.. WLII N«jve£ji alkii, 17. aprila. — Pri spopadu, hum i vdeležen-ri mrtvaškega sprevoda in policijo jo bilo ubitih 1<> os<4>, o-koli HM» pa jih ji- bilo ranjenih. Do pretepa iu streljanja jo prišlo, ko jo policija hotela sprevod obrniti po drugi po-ti. Po poznejšem uradnem poročilu bilo ubito samo tri o-m-Im'. okoli 50 pa jih jo bil ranjenih, toda privatno ve>ti zatrjujejo, da jo bilo ubitih najmanj 16 oseh, med njimi tudi dva policista. Pogrebei so so proti policiji lia ulici zabarikadirali z avtomobili in vozovi. Okoli 50,000 ljudi je korakalo za krsto umrlega brezposelnega moža, po imenu Kozak, ki jo bil nbit v torek v sporu s polieijo prod uradom za brezposelno. Ker se jo delavcem zdelo poniževalno. da je policija določila neko pokopališče za mr-tvetra tovariša, so delavci med sprevodom nagovorili množico in jo ]M)vabili na drugo pokopališče, na drugi strani me-»ta. Ko je sprevod prišel na trg -v. Bernarda sredi mesta, je policija ukazala, da mora sprevod izbrati drugo pot. Po-grebci pa se za policijsko povelje niso zmenili in so hoteli prebiti policijski kordon. Tedaj so padli prvi streli in ubita jej bila neka žena. Pogrebei so dvignili mrtvo ženo, jo zavili v rdečo zastavo in so nadaljevali svojo pot. Policija je tedaj nastopila še ostrejše in raz vil se je splošen pretep. Oblasti trdijo, da so te izgrede vprizorili komunisti, V GRADU VLADNEGA PRISTAŠA OBLASTI SE BOJE JE BILO UBITIH SEDEM OSEB J i ' .. _ , J ZAGREB, Jugoslavija, 17. aprila. — Na vec one točke New Deala, . krajih Hrvatske je prišlo do spopadov med hrvatskimi naejonalisti in fašisti, katero stranko je vsta-novil bivši ministrski predsednik Bogoljub Jevtič. V Novi Gradiški so orožniki ki jih zametujejo. — F. D. Roosevelt bo zmagal proti vsakemu kandidatu. PITTSFIELD, Mass., 17. aprila. — Generalni poštar J. A. Farley je pozval nasprotnike Rooseveltove vlade, da navedejo one točko New Deala, katere žele imeti izločeno. "V raznih govorih onih, ki se potegujejo za republikansko j predsedniško nominacijo, pa naj bodo še tako gostobesedni in ostri, ne moreni najti nobenega odgovora na moje vprašanje," je rekel Farley, ki je govoril na konferenci demokratskih voditeljev zapadnega dela države Massachusetts. "Ni.kake razliko ni," je rekel daljo, "ako "Old Dealers" u-borojo logično pot in izvolijo Hooverja za zastavonošo, ker najbolj zastopa njihova načela, ali pa si izberejo governer-ja Landona, ki deželi še ni pojasnil, Kako politiko bo zasledoval, ako bi bil poslan v "Washington, ali če postavijo čika-škega založnika listov Knoxa ali koga drugega, ki bo nastopil kot kandidat proti lioose-veltu." Farlev je rekel, da bo dobil letos Roosevelt isto podporo kot leta 1932. SKRIVNOST ATENTATA ŠE NI POJASNJENA Maloney je umrl za ranami. — Osumljeni Do-novige se je usmrtil z dinamitom. PET0RČKI SO UMRLI Bolj so bili podobni živali kot človeku. — Bili so vsi pohabljeni. — Mati bo okrevala. WILKES-BARRE, Pa., 17. aprila. —Bivši predsednik raz-puščene organizacije United Anthracite Miners of Pennsylvania Thomas Maloney je u-mrl v Wyoming Valley Homeopathic bolnišnici za ranami, katere je dobil pri eksploziji bombe, ki jo je prejel v zavitku kot velikonočno darilo Veliki petek. Štiri ure prej se je sam usmrtil rudar Arrow Donovige v rovu (ilen Alden Company s tem, da si je za srajco nabasal več kosov dinamita in ga za žgal. Ob času, ko je Donovige izvršil samomor, ga je policija čaka la pri vhodu v rovu, da ga zasliši glede atentata. Donovige je namreč več o-sebam povedal, da pozna ljudi, ki so zavitke z bombami oddali na pošti v Wilkes-Barre. —• Povedal je tudi, da so zločinci delali bombe z rokavicami in da jih vsled tega ne bo mogoče najti. KRALJEVI OTROCI V NEVARNOSTI ustrelili tri kmete, ki je prišlo med njimi do prepira zaradi paše. V Samoboru so fašisti ubili voditelja hrvatskega gibanja. Kmetje so navalili na hišo bivšega hrvatskega bana Mi~ hajloviča, ker so domnevali, da so v njegovi hiši skriti fašisti Mihajloviču se je posrečilo še pravočasno pobegniti, toda nekaj oseb je bilo ubitih. BEOGRAD, Jugoslavija, 17. aprila. — Jugoslovanski politični položaj je postal bolj napet, ker jo bilo na gradu, ki je last bivšega hrvat-kega bana Mihajloviča, blizu Zagreba, ubitih sedem oseb. Mihajlovič je zastopnik vinilne stranke na Hrvatskem. < )sem mož je prišlo v grad v namenu, da bivšemu banu vroče neko prošnjo. Kmetje, ki so jih smatrali za četnike, so zahtevali od uslužbencev, da jim jih izroče. Ker so uslužbenci zahtevi iilso vstre^li, so kmetje navalili na grad in so razen enega pobili vse. Ubit je bil tudi en kmet, — eden je bil težko in ban Mihaj lovic lahko ranjen. BUKAREŠTA, Romunska, . ... .,17. aprila. —Pohabljeni petor-ker so bili dobro preskrbljeni ^ katcTC je porCKiila neka ciganka na polju, so umrli in so živeli samo en dan. Petorčki so bili skupno s materjo prepeljani v bolnišnico v Oradea, kjer so otroci kmalu nato umrli. Zdravniki so takoj spočetka opustili vsako upanje, da bi petorčki živeli, imajo pa večje upanje, da bo njihova mati, 25 let stara Marija Ljnguraru, okrevala. Kot pravi uradno poročilo, so bili otroci bolj podobni živali kot pa človeku. Governer Job an Piku in dr. Jankuliscu pravita, da sta bila po dva o- 7. orožjem. Mir je nastal šele proti večeru s pomočjo vojaštva. BYRD BO RAZISKAL TROPICNE DŽUNGLE KANSAS CITY, Kans., 17. aprila. — Znani polarni raziskovalec, admiral Byrd, ki je preživel več let v bližini Južnega tečaja, je rekel nekemu časnikarju: — V kratkem se bom podal v Južno Ameriko, kjer bom preiskal brazilske | jroka zra2£ena, vsi pa so bili divjine, kamor še človeška noga ni stopila ŠVICA SE 0B0R0ŽUJE pohabljeni. NOV NEMŠKI SUBMARIN KIEL, Nemčija, 17. aprila. BERN, Švica. 