Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 8 din
Dolenjstei list
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV
TEDNIK ZA POLITIČNA, GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA
LETO III. - Stev. 11.	NOVO MESTO, 14. MARCA 1952		ČETRTLETNA NAROČNINA 100 DIN	IZHAJA VSAK PETEK
				
Od tedna do tedna
Od političnih dogodkov v preteklem tednu je imela največji odmev sovjetska nota trem zahodnim velesilam glede na sklenitev pogodbe z Nemčijo. Sicer se je že nekaj časa moglo Čutiti, da SZ nekaj takega pripravlja, saj vemo, da vlada Vzhodne Nemčije ni samostojna v svojih odločitvah in je torej iz Moskve dobila navodilo, naj čim bolj odločno sproži zahtevo po mirovni pogodbi. Čeprav so sovjetski zastopniki na nedavnem zasedanju Generalne skupščine OZN v Parizu na vse mogoče in nemogoče načine zavirali odkritosrčne in stvarne razgovore O nemškem vprašanju, pa se zdaj hočejo izkazati kot pobudniki, ki jih vodi edinole skrb za razcvit Nemčije in njenega ljudstva. Toda svet že predobro pozna nakane Sovjetske zveze in ve, da se za njihovimi lepimi besedami skrivajo pohlepne misli ali pa vsaj zaskrb.-Ijenost, da bi le kako preusmerili razvoj, ki mogoče ne gre več tako, kot si to sami žele. V primeru Nemčije vodi SZ prav to zadnje, kajti od zasedanja Generalne skupščine se je v zvezi z Nemčijo že marsikaj spremenilo.
Zelo značilno je predvsem dejstvo, da so Rusi tako pohiteli brž po zaključkih lizabonske konference, na kateri so se članice Severnoatlantskega pakta sklenile povezati z zahodnoevropsko obrambno skupnostjo. Tej pa naj se prav v kratkem priključi tudi Zahodna Nemčija in si zahodne države zelo prizadevajo, da bi čim prej prišlo do konkretnega organiziranja njihove obrambne skupnosti.
Vsi dosedanji razgovori v zvezi z Nemčijo so dokazali, kako zelo se Moskva boji, da bi to vprašanje razčistili in priznali Nemčiji pravico do ponovne oborožitve. Ves sdvjetski propagandni aparat doma, v satelitskih državah in tudi drugod se že precej časa peča z nalogo, da bi preprečil ali vsaj čim bolj zavlekel razgovore okrog nemške oborožitve. Zaradi tega so po večmesečnih brezplodnih diskusijah tudi propadli lanski sestanki namestnikov zunanjih ministrov štirih velesil o Nemčiji.
Zdaj pa je naenkrat tu sovjetska nota in kar je še posebej zanimivo, v tej noti ni niti kakega posebnega poudarka na dosedanji tako odločni sovjetski zahtevi po demilitarizaciji Nemčije. Jasno je torej, da je kominfor-movski generalštab sprevidel, da mora nujno spremeniti taktiko. Ubral je druge strune, pa tudi ako z njimi ne bo preslepil sveta, bo vsaj spet skušal v nedogled raztegniti razgovore, sestanke in konference o Nemčiji, da jim ne bi na zahodu prehitro prekrižali računov in Nemčije vključili v svoj obrambni sistem ter ji dovolili oborožitev. Zato se tudi sovjetska nota zelo ogiblje kakim ostrejšim izrazom na račun zahodnih drŽav in v zelo mirnem tonu hoče prikazati »odkritosrčno zaskrbljenost« za usodo sedanje razkosane Nemčije.
Se zaradi nekega dogodka se je sovjetom zdel zdaj primeren trenutek sprožiti nemško vprašanje. Izkoristili so vladno krizo v Franciji, oziroma zelo nejasno stanje ob prevzemu nove vlade s predsednikom Antoinom Pl-nayem. Toda ta vlada se, kot kaže, vendarle počasi ustaljuje in bo verjetno v kratkem prešla z notranjepolitičnih vprašanj na obravnavanje zunanjepolitičnih, pri katerih je posebno pereč odnos do Nemčije. Vemo, da so Francozi precej zadržani glede na oborožitev Nemčije, toda pri njih so drugi vzroki. Zato so tudi prvi pariški komentarji ob sovjetski noti sicer previdni, toda že izražajo dvom v odkritosrčnost moskovskih namenou.
Naše stališče do oborožitve Nemčije je svojčas obrazložil maršal Tito, ki je priporočal, naj se Nemčiji prizna enakopravnost z ostalimi državami, zato pa ji je treba dopustiti tudi oborožitev. Takoj za tem pa je maršal Tito pristavil: »Toda tega ne smemo napak razumeti, tako da se ji s tem omogoči ponoven militarizem: pravica Nemčije do oborožitve je povezana z njeno demokratizacijo, če bi se v Nemčiji obnovil fašizem, bi bil proti oborožitvi te države.«
Sovjetski strah pred oborožitvijo Nemčije pa ima prav nasproten značaj. V Vzhodni Nemčiji se Sovjeti prav nič ne branijo oživljati na ta ali drug način celo nacizem, le da gre v njihovo korist. Oborožena, toda demokratična Nemčija pa bi bila Moskvi trdna ovira pri njenih   agresivnih ciljih.
Na koncu lahko omenimo, da je dal zelo tehtno izjavo o sovjetski agresiji maršal Tito, ko je v torek sprejel skupino ameriških novinarjev. Dejal je, da se tudi »Sovjetska zveza zaveda, da agresija ni priljubljena v svetu«, nadalje, da narodi sovjetskega bloka »nebi mogli razumeti vojne, v katero bi bili znova zapleteni«, toda da se je treba ubraniti agresivnih stremljenj SZ, ki se ne bi branila »če bi se moglo nekaj na lahek način dobiti, bodisi da gre v tem primeru za ekonomsko podrejanje, bodisi da gre za kaj drugega«. Zato je maršal Tito opozoril, da ima »svobodoljubni svet pravico, da se oborozuje, če grozi vojna nevarnost, vendar pa da se oborozuje samo za ohranitev miru*.
Letni občni zbori - zrcalo poslovanja splošnih kmetijskih zadrug
Od  dobre  zadruge  ima  korist   vsa okolica
V teh dneh imaio redne letne občne zbore splošne kmetijske zadruga. Lahko trdimo, da so pokazale — razen nekaj izjem — vse zadruge v lanskem letu znaten korak naprej v razvoju splošnega zadružništva. Dobra udeležba Članov na občnih zborih pa je dokaz, da naši ljudje vedno bolj spoznavajo pomen zadružništva in vidijo neposredno korist, ki jo ima vsak član od dobro poslujoče zadruge. Zanimivo je poslušati člane na občnem zboru, kako predlagajo razne načine za še boljše poslovanje, zlasti pa kako se zavzemajo za razvoj pospeševalnih odsekov, kar je treba vsekakor pozdraviti. Seveda je tudi se nekaj takih zadružnikov, ki smatrajo za neposredno korist le to, kar lahko takoj vtaknejo v žep ali usta, dalj pa ne vidijo. No, takih »zadružnikov« je vedno manj, kmalu pa bodo povsem izginili.
II lili zadrg v šltaiu niso slabo gospodarili
Pred kratkim smo poročali o lepem dobičku, ki ga je ustvarila lani KZ Dvor. Dne 24. februarja pa je imela letni občni zbor Kmetijska zadruga St. Jernej. Občnega zbora se je udeležilo veliko število zadružnikov, ki so pazno zasledovali poročilo o lanskoletnem poslovanju. No, z 936.661 dinarjem Čistega dohodka v lanskem letu so bili lahko zadovoljni. Seveda bi bili uspehi lahko še večji, če bi 570 članov zadruge nudilo več pomoči upravnemu in nadzornemu odboru. Nekateri manjši odseki namreč izkazujejo izgubo, ki sicer ni velika, vendar kaže, da ne gre nobenega odseka podcenjevati. Največ dobička izkazuje ekonomija — skoraj 600.000 din, ostali dobiček pa je ustvarila trgovina, nekaj pa še opekarna, pekarna in strojni odsek. Člani zadruge s poslovanjem opekarne niso zadovoljni in so zahtevali, da se je treba za kvaliteto opeke bolj zanimati. Ostri kritiki članov ni ušel tudi lesni odsek, ki sicer sedaj več ne obstaja, a je za njim ostal neporavnan dolg. To je toliko bolj čudno, ker izkazujejo lesni odseki pri drugih zadrugah največ dobička.
Promet v trgovini je znašal blizu 20 milijonov dinarjev. Samo zdravilnih zelišč in poljskih pridelkov je zadruga odkupila za 3,300.000 din. Navzlic temu je čisti dobiček v trgovini majhen, ker so med letom večkrat znižali cene, kar so krili iz^ lastnega dobička. Zadruga razpolaga že z velikim premoženjem, ki je naloženo v blagu, strojih, opremi in stavbah. Na občnem zboru so sklenili, da bodo letos kupili še eno mlatil-nico, slamoreznico na motorni pogon in morda še kakšen kosilni stroj, člani so uvideli, da jim stroji veliko koristijo pri delu v gospodarstvu. Prav zato so sklenili, da se zadružni deleži povečajo
na 500 din za člana-kmetovalca, ki ima nad 50 arov zemlje,1 za ostale pa na 200 din. Za pošteno poslovanje v zadrugi bodo uslužbenci jamčili z desetkratno vrednostjo mesečne plače.
Sicer pa bi pripomnili, da občni zbor ni bil posebno posrečeno pripravljen. Poročilo knjigovodje je bilo vse preveč
učeno. Lahko bi povedal vse s preprostimi besedami, tako kot to razumejo ljudje, ki se ne pečajo s knjigovodstvom. Vsaj za take prilike bi morala biti dvorana zakurjena! Še papir za zapisnik so pozabili pripraviti in je bilo treba potem letati ponj. Tudi posamezni — sicer redki — medklici članov, češ kaj imam od zadruge, saj nimam nobenega popusta v trgovini ipd., kažejo, da je med člani še vedno nekaj takih, ki jim je današnja stvarnost tuja. Navzoči predsednik Okrajne zveze kmetijskih zadrug tovariš Stane Smit je pojasnil zadružnikom pomen zadrug in nakazal nekaj smernic za bodoče delo. Njegove smernice, lani doseženi uspehi in ugodni pogoji ki jih ima zadruga so jamstvo, da bo v letu 1952 ob vsestranski pomoči vseh članov šentjer-nejska zadruga dosegla še večje uspehe.
NAJBOLJŠA ZADRUGA JE V STRAŽI
2. marca je imela redni letni občni zbor splošna kmetijska zadruga v Straži. Pri ustvarjanju čistega dobička ji prav gotovo ne bo kos nobena zadruga v okraju! Kar 1,669.645 din čistega dobička je izkazal obračun za leto 1951. Poleg tega so pri gradnji zadružnega doma porabili nad 1,600.000 din zadružnega denarja. Vseh osem odsekov je poslovalo z dobičkom, najbolj pa lesni odsek. Ker so les tudi izvažali, imajo v dobrem lep znesek deviz, ki jih bodo porabili za nakup potrebnih strojev. Dobro jim služi traktor, ki so ga kupili lani. Imeli so že pripravljen les za nakup kinoprojektorja, ker pa so uvideli, da bi stal preveč, so pogodbo umaknili. Sklepu o nakupu kinoprojektorja pa se niso odrekli in samo čakajo ugodnejše prilike.
