? Inšpektor Mirko Derlink: »Lani se je na primer v turistični sezoni na gorenjskih cestah pripetilo manj hudih prometnih nesreč kot pa leto prej. Leta 1971 se je maja smrtno ponesrečilo enajst oseb, junija šest in julija spet enajst. Lani pa sta bila najbolj črna meseca glede smrtnih žrtev v prometu junij in oktober, ko so umrli štirje ljudje oziroma šest ljudi.« Tudi število ranjenih v prometu je bilo lani manjše kot leta 1971. Lani jih je bilo 610, leto prej pa 150 več. Med' ranjenci je bilo največ vozni- kov osebnih avtomobilov sicer 288, 220 je bilo sopo1^, kov, 122 pa pešcev. Med njenci je bilo 8 otrok. Med vzroki težjih P»"orn^| nih nesreč najdemo na PrVt.t mestu neprimerno hitr glede na stanje ceste, sled1 siljevanje prednosti, nep ^ vilno prehitevanje, vinjene itd. Kako razlagate pojav, da ™ bilo lam v turistični ^L'A°c. manj težjih prometnih "" sreč? . Inšpektor Derlink: »Profl1^ je v poletnih mesecih na j renjskih cestah tako gost. so vozniki prisiljeni voziti P^ časi in dokaj discipliniraj Ob taki vožnji pa je seve,j, manj vzrokov, zaradi katc so prvokategorniki in nairesnejši kandidati za prva tri mesta. Ostali, razen Mu-r°Vca so zelo izenačeni, saj *ac,nji samo za točko zaosta-•ja za petim. Toda do konca te še sedem kol in torej še ^cej možnosti nadoknaditi ^ujeno. Rezultati petega in šestega kola: Jovič : Murovee remi, Sire : Berčič remi, Matjašič : Požar 1:0, Naglic : Valjavec 1:0, Hribar : Deželak 1:0, Bukovac : Viđali 1:0, Deželak : Bukovac 0:1, Berčič : Hribar 1:0, Lazar : Sire 1:0, Valjavec : Paunov remi, Jovič : Matjašič 0:1. Vrs-tnj red: Matjašič 6, Bukovac in Paunov 4, Murovee 3,5, Jovič, Lazar, Hribar in Naglic 2,5 itd. MG. Jože Pogačnik V nedeljo Beštrov memorial Že po tradiciji bo zadnjo nedeljo v januarju v Nemi-ljah pri Kranju meddruštve-no tekmovanje v tekih za Beštrov memorial. Tekmovanje Se bo začelo ob 9.30. Tekmovali bodo v vseh kategorijah, razen pionirjev in pionirk. Informativna in tekmovalna pisarna bo ofl sobote, 27. januarja dalje v gostišču Ber-ce v Nemiljah, organizator pa je SK Triglav. Na Ljubelju mednarodna sankaška tekma V petek, soboto in nedeljo bo na novi sankaški progi na Ljubelju IV. mednarodno tekmovanje v sankanju, ki ga organizira Sankaški klub Tržič. Tekmovanje bo obenem preizkušnja proge pred evropskim prvenstvom, ki bo. januarja prihodnje leto. Na tekmovanju bodo nastopili najboljši sankači Avstrije, Itaijje, Češkoslovaške, Zvezne republike Nemčije in Jugoslavije. Pri pripravljanju proge so pomagali tudi vojaki karavfle na Ljubelju. -jk Smučarski skoki Začetni tečaji Tudi letos bo smučarski klub Triglav organiziral začetne pionirske tečaje v smučarskih skokih v posameznih krajih kranjske občine. Tečaji bodo na Gorenji Savi, v Besnicl, Naklem, Bistrici, Dupljah, na Kokrici (Ilovka) in v Adergasu. Tečaji bodo trajali od 29. januarja do 3. februarja in bodo vsak dan od 15. do 17. ure. V BAOUE1RI v španskih Pirenejiih je btillo letošnje svetovno prvenstvo poklicnib no. vinarjev v smučanju. Tako kot vsa leta doslej po se jugoslovanski časnikarji spet odlično odrezali. Jeseničanu, športnemu novinarju Jožetu Pogačnilku-Jopu (Dnevnik) je uspelo ponoviti lanski uspeh. V veleslalomu mu je namreč uspelo ubraniti najvišji naslov. V slalomu pa jc zaradi poškodbe, ki jo je staknil že na treningu v Kranjski gori, zasedel še vedno dobro tri- najsto