17. aprila. — — Danes je bil spuščen v mor Sviearski zvezni svet je danes I jo prvi nazijski submarrn, ki odobril zakonski osnutek, ki ima 750 ton. Vsi prejšnji, ki določa za ojafenje švicarska j jih je zgradila povojna NemČi-armade 77 milijonov dolarjev.' ja, imajo le po 250 ton. BRUSELJ, Belgija, IG. apr. — Z aretacijo 31 let starega bivšega kaznjenca Nicholas Elsena, je bilo naznanjeno, da je Elsen pisal belgijskemu kralju Leopoldu pisma, v katerih mu je zagrozil, da bo odvedel njegove otroke, ako ne položi odkupnino v gossdu blizu mesta. Policija je dvakrat čakala pisca pisem na določenem mestu v gozdu, pa ga ni zalotila. Zasledovala pa ga jo samo zaradi označbe v nekem pismu, da je bivši kaznjenec. Slednjič je policija Elsena aretirala in je takoj priznal, da je pisal kralju pretilna pisma. Elsen je zahteval 2,000,000 frankov '$132,000) odkupnine. Kralj Leopold ima tri o-troke. Njihova mati, kraljica Astrid, je našla smrt pri avtomobilski nesreči 29. avgusta lanskega leta blizu Luzerne v Švici. NOVIH ODVEDB Hoover je posvaril kongres pred znižanjem vladnega prispevka za njegov urad. — Pričel se bo nov val odvajanj. WASHINGTON, D. C., 17. aprila. — Načelnik urada za i" dentificiranje zločincev, Edgar Hoover, je mnenja, da se bo pričel nov val odvajanj, ako bo kongres zmanjšal vladni prispevek za njegov urad. Hoover jo za svoj urad za prihodnjo leto zahteval $(i.0"J5,-000, proračunski odbor senata pa je vsoto znižal na $5,800,000. Senator McKellar je rekel, da so znašali izdatki lloover-jevega urada leta li>28 samo $2,250,000 in da so bili leta podvojeni. Na to pa je Hoover odgovoril, da je kongres delavno polje njegovega urada povečal: s postavo glede odvedb. z izsiljevaluo postavo, s postavo glede bančnih ropov in mnogimi drugimi postavami lanskega leta. * Glede znižanja prispevka je rekel Hoover: '4 Naprej bomo doživeli nov val odvedb, o tem ni nikakega dvoma. Kajti tako znižanje prispevkov za moj urad bi naravnost zahtevalo brezbrižnost za postave." Ob tej priliki je tudi IToover priznal, da so bili njegovi a-genti prisiljeni Dillingerja takoj ustreliti, ker je imel Dillinger navado talko j streljati. 41 Ako so detektivi za človekom, kot je bil Dillinger, ki ta-VLBANY, N. Y„ 17. aprila. k°.i st*žo 1>0 orožju, ga morajo — Industrijski komisar Elmer Pa« roke F. Andrews poroča, da je bilo ako nočejo biti sami ustre- pri industrijskih delih v drža- je rekel Hoover. "Ni- vi New York v marcu letošnje- ^dar pa nisem dal povelja ka- ga leta ubitih 130 delavcev. lkeSa človeka ustreliti, ako gre V mestu New York je bilo u- tutU brez tega." bitih 88 delavcev, v Buffalo 19, -le Edgar IIo°v" er, da je njegov urad od leta 1932 pojasnil 62 odvedb in da je bilo 13G odvajalcev obsojenih. DUCE JE SPOROČIL BAD0GLIU POGOJE, POD KATERIMI NAJ SKLENE Z ABESINCI PREMIRJE DELAVCI UBITI PRI DEU v Albany 10, v Syracuse 7 9 v Rochester. m Naročite se na "Glas Naroda*' največji slovenski dnevnik v Združenih držainK SNEG V SEVERNEM DELU DRŽAVE NEW YORK MALONE, N. Y., 17. apdila. — V severu del Adrondacks pogorja je bil poslanih vee skupin delavcev, da očistijo ceste snega, ki je sinoči zapadel. Vse gorovje je pokrito z belo odejo. Temperatura je padla na dvajset ,stopinj. POTRES NA GRŠKEM ATENE, Grška, 17. aprila. — Potres v Epiru, na severnem Grškem, je prestrašil prebivalstvo. V Doveskiju je bila porušena cerkev; gimnazijsko poslopje je bilo porušeno v Devegi-ani in ena šola v Georgiani. Poročila ne omenjajo nika-kih človeških žrtev. NEMŠKI AEROPLAN PONE-SRECU V ŠVICI BERN, Švica, 17. aprila.— Dva nemška letalca sta bila \v bita in dva težiko ranjena, ko je padel na tla nemški vojaški aeroplan v švicarskih gorah pri Orvinu. Letalci, ki so bili dodeljeni vežbalni šoli v Augsburgu, so v megli izgubili smer na svojem poletu v Frankobrod ob Meni. _ ZOPET POVODEN J V BENETKAH BENETKE, Italija, 17. apr. — Vsled velikih nalivov je voda narasla in pokrila več trgov. Po kanalih stoji voda pet čevljev nad normalo. Motorizirana laška armada bo dospela, v treh dneh v glavno mesto. — Lahi ne zadevajo na svojem prodiranju na nikak odpor. — Angleški vnanj minister zahteva nove \sankcije proti Italiji. — Nihče ne ve, kje se nahaja abesinski cesar. RIM, Italija, I 7. aprila.