Zadruga razpolaga z velikim premoženjem, čeprav so lota 1945 začeli z — nič. Zadružni dom predstavlja lepo vrednost, pravtako druga stavba, stroji, oprema, živina na ekonomiji, velike zaloge blaga in živil in podobno. Poleg tega ima zadruga lepe zneske v raznih fondih. Samo fond za investicije znaša nad poldrugi mili.ion dinar.iev! S tem denarjem bodo lahko uresničili letošnje gradbene načrte za preureditev gostilniških prostorov, pekarne in dokončne opreme zadružnega doma. Uspešno delovanje zadruge dokazuje tudi dejstvo,
V Dol. Toplicah pa se ne morejo preveč pohvaliti
2e 17. februarja je imela v Dol. Toplicah kmetijska zadruga letni občni zbor. Iz poročila je razvidno, da je imela zadruga v letu 1951 nad 31 milijonov dinarjev prometa, čistega dobička je ostalo le 82.693 din. Med letom je
Nova kmečka de ovna zadruga
Toplice — Poljane
Kmečka delovna zadruga v Poljanah v topliški dolini se predvsem za rud i slabega vodstva v preteklih dveh letih ni mogla razviti v dobro, vzgledno zadrugo. Nasprotno — nekateri njeni neuspehi so bili nasprotnikom zadružništva priljubljen kamen spotike, ob katerem so taki ljudje tajili celo vidne napredke vseh tistih dobrih, naprednih zadrug in zadr. ekonomij, ki so s svojim gospodarjenjem že dale* presegle vsa pričakovanja v poljedelstvu, živinoreji itd. Ne moremo trditi, da v Poljanah ni dobrih, zavednih zadružnikov. Prav tj so tudi uvideli potrebo, da se njihova zadruga spoji z vedno uspešnejšo zadružno ekonomijo v Dol. Toplicah.
Vrsta perečih problemov, ki je težila poljanske zadružnike, je tik pred uspešno rešitvijo. Nedavni občni zbor zadruge v Poljanah in zadr. ekonomije v Toplicah, ki je bil v četrtek 6. marca, je pokazal, da je združitev obeh zadružnih posestev v novo kmečko delovno zadrugo najkoristnejše delo za nadaljnji razmah zadružništva v topliški dolini. Saj je prav topliška zadr. ekonomija lani potrdila, kaj se da doseči s pametnim gospodarstvom. Navzlir težavam in malemu številu delovnih moči so lani zadružniki na ekonomiji opravili 1413 delovnih dni, tako da znaša vrednost njihovega delovnega dneva za leta 1951 pn 300 dinarjev. Poleg vseh dajatev in vloženega denarja v sklade je ekonomija zaključila leto z 79.000 dinarjev dohička. Zadružniki so kritizirali člana nadzornega odbora, ki ni prišel k letnemu obračunu, pa tudi sicer med letom ni bil v redu.
V nedeljo dne 23. marca bodo volitve upravnega odbora nove kmečke delovne zadruge Toplice-Poljane. V načrtu nove zadruge je že nakup traktorja, ki bo opravil spomladansko setev, plačan pa je iz dobička prodanega lesa iz zadružnih gozdov, še letos pa bodo v Poljanah postavili velik hlev za 60 glav goveje živine.
Zadružniki novomeškega okraja pozdravljajo ustanovitev nove kmečke delovne zadruge, ki naj zareže globoko brazde v topliški dolini.
zadruga odkupila med drugim tudi 2456 kg zdravilnih zelišč v vrednosti 189.000 din. S tem je zadruga nudila lep zaslužek pridnim nabiralcem. Pridobitev za zadrugo in ves okraj je novi zadružni dom, ki že služi svojemu namenu. Vsekakor pa je delovanje splošne kmetijske zadruge preozko, ker se nanaša v glavnem le na trgovino. V bodoče bo morala svoje delovanje razširiti še na druge gospodarske panoge, zlasti živinorejo, sadjarstvo in pod.
Na občnem zboru so sprejeli sklep, da se zadružni deleži povečajo na 500 dinarjev. S tem bo olajšano zadrugi poslovanje, člani zadruge pa se bodo bolj kod dosedaj zanimali za njeno delo ter pri tem nudili pomoč novo izvoljenemu upravnemu odboru.
da obratuje že skoraj samo z lastnimi sredstvi. Narodna banka ji je znižala kredit obratnih sredstev, ker ga niso izčrpavali, sedaj pa so še sami sklenili, da bodo ostali kredif odpovedali takoj ko odprodajo zaloge lesa in drugega blaga, ki ga imajo na zalogi za več milijonov dinarjev.
Dobra udeležba, živa razprava, sprejeti sklepi in novo izvoljeni upravni ter nadzorni odbor na občnem zboru, vse to potrjuje, da delo zadruge in njen pomen člani pravilno razumejo. Sklep o prispevku 200.000 din iz čistega dohodka zadruge za popravila vaških potov proti Drganjim selom, Zalogu in še nekaterih drugih je najboljši dokaz neposredne koristi, ki jo ima vsa okolica od dobro poslujoče zadruge. Tudi na oškodovance na Primorskem niso pozabili: 30.000 'din so poklonili v ta namen. Na pobudo prejšnjega upravnega odbora so sklenili kupiti štiri izru-vače za krompir, štiri kosilne stroje, na predlog članov pa še dve sadni škropilnici in plemenskega bika. Sploh so zadružniki predlagali, da se vloži čim več sredstev za nakup strojev. Stavljen je bil tudi predlog, ki sicer ni bil osvojen, naj bi zadruga zbirala sredstva za gradnjo hotela s tujskimi sobami- ki je v Straži nujno potreben. Sklep o povišanju deležev na 1000 din za člana bo pri 433 članih, kolikor jih je včlanjenih, zadrugi pripomogel k še večji finančni samostojnosti. Z zadružnim domom bo upravljal poseben odbor, ki bo skrbel, da bo dom res služil svojemu namenu.
Prav tako kot v ostalih zadrugah bodo tudi tu uslužbenci jamčili z desetkratno vrednostjo mesečne plače za pošteno poslovanje. Gospodinje, ki so bile na občnem zboru so izjavile, da s kvaliteto kruha iz zadružne pekarne niso zadovoljne in bo treba pogledati, kje je vzrok. Se o tem so se pogovorili, kako bo zadruga pomagala gasilski četi do prepotrebnih cevi Ob zaključku občnega zbora so vsem udeležencem razdelili brezplačno strokovne knjige. Z ugotovitvijo, da je preteklost najboljši nauk za bodočnost, so zaključili dobro uspeli občni zbor, ki pomeni prav gotovo solidno podlago za nadaljnji razvoj zadružne misli v Straži in njeni okolici.
Spet 6 milijard dinarjev za pomoč našemu kmetijstvu
Zvezna vlada je pred dnevi sprejela odločbo o znižanju prodajnih cen industrijskih izdelkov, ki so potrebni kmetijski proizvodnji in ribarstvu. Državna kmetijska posestva, okrajne zadružne zveze, kmečke delovne zadruge in splošne kmetijske zadruge bodo kupovale po znižanih cenah velike in srednje kmetijske stroje in naprave domače proizvodnje.
Odločba navaja med drugim, da bodo zadruge kupovale lahko traktorje znamke »Ansaido 60« domače proizvodnje s 25 % popustom, traktor »Zadrugar« s 65 % popustom, elevatorje s 45 do 50 % popustom itd. Traktorje, ki jih uvažamo in so namenjeni kmetijskim proizvajalcem, bodo prodajali po dejanskih nabavnih cenah in bodo oproščeni kakršne koli davčne obremenitve, dobička in drugih razlik v cenah.
Državna posestva, zadružniki in zasebni kmetje bodo kupovali lahko rezervne dele domače proizvodnje za vse velike in srednje kmetijske stroje in naprave s 40 % popustom. Umetna gnojila bodo kupovala taka gospodarstva z 10 do 65 % popustom, zaščitna sredstva za rastline z 20 do 90 % popustom. Tako bodo n. pr. vsi pridelovalci kmetijskih pridelkov kupovali pogonsko gorivo in motorno olje za svoje potrebe po znižanih cenah: bencin bodo n. pr. kupovali po 27 din za kilogram, plinsko olje po 16 din za kilogram itd.
Skupen znesek, ki ga bo država prispevala za razvoj kmetijstva v letošnjem letu z znižanimi cenami strojev, zaščitnih sredstev in pogonskih sredstev znaša 6 milijard 149 milijonov dinarjev, kar predstavlja nedvomno nadaljnjo učinkovito pomoč za razmah naše kmetijske proizvodnje sploh, posebno pa za razvoj državnih posestev in kmečkih delovnih zadrug.
VINOGRADI SO OŽIVELI
Iz Bele krajine, Trške gore, stra-ških goric, Podljubna in drugih vinorodnih predelov trebanjskega in novomeškega okraja poročajo vinogradniki, da so začeli navzlic poznemu snegu in mrazu z deli v vinogradih, ponekod pa je rezanje trtja že zaključeno. Zadnji sneg je marsikje dal dober saninec, da so kmetje zvozili v vinograde kolje in gnoj. Kakor hitro bo trtje obrezano, pride na vrsto koljenje, gnojenje, kopanje, s spomladjo pa vsa druga dela v vinogradih. Saj dolenjski vinogradnik nima veselejšega in skrbnejšega dela kakor je skrb za vinograd.
OBVESTILO
Obveščamo vse delodajalce državnega, zadružnega in zasebnega sektorja in vse zavarovance, da se je Uprava za socialno zavarovanje pri OLO Trebnje preselila ozir. združila 10. marca 1952 z Upravo za socialno zavarovanje pri OLO Novo mesto.
Vse stranke prosimo, da se obračajo neposredno v vseh slučajih na naslov Uprave za soc. zavarovanje v Novem mestu.
Izvršni odbor OLO Trebnje
Od 109 na 350 din za delovni dan v Velikem Gabru
»Najhujše smo prestali!« Tako pravijo danes zadružniki v Velikem Gabru v trebanjskem okraju. Ko so leta 1949 ustanovili kmečko delovno zadrugo »Matija Gubec«, je bilo v zadrugi le nekaj članov, na katerih je bila vsa teža dela in skrbi, ki spremljajo rojstvo vsako nove stvari, prav posebej pa še novega zadružnega gospodarstva. Začetne težave pa niso zavrle razvojne poti. Pozneje se je zadruga povečala z novimi člani, tudi z večjimi kmeti. Da so resnično napredovali, naj povedo številke o zaslužku: lani so dobili zadružniki v Velikem Gabru po 109 dinarjev, letos pa so prvi v okraju: 350 dinarjev znaša vrednost delovnega dneva. Ko smo zadnjič zapisali o zadružnikih Velike Loke: Kdo se lahko pomeri z njimi, še nismo vedeli za uspehe Velikogabrških zadružnikov. Danes velja to vprašanje za obe zadrugi, delovni dan pa je v velikogabr-ški zadrugi še malo boljši.