mesto. Med našimi pir sočitmi osebki sc ponašamo še z enim prvakom. Glavnomu uredniku Antene Tonetu Fornezzi j u-Tof u se je po petih letih le nasmehnila sreča. Bil je najboljši v teku na pet kilometrov. Tudi ostala naša odprava ni razočarala, saj jih zasledimo na solidnih mestih. Za osvojena naslova se čestitkam Pogačniku in Fornez. ziju pridružuje tudi naše uredništvo. —dh Z naših in tujih smučišč To soboto in nedeljo so sc zvrstila zanimiva smučarska tekmovanja. Tako so tekači startali na Isteničevem memo- rialu, alpski tekmovalci pa so merili moči na Spanovem vrhu. Starem vrhu, Pohorju itd. # ŽLEBE — Na tradicionalnem meddruštvenem tekmovanju za Istcničev memorial v smučarskih tekih je nastopilo nad 200 tekmovalcev. Zmagovalci — ml. pionirji (2 km): 1. Munih (Ol), 5. I. Lo-trič (Tr); ml. pionirke (2 km): 1. M. Bešter (Tr); st. pionirji (4 km): 1. Kranjc (Lovrenc), 3. Podgornik (Kamnik), 4. Podlegal (Gorje), tr, F.ižeu (Alples); ml. mladinke (4 km): 1. M. Fi-ster, S. Fister (obe Triglav), 3. Dovžan (Jes); mi. mladinci (5 km): 1. B. Cvajnar (01), 2. Nastran (Alples), 3. .1. Loti ič (Tr.), 5. Eržen (Alples), 6. Crieai (Jes.); st. mladink^; (5 km): 1. Bizant (Ol), 2. B. Lotrič (Tr.); članice (5 km): 1. Kordcž (Tr.), 3. šolar (Alples); st. mladinci (10 km): 1. Kavčič (Tr.), 3. Juričič (Jes), 5. Zupane, 6. S. Bcštci (oba Ti ); ml. člani (10 km): 1. Ta-janikar (01), 2. Šolar (Tr.), 3. Trpin, 4. Mohorič (oba Jes.); člani (15 km): 1. Dornik (Ol), 3. Krišclj (Alples), 5. Reš (Radovljica), 9. Lah (Jesenice). STARI VRH — Za kategorizacijo v slalomu so se pomerili starejši pionirji in pionirke. Vrstni red — st. pionirji: 1. Zavrl (Br), 4. Razinger (Jesenice); st. pionirke: 1. Tome (Medvode). V slalomu pa so merili moči mlajši pionirji in pionirke. Vrstni red — ml. pionirke: 1. Bregar (Jezersko), 2. Valič, 3. Kolčne, 4. Kotar (vse Transturist); ml. pionirji: 1. Gartncr, 2. Smid (oba Alples), 4. S. Štcr (Transturist). ŠPANOV VRH — Športno društvo Jesenice je bilo organizator veleslaloma za cicibane ter mlajše pionirje. Vrstni red — cicibani: 1. Podrekar (Jes), 2. Svab (Tržič), 4. Grašič (Transturist); cicibanke: 1. Zupančič (OL), 3. Pehare« 4. Ravnikar (obe Tizic); ml. pionirji: 1. Franko (N. Gorica), 2. Stcr (Transturist), 3. Benedik (Jes.), 4. Vučko (Transturist), 5. Markič (Tažič); ml. pionirke: 1. Valič 2. Kolenc (obe Transturist), 3. Kej/.ar (Jes.), 4. Pintar (Transturist), 5. Gartncr (Alples). SEBENJE — Na 52 metrski skakalnici so se za najboljša mesta in kategorizacijo borili starejši in mlajši pionirji. Vrstni red — st. pionirji: 1. Galjot, 2. Polanič, 3. Lackovič (vsi Tr.), 4. Gosar, 5. Bohinc (oba Križe); ml. pionirji: 1. Bcvc, 2 Bučan, 3. Korcnčan, 4. Vesel, 5. Bogataj (vsi Triglav). ZAHOMEC — Na mednarodnem tekmovanju so nastopili tudi skakalci Slovenije in ekipa kranjskega Triglava. Mlajši pionirji: 1. Tcpcž (Slov.), 4. Bizjak, 7. Sink /oba Tr); st. pionirji: 1. Graver (Beljak), 2. Bogataj, 3. Berčič, 5. Galjot (vsi Slov.); ml. mladinci: 1. Grosser (Beljak) 4. Zelnik (Tr.); st. mladinci: 1. Grazer (Zahomce), 2. Brcnkuš, 3. Podobnik, 5. Jeglič, 6. Bešter, 9. Cimžar (vsi Triglav). BAKURIAN (Sovjetska zveza) — V tem znanem gruzin-skem mestu in rojstnem kraju odličnega veterana sovjetske i smučarskega skakalnega športa Koba Cakad/eja sta bili dve dokaj pomembni mednarodni skakalni