—Abesinski cesar Haile Selassie, o katerem pa nihče natančno ne ve, kje se nahaja, je sklenil odstopiti. Njegov naslednik bo postal njegov sin princ Asmao Wosan, ki bo pa seveda tako 'Vladal^ kot bodo hoteli Italijani. Princ Wosan je baje že stopil v stik z vrhovnim poveljnikom italijanske armade v Abesiniji, maršalom Ba^Joglijem ter ga prosil, naj preneha s sovražnostmi. Tozadevno poročilo je dospelo danes v Rim. Nadalje se je izvedelo iz zanesljivega vira, da je sporočil ministrski predsednik Mussolini maršalu Badoglio pogoje, pod katerimi naj sklene z Abe-sinci premirje. O abesinskem cesarju krožijo Vsakovrstne vesti. Nekateri pravijo, da je bil usmrčen tekom svojega umikanja s severne fronte. Medtem so pa v Ženevi izjalovila mirovna pogajanja. Italija bo potemtakem imela še par tednov časa za izvojevanje '1slavne zmage" v Abesiniji. RIM, Italija, l 7. aprila. — Italijanska vojska se nahaja na pohodu v glavno mesto Abesinije, Addis Ababo. Motoriziran oddelek bo dospel v mesto, ki je od Dessye oddaljeno 1 75 milj, v treh dneh in ga bo zasedel. "Leteči oddelek", ki obstoji iz eritrejskih domačinov se pomika po razmeroma dobri cesti. Velike zapreke, ki so jih Italijanom delale visoke abe-sinske gore, so premagane in pot jim je odprta v neguševo prestolico. Kolonijalne čete so do sedaj vedno zdržale največjo ofenzivo. Kolonijalne čete, ki so brez vsakega strela vkorakale v negušev glavni stan, Dessye, so zasedle tovorne avtomobile in so v spremstvu tankov in aero-planov nastopile pot proti Addis Ababi. Ob istem času pa se je odpravil drug motoriziran oddelek proti jugovzhodu, kjer bo pri Hararju zbrani armadi rasa Nasibu padel v hrbet. Ob istem času pa bo na Nasibuovo armado z juga udaril general Graziani in med dvema ognjema bo prav gotovo uničena. Vsa Italija je pijana zmage. Časopise slavi dosedanje in bodoče zmage, hiše so v zastavah in ljuc? stvo se zbira po mestnih trgih. ŽENEVA, Švica, I 7. aprila. — Abesinija je zavrnila Mussolinijeve drastične mirovne pogoje iu je od Lige zahtevala proti Italiji nove sankcije, vključno vojaške. Nato je angleški zunanji minister Eden odboru trinajstorice takoj predlagal, da zavrne Mussolinijeve zahteve in takoj odloči nove sankcije proti Italiji. Odbor pa je sklenil, da Mussoliniju predlaga, da stavi zmernejše zahteve v okvirju Lige narodov. Mussolini je Ligi sporočil, da italijanska vojska obvlada celo Abesinijo in da mora vlsaka država priznati italijanske pravice v zavzeti deželi. Mussolini tudi zahteva, da se vrše mirovna pogajanja izven Lige narodov in ne v Ženevi, tems tc v Ouchy blizu Lausanne. it G L jI S W'AROWZ'* New York, Saturday, April 18, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S-'A. U Glas Naroda ff Frank Sakser, (A Corporation) i Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY President __L. Benedlk, Treas. I Ptacn of boatacBs ot the corporation and addresses of above officers: SIC West 18th Street, Bmgfc of Manhattan. New York City, N. Y. "GLAS NARODA" (Voice of the People) lamed Every Day Except Sundays and Holidays Ea oeto leto velja za Ameriko In Kanado.....................$6.00 Za pol leta....................$3.00 ga »trt leta ..................$1.50 Za New York ca celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.50 Za inozemstvo za celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.50 Subscription Yearly $G.OO Advertisement on Agreement "Claa Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemSl nedelj in praznikov l>opisi tirez podpisa in osebnosti se ne priobPuJejo. Denar naj se blagovoli poŠti Jat I po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da -te nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najemo naslovnika. *"GI*i%S NARODA", 216 \V. ISth Street. New York, N. Y. Telephone: CUelsea 3—3878 Iz Jugoslavije. RAZPRAVA O UBO-|nili njegove odredbo glede po ITALIJA DIKTIRA Ko jo začela Italija škiliti na Abosinijo, so jo svet tolažil: — Ne l>o dosegla, kar si jo ubila v glavo. Liga ji bo prekrižala načrte in ravnilo. Italija jo članica Ligo, Abesinija isto tako. Mogoče bodo dobili Italijani kakšno nadaljno koncesije v Vzhodni Afriki, dočiiti bo Abesinija samo po sobi ostala nedotaknjena. Ko jo lansko jesen ponehalo deževje, so vdrli Italijani v abesinsko ozemlje. Italija ni poslala abesinski vladi nobenega ultimata in ji ni napovedala vojne. Živimo pač v modernih ča sih, ko so takšno formalnosti brezpotrebne. Abesinija je protestirala pri Ligi narodov. Liga narodov jo poslala Italiji protest. No samo enega. Ducate protestov. Italija so j«* pa izgovarjala, da ji manjka zemlje za njeno odvisno prebivalstvo, da so Abesinci nekulturni in GKAD, 1. apr. — Okrožno sodišče v Kosovski Mitro-vici jo razpravljalo o krvavem dogodku, ki s<* jo lani kon«*c novembra odigral v pisarni angleškega rudnika Trojve. Rudar Ilija Neškovič, črnogorski ro-jak jo po kratkem prepiru u-surelil tehničnega vodjo rudnika inž. Marka Jurjoviča, ki jo bil doma iz Zagreba. Rudar je s sedmijni revol verskimi streli ubil i oženje rja in potem |»obegnil skozi skupino delavcev, ki niso mogli priskočiti na pomoč, ker se jo krvavo de.ja-lijo zelo naglo odigralo. Neki rudniški nadzorniki so osedla-li konje ter z orožniki vred zasledovali ubijalca. Zajeli so ga, ko je bil že kakih 7 km daleč. Neškovič jo na razpravi zatrjeval. da ga jo mladi inžonjer večkrat Umerjal in da ga jo tudi takrat opsoval, ko jo prišel k njemu v pisarno. Tnženjer jo baje z roko segel v žep in Neškovič, ki (jo bil prepričan, ."