Na vsakega člana zadruge v Velikem Gabru pride po 3 hektare obdelovalne zemlje — dela torej ni bilo malo, saj je bilo med letom le 16 stalnih delovnih moči. Zgradili so svinjake, popravili hleve. Čistega dohodka je bilo nad 2 milijona dinarjev. V sklade je šlo 29 %, za zaslužek zadružnikov pa 1 milijon 440.000 dinarjev. Za investicijski sklad so namenili 257.571 dinarjev, za socialni sklad 202.000 din, za obratni kredit pa 122.476 din. Da ni bilo še večjih uspehov, je kriva razkosanost — arondacija še ni v celoti izvršena. Dobro pa so se posluževali strojne obdelave, skrbeli za izmenjavo semena, varčevali pa tudi niso z umetnimi gnojili. Pšenice so zato pridelali
na hektar po 1400 kg, zasebni kmetje po 800 kg. Krompirja 170 stotov, privatniki po 100 stotov, vina na hektar 10.000 litrov, zasebniki 4000 litrov. — Uspehi govorijo prepričljivo. Samo krompir je dal 800.000 din dohodkov! Domača strojna obdelava je vrgla samo v 4 mesecih 39 tisočakov dobička, na drugi strani na se je pokazala izguba pri konjih: 100.000 dinarjev pri 6 konjih v vsem letu!
Živinoreja lani ni izpolnila pričakovanj. Premalo so se brigali za njo vsi v zadrugi. Komaj 26 glav goveje živine imajo zdaj, pa še ta ne dela časti zadrugi! Sedem glav je uničila bolezen, pa kljub temu bi govedoreja lahko dala zadružnikom več. Redili pa so nad 100 prašičev, vendar pa so premalo skrbeli za kakovost prireje.
VEČ POLITIČNEGA IN VZGOJNEGA DELA MED ZADRUŽNIKE! Občni zbor je pretresel tudi slabe strani zadružnikov. Navzlic doseženim uspehom je bilo med letom marsikaj zakritega, marsikaj nerazčiščenega. Premalo je bilo javne kritike, čeprav je bila včasih zelo dobra. Nastala so trenja med srednjimi in malimi kmeti v zadrugi. Zima je bila lepa — kdor pa ni imel svojih konj, ni mogel dobiti drv. Ni še zavesti, da so tudi konji postali zadružna lastnina, da naj služijo vsem. Izvoljena je bila komisija za razčiščenje nekaterih nepravilnosti. Zene so se potegovale za svoje pravice, češ da so za enako delo manj plačane kot moški. Te napake so delno popravili med letom, vendar pa je stari odbor upošteval predvsem svoje koristi, premalo pa je skrbel za razširitev za-
druge in za politično delo med zadružniki.
Za dober uspeh zadruge gre priznanje najpridnejšim delavcem, med katere štejemo vsekakor pridnega gospodarja in dosedanjega predsednika tov. Jeraja, ki je opravil lani 475 delovnih dni. Korelc Jože ima 442 dneva, Marija Korelc 260 dni, Jože Uar 324 dni, Frančiška Ilar 190 dni, Franc Smole samo v poletju 203 delovne dneve, Marija Smole 147 dni itd. Na teh naj se zgledujejo ostali zadružniki.
6 novih članov so sprejeli na občnem zboru. Marsikdo bi še, če bi se zadružniki pomenili z njimi o tem in onem, kar kmeta mora zanimati. Med novimi člani sta mizar Jože Lavrih in tesar Lojze Piškur, ki bosta zadrugi v veliko pomoč. Za les iz zadružnih gozdov bodo kupili v tujini stroje, popravili bodo stari mlin in imeli tam tudi šupo za stroje. Dve gnojni jami bodo zgradili v Zubini. Milijon dinarjev kredita za nove gradnje bodo najeli, obratnega kredita pa 200.000 din. Velike obveznosti so prevzeli pretekli teden nase velikogabrški zadružniki v Smoletovi hiši v Zubini, kjer so se zbrali k letnemu obračunu. Smoletovega Franca so izvolili za novega predsednika, čvrsto bodo zgrabili za delo — ker dobro vedo, da je zmaga odvisna predvsem od skupnih naporov in ljubezni do dela. A. Zaletelj
Vremenska nay>ored
V dneh od U. do 2\ marca bodo predvidoma okoli l°>- in 10. marca padavine, ki bodo prinesle novo ohladitev.
Stran 2
DOLENJSKI LIST
Stav. 11.
Občni zbori splošnih kmetijskih zadrug so v preteklih tednih pokazali precejšnjo podtalno dejavnost reakcionarnih elementov, ki so se spravili nad razbijanje zadrug v Beli krajini. Njihova dejavnost je tesno povezana z načrti znanih sovražnikov ljudske oblasti, ki se na vse kriplje borijo proti razvoju kmečkega zadružništva na vasi. Kje je treba iskati te ljudi? Med bivšimi trgovci, gostilničarji in večjimi kmeti jih najdemo, med ljudmi, ki ne morejo pozabiti starih, »zlatih časov« preteklosti, ko so bogateli na račun splošne ljudske bede ter gospodarske zaostalosti Bele krajine.
Izrazit primer sovražne akcije proti kmečkemu zadružništvu se je jasno razkril na občnem zboru Kmetijske zadruge v Metliki. Ze nekaj dni pred občnim zborom so se po Metliki slišali glasovi, da bo kmetijska zadruga likvidirana. Res se je na občnem zboru pokazala skupinica ljudi, ki je ves čas po izčrpnih poročilih upravnega odbora zadruge dajala neumestne opazke in godrnjala. Tej reakcionarni skupinici najbrž ni bilo prav, da je metliška kmetijska zadruga lani imela nad pol milijona dinarjev dobička in uspehe na vseh gospodarskih področjih. Najizrazitejši godrnjač je bil bivši gostilničar Janko Car, po domače »banka« iz Metlike. Skozi vse godrnjanje skupine se je razločno videlo, kam moli pes svojo reakcionarno taco. Skupina godrnjačev je čakala na ugodno priliko; takoj nato, ko je bil razrešen stari odbor, so se godrnjači na znamenje Jankota Cara dvignili in demonstrativno zapustili zasedanje, izražujoč, da jim zadruga ni potrebna.
Tragično, pa hkrati tako značilno
za zahrbtno, umazano delo sovražnikov napredka je, da so na občnih zborih splošnih kmetijskih zadrug v Beli krajini ponekod tudi posamezni manjši kmetje sedli v potapljajočo se ladjo reakcije, ki je smrtni sovražnik ljudske oblasti in ki izkorišča vsako ugodno priliko, samo da bi porinila nož v hrbet socialistični skupnosti. Za Metliko n. pr. je zanimivo, da je sam predsednik MLO nasedel tem elementom in jih ni ostro obsodil.
Skozi ta očala je treba gledati tudi marsikaj drugega v Metliki, kjer je MLO zanemaril svojo gospodarsko dejavnost, zlasti nekatere obrtne industrijske delavnice, ki so v kaj slabem stanju. Tako n. pr. stoji podjetje »Žaga«, ki bi lahko metliškim in okoliškim kmetom bilo v veliko pomoč. Stanje v mestni pekarni je več kot kritično; razmere so nehigienske, eden izmed delavcev leži v bolnišnici, ker je zbolel na pljučih, ostala dva pa sta odpovedala delo zaradi slabih delovnih pogojev, ker se MLO ne pobriga za primerno ureditev delavnice. Metlika je veliko gospodarsko središče in ima vse pogoje za dober gospodarski razmah, vendar pa se ne razvija tako, kakor bi se lahko. Ali ni tudi tu čutiti vpliva ljudi, ki ne želijo napredka?
Na to ni težko odgovoriti. Car Janko iz Metlike, ki je podtalno rovaril proti zadrugi in dajal instrukcije svojim »prijateljem«, da so govorili zanj skozi svoja usta, je bivši gostilničar in posestnik. Bil je partizanski dezerter in je bil že kaznovan od ljudske oblasti. Eden njegovih sinov je ilegalno pobegnil čez mejo, drugi pa je s sebi primerno druščino s kamenjem napadel občni zbor kmečke delovne zadruge v
Odloh Izvršnega odboru lilo Novo meslo
Is vrtni odbor MLO Noto mesto Je sprejel na »ro.il redni seji dne K. februarja 19.">2 na oanorl £1. 3. Odloka n vzdrževanju snage In kulturnega Izgledu v mestu, sprejetega na rednem zasedanju MLO Nov« mesto dne 8. februarju lfl.">3 naslednjo OD H F. 1)110
1. Kot center mesta, kjer se ne dovoljuje rediti živino, praftlče, drobnleo In kunce, se smatra celotni II. In III. teren, ki obsegata naslednje ceste, ulice In trg«!
Glavni trg. Ljubljanska cesta do St. 31. Vrhovceva ulica. Kratka ullra, K sodišču. StrellSka ulica, Šolska ulica, Gerdešleeva ulica, Dllanceva ulica. Potitna ulica. Detelova ulica. Jenkova ulica, Frančiškanska nllca. V mlin, Kapucinski trg, \a Loko, Dr. De-franceschljeva ulica, Profitljska ulica. Kapiteljska ulica. Katarlnln trsr, Strma steza, Ka-stelčeva ulica, Arkova ulica. Cerkvena ulica, Florjanov trg, Križatljska ulica. Mej vrti Kosova nllca, Sokolska ulica. Društvena ull-
NARAVNO GIBANJE PREBIVALSTVA
V okraju NOVO MESTO se je v februarju rodilo 117 otrok, od teh 64 dečkov in 53 deklic. Umrlo je 51 oseb, od teh 32 moških im 19 žensk, pomk pa je bilo 93.
V okraju KOČEVJE se j« rodilo v februarju 47 otrok, od teh 2fl dečkov ln 19 deklic. Umrlo je 31 oseb, od teh 13 moških in 18 žensk, porok pa je bilo 33.
(Zaradi pomanjkanja prostora tokrat obilice imen n« moremo navesti).
MESTNO GOSTINSKO PODJETJE
gostilna
»Gorjanci«
NOVO MESTO Sokolska ulica štev. 1
nudi vsak čas topla in mrzla jedila, po naročilu tudi speciali-tete, okusne malice ob vsakem dnevnem času ob zmernih cenah. Na razpolago prvovrstna bela In rdeča domača in dalmatinska vina,  vino   v  buteljkah, žganje,
likerji in druge pijače Vsako soboto in nedeljo godba In ples
Za obisk se priporoča
upravnica Kemrova
ca, Drufitvenl trg, Sv. Jurija ulica, Breg In Pugljeva ulica
Polen označenih cest, ulic in trjeov se zabranjuje reja domačih živali še v naslednjih cestah  I. in IV. terena MLO Novo mesto:
Seidlova cesta Sukljetova cesta, Kandij-ska cesta ter območje Trdinove ceste.
2. Prebivalci pod točko 1- navedenih cest, trapov In ulic smejo rediti živino, prašiče, j drobnico in kunce le. ee jim IO MLO Novo mesto to izrecno dovoli na njih pismeno vlogo.
3- Ta odredba stopi v veljavo Istočasno z odlokom o vzdrževanju snage In kulturnega izsleda v mestu, ki ga je Izdal MLO Novo mesto na svojem V. rednem zasedanju. Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Tajnik: ZAGORC FRANC, 1. r. Predsednik: UDOVIC JOŽE, L r.
Z zadrugo v Jurjevici so člani lahko zadovoljni
Po poročilih o občnih zborih KZ po vsej nasi republiki je zapažen lep razvoj splošnega kmetijskega zadružništva. Med dobrimi je tudi Kmetijska zadruga v Jurjevici pri Ribnici. Njeno celotno poslovanje je bilo uspešno, kajti če omenimo že samo prireditev kmečkega praznika lani v nktohrut, ko je bil prikazan dosedanji obseg sadjarstva in živinoreje v sklopu KZ ter s tem v zvezi vse njeno poznejše delo, lahko zadrugi le čestitamo.