tekmi. Na 75-metrski skakalnici je zmagal predstavnik Sovjetske zveze Bočkov, Kranjčan Bogdan Norčič pa je zasedel odlično sedmo mesto. Na drugi tekmi na 100-mctrski skakalnici je bil Cakadze prvi, medtem ko je bil Triglavan Norčič četrti. Drugi Jugoslovan Prelovšck je bil na prvi tekmi 10., na drugi pa 9. REIT IM VVINKL — Na tradicionalnem tekmovanju v klasičnih smučarskih disciplinah za »Nemški ščit« je jugoslovanski kombinatorec Janez Gorjanc zasedel odlično dvanajsto mesto, medtem ko je bil Dovžan 32. -dh G Iv A S SREDA — 24. januarja 1973 Letošnja zima Je sprva zelo skoparila s sneg«mi, tako, da so se mnogi odločili ža rekreacijo na drsalkah. Zdaj, ko je natrosila že nekaj snega in se s tem odkupila smučarjem, pa so mnogi še vedno ostali zvesti lepoti drsanja. V nedeljo je bilo na naravnih in umetnih drsališčih kar dovolj gneče, posebno na pokritem jeseniškem umetnem drsališču, ki je bilo kar premajhno za tako številne obiskovalce. Nismo motiji drsalcev, ki so sc ali prizadevno vrteli v krogu, v negotovosti držali za roko ali lovili sapo ob ogradi. Nagovorili smo tiste, ki skrbe za red in varnost ob vstopu, pri blagajni in ob ogradi ter garderobi. moja honorarna zaposlitev, ki sem se je oprijel, ko sem pri SGP Sava dočakal starostno upokojitev. Delo ob sobotah in nedeljah, ko je drsališče odprto za vse, ni posebno naporno, le ves čas je treba biti pri vhodu in paziti. Včasih se |e zgodi, da hoče kdo noter brez vstopnice, do hujših prepirov ali celo pretepov pa še ni prišlo. Semkaj prihajajo večinoma mladi, mnogi vešči drsanja. Včasih se pripeti, da kdo na drsalkah ni preveč trden, telebne po tleh in pride tudi do prask in manjših poškodb.« Maks Vilfan, upokojenec: »Tu sem honorarno zaposlen šele prvo leto. V jeseniški železarni sem delal 30 let, po upokojitvi pa sem si poiskal honorarno zaposlitev. Delo ni preveč težko, tu skrbim za red. Redko se sicer zgodi, da bi kdo komu kaj izmaknil iz garderobe, treba pa je vendarle paziti. Zgodi se tudi, da bi kdo rad kar najbolj poceni prišel do nekajurnega drsanja s tem, da preskoči ograjo ali pripleza s tribune, na katero je seveda gledalcem vstop prost. Takih zastonjkarjev sicer ni veliko, a se včasih le najde kakšna nasukana in premetena glava.« Janez Pipan, upokojenec: »Pri vstopu skrbim, da mi vsi pokažejo vstopnice. Žtt več let je delo na drsališču pod Mcžakljo Ladislav Senica, upokojenec: »Že precej let sem honorarno zaposlen ob sobotah in nedeljah kot blagajnik. Vstopnina znaša za mlajše dva dinarja, za starejše tri dinarje. V zadnjih letih opažamo, da je za drsanje vedno več zanimanja med mladimi, saj prihajajo na naše drsališče vsako nedeljo kar v skupinah. Popoldne se večinoma drsajo mladi, zvečer pa pridejo tudi starejši. Pred tednom, ko še ni zapadlo toliko snega in ko na naravnih drsališčih še niso imeli ledu, so prihajali pod Mežakljo iz Kranjske gore, z Bleda in celo iz Kranja. Dosegli smo tudi rekord, ki znaša 1000 drsalcev na eno popoldne, poprečje pa je okoli 600 drsalcev.