> letni Sava Ljuba-liovič, njegov sin Vladimir pa je zahteval od očeta, naj mu prepusti posestvo. Starec tega ni hotel storiti, češ, da sin ni liri pravi pameti. Med očetom in sinom so bili večkrat hudi prepiri in nekajkrat jo prišlo tudi že do pretepa. Oni dan pa je Vladimir svojega očeta med prepirom ubil s sekiro, potem pa je truplo zavlekel na dvorišče. Na dvorišče jo spravil tudi slamnico iz posteljo in kup slame iz hleva ter napravil iz tega pravo grmado, na katero ijo položil ubitega oeota. flrma-do je zažgal ter potem klečal pr«*d njo in uiirmral neke molitve. Tako so ga našli sosedje, ki so poklicali orožnika in župana. Morilec je županu mirno izročil sekiro, orožnike pa jo prosil, naj počakajo, da bo končal svoje molitve. Podoba je, da ju Naroda, da vam malo povem, kako je pri nas. Mi stanujemo /kakih 700 jardov nad Hiško River, tako da nas .ni voda vzela. Toda žal i bog, železnico je nam vzela, da ne moremo našega premoga naprej pošiljati, in -mo doma že od U. iiianit ter l»oi>io «"-aka!i do 1. junija. Tako pravijo. V bližini j«» most, ki vež«* /.»•l«*/.ni-eo iz glavno proir<». Ta mo-t i«* popolnoma o«hieslo in š«» dru-zega par sto jardov nižje. Ko bo most gotov, bodo >«'le začeli progo popravljali. To bo \"Zolo mogoče še več loj šest tednov. Od tu sem šel za delom na več strani, aSi pov-od so mi povedali, da nimajo d«*la zame in ga ne bodo imeli, ker ji* povsod dosti ne/.apo-lritili. — Zdaj se držim doma in študiram. koliko časa boni zopet moral delati, da bom dolg poplačal, ki ga bom zdaj naredil. Glas Naroda mi večkrat krajša «'*;is. I'gaja mi, ker mi prinese dobre in poučne članke. Tudi Petru Zenici hvala, ker ir:i prav dobro poka. Pry sim Vas, da mi ne ustavite lista, ker naročnina bo ta mesec potekla. Ko bom začel delati, bom vse pošteno poplačal. Saj sem vam bil zadnjikrat dolžan za celo leto. pa sem vam tudi pošteno plačal in tako bom zdaj kakor hitro bo mogoče. Me ni treba nič opominjati, ker s tem si prihranite znamko in delo. Jaz bom ]>osl;il naročnino brez opomina in bi želel, da bi vsi naročniki tako storili za tako dober list kot je Glas Naroda. S pozdravom! Jos. Bregar. OTROKA STA DOBILA V KINU Gotovo je bilo to pri filmu, kjer jo viselo nad blagajno obvestilo, da je mladini izpod l(i let v>t<»p strogo zapovedan. Bilo je v Hamburgu, kjer je film (mlada zakonca tako razburil in zbegal, da sta |M»zabila v kinu tri me-ece starega etroči«*ka. Dobro uro |m» več< rni predstavi, sta prihitela k lastniku kinematografa mlada zakonca, «;eš. naj brž odpre, ker sta v kinu nekaj pozaUila. Pridita zjutraj z« 1;«t . n«- moreni odpreti — se je gladil odgovor. T»-da j je pa jela dama jadikovati da isto, kar -ta pozabila, no more ostati čez noč v kinu in slednjič je v-a objokana priznala. da je o-tal v kinu njun otroeiček. Laninik kina je seveda takoj odprl vrata in se prepričal, da dama ni lagala. V loži je loža! na tleli pod sedežem novorojenček in mirno spal. Vsa srečna ga je mati pobrala, la-t-nik kina je pa za vsak -lučaj obvestil o tem dni-tvo. za varstvo otrok, da in morda vzorna ri*dite|ja ne pozabila svojega otročička >e k je druge. ZVOČNI FILM NA DNU MORJA. John 1). Craig iz Hollywood« «o ijo zmenil z družbo Tritonio, ki hoče dvigniti zaklade iz potopljene "Tjiizitanije", da bo lahko snemal reševalna dela na dimi morja z zvočnim filmom. Ta dela so pričnejo spet v letošnjem imaju. To bi bilo sno-manje prvega zvočnega filma na dnu morja, in treba bo zanj posebnih potapljaških oprav, v katere bo Craig spravil tudi zvočno aparaturo. Za slikovno posnetke l»o uporabljal posebno kamero, ki jo zgrajena nalašč za podvodno snemanje. V letošnjem Koledarju je par lepih -kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovi&_ METUZALEMOV JE BILO VEČ Sloviti angleški arheolog sir Leonard W'oloy, ki jo vodil tudi izkopavanje v 1'ni, pri občuje v nekom strokovnem listu zelo zanimiv članek o starosti svetopisemskih očakov. Postavlja hipotezo, da jo abnormalno visoko starost patriarhov razlagati iz tega, da so se dedie in vnuki imenovali z istim imenom, kronologi pa >o potom člane družine, ki so bili vmes, enostavno prezrli. Tz deda in vnuka so napravili ono samo zgodovinsko osebo. Tako so arheologi ugotovili, da je neki kralj urski po imenu Mes-Ani-Pada, ki naj bi bil vladal 80 let, v resnici vladal dosti manj, toda dobi njegovega vladanja so prišteli tudi dobo vladanja njegovega sina, ki je nosil isto iane. To so doku-mentarično dokazale izkopino v T"ru. Sir Woloy navaja še več podobnih primerov, da so -tari kronologi identificirali o-četo in sinove ozir, dede in vnuke, pa izraža domnevo, i]a sta bila morda dva Abrahama in da je bilo več pokol en j Metu-zalem o v. Mr. A. Gwylim Evans upravitelj Cunard White Star urada v Zagrebu so je zglasil te dni v potniškem oddelku "Glasa Naroda". Dospel jo v Združeno države ter bo po možnosti obiskal vso družbi ne zastopnike. Na svoje službeno mesto v Zagrebu so vrne dno 21. maja s pamikom Aquita-nia. Več rojakov so jo že priglasilo, da bodo potovali z i-stim parnikom. 'ARCHIBALD RUSSEL' 1 iigpy k j' ; . -J - ■ c,/ . ^ druga največja jadrnica na svetu. Fotografirana je bila v bližini avstralske obali. Pred desetletji je bilo še vsepol-no jadrnic, v sedanjem ea su so pa že precej redek pojav. K«j so rojaka vprašali, kako se mu g«>di, je odvrnil: — X«», dokler bom jaz zdrav in dokler ho moja žena d«*lala, bo že šlo nekako. * Italija j«- dala >vc*tu Mareo-nija, izuajdilelja 'brezžičnega brzoja vain razvoj ^e j«* dalje vršil. Brzcijav je izpolni). Nastal jo brezžični telefon — ra dio. Tako je posplošil, da jo -koro v vsaki hiši. Marconi >«*veda ni prispeval vseli izboljšanj. Dosti s«» izu-meli in prisp«*vali tudi iznaj ditelji |M» drugih dežehdi. Toda Italija ni hotela za«»sta-jati. Dala j«* svetu največji h»ud -peaker — največje trobilo — Mussolinija. ★ — \'edno hočeš imeti