Letni obračun izkazuje skoraj pol milijona čistega dobička.
Namen vsake zadruge je s podvojenimi močmi delati za socialistično vas. Občni zbor KZ v Jurjevici je zato kot napotilo za bodoče delo sprejel naslednje sklepe:
Da bodo poživeli kmetijstvo, bodo zadružniki površine za krmne rastline povečali za najmanj 50*/i. Ustanovili bodo vodno zadrugo za osuševanje močvirnega ozemlja. Iz lastnih denarnih sredstev bodo še letos dogradili zadružni dom. Ce bodo potrebovali še k-aj denarja, ga bodo najeli s posojilom v Investicijski banki.
Za dvig sadjarstva bodo še to pomlad nabavili 300 sadnih drevesc Precepifi bodo vsa sadna drevesa svojih članov z vrstami, ki v Ribniški dolini najbolj uspevajo.
Da bo zadruga zavarovana pred morebitno izgubo v poslovalnici, bo odslej veljalo kot garancijo desetkratno jamstvo mesečne plače uslužbenca. Vsak uslužbenec pa bo v ta fond plačeval mesečno od svoje plače 10 odstotkov.
Taka je slika Kmetijske zadruga v Jurjevici. Prav nasprotno sliko pa nam pokaže poslovanje KZ Sušje. Primanjkljaj poslo-vodkinje znaša nič manj kat 83.000 dinarjev! Najlepše pa še pride! Dosedanji poslovod-kinji je odbor priznal nagrado ter ji je pripravljen črtati polovico primanjkljaja (seveda če bo to sprejel občni zbor). Radovedni smo, če bo javnost ob vsem tem molčala in če bo zadovoljno s takim stanjem ljudsko sodišče. Verjetno ne! —kh
Metliki. Prav ta zadruga je največji trn v peti bivšim »vzornim« gospodarjem.
Nekaj podobnega se je zgodilo na občnem zboru Kmetijske zadruge v Preloki, kjer je nastopil proti zadrugi bivši trgovec in večji kmet Pavlakovič Jože, ki je prav tako demonstrativno zapustil občni zbor s svojimi ministranti vred. Predsednik zadruge se sploh ni pripravil na občni zbor, tako da je njegovo poročilo podal tajnik v nekaj kratkih besedah, nasprotno pa je poskrbel za obširne »priprave«, s katerimi naj bi se zadruga razbila. Na svojem stanovanju je n. pr. 9. februarja sklical sejo upravnega odbora, čeravno so bile prej vse seje v pisarni KLO. Po seji je bil sklican izredni občni zbor — nekaj dni pred letnim občnim zborom! Edini namen tega izrednega občnega zbora je bil: uničiti zadrugo, kar pa predsedniku zadruge po zaslugi partijske organizacije in zavednih zadružnikov ni uspelo. »Uspeh« je bil le ta, da je nekaj članov in članic na tem občnem zboru vrnilo zadružne članske knjižice, med prvimi oče predsednika zadruge. 90 članov od 120 članov zadruge pa je odločno nastopilo proti razbijačem zadruge in obsodilo delo predsednika KZ, ki ima 3 posestva in je bivši trgovec, ima pa še danes pripravljen svoj trgovski lokal »za vsak slučaj«, če bi se zadruga razbila...
Vsi ti In podobni izpadi razbijače v zadrug pa niso uspeli. Zadružniki so obsodili njihova dejanja in še bolj strnili svoje vrste. V Metliki so n. pr. sprejeli več pomembnih sklepov, ki bodo pospešili gospodarski razvoj mesta. Uredili bodo drevesnico, ustanovili mlekarno in nekaj obrtnih odsekov. Zadruga bo okrepila odkupovanje vseh kmetijskih pridelkov in nudila svojim članom vse potrebno blago. Uvedla bo nabavne knjižice za člane, tako da bodo ob koncu leta le-ti soudeleženi na dobičku. Za uspelejši razvoj zadruge bodo zvišali obratni kredit še za 5 milijonov dinarjev.
Večina kmetijskih zadrug je na občnih zborih dvignila deleže članov na 1000 dinarjev, kar bo znatno vplivalo na večjo delavnost zadrug, zraslo pa bo tudi zanimanje članov za delo in uspehe zadrug. Občni zbori pa so tokrat tudi pokazali, kako nujno potrebno je sodelovanje vseh zadružnikov splošnih kmetijskih zadrug. Budnost osnovnih partijskih organizacij in ostalih množičnih organizacij se mora navezati na sodelovanje vseh zadružnikov — le ob takem delu bodo tudi naprej padale maske z obrazov reakcionarnih posameznikov, ki čedalje bolj kažejo svoje pravo lice.
J. V. — F. K.
Kratke vesti
Ljubljana. — Nova telegrafska centrala v Ljubljani. V Ljubljani je pretekli teden začela obratovati nova avtomatska telegrafska centrala. Stara centrala je bila na deset priključkov, nova pa jih ima 30 ter se bo z njo znatno izboljšala telegrafska zveza Ljubljane z drugimi kraji v državi. Aparaturo za to telegrafsko centralo smo dobili iz inozemstva, nekatere dele pa je izdelala tovarna »Iskra« v Kranju.
Beograd. — Letos bo na raznih delovnih akcijah sodelovalo 92.500 mladine. Razen na največjih objektih, kot so hidrocentrale Jablanica, Mavrovo, Vlasina, Vinodol ter pri gradnji metalurških kombinatov v Zenici, Sevojnu, Nikšiču in Svetozarevu, bo naša mladina pomagala tudi graditi cesto Vrhnika—Logatec ter obnavljati naselja, ki so jih uničili ali poškodovali snežni plazovi.
Zagreb. — Nad 200 delegatov je bilo na kongresu Zveze Studentov, ki je bil 3 dni v Zagrebu. Na kongresu so bili navzoči tudi delegati iz drugih držav ter predstavniki zvezne in hrvatske vlade. Kongres je razpravljal o delu Študentske zveze, o nekaterih pojavih na univerzah ter o značaju in nalogah Studentske zveze. Kongres je poudaril, da morajo biti študentje organizatorji političnega življenja ter da morajo razumeti dobo, v kateri žive ter smisel in pomen tega, kar danes ustvarjamo.
Beograd. — Izredno važno uredbo o skladih plač je izdala zvezna vlada.
Na osnovi te uredbe bo država zajamčila vsakomur, ki je v delovnem od-
nosu, da bo prejel najmanj tisto vsoto, ki je določena za minimalno plačo. Po tej uredbi bodo podjetja sama razdeljevala sklade plač, to se pravi, da bodo delavci bolje plačani tam, kjer bodo podjetja bolje uspevala. S tem bo še bolj važna dejavnost delavskih svetov, ki jih prav te dni volijo v skoro vseh podjetjih.
Beograd. — 32 hidrocentral gradimo v državi. Imena mnogih izmed njih ste že dostikrat slišali: to so hidrocentrale Vinodol, Mavrovo, Jablanica itd. Letos bodo predvidoma gotove hidrocentrale Ovčarbanja v Srbiji, Došnica v Makedoniji ter Moste in Medvode v Sloveniji. Vinodolska hidrocentrala, ki je lani že začela obratovati z enim agregatom, bo letos dobila še drugi agregat. Ze danes proizvajamo dva in polkrat več električne energije kot pred vojno. Do konca leta pa bomo proizvajali najmanj trikrat več električne energije, kot so jo proizvajale vse elektrarne stare Jugoslavije.
Split. — Velike priprave na novo turistično sezono v Dalmaciji. Medtem ko pri nas v ravninah še vedno leži sneg in bo treba najmanj še teden, dva, da bo skopnela bela odeja, se v južni Dalmaciji že kopljejo. V vseh krajih našega Primorja se že vneto pripravljajo na novo turistično sezono. Razen domačih gostov pričakujejo letos tudi precejšnje število tujih gostov, med drugim iz Švice, Avstrije, Zahodne Nemčije, Francije, Amerike in Kanade. Vrsto hotelov bodo obnovili, izboljšali prometne zveze. Za letošnjo turistično sezono se obeta zelo dober obisk v vseh obmorskih krajih.
Takih lovcev res ne potrebujemo
Pred kratkim je javil lovec Lukanič iz Pake pri Starem trgu, ki spada pod lovsko d nižino Stari trg, na Lovsko gveeo v Črnomlju, da je z ampulo zastrupil volka, katerega pa so trije volkovi raztrgali in je ostala od zastrupljenca samo glava in rep. Priložil je potrdilo KLO Stari trg in Lovske družine Stari trg. Republiški odbor mu je na osnovi priloženih potrdil izplačal nagrado v znesku 5000 din, obenem ga pa pozva-l, da pošlje glavo in rep volka na Republiški odbor za pokončavanje volkov v Ljubljani. Po tej zahtevi j« Lukanič poslal v Ljubljano glavo in rep navadnega malega sivegfl psa.
Ko je bil 24. febr. t. 1. občnj zbor Okrajne lovske zveze, je bila glava tega psa pokarana navzočim. Vsi so na prvi mah ugotovili, da je to glava psa. Jasno je bilo, da gre za prevaro, ker je Lukanič ftar lovec in bi moral poznati volka. Do dvoma bi morda lahko prišlo samo Če bi to bil pes volčjak, pri takšni glavi pa je
Sovražniki zadružništva so sneli krhue
Na nedavni občVni zbor Kmetijske zadruge Žužemberk so povabili tudi člane bivša KZ Smihel z željo, da hI s svojimi deleži pristopili k zadrugi V Žužemberku. Tako bi lahko na novo odprli poslovalnico, ki bi bila nujno potrebna tamkajšnjim zadružnikom. Žal pa na zbor ni prišlo veliko zadružnikov zaradi velikega smoga. S sanmi se j« pripeljalo le šest. zadružnikov, ki pa so Mili precej nadelani z vimsko kapljico — in Se so prišli s prav d.oločeniim naimenom. Da je bilo res tako, pri<%a dejstvo, da je kolovodja te skupinice predsednik KLO Smihel tov. Mirtič, pred vsem zborom zadružnikov snel protlljudsko krinkjo. Že pred mašo so s« ti ljudje v gostilni pri Zajcu dobro dogovorili, kako bodo preprečil i, da se poslovalnica ne ustanovi. Pri tem jih je nekdo zelo podpiral, ■*] je bilo na mizi dovolj vinsko kapljice. Ta zadružna poslovalnica v Šmihelu ni potrebna, je v imenu ljudstva povedal predsednik Mitfic, ki je nadvse slovesno izjavil, da ljudstvo ne želi Imeti poslovalnice KZ in da tudi deležev ne mislijo prenesti na KZ Žužemberk. Bil pa je takoj postavljen na laž. kajti ljudstvo tega ni zahtevalo, kar je povedal neki pametnejši zadružnik iz Smihela. Povedal je. da to ni res iu da se bodo na množičnem seslamku pogovorili ali so za zadrugo ali ne. Seveda pa tudi ta ses.tauek ne ho mogel uspeti, če bodo na njem nastopali ljudje Mirtičevega kova- Tovari« predsednik bi moral povedati za.ka.i ima tako sovraštvo do ustanovitve poslovalnice, aaj je on prvi poklican- da ljudem povsod pomaga.