« D. Sedej Franc Debeljak nam je poslal dva posnetka o blejskih avtobusnih postajališčih. Obe postaja* lišči na Bledu sta brez strehe, brez sanitarij. Ce ne gre drugače, Franc Debeljak predlagaj da bi prebivalci Bleda skupaj s krajevno skupnostjo, turističnim društvom in drugimi zbrali toliko denarja, da bi Bled, kot turistični kraj, dobil tudi primerni avtobusni postajališči. N* sliki: Eno od avtobusnih postajališč na Bledu. — Foto: F. Debeljak Delovna konferenca esnih invalido Pred dnevi se je sestail izvršni odbor kranjske podružnice medobčinskega društva telesnih invalidov in obravnaval priprave na republiško konferenco, ki bo marca v Ljubljani, ter tisti del pisma predsedniika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ, ki govori o socialnem razlikovanju. Sklenili so, da bodo 24. februarja sklicali delovno konferenco vseh članov kranjske podružnice in kritično ocenili dosedanje delo. Obravnavali (pa bodo tudi današnji položaj delovnih invalidov in skrb družbe zanje. Kranjska podružnica telesnih iinvailidov ima že okrog 500 članov. Ker vodstvo podružnice samo ne more več reševati vseh problemov članov, so na nedavnem sestanku izvršnega odbora sklenili, da bodo do 5. februarja v vseh večjih delovnih organizacijah v občini (Sava, Iskra, Plarniika. Tekstil i ndus) ustanovili atbtive telesnih invalidov. V kranjski Iskri se je za ustanovitev taJkšnega aktiva zavzela tudi socialna služba, sicer pa je sklep o ustanovitvi aktivov podprl tudi občinski sindikalni svet. Tako bodo aktive ustanovili pri socialnih komisijah osnovnih sindikalnih organizacij. Vodstvo kranjske podružnice telesnih invalidov meni, da bodo v prihodnje aktivi slkupaj s socialnimi komisijami in službami v delovnih organ iracjah lahko razrešili prenokateri problem, ki teži telesne invalide. Zato izvršni udeležijo ustanovnih šesta3*' odbor poziiva vse telesne in- kov aktivov in delovne kol1' validc zaposlene v delovnih terence podružnice, organizacijah v občini, da se a. V Tržiču tečaj za taborniške vodnike Lani sc jc v tržiški občini razmahnila taborniška dejavnost, ki pa jo žal ovira pomanjkanje vodstvenih kadrov. Zato se ge izvršni odbor tržiške taborniške zveze odločil organizirati tečaj za vodnike taborniških vodov. Tečaj bo februarja in se ga bo udeleževalo 25 tabornikov. Obsegal bo 7 predavanj in zaključni izpit. Razen te3a bodo opravila tečajniki en°! dnevni pohod in se pomen* v orientaciji. Pogoji za ude* ležbo na tečaju so bili strog3-Razveseljivo je, da je međ tečajnilki kar 7 tabornic. Or> ganizatorji tečaja imajo w| žaivc z denarjem. Računa j** na pomoč svota za narodni obrambo pri skupščini obč*" ne Tržič. K* ; Smučarska nedelja Za minulo nedeljo bi lahko rekli, da je bila prva prava smučarska nedelja v letošnji zimi. V vseh smučarskih središčih na Gorenjskem, tudi v tistih, ki ležijo niže kot tisoč metrov nad morjem, je bilo namreč toliko snega, da so vsi smučanja željni izletniki vsaj doloma prišli na svoj račun. Sneg je bil dopoldne povsod precej hiter, popoldne pa se je omehčal. Da so bila vsa smučišča dobro obiskana pa so nedvomno pripomogle tudi ceste, ki so bile povsod kopne. Tudi cesta na Zatrniik je bila splužena in je bilo do smučišč moč priti z avtom0" billi brez zimske opreme. 7a" to ni čudno, da se je na Pa*"l kiriščih drenjalo okrog 7™ osebnih avtomobilov. ŽičniOj na Zatrnilku (bil je to PrV* smučarski dan v tem novo*31 smučarskem središču pri Bl^* du v letošnji zimski sezon1' so vozile ves dan, proge P* so bile dobro pripravljeni Skratka, Zatrnik je dobro prestal letošnjo prvo smučar-, sko nedeljo, le gostinci nisO mogli ustreči vsem. Razu«1* ljivo. Kajti, dva kioska lii stara gostilna so za takšno središče prav gotovo prema* lo. a. t-