od mene denar, samo denar in denar! — jo vzrojila žena nad svojim možem. — Kaj misliš, da sem gos, ki nese zlata jajea. — Seveda si gos, toda zlatih j a je ne ues«*š. -k Pred kratkim mi je sporočil rojak: — V na šem kraju je post a r-na deviea, ki -o strašno zgraža nad tvojo kolono. Pravi. utovošonih oči in molčala. — Poskusil sem ne ljubiti vas, odpotovali. Trpel sem silno. Toda »to seimi ni posrečilo. Ljubil som vas vsak dan bolj. Nikoli si nisem mogol misliti, sreče brez vas. Vsaka ženska se mi zdi dolgočasna, vrtoglava in površna. Ljubim vas. ljubil vas bom do konca svojega živlien/ja. . . Povem vam to zdaj, ko ste žo davno svobodna in drznem si vprašati vas, ali bi hotela postati moja žena. Sapa mn je zastala v pričakovanju njenega odgovora. Anna ni dvignila oči, ko je odgovorila z zamolklim glasom: — Nisem svobodna. — Mar ljubite koga druge-gaT — Te besede je kriknil s tako bolestno grozo, da se je sklonila k njemu. — Ne, ne, — je odgovorila vsn razburjena. — verjemite tega! 'Kaj se je vam zmešalo? — Torerj je vam na poti spomin na vašega moža? Odkimala je z glavo. — Np. Moj mož mi ni bil to, kar bi mi moral biti . . . kar sem mn bila jaz. Ni bil odkrit, niti zvest ... Vsi so vedeli ito. L^irbiia aetai ga štelo ... z vsem Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM j NAK4ATKO N A DOPISNICI I SPOROCe SLOVENSKE NOTI- I CB IZ NASELBINE. DOLŽNOST ognjem mladosti . . . poz noje ga pa po njegovi krivdi nisem več ljubila. No zavoljo njegovega spomina . . . Nočem, da bi to mislili. Nisem prosta, ker imam dva otroka. — Saj ju bom imel rad. /»• zdaj ju imam rad ta dva ljubka otroka, tako zelo podobna ^ani. Moji hčerki bosta . . . -— Ne! Ah. tie dvomim o va-;i dobroti, o vaši naklonjenosti nmjinia hčerkama . . . Toda pozabiti ne smeva, da jima j«- očetov spomin svet. Afere iskreno ljubila in jaz ju pivreč ljubim, da bi mourla ubiti v njunih sn ih to nežno čustvo. To nista <•!>:- dala: sedla je še razvnota, toda odločena in mirna. Odšel j<- vos obupan. Poznal jo je predobro in zato ni gojil nobon< nade vee. Ko je ostala sama, je Anna znova odprla knjigo . . . Toda solze so ji kalilo oči. Da. vedela jo, da bi mogla biti srečna z možem, ki jo jo prav kar zajju-til. t 'lKlila je skelečo bo-|<->t, toda niti za Ilip so ni obotavljala. Trpela bi>. toda svojo dolžnost izpulili. To dolžnost j«- izjwilnjovala dolua lota veStno in točno. Edini pomembni dogodki njenega j življenja >«> bili važnefj^i dogod- čajna otroka .. moji hčerki sta !k'5 v ^vljenju njenih Irčera; neresni, polni laskavosti in misli j varIU' . . . čut dolžnosti je v obeh vi -1 Odeta in Roneo ."> let in po rodu ( Vli in ja. Otrok nista imela in tukaj tudi sorodnikov no, toda pokojni Babič ima menda 'nata nekje v Oliiu. Oba sta bila člana nekega ogrskesra društva, toda če -ta ostala člana do smrti, ni znano. Vzrok -"iii rt i je bila popolna izčrpanost. Živela sta ob okrajni miloščini $12 na mesec. ::ovaTa njunega duha in srce 'n ju učila, kakšni morata biti. po njenem mnenju: resni, pa-in.itni. odki-itt. Z ljubosumno ve-tiiostio jo pazila na njune misli. njuno učenj« in zabavo,; v vsakem pogledu vreden njio- n»jnno srečo, sedanjo in bodočo. od^tranjnjne pozorno vse, kar ju,, hčerke je privolila. Ne smem več računati v življenju z drugačno sr«'čo. No bom v življenju nič drugeera nejn njuna ma.ti. Ves moj čas. vso moje moči. vso mojo mi-li morajo biti posvečeno samo oblikovanju njunega duha in src.. adovom 1 bi moglo škodovati njenega dola. V dosež« nih lepih uspehih je našla nagrado. X osemnajstim ii> dvajsi lini lotom >ta ji dajali Odeta iii Roneo popolno zadoščenje. Bila je zelo ponosna na da bi so razvili iz njih ženi svoje delo. Nikoli«vsa ta leta. vredni tega imena in da bi bili v življenju srečni. To jo moja dolžnost in ne bom so ji izognila. Govorila .je tako prepričevalno. da jo Blagnv spoznal, da bi bilo vsako prigovarjanje zaman. Tako jo stal molče in po-vešene glave v hladu, ki jo padel nanj. C'util je roko, ki mu jo je položila na ramo, in dvignil je s solzami zalito oči. — To morate priznati, morate me razumeti, — je dejala Anna že z manj prepričevalnim glasom. — No ljubite me, — jo zašo-petal. Bil je tako skni-on. njegov glas jo zvenel tako otožno, da je zapela v Aninem srcu struna, proti kateri se jo ves čas borila. — Nikar no govorite, da vas no ljubim, — jo vzkliknila prestrašeno. — S toni mi delate krivico. Xe morem va- ljubiti, ne morem vam pripadati, no morem biti vaša žena, ker imam v življenju druge naloge« težko nujno naloge. Toda nikar no govorite, da vas ne ljubim. No govorite, da tudi jaz ne trpim. Po tem priznanju je morala napoti vso silo, da so jo obvla- ni obžalovala svojega sklopa in ddprinešene žrtve. Trpela jo sicer v globini dušo hudo, toda nikoli ni tega pokazala na sebi. Prva leta se j.* večkrat vsa njena notranjost uprla tej žrtvi, a vedno jo potlačila v >ebi ta vihar. Ljubila jo Blagnvja. Ni mogla ne ljubiti ga, toda znala jo skriti to ljubezen in hrepenenje po-sreči in življenju z ljubijeni'm možem. Nikoli več ni-ta irovorila o ljubezni in čas jo nolagoma ublažil muke Anno Moultierove. Ostala ji jo samo sladka melanholija in materinske radosti so ji odtehtale vse drugo. i Zvečer istega dne so jo Anna bas pripravljala v svoji sobi k počitku, k«> jo je obšla želja poljubiti še enkrat hčerko, ki se bo kmalu ločila od nje. OdŠa je v Odetino sobo. Stopala je tiho ker jo imela na migali mehke čevlje. Gredoč po hodniku je zaslišala glasove svojih hčerk, ki sta zaupno kramljali. To, kar jo slišala, jo je tako presenetilo, da se je ustavila in prisluhnila. — Ti imaš srečo, da odne-soš od »t*wl pete. — je dejala Roneo starši sestri. — (V pomislim, da bom tu sama ples-nila . . . — Da, res sem zelo vesela, — je odgovorila Odeta. — Tako zastrupljevati so, kakor sem se zastrupljala tu, ne, toga bi ne vzdržala več. Mislim, da bi bila sprejela ne vem kaj. samo da bi imela malo svobode, da bi •mogla 'malo živeti. Rodbina Ubogi dekleti, žrtvovala l mojega ženina jo zelo vesela. sem ju svoji sreči, toda vredni -ta toga — jo razmišljovala v trenutkih mučno zapuščen ost i. Njena starejša hči jo dobila z dvajsetim lotom snubača. Anina ljubezen do hčerk jo bila nesebična. Pogumno jo zatrla v J sobi bolest skorajšnjo ločitve od prvo dobro vodoč, da so bo kmalu ločila od njo tudi druga in da ostane sama. postarana in brez vsakih osebnih nad. pač pa s prijetno zavestjo, da jo storila svojo dolžnost. Skrbno jo presodila Odeti-nega snubača in ker so ji jo zdel PREDSTAVITEL JICA MIRU V Moskvi je bila navdušeno pozdravljena 15-letna Audrey Mos son, hči angleškega st rojevodje, ki je prinesla roškim delavcem pozdrave od njihovih angleških tovarišev. ona zna živeti . . . tam so osvežim ... A ti. draga sestrica, boš čosto zahajala k meni in povsod to bom jemala s seboj. — Ah, da, da, ne zapusti me! Biti tu sama z mamo . . . Božo moj. uboga mamica, bog ve, da je dobra in d svo-~im pravim imenom, kajti, ee je bila Eva Mantel njegova hči in jo je hotel kije v|>eljati, je morala imeti njegovo ime, da ne hi nastala kitka suniničenja. Xasl«*dnjega dne sta oče in hči v spremstvu Mr. Browna in Johna cxljiotovala v Pariz. • • * Ludvik Olden se j«- vrnil na svoj dom v nepopisnem razpoloženju. Doli v ga vpraša, ako je našel Evo in ako ji je mogel kaj pomagati. Tedaj pa odgovori odurno in zaničljivo: "Tega ni bilo več treba, Dolly, nekdo drug je prevzel to delo. Prosim, ne izprašutj ime več. Zopet sem enkrat zakopal veliko neumnost in velika je rana, da se je ne sme nikdo dotakniti. Torej — nobene besede več o tem!" Bratovo slabo razpoloženje je bridko zadelo Dolly. Poznala ga je predobro, ker je tudi njeno srce preživelo hudo krizo. Sama je polagoma prišla na jasno glede svojih občutkov do Toringa in je mislila, da so ti njeni občutki brezupni. Zato svojega obnašanja proti Toringu ni Spremenila niti najmanj. Y sv<in padel v vojni, bi se v svoji globoki žalosti stariši počutili zelo zapuščene, ako jih ne bi pogosto obiskovali nečak in dve nečakinji. »S ttema nečakinjama je Dolly sklenila iskreno prijateljstvo, ker ste bili tudi glazbeno zelo nadarjeni. Med seboj so mnogo občevalo in tudi To-linga je Ludvik vpeljal v Traberjevo hišo ter je tam tudi občeval. Kmalu po Oldenovi vrnitvi iz Švice sta bila Dolly in Ludvik zopet f»ovab|jena k Traberjevim in tudi Toring je prejel povabilo. Toring nekega večera govori z Ludvikom o tem, toda Ludvik je samo prikimal in se za celo zadevo ni zmenil. "Prav nič me ne veseli iti tja," pravi. Toring ga začuden pogleda. Prav dobro jo opazil, v kako potrtem razpoloženju so je Ludvik vrnil iz Curiha toda ne izpraša je in ne poizveduje, ker je vedel, da bi Ludvik sam o tem govoril, ako bi hotel. "Vendar pa ti svetujem, da greš, Ludvik. Pri Tra-berjovih je saj vedno dobra godba. To je mnogo več, kot pa # pri drugih berlinskih družinah." "Toda človek ni vedno razpoložen, da bi poslušal godbo." "Seveda ne. Toda ne smeš pozabiti, Ludvik, da gre Dolly rada tja in da tudi sama rada/ igi*. Ako pa ne greš. potem tudi Dolly ne bo hotela iti." Ludvik se pogladi po čelu. "Imaš prav; človek je včasih preveč sebičen; in če je slabe voljam Še tem bolj. Dobro, zaradi Dollv bom šel, četudi -se že kar bojim, ko bom prišel pod okrilje imater. Strašno je to, kako te na vse načine spominjajo na srečo v zakonu z Ivariko, Tončko. Jerco in Micko." Toring se smejo. "Seveda, oba sva precej premožna in za zakon zrela mlada fanta in pri tem so napadi. Tenia vse to moraš vzeti za šalo." "Ah, včasih človek tudi ni razpoložen za šalo. Zate je dobro, ker vaš, kam veslaš, da boš enkrat zavozil v srečno zakonsko pristanišče. Toda kam se naj jaz rešim?" Gert rosno pogleda svojega prijatelja. "Za tebe ne vem nobenega sveta, ako sam ne veš zanj. Toda šiloma ni bil še nikdo poročen." "V Ouriliu takrat pri meni ni mnogo manjkalo in saimo slučajno sem odnesel zdravo kožo. Sedaj imam dovolj takih stvari. Ostal bom samec, to ti povem že sedaj ter se že pripravljam za vlogo bogatega strica." Gert položi prijatelju roko na ramo. "Upam, da to v tej zadevi ni tvoja zadnja beseda. Iz toga slabega razpoloženja se moraš malo izvleči. Ako imaš česar se bojim, za seboj kako slabo izkušnjo, potem si dopove j da je se mnogo ljubeznivih žensk na svetu." Ludvik skoči na noge. "Ne za mene! Vidiš, prijatelj, tudi mislim, da sem našel samo eno in edino, in ko sem prišel k njej s polnimi rokami, pripravljen, da žrtvujem svojo prostost in celo stopiti v neumno zvezo, tedaj — sem prišel prepozno. Tu te misli se nikakor ne morem otresti. Pri tem pa sem to dekle videl samo za nekaj trenutkov, govpril som ž njo le malo in se tem čutom sploh, nisem hotel udati — dokler vsled hrepenenja nisem mogel več zdržati. Šel som v Curili, da bi si na kljub vsakemu razumu nadel zakonski jarem. Toda predolgo sem odlašal, prišel sem prepozno — ali mogoče ob pravem času, da sem izprevidel, da mi je bila še o pravem času prihranjena velika neumnost. In imesto, da bi na vse to pozabil, se mi ta dogodovžčina vlači po mojem spominu in se mučim, da sem prišel prepozno, in da jo je drugi — e, za vraga, saj vendar nisem stara baba, da bi jadikoval po izgubljeni sreči. Trči, Gert, pijva!" In tako močno trči s svojim kozarcem ob prijateljevega, da se raabije. Živo pogleda "Kaabit kozarec — sreča!" Gert mu položi roko na ramo. "Sedaj si mi povedal, kaj te mučt, Ludvik, in ne maram te mučiti s tem, da bi ti izrazil sožalje. Toda nekaj naj ti I*>vem: žena, ki v vsakem oziru ne drži z nami, ni vredna, da Žalujemo za njo. Vrzi to od sebe! Saj boš zopet vesel!" (Dalje prihodnjič.) NEMŠKO VOJAŠTVO OB RENI 1 SIOYEMC ri'BIJSHIMi company (Travel Bureau) 316 \V. 18th St., New York I'isitt* nuni r.u -jasnila za potovanje. Slika je bila posneta v bližini Kolina ter predstavlja skupi no nemških vojakov, ki so bo- i do po kratkem počitku odpravili proti francoski moji, I POMLADITEV SKRIVNOSTNEGA BOGATINA V zadnjem času jo postal Novi Sad torišče senzacijonaliio operacije, pri kateri je mladenič nekemu starcu prodal svojo mlado*!.. O tej operaciji je naš list že kratko poroči*I. Zadevo je razkril in objavil novosadski dopisnik beograjske "Politike". Prvič je "Politika" poročala o tem 2.*>. marca in od takrat jo v domačih in inozemskih listih izšlo že mnogo obširnih člankov o operaciji za pomladitev, ki jo je izvršil novosadski kirurg dr. Uzelac. Pri vsej obzirnosti in pestrosti poročil, pa je zadeva še vedno zagonetna. Ni še namreč znano, kilo se je rial pomladiti z operacijo, zdrav ni k pa noče povedati, kako jo operacijo izvršil. Točno ugotovljeno je samo to. da je bil operiran še ne 20-letni brezposelni delavec R. Marič iz Novega Sada in je dobil za svojo prodano mladost 4000 Din. Da je bil mladenič operiran, se še dobro vidi, kako je bila operacija izvršena, pa uradni zdravniki, ki ga zdaij preiskujejo, zaradi nezaceljenosrti rane še ne morejo ugotoviti. Dopisniku "Politike" jo o zadevi pripovedoval neki prodajalec časopisov. Njega je dr. Uzelac poklical ter mu naročil, naj poišče mod svojimi znanci kakega mladega, popolnoma zdravega človeka, da bi pustil izvršiti proti dobri nagradi popolnoma nenevarno operacijo, ki pa bi mnogo koristila nekomu bogatemu postaranemu pacientu iz Beograda. Prodajalec časopisov je naposled našel mladega Mariča in ta se je z zdravnikom* pogodil za H000 Din. Zdravnik mu je obljubil, da operacija ne bo imela zanj nobenih slabih" posledic, da bo potekla brez bolečin in da bo lahko taketf po njej zapustil sanatorij. Ker pa so bile z o-peracijo združeno hude bo Iv'-i-ne in ker jo moral operirani mladenič več dni ležati v sana-toriju dr. Uzelea, je dobil e žlezi, a da je bila vendarle nad njim izvršena operacija v na-imonu pomladitvenega cepljenja neko drugo osebe. So nain-j reč metode, pri k »te rili uporabi i ojierater za prenos na drugo osebo samo del žleze — njen sediment. Pri živalih je bila ta metoda že večkrat preizkušena, j Marič je torej le prodal svojo • miladost. V bedi ga je omamila vsota .1000 Din SHIPPING NEWS Na parnikih, ki so debelo tiskani, se vrše v domovino izleti pod vodstvom izkušenega spremljevalca. ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA domaČe živali, t-j sir»ni. cena ........... GODČEVSKI KATEKIZEM. 01 strani. Cena HUMORESKE IN GROTESKE. ISO strani. Cona Trda rez. Cena 12 KRATKOČASNTll ZGODBIC. 72 str. Cena I*0 STRANI KLOBUK. 150 strani. Cena ____ POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel. I'M str. PREDTRŽANI, PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. SANJSKA KNJIGA .......................... SANJSKA KNJIGA .......................... SLOVENSKI ŠALJIVEC. 00 strani. Cena...... SPAKE IN SATIRE. 130 strani. Cena ........ TIK ZA FRONTO. l.TO strani. Cena .......... TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. «7 strani. Cena TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuj** tu«li šaloigro 4 Vse naše"!. 1«» strani. Cena ......1................. VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ...... vesele povesti. 7!» strani. Cena .......... ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena TE KNJIGE LAIIKO NAROČITE PRI: .30 .25 .80 1.— .25 J* .60 JS5 .M .90 .4» .90 .70 JS9 M 1JH) .35 .45 KNJIGARNA "GLAS NARODA' tltf WEST 18th STREET NEW YORK. N. V. Obširne časopisne razprave o izvršeni operaciji so spravile med drugim na dan. da dr. U-zelac v svojih poizkusih prekaša Voronova. Pred 10 leti je na nenavaden način s človeškimi žlezami" pomladil nekega 'starca. V Petrovaradinn so 11-j strelili nekega obveznega vo ja-! ka, Amavta. ker je zagrešil dva umora. Takoj po justifikaeiji s<» iz njegova trupla izrezali žlezi, ki ju je potem dr. Uzelac vcepil nekemu starcu. Baije je operacija odlično uspela in 11-činkovala. Pozitivno se danes 110 da več govoriiti. zakaj prod leti pomlajeni "čiča"' je spet ves star in nadložen. Vesti o takih operacijah, ki so se raz-i šifilo tudi po inozemskem časo-jpisju, imajo tudi ta učinek, da j dobiva dr. Uzelae iz domačih j krajev in tudi iz tujino pisma Jod ljudi, ki so pripravljeni žrt-1 vovati svojo mladost. Kni bi jo prodali v hudi stiski, drugi pa monijo, da bi so podvrgli operaciji, že zaradi toga, ker vidijo v takih poizkusih veliko . važnost za vse človeštvo. Dr. ,TTzelcu so pisali med drugimi neki dijaki iz Beograda in Skoplja, svoje žlezo pa 11111 polnil ja tudi neka mladenka iz 1 Budimpešte. V Xoveni Satlu in eBogradu pa je seveda najbolj mikavna skrivnost i'pomlajenega** bogatega starca. S to skrivnostno osebnostjo so zvezani resnobni in Šaljivi razgovori. Vso starejše, življenje preko mere ljubeče Beograjčane motri j« zvedave oči, mnogo se poizveduje, če niso morda za nekaj dni izginili iz svojega navadnega okolišča. Kdor kaže nekaj več živahnosti, kakor b? run je človek prisodil po letih je že v sumu, da je bil skrbnost ni pacient novosadsk egr kiru rga. Prebivalci beograjskega dor eolskega predmestja so prav resno domnevali, da je bil po-|mlajoii neki fVda Jovanovič ki pa je te dni umrl. Mož j« "imel lepo rento in na stara loti' se jo zaljubil. Ker ga neka; «lni niso videli in so bile novim polne poročil o senzaeionalir operaciji, so vsi govorili: Aha on je! Ko je umrl, so trdili da ie smrt posledica njegovega prehitrega odhoda iz sanarto-rija dr. Uzelca. Vse te domno ve so prišle v liste in sorodnik; pokojnega Jovanoviča so smat rali za svojo, dolžnost, dokaza ti vsej javnosti, da rajnki žf več let ni bil v Novem Sadu in da zatorej on ni mogel biti skrivnostni akter operacije za SJ. a 1 rila : Ucrengaria v Cherbourg 'Si. aprila: Bremen v Bremen lie tie Fran re v iiavre 23. aprila: Conte tli Savoia v (icuoa I 2. maja: Cltamplnin v Iii«*-re Ktiropa v ktreuien Vu Iran i a v Trst G. maja: Wa>tii;igton v Havre 8. maja : Berenearia v Cherbourg 0. maja: Bremen v Bremen 1'aris v Havre Hex v Crtiou 12. maja : Normamlie v Havre 10. maja: Kurtipa v Itremen *><). maja : Manhattan v Havre £1. maja : Ai|ultania v Cherbourg 5£t. aiaja : Cham plain v Harr» Cuute «I i Sav oiri v iienoa ~r>. maja : Normaiidle v Iiavre 'JH. maja : Itereiigaria v Cherbourg 'Jit maja : l*vi v • >111« Breuiei. v Bremen 3. junija: Wasliih|cti>D v Havre T*, junija : Queen Mary v Cherbourg Eu ropa v Bremen G. junija : Paris v Havr% Sati.mia r Tr..t II. junija: lie «le Krawe v IIu\re Aipiilania v Cherbourg 13. junija: Bremen v Bremen Con t e «li Savola v (icm« lt". junija : Normamlie v Havre 17. junija: Berengaria v Cherbourg Manhattan v llarrv 20. junija : Europa v Bremen Vu'cania v Trst Chain]»hiin v Havre 24. junija: Queen Mary v Cherbourg 27. junija : Lafayette v Havre Rex t Genoa Aapiitania ▼ Cb«rboure iJO. junija: Xormamlie v Havr' 1. julija: AVa>hington v Havre 2. julija: Iteri-n^aria v Cheroourg julija: lie «le France v Iiavre Cente di Savoia < (ienoa 8. julija: yueen Mary v Cherbourg 11. julija: Sat urn ia v Trst Chami>laln v Havre 14. julija : Normandie v Havre 15. julija: Manhattan v Havre Vi. julija : Aipiitania v Cherbourg Bremen v Bremen IS. julija: Box v Genoa V3. julija: Europa v Bremen lie «le Era nee v Havre Berengaria v Cberl»<»nrg 25. julija : Vuleania v Tr.«t 20. julija: Queen Mary v Cherbourg WnshintTTrin v H»vrr HITRA DIREKTNA SLUŽBA PO MILI JUŽNI PROGI NA SLAVNIM LADJAH ITALIAN LINE Pof-kusite to privlačno i»<>t. ki ji- izrtilno mirna In prijetna vse leto. l*a tu«li j h h-eni Vpra.šajte svojega i»oiniškt*ca ;lj tnodernitni na svetil. Hitre železniške zveze naravnost iz i Jeii'i\ e in Tr.-lii z vaši« domovino. NARAVNOST V JUGOSLAVIJO VULCANIA ma.ja—junija—11. julija _ --(NajliitrejSa motorna ladja na svetuj PREKO GENOVE — 15 UR DO JUGOSLAVIJE C. di SAVOIA '2'k APR. — MAJA — 13. JUNIJA • I-Miri" g> ru-stal>ilizirana ladja sv.-ta> R E X — maja — 27. junija - t Najhitrejša ladja na Južni l*r««gi) "\"t»rašajlt' kateregakoli poohluSčenega agenta ail na >>21 Fifth A\e.. (lioekefeller Center), X. Y. C. ITALIAN LINE (Kunladitev. IVeil vmeseva-! njem v skrivnostno operacijo j celo starejši politiki niso var-i ni. Beograjski šaljivei so iio-l katero vzeli na piko. Kirurg dr. Uzolac je vnet prisaš "bor-j baše v**. Oni dan, ko je bila senzacija o njegovi operaciji Šoj v polnem teku, se je v sprem-1 *tvu nekega starejšega gospoda j •najavil pred novosailskim kolo-; Ivoroni. Vse je drlo tja v pre-1 orieanju, da je neznani sprem-1 l je valeč njegov skrivnostni i»a-?ient. Bil pa jo neki borbaški zastopnik, ki je zdravnika po-j vabil nekam na zborovanje. Polog šaljivih pa ima afera j udi mnogo rosnih in žalostnih »lati. Upravieeni so očitki, da •e bila beda in imlailost brez- ■ »oselnega delavca brezobzirno! zkorišeena. Ko je prišel mla-loni<^ k dr. Uzalcu, da bi 11111 potegnil iz rano šive. ga je ta a 7ij aren zaradi vložene tožbe ljegovo matere nagnal. Šive so mu morali odstraniti v državni bolnišnici. Dr. Uzalec govori sicer, da so vso zadevo razblinili njegovi na^jrotni-ki in zavistnikL Pravi, da bi moral najmanj pe tkrat itoliko napisati, kakor je bilo doslej že v listih, ee bi hotel razkriti vso gonjo, ki je baje uvedena proti njemu. Vse take izjave pa ne pobijejo dejstva, da je z lepimi besedami in z denarjem premotil neizkušenega mladeniča ter ga žrtvoval želi jam no-znanega bogatina ali pa svojemu častihlepju pri operativnemu poizkusu. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor s* koče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne posi-1 i*mo.