Da bi bilo delo teh ljudi popolno, so jim slepo sledili In kimali še drugi. Tudi bivši
predsednik KZ, ki nosi dobršen del krivde za neuspeh zadruge, jim je hitro sledil. Zvesti sluga, podoben svojemu srospodarju. je bil zelo glasen in visoko omotičen delavec krajevnega peskoloma Vid Struna, ki je povrhu tudi član sindikata. Ze na krajevna seji so se razgovarjall o poslovalnici. Zlasti nepomirljiv sovražnik ustanovitve ali pristopa k zadrugi je bil odbornik Anton Vidmar ii Klečet.
Zbor zadružnikov je nekaj časa poslušal hlebetanje vinjenih razgrajačev. Takoj je bilo ljudem jasno, kaj hoče ta peščica ljudi s predsednikom na čelu. Na stolček hi radi posadili bivšeza trgovca Zajca, da hi ta nemoteno delal za svoj žep. Da je to resnica, potrjuje tudi dejstvo, da je Zaje takoj po likvidaciji zadruge Iskal v Novem mestu potrebno dovoljenje za opravljanje trgovske obrti. Zadružniki so spregledal) načrt dobro nabujskanih razgrajačev. Bili so na mestu razkrinkani im so morali takoj .zapusti/ti ob6ni zbor žužemberike kmetijske zadruge. ■
Navzlic odporu te peščice ljudi pa misli KZ vseeno odpreti poslovalnico. Tisti, ki še danes kro^n.iarijo s cekarji in mislijo._ da se vedno lahko izžemajo ljudi, naj si to misel kair iz arlave izbijejo. Med delovnimi ljudmi je mesto samo za tiste, ki delajo pošteno in  za skupnost.
Ljudi Mirtičevega in Vidmarjevega kova in ostale iz to bratovščine pa je treba javno obsoditi. Tiste, ki izkoriščajo zaupanje ljud. stva v protiljudske namene, je treba poklicati na odgovornost Zakupno arostišče pa je treba dati v roke človeka, ki razume naš čae In prizadevanje našega ljudstva.    — a
bil izključen vsak dvom. Na občnem zboru Okrajne lovske zveze je bil Lukanič izključen iz lovske družine, podpisanea potrdila iz KLO in predstavnik Lovske družine Slori trg, ki sta tudi lovca, pa sta bila kaznovana l zadnjim opominom, to je z ukorom pred izključitvijo, ker trdita, da volčje glave nista videla, pač pa le sled volkov na snegu, in sta verjela Lu-kaniču na njegovo besedo. Za to dejanje se hodo vsi trije še zagovarjali pred sodiščem.
6. februarja letos je šel Slan lovske družine v Črnomlju štrucelj iz Jerneje vasi I puško v Kelce nad Bistrico. Logar Babic iz Miklerjev ga je opatzoval nad 40 minut. Ko je Štrucelj ustrelil smo in jo nesel proti domu, je opazil logarja Babica in nameril nanj puško. Babic se je vrgel v sneg. nato pa mu je uspelo, da je pobegnil. Štrucelj taji svoje dejanje, na lovskem posvetu pa je bil izključen iz družine. Na glasovanju so bili trije lovci proti izključitvi, zato je lovska1 družina tudi te izključila.
V taki hudi zimi in prepovedanem Sašu za streljanje sni, ko bi morali lovci živali krmiti in skrhati zanie, se Se doba lovci, ki srne streljajo. Za taka dejanja imajo cpIo prikrite pritrjevalce. Lovska družina jih je zato na posvetovanju razkrinkala in izključila iz svojih vrst. K.
KMETIJSKA ZADRUGA V DOLENJSKIH TOPLICAH
jo t 1. marcem 1952 spat odprla lesni odsek
Odkupujmo les vseh vrst In v vsaki količini od gozdnih posestnikov v KLO Dol. Toplice, Pod-turon in Uršna sela. — Plačamo najvišje cene proste prodaja v zakoniti višini. Les prevzemamo na lastnem skladišču v Dolenjskih Toplicah In ga takoj plačamo
Letni odsek Kmetijske zadruge Dolenjske Toplice
FrančekSajet 11
Belogardistični štajerski bataljon
V začetku maja 1942 je s Hrvatske prišel h gorjanskim partizanom človek s tremi različnimi legitimacijami, s tremi imeni In čudnim osebnim romanom, ki se je precej vrtel tudi okrog gestapa. Pisal se Je Milovan Zelen, doma je bil iz Ljubljane, Tvrševa cesta št. 92, v partizanih si je izbral ime Skala, pri belogardistih papa Slavko. Skala se je povezal s Štajerskim bataljonom in bil njegov stalni obiskovalec. Ko so se v začetku julija začeli zbirati partizani v Gabrjah pod Gorjanci, je 10. julija Štajerski bataljon obvestil, da ga partizani nameravajo napasti; ostal je pri belogardistih in takoj postal njihov funkcionar. S seboj je pod pretvezo, naj mu pomaga pokopati nekega padlega tovariša, zvabil partizana Alojza Cukajno-Džura, ki so ga belogardisti razorožili, čez noč privezali k drevesu In mu že izkopali grob. Zjutraj 11. julija je Čukanja prosil stražarja, naj ga odveze, češ da mora na potrebo. cBlogardist je ustregel tej njegovi predsmrtni želji. Jetnik je priložnost Izkoristil, se rešil pred zavratno smrtjo In partizanom opisal svojo dramatično zgodbo, ki je docela razgalila belogardistične morilce.67
V teh dneh je Štajerski bataljon često menjaval svoje taborišče okrog St. Jošta In se mrzlično utrjeval. Bclogardisttčnlm pristašem je razkril svojo skrivnost ,ki so jo do takrat poznali le redki, in jih mobiliziral. Nekaj dni kasneje, ko je kaplan Sinkar pisal Debeljaku, naj »skuša od Italijanov iztisniti orožje«, sta tudi kaplan Janez UrbanČ In župnik Jože Smollč iz Stopič s svojimi sodelavci zaprosila Italijane za strojnico In nekaj pušk. To je neki Sokol, menda dr. Kalan, 4. julija sporočil kaplanu Bahniku-Clrilu in mu naroČil, naj se poročnik Kranjc poveže z njimi."
st Ivo Pirkovič, Bslegardizem (rokopis), str. 109 do 112.
s* Originalno pismo Sokola je v Babnikovem arhivu, prošnje kaplana Urbsnča in župnika Smoliča pa sem naael v arhivu it. divizije »Isonzo«.
Italijani pa belogardistov še vedno niso hoteli podpreti z orožjem. Zato so se nekateri belogardistični novinci ob spopadu s partizani 11. julija vrnili na domove aH se zatekli v Novo mesto, okrog dvajset neoboroženih od skupno sto mož Štajerskega bataljona pa je s svojim odelkom begalo okrog Novega mesta.
Ko je Zelen-Skala »Štajercem« povedal, kje imajo partizani taborišče, so jih belogardisti takoj hoteli napasti. Joško Jakoš si je v svoj dnevnik zabeležil:
»Sli smo v treh skupinah, a zvedeli smo, da so se preselili. Na položaju smo ostali s Cigo-tom (Tomažlčem), drugi dan (11. julija — op. S. F.) pa se vrnili v logor. Opoldan smo opažali, da partizani obkoljujejo in so se pokazali na vseh višjih položajih. Mi smo šli na položaje, obvestili logor ter dobili pomoč.«"
Ivan Majnik-Džems je namreč 11. julija s svojim bataljonom Belokranjskega odreda prihitel preko Gorjancev. Na Zajčjem vrhu je iznenadil helngar-distirnn patruljo, spremljajočo enajst jetnikov Pov-šetovega partizanskega voda, kj so g parom konj in sodom šli pn vodo. Partizani so ujetnike brez hoja rešili, ujeli dva belogardista, enega pa ustrelili. Ti strelj so belogardiste opozorili na nevarnost, da so >šlj na položaje, obvestili logor ter dobili pomoč«. Po okoliških vinogradih se je razvila kratka in neodločena bitka. Ker ni potekala ugodno za belogardiste, so jo ti prekinili z vpitjem na partizane, čemu vendar streljajo, saj so tudi oni partizani. 0 spopadu so belogardisti hitro obvestili italijansko vojaško poveljstvo v Novem mestu, ki je v svojem obveščevalnem poročilu zabeležilo:
m Dokumenti III, Jakoćev dnevnik, str. 29.
>Zvečer 11. t, m. so se komunistični razbojniki in elementi ,bele garde' živahno obstreljevali na področju Dolža .. .«M
Roza Lhanova-Silva pa je zapisala v svoj dnevnik:
»Danes popoldne je bil hud spopad med nami in partizani. So nas že pogruntali. Sem še bolj zadovoljna. Se bomo borili vsaj mož proti možu. Bolj« kot pa zahrbtno .. .«M
Vendar so se belogardisti še posluževali zvijače s partizanskimi znaki. Na dan spopada okrog Zajčjega vrha so z naglico mobilizirali svoje ljudi in s partizanskimi (delavkami na glavi zavratno lovili partizane. Tako so na Dolžu dobili v svojo past štiri partizane, ki jih je s pištolo v roki zasliševal kapetan Vasiljevič-Istnk. Govoril jim je. da so Jetniki Draž« Mihailoviča in redna jugoslovanska vojska ter jih pozival, naj pristopijo k njim. Dvema letnikoma jo. uspelo pobegniti, dva pa sta ostala v belogardističnih rokah. Pred smrtjo se je z begom rešil tudi Janez -luršič z Dolža. Belogardisti so ga hoteli ubiti, ker jim je kot »partizanom« napisal pismn, da pregrdo ravnajo s partizanskimi družinami."
V noči na 12. julij so partizani obkoljevali področje Št. Jošta. Ker je Gnrjanski bataljon prišel prekasno, so belogardisti pobegnili Čez progo Novo mesfo—Črnomelj in šli proti Toplicam. V močno utrjenem helogardističnem taborišču so partizani zaplenili osebni avtomobil in našli več svežih^ grobov umorjenih žrtev. Dobili so tudi ovitke pjsein,
M Divizija »Isonzo«, fogllo inf. St. 163, 18. VTI. 1942, N OS/4080.
»i Dnevnik Uhanov«, beležka 3. julija 1942. datum zopet ni točen.
« Ivo Pirkovič, Belogardizem (rokopis), str. 114 in 115.
ki jih je belogardistom pošiljal Franc Brulc s Hru-šice. župan občine šmihel-Stnpiče.
S tem so partizani izsledili belogardistično za-upniško mrežo. V nedeljo 12. julija so aretirali klerikalnega župana Brulca in nekaj njegovih sodelavcev ter jih zaradi dokazanega sodelovanja pri zločinskem delovanju helngarrlističnegn Štajerskega bataljona obsodili na smrt. To so bile prve smrtne obsodbe, ki so jih partizanska vojna sodišča izrekla nad izdajalci domovine v stopiški fari. O obsojencih pa je kaplan Urbanč kasneje zatrjeval, da «o bili le vzorni fanti in člani Katoliške akcije, ki so bili partizanom »na poti«. Za Janeza Goloba iz Hrušice pa mu je ušlo, da je »oblastem« (italijanskim okupatorjem — op', S. F.) naznanil Rav-tarja, zaradi tega so ga prijeli partizani in ga obsodili na smrt.«*3
V Št. Joštu so partizani ujeli ranjenega belogardista Pintariča. študenta iz Rake. in ga poslali v svojo bolnišnico. Ko je PintariČ okreval so mu dali še bolniški dopust. Nato ie šel znova ? belo gardo in postal okruten vodnik pobijajočega belo-gardističnejja voda.M*
V naslednji noči so partizani iz okolice Stopil krenili za bežečim belogardističnim oddelkom. V Drganjih selih pred Toplicami sta belogardistom zaprli pot dve četi, na kateri so ponoči trčili belogardisti. Pri nepričakovanem srečanju so partizanom dejali, češ da so partizani, ki zasledujejo belogardiste. Partizanom so tujci sicer bili sumljivi, ker so nosili čelade, vendar je ob naperjenih partizanskih strojnicah prišlo do kratkega pogovora med partizanskim in belogardističnim poveljnikom. Zatem so se belogardisti naglo obrnili proti Potoku in po jezu pri Volavčah 14 ali 15. iuliia popoldne prišli na levi breg Krke. Utaborili šo se v gozdiču pri gradu Zalog ali Breitenau, kjer so storili nnv gnusen zločin.
"i (Kaplan Franc Olavačl, V znamenju Osvobodilne fronte, Ljubljana 1W, >tr 4.V
*1a Ivo Pirkovič, Bilo je pod G- i lanci. Dao eroze, podlistek 65, »Slovenski poročevalec«, 5. januarja 1951.
02
Stev. 11.
DOLENJSKI LIST
Stran Ji
12 nASlH KRAJEV
v zagradu SO volili
vsi Člani op
Občinske volitve v odbor OF smo imeli v Zagradu pretekli mesec. Za volitve je vedel vsak zaveden član Front«, škoda p«., da nas pri volitvah ni podprl član KLO tov. Franc K žen. Čeprav so bile volitve objavljene za osmo uro zjutraj, je bila pisarna KLO. kjer bi morali dobiti volilni imenik in ostale stvari, zaklenjena. Član volilne komisije je dobil tajnika KLO doma. spečega na peci. in mu je moral se dopovedati, da je dan volitev, čeprav je bil tajnik o tem ie obveščen pred enim tednom. Nato to bile volitve navzlic zamudi. Vojili so vsi člani, pridobili pa emo »red tem tudi še sest novih članov v OF.
Oglasiti ee moramo tudi s kritiko. Pred kratkim je prišla neka ženska v pisarno KLO. da bi pJaAala davke. Ko je prišla do pisarne, je naročil tajnik, naj administrS-tor-ka vrata zapre, da ženska ne bo mogla v pisarno, kar se je tudi zgodilo, Sele do dol-gem trkanju je poslal administratorko vprašati v vežo. kaj bi ženska rada. Marija An-drejčič, ki je prišla na KLO iz Gahernika, je morala nato davke plačati v veži, k.i*r je morala tudi počakati, da ji .ie. admimštra-torka Cveta vrnila davčno knjužeo. Zakle-panje vrat. 1e videl tudi predsednik Pevše Janez. Povedati moramo, da smo se takega ravnanja naših funkcionarjev že naveličali in da želimo poštenih odnosov.
Tončka Plrnat
Sentjernejcani se oglašajo
Pred kratkim nam j« uprizorijo SKUD »Brata Pirkovič« veseloigro Svojeglavček- Je to navadna ljubezenska zgodba, polna veselih
5>rizorov Podana je bila odlično, režiral pa o je Slavko Hudoklin. Svojeglavftka je igrala Mtnka Jereletova i znano ljubkostjo. So-dozivljali smo njeno veselje, žalost, naviha-nost, vsak njen gib je bil kakor izklesan Toneta je igral Stane Hladin. ki se je dobro vživel v svojo prvo večjo vlogo igralsko io pevsko in zasluži vse priznanje. Jože Petra D ur jave nam je nudil mnogo zabave in ameha, zelo pa je ugajal tudi oče Potokar (Ivan Grioar), kakor tudi Cila Anic« Cehov«. Revež je bii »turist« Redko Jerele, kateremu se je zaradi Oilkine ročice ponesrečila nočna plezalna tura. Igral je imenitno kakor po navadi. Maskiral je Cvetko Hudoklin z znano spretnostjo. Soenerija — delo V laste Sehoep-plove — je predstavljala gorenjsko pokrajino in je bila tako lepa, sočna in plastična, da bi najraja kar tz dvorana nadaljevali pot na lepe planine. K uspehu je nekoliko pripomogla tudi glasba, saj so vsi igralci tudi zapeli, za kar so bili nekateri tudi nagrajeni ob odprtem odru.
*
S spomladansko rez.io so naši vinogradniki že začeli. Navzlic hladnemu vremenu škrtaio škarje med trajem Preljuba ti vin; aka trta, veselje si moj'ga srca, spomlad cvetiš. polet' rodiš, v jeseni nam vince daješ . • • Z dobro voljo smo se lotili pomladan. skih del. čeprav še po zimi diši.
V nekai dnevih so nabrali učenci in dijaki obeh šol z učiteljstvom 4000 dinarjev kot pomoč Primorski.
*
Mednarodni praznik žena smo obhajali dne 9 marca • orireditvi.io v dvorani, z« ob osmih zjutraj is bil roditeljski sestanek staršev sol6k« mladine obeh sol, nato pa slavnostna kademija z govorom tov. Karlince Gašpir. Sledile so recitacije, deklamacije in petje, pri čemer so sodelovale udeleženke gospodinjskega tečaja, pionirji osnove šole in gimnazije, pevski zbor dijakinj III. razreda gimnazije in naš ženski pevski zbor. Po proslavi ie organizacija AFZ postregla materam in ženam padlih s slavnostnim kosilom. Tako sin© tudi v St. Jerneju izrazili našo hva-le*no*t materam in ženam, borkam za boljšo bodočnost našesra rodu. —č.
LEP USPEH KMETIJSKE ZADRUGE ADLESlCl
Kmetijska zadruga v Adlešičih je, imela v nedeljo 17. februarja 1952 letni občni zbor. Na zbor so prišli tudi hodoči člani zadruge iz Tribuč. ki bodo priključeni občinjAdle-šifti. Udeležba je bila l»Pa- *ai nll° 108 članov navzočih 92. Iz poročila predsed. nika Crnica je razvidno, da je zadruga y preteklem letu bila zelo delavna. Pri odkupu žitario in koruze je bila v okraju prva. lepe uspehe Pa je dosegla tudi pri odkupu zdravilnih zelišč In gozdnih sadežev, ki jih je odkupila za 1,409.94« din in kmečkih pridelkov za 425.031 din. Prometa je imela skupno 24 milijonov 379.376din, čistega dobička Pa im« 209.459 din.
Zadružniki so sklenili, da bodo te dobička pričeli graditi zadružne stavbe, ki bodo v Bodoče služile za trgovino zadruge, za skladišče in pisarne zadruge in bodočega občinskega ljudskega odbora. V kolikor bo trebi pa bodo zaprosili Se za investicijski kredit, da bodo vendar enkrat lahko postavili lastno stavbo
Diskusija je bila zelo živahna. Pogovorili so se tudi o zvišanju deležev, ki so jih določili na 1000 din. s čemer so s»i strinjali vsi zadružniki. P. C.
bircna vas
Kulturao-orosvetno delo v Birčni vasi j« v tem letu precej oživelo To M pokaaala tudi prireditev na pustno nedeljo v šoli v Birčni vasi. Dramatska skupina je prav dobro pripravila igro »Zakonska sreča 317«.
Pripravljalni odbor prosvetnega društva Birčna vas je s prostovoljnim delom napravil nov oder. ki je zelo okusno izdelan. V to delo je vložil nad 300 prostovoljnih delovnih ur. Novo ustanovljeni moški pevski zbor je na prireditvi pod vodstvom tov. Žagarja *»-pel štiri pesmi: Prešernovo »Zdravljico«, makedonsko »Bolen mi leži«. Štajersko »Flosar-ska« in dalmatinsko »Plovi, plovi«.
Da je bila prireditev dobro pripravljena in organizirana, j« pokazala tudi udeležba, saj je bila šolska soba napolnjena do zadnjega kotička že nol ure pred nastopom, mnogo pa jih je odšlo, ker ni bilo dovolj prostora.
V kratkem bo ustanovljen tudi mešan zbor, v katerega bodo vključili še pevce iz Stranske vasi in kolice. Tako bo kulturno delo tudi v Birčni vaai in okolici res po. steno zaživelo. J. U.
ELEKTRIFIKACIJA OKOLICE. Sedaj, ko je najbližja okolica Novega mesta že vsa elektrificirana, si utira elektrika svojo zrna govito pot tudi v Širšo okolico. Okoli posta j«, Birčna va§ je več vasi, tj dogiej ae niso imele elektrike V zadnjem času pa so tudi tukaj že vse pripravili za elektrifikacijo, s čemer s« bodo te vasi gospodarsko in kulturno lahko precej dvignile. 8. St.
IZ STAREGA TRGA OB KOLPI
O nas ste v »Dolenjskem listu* že brali. Danes bi hoteli samo nekoliko izpopolniti dopis L. C, ki po naši krivdi ni bil napi san popolnoma točno.
Torej v Starem trgu zime nismo prespali, ampak smo čas dobro izkoristili. Organizirali smo kuhinjski in krojni tečaj. Prvega vodi Kristina Majerle, drugega pa Ivanka Ster-bneft. štirikrat na teden prihaja 24 mladink in žena na tečaj, nekatere tudi po dve uri daleč. Tečajnice so zadovoljne, saj se bodo naučile marsikaj koristnega. Poleg drugega bodo znale izdelovati tudi sir »trapist«, kuhati razne likerje in podobno. Zaščitna sestra Francka Pavltnič predava o zdravstvu in negi dojenčka, Jurij fiuster jih seznanja z vrtnarstvom, sadjarstvom in vinogradništvom, Peter Kobe z zadružništvom in Ivanka Palman z važnejšimi političnimi vprašanji. Ona jih pripravlja tudi na kulturno prireditev, ki jo bodo imele ob zaključku tečaja sredi mairoa. Takrat bo tudi razstava, na kateri bodo žen« in dekleta pokazale, kaj so se na tečaju naučil«.
Živinozdravnik iz Črnomlja nam je obljubil, da bo prredava.1 o živinoreji in živinskih boleznih. Prihodnjo sredo bodo šle vse tečajnice % voditeljicami v Črnomelj na rentgenski pregled.
Na tečaju vladata red in disciplina, ka.r je tudi prvi pogoj uspeha.
Ivanka Palman. tukajšnja učiteljica, torej ne vodi nobenega tečaja, pač pa je oba kot članica organizacije AFZ in osnovne partijske organizacije samo organizirala.    —Pl.
TRSKA GORA
V začetku marca je sneg s Trške gore že skoraj popolnoma izginil in delo v vinogradih se je spet začelo. Vinogradniki hite z obrezovanjem trt, nekateri pa so s tem že končali, ker so bolj pohiteli, da >e izravna zamuda, ki jo je povzročil zadnji sneg. Vinogradi so polni pridnih in veselih ljudi, katerim po jo« svojo pesem trtn« škarje od jutra do večera.
•
Popravljena pot. Pot, ki pelje izpod nekdanje Drenikove oziroma Mediicatove (sedaj Kovačičeve) zidanice na levo in se po nekaj sto metrih končuje 6lepo, so končno le popravili, škarpe pod in nad tem potom so bile na večjih mestih porušene, pot je bila zaraščena s trnjem in robidovjem ter deloma zametana s kamenjem in vinogradskiml odpadki. Ker je Trška gora izletniški kraj in j« to javna pot, naj mejaši skrbe, da bo vedno urejena. st. S.
NOVICE IZ OKRAJA TREBNJE
Na izobraževalnih tečajih v okraju le nad 300 mladincev in mladink. V št. Janžu in v Tržišču imajo krojni tečaj. V Mirni je 40 deklet v gespodinj&ko-kuharskem tečaju-*
Najdejavnejša kolektiv mladine je še ved. no v St. Janžu Vsestransko skrbi za izobraževanje 6vojih članov v lutkovnem gledališču dela 18 članov, pomagajo dramatski družini, na izobraževalnih tečajih je bilo 27 članov, v gasilski organizaciji pa dela 26 mladincev. Redno imajo sestanke svoje organizacije na katerih sklepajo o novem delu. — V zadnjem času je uspešna tudi mladinska organizacija v St. Bupertu. Za obolelega in priljubljenega sekretarja Ivana Zgonca so mladinci zbrali nagrado 2000 din in mu jo poslali v bolnišnico.
Za prehodno zastavico najboljšega kul-turno-umetniškega društva se v okraju po. tegujeta predvsem SKUD Trebnje in KUD v Mokronogu. A. Z.
NOVICE  IZ DOL. TOPLIC
V četrtek pred 14 dnevi, so ljudje obve^ stili topliške lovce, da so 66 po ji vil i divji prašiči nad Dobindolom. Takojšen pogon je rodil uspeh: ustrelili so divjo svinjo s tremi mladiči, hudo r>a so tudi obst.relili merjasca, ki se j« krvaveč zavlekel v gozd državnega posestva. Obvestili so lovskega Čuvaja, da ho prašič prav verjetno Izkrvavel in poginil-v nedeljo nato pa so topliški lovci na novem pogonu za prašiči ustrelili krasnega divjega njiačka samica pa j« ušla. Ker je maček prav lep eksemplar, ga je lovec, ki ga je ustrelil, poslal v Ljubljano v nagačenje.
*
V zdravilišču se j« zadnje čase razpasla grda navada, da nekateri ljudje v pijanosti razgrajajo in delajo nemir. Da bi se zagotovil ljudem nočni počitek, je KLO Dol. Toplic* na plenarnem zasedanju sprejel od-jok, s katerim prepoveduj« vsako vpitje in igranje instrumentov na javnih cestah od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V tem času se lahko uporablja radijske sprejemnike in glasbene instrument« na stanovanjih le tako. da n« motijo sosednih stanovalcev. Prepo. vedane so tudi vožnje motornih vozil z izpuhi v tem času skozi trg, z istim odlokom pa j« bilo urejeno tudi avonenje v farni cerkvi.
Pozdravljamo odlok KLO, ki je bil nujno potr ob en t
Te dni so bile volitve za nov občinski odbor OF v Toplicah v Soteski in Gor. Polju, niso pa jih še imeli v Dol. Sušioah in v samih Toplicah.
PROSLAVA 8. MARCA V ČRNOMLJU
Letošnji praznik borbenih žena so žene Črnomlja proslavile nadvse slovesno. Po po. zdravnem govoru tov. Fabjanov« in po recitacijah, nastopih in petju, kar vse so uprizorili pionirji, gimnazijci, pevski zbor društva žena. Belokranjski fantje na vasi in moški pevski zbor, se je razvilo veselo rajanje, kakršnega črnomeljske žene že dolgo ne pomnijo. Poskrbljeno i« bilo za večerjo, kolače in pijačo. Navzočih je bilo tudi mnogo starih mamic ki 60 se razveselile v prijetni družbi. K.
IZ GRIBELJ
Dne 2. marca je imela KZ v Gribljah redni letni občni zbor. Lani je naša kmetij, ska zadruga zaključila poslovno leto z 52.000 dinarji dobička. Da ji nekateri člani ne zaupajo, so pokazali posamezniki na občnem zboru, ko se je. glasovalo za zvišanje zadružnih deležev. Deleži naj bi znašali odslej 1000 din; za ta prpdlog so glasovali člani KDZ in nekaj malih kmetov. Ko pa j« delovni predsednik vprašal, kdo j« proti zvišanju deležev, je on sam prvi dvignil roko, za njim pa še nekaj člamov KZ iz Krasinca ter nekateri srednji kmetje iz Gribelj. Ker j« bilo več glasov proti dviganju vrednosti de. ležev na 1000 din. predlog o zvišanju ni bil sprejert. — Pač slabo spričevalo za člane naše kmetijske zadrug«, ki si verjetno ne želijo napredka domače zadruge, temveč ji privoščijo še napr&j životarjenje.
*
Igralska družina iz Adlešič je v nedeljo 2. marca gostovala v Gribljah z Ljnbičevo igro »Živela enakopravnost':. Izvedena je bila dobro, le škoda, da ni urejena napeljava električnih luči. ki osvetljujejo igralce od zadaj namesto od spredaj. —1J.
DOBRO DELO HVALI MOJSTRE
Obrtna produktivna zadruga čevljarjev v Dol. Toplicah je imela koncem februarja redni občni zbor, ki je pokazal, da so v letu 1951 dokaj dobro gospodarili. V zadrugo je vpisanih 20 članov, zaposlenih pa je vse. ga 28 ljudi. V letu 1951 so izdelali 5145 parov čevljev raznih velikosti. Ustvarili so lep čisti dohodek v znesku 347.754 din. Da so izdelki zadruge dohri. dokazuje to, da vse leto niso imeli niti ene pritožbe. Da niso pozabili tudi na vzgojo kadra, so oa dokaz štirje vajenci, ki 60 v tem letu napravili izpit za pomočnika.
Tudi za letošnje leto so sprejeli sklep, da se je treba še bolj kot dosedaj truditi za kakovost Izdelkov in vso skrb posvečati pravilni izrabi surovin, da bodo lahko vzdržali ostro konkurenco na trgu. Odločno so za to, da še zanaprej obdržijo sloves pošte, nega podjetja.
Občnega zbora se je udeležil tudi zastopnik Republiške Obrtne zbornice v Ljublja-ni in predsednik Sveta za obrt in industrijo OLO Novo mesto tovariš Janko Mišigoj. Pogrešali pa so na občnem zboru zastopnika Okrajne obrtne zbornic« Novo mesto. Sploh je bilo izraženo na občnem zboru, da s poslovanjem in delom Okrajne obrtne zbornice niso zadovoljni, ker da se premalo briga za socialistični sektor. Izjavili so. da z njo nimajo druge zveze kot to, da plačujejo članarino.
ZUZEMBERSKE NOVICE
V 93. letu starosti je umrla Marija Jarc-Zganjarca, najstarejša, občanka v našem kraju.
*
Muhasta zima še vedno vije in bije * glavo in repom. Navzlic temu, da se sneg trdovratno upira poginu, kmetje že obrezujejo trte na Dvoru, Liscu in Križki gori. *
Da prihaja pomlad z lahnimi koraki v obkrško dolino, dokazuje tudi to. da na sonč. nih jasah že kimajo beli zvončki in rumene trobentice. Tudi vrba se je svatoveko odela s srebrnimi mačieami. V začetku februarja so se vrnile tatinske in škodljive kavke, ki domujejo v razvalinah žužemberškega gradu. Tudi škorec se je vrnil in se z veselim žvr-golenjem pripravlja na svatovski pir. Pri kmetu Pasarju pa že štirina6t dni šarijo rumeni puhasti piščančki pod skrbnim vodstvom koklje.
*
Praznik žena, 8. marec, so množične organizacije proslavile zelo slovesno na predvečer praznika. Nastopil je mladinski mešani zbor, ki j« z lepim programom gledalce zelo navdušil.
KLO Žužemberk je Pred kratkim prevzel trgovino okrajnega magazina iz Novega mesta. DobrO urejena krajevna trgovina bo občanom nudila veliko izbiro blaga po ugod. nih cenah. Oglejte si trgovino, kjer boste točno in dobro postrežem t
Odkar je pri KLO Smihel pri Žužemberku prevzel vajeti v roke tov. Jože Zonta i& Dra-Šče vasi, se je marsikaj spremenilo. Tudi gospodarjenje pri peskolomu. kd je dolgo časa plesalo v začaranem krogu raznih nekaznovanih izkoriščevalcev, bo svojo pot krepko spremenilo.
Dobro hvald, slabo grajaj, tako pravi kranjski pregovor. Da je res tako. lahko zgovorno priča vzorno urejena administra. cija, pravočasno reševanje aktov, izterjava davkov in nešteto drugih reči, ki jih mora reševati krajevni odbor. Zasluga za to delo gre v glavnem tov. Jožetu Grčarju, ki je poleg tega v dveh mesecih opravil tudi 260 ur prostovoljnega dela. Njegova zasluga je tudi, da si je naš KLO ored leti priboril naslov najboljšega ljudskega odbora v LRS, za kar je prejel od Predsedstva vlade LRS nov radio aparat. Krajani mu želijo še mnogo uspešnega dela. mnogo »muzike« in prijetnejšega pogleda izpod orjaških »špe-gelj«. S. H.
To in ono iz Kočevia
Od 14. do 17. marca: angleški film »Zadeva WInslov«.
Od 18. do 20. marca: ameriški film »Kraljevi brivec«.
Od 21. do 24- marca: ameriški film »K«y Largo«.
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili mojo ljubljeno mater Marijo Kozoglav na njeni zadn.il poti, predvsem pa sindikalni podružnici trg. podle t.i a -Rog« ln ostalim darovalcem cvetja — pri «rčna hvala!
Angela Helmih
KOTIČEK ZA GOSPODINJE
Kruhov praienec. Bel kruh ali stare žemlje zrežemo na kooke in denemo v skledo posebej zmešamo v posodi mleko, malo smetane in rumenjake, malo_ soli, malo moke in raztopljenega masla. Vse to vlijemo na razrezan kruh. Ko se kruh napoji, dodamo pest rozin in sneg iz beljakov. To zmes rahlo premešamo, stresemo v namazan pekač in pečemo v pečici. Na pol pečen praženec raztrgamo z vilicami na koščke in damo nazaj v pečico, da se popolnoma speče. Pečenega stresemo na krožnik, posujemo s sladkorjem in postavimo na mizo s kompotom. Ce pa serviramo praženec s solato, vanj □« damo roidn in tudi s sladkorjem ne potresemo.
Vsem naročnikom in bralcem I
Današnji številki smo priložili položni«« vsem naročnikom, ki dolgujejo naročnino za mesece januar, februar in marec. Prosimo jih, da dolžno naročnino čimprej poravnajo. Naročnikom, ki dolgujejo naročnino še za leto 1951, smo dolzn« meske označili na naslovnem listku današnje Številke. Prosimo jih. da tudi te zaostanke takoj poravnajo, Če želijo list nadalje redno prejemati. (Vsakogar smatramo za naročnika toliko časa, dokler lista pismeno ne odpove ali pa mu ga sami ne ustavimo.)
Hkrati sporočamo vsem naročnikom in bralcem, da se letna narnFnina za Dolenjski list navzlic občutnim podražitvam grafičnih storitev, pošte, surovin in ostalih stroškov ne bo dvignila. Bili pa smo prisiljeni malenkostno zvišati ceno našega tednika v mali prodaji. Vse bralce, ki kupujejo Dolenjski list v trafikah, zadrugah in v trg. poslovalnicah, vabimo zato, da se naročijo na naš tednik. Za naročilo zadostuje predplačilo naročnine v znesku 100 din na račun štev. 616-1-90322-1.
UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA
C« Jed preveč osollš. Gospodinji se večkrat ponesreči, da jed preveč osoli. Pomagaj si takole: čez lonec, v katerem vre jed, pogrni čist prtiček in nanj natrosi suhe moke Moka bo vsrkala iz vrele jedi sol. Lahko pa si pomagaš tudi na drug način V preslano jed zreži nekaj surovih, oluplje. nih krompirjev, ki tudi dobro vsrkavajo sol Kasneje jih lahko vzameš iz jedi in jih s pridom uporabiš.
Blato na obleki se mora najprei posušiti, nato ga zmeneamo in okrtačimo. Preostale madeže odrgnemo s Prerezanim surovim krompirjem.
Alkohol izperemo i* tkanine » vodo ln potem prelikamo z neprevročim likalnlkom.
Z obleke odpravimo blesk, če svetleča mesta zmočimo in prelikamo preko krpe ter takoj 6krt.ačimo. Lahko pa tudi svetla mesta na volnena obleki zdrgnemo a krpo. namočeno v kis ali salmiak.
KUPIM dobro ohranjen železni štedilnik. Naslov v upravi »Dolenjskega Usta« pod St. 34«.
KUPIMO vezane ali nevezane letnike in posamezne številke starih dolenjskih lokalnih časopisov (Dolenjske novice, Resni glasovi, Dolenjec, Sedanjost, Zarja, Republikanske novice, Brazda, Križ, Dolenj. ske novice iz leta 1939 in druge časopise, ki so izhajali na Dolenjskem). Plačamo ugodno ceno. Uredništvo »Dolenjskega lista-
ZEtfSKA ZAPESTNA URA je bila najdena v bližini kolodvora Vel. Loka preteklo soboto. Lastnik jo lahko dobi pri tovarišu Stankotu Bukovou v Vel. Loki št 30 pri Trebnjem.
Tifus se je zopet pojavil v Kočevju. Ni še pozabljena epidemija tifusa, ki je lani resno ogrožala Kočevje, ko se je te dni zopet pojavila ta bolezen. Doslej so znani štirje primeri tifusnega obole.nja. Bolniki se zdravijo v ljubljanski holniš-nici. Zdravstvene ustanove so pokrenile vse potrebno, da se bolezen ne bo širila, prebivalstvu pa svetujemo skrajno pažnjo pri izvajanju higien&ko-zdrav&tvenih predpisov.
Spomenik padlim borcem postavlja Krajema zveza borcev Rudnik v parku rudniškega upravnega poslopja. Odkritje spomenika bo predvidoma 27. aiprila.
Rudnik bo volil delavski svet dne 18. marca. Ves delovni kolektiv se pripravlja na ta velik praznik, ki ga bo počastil z enodnevnim tekmovanjem v proizvodnji. Po izvolitvi delavskega sveta bo primopredaja podjetja. Ob tej priliki bo na poslopju direkcije rudnika vzidana spominska plošča.
Okrajni odbor Ljudske tehnike v Kočevju bo imel redno letno sikupščino dne 20. t. m. v sejni dvorani Mestnega ljudskega odbora. Zaradi razširitve delokroga Ljudske tehnike bo izvoljen širši delovni odbor, tako da bodo poleg Kočevja in Ribnice vključeni v delo Še ostali večji kraji, Letos bo težišče dela Ljudske tehnike predvsem v mehanizaciji kmetijstva.
Sneg je povzročil v rudniku Kočevje ogromno škodo. Proizvodnja je bila zaradi snega skoraj en teden ovirana, dva dni pa je obrat popolnoma stal. Škoda na rudniku je ocenjena na nad tri milijone dinarjev.
Na nedavnem občnem zboru Telesno vzgojnega društva Partizan je bila izvr-
šena združitev bivšega Telovadnega društva, Smučarskega kluba in Športnega društva Triglav. Združitev ho omogočila smotrnejše fizkulturno delo na vseh po-priščih. Ustanovljena je bila tudi drv matska sekcija, ki bo nova pridobitev za kulturno-prosvetno delo v Kočevju.
Za izvrševanje proizvodnih nalog, ki so precejšnje, potrebuje Rudnik Kočevje še okoli 20 jamskih delavcev. Pričakujemo, da bo zaledje razumelo to potrebo in d>» se bodo našli mladi ljudje, ki bi bili voljni priključiti se zavednim kočevskim rudarjem in na ta način pomagati naši industriji do prepotrebnega premoga. Zaslužek je kar lep. saj se giblje dnevno med 150 in 350 dinarji. Stanovanja so na razpolago. Zatorej — rudarji na plani
Industrijska rudarska šola, ki je bila dve leti na kočevskem rudniku, je bila te dni premeščena v Trbovlje. Vodstvo šole je skupno z upravo rudnika priredilo gojencem lep poslovilni večer.
Rudarska godba, ki jo sestavljajo večinoma sami mladinci, zelo lepo napreduje. Sele pred enim letom ustanovljena je imela že več nastopov pri proslavah in na pogrebih. Godba je pričela delovati iz nič>, saj ni bilo niti instrumentov. Ko si je te preskrbela., je moral kapelnik godbe tov. Kralj vse sam popraviti. Zaito so uspehi mlade rudarske godbe še tem pomembnejši. Glavno zaslugo za ustanovitev godbe ima sedanji direktor rud nika tov. Martin Klančišar, ki ga je Članstvo v znak zjahvale izvolilo za častnega predsednika in mu podarilo krasno diplomo. Rudarska godba potrebuje še pove godbenike, ki bodo zelo dobrodošli, -ig
Izobraževalni tečaj na Malem Slatniku
Tečajnce v nfitlnlcl
V novembrn smo pričeli z izobraževalnim tečajem. Priglasilo se je lepo število deklet, celo iz daljne Brušice in Gaberja pod Gorjanci. Niso se strašile dolge poti niti ▼ slabem vremenu. Točno in t veseljem so prihajale dvakrat na teden, da si pridobe na-daljno znanje in ob veseli pesmi v delu učvrstijo vse lastnosti, ki jih mora imeti sodobna žena in dobra gospodinja.
Poleg deklet so hodile na tečaj tudi žene. Enkrat tedensko v večernih urah so se zbrale  skupno >  onimi  dekleti,  ki vodijo
doma že samostojno gospodinjstvo in se lah ko oproste domačih dolžnosti le zvečer.
Zaključek tečaja je bil v nedeljo. 9. marca, z razstavo kuharskih izdelkov ter g kulturno prireditvijo. Izobrazba naše žene je obenem manifestacija, saj je vstala iz za ostalosti, otresla se je predsodkov in z voljo do dela posveča svoje sile ne samo sebi in svojcem .ampak tudi skupnosti ter pomaga ob podpori naše ljudske oblasti graditi lep šo in srečnejšo bodočnost nas vseh.    E. K.
nz kultura® t Spor^Tah^
PRED OBČNIMI ZBORI
Ob iklepu TD Partizan v Novem mestu in SD Krka, da se obe društvi združita v enotno fizkulturno organizacijo, smo dobili tudi naslednji dopis. Želimo, da bi se v razpravljanju o fizkulturnih vprašanjih oglasili še drugi merodajnl činitelji in pomagali tudi na ta način reševati pereča vprašanja razširitve »Partizanovih« organizacij na Dolenjskem.
V zimskem času običajno zažive telovadnice, kamor se poleg redno telovadečih zatekajo ostali športniki zaradi dopolnilne vadbe. Nekateri izkoriščajo ugodne snežne razmere za zimske športe, nekateri pa se predajajo zimskemu spanju. Med tem časom pa društvene uprave pregledujejo svoje delo, dajejo na občnih zborih obračune svojega poslovanja ter postavljajo plane za bodoče delo.
Med pripadniki Telovadnega društva Partizan in Športnega društva Krka v Novem mestu se je prav v teh dneh porodila misel o spojitvi obeh društev v eno eamo. Ker smo tik pred občnimi zbori obeh društev, bi ne bilo odveč, če bi se društveni upravi s tem vprašanjem kar najresneje seznanili in ga proučili. Napačno bi bilo, Če bi na občni zbor upravi prišli nepripravljeni.
K predstoječim občnim zborom pa še nekaj:
Predvsem se moramo zavedati, da js potrebno v redno vadbo vključiti prav vso mladino, tako dijaško kakor tudi delavsko ln obrtniško Pojačati je delo vseh sekcij: nogometne, odbojkarske, sekcije za zimske športe, sekcije za vodne športe, za tenis, kolesarstvo, atletiko itd. Trenuten uspeh ene sekcije ali posameznika nas ne sme nspava-ti, nasprotno: dati nam mora pobudo za še nadaljnji vzpon in prizadevanje k napredku. Vzijoredno s tem pa je treba zainteresirati in pritegniti za vodnike vse bivše prednjake oz. bivše aktivne športnike. Nikogar naj ne bo, ki bi stal ob strani 1 Dolžnost vsakogar je, da svoje znanje nesebično posreduje naprej!
Med fizkulturniki. ki smo jih vključili v naša društva, je potrebno utrditi disciplino in Športno zavest. Kvaliteta se ne kaže sa mo v vrhunskih rezultatih in rekorderstvu, temveč v čvrsti disciplini in športnem tovarištvu ter globoki ljubezni do domovine.
Kaj pa športni objekti) Neštetokrat smo že poudarjali nujnost izgraditve atletske steze, plavališča, nogometnega igrišča, letnega telovadišča, smučarske skakalnice itd Za razmah in prospeh fizkulture na Dolenjskem so ti objekti nad vse potrebni. Toda, kdo nam jih bo poklonil, če ne bomo sami krep ko zgrabili za delot
Nobeno društvo ne more uspevati brez finančnih sredstev. Društvena uprava mora društvu priskrbeti oz. zagotoviti stalen do; tok finančnih sredstev, katerih osnova naj bo članarina članov, nato pa dohodki s prireditev in akademij ter morebitne podpore. Dalje je potrebno urediti društveno gospo darstvo. Tu mislim na čuvanje in vzdrževanje rekvizitov in športnih objektov. Izpopolniti je treha društveno administracijo ter uvesti točen pregled Članstva in statistiko.
Opozoril bi tudi na plan prireditev in nastopov, ki ga je treha postaviti za vse sekcije ter ga vskladiti tako, da ne bo na en dan po več nastopov, potem pa daljšo dnbo nič. Misliti je tudi na propagandne nastope na vasi ter na ta način širiti fizkulturui pokret v sleherno vas. Kjer bi se pokazalo za ugodno, je treba takoj ustanoviti društvo ter mu vsestransko pomagati, že obstoječa druživa pa utrditi.
Mnogo parnje ln r*sne*a dela bodo morali novomeški  fizkulturniki posvetni tudi
akciji, ki bi jim zagotovila lasten dom, bre/. katerega si razmaha fizkulture na Dolenj skem skoro ne moremo predstavljati. Ta dom naj bi predstavljal izhodišče in zborno mesto za vse.
Tako sem nanizal nekaj misli in nasvc tov. Potrebno je samo še. da se najdejo ljudje, ki bodo to uresničili. Zalo je v nove društvene odbore treba izvoliti take funkcio narje, ki bodo Šli v odbor zato, ker so in ker bodo na fizkulturnem polju delali, ne pn take, ki odborniško funkcijo sprejmejo zaradi funkcije, vse drugo pa do prihodnjega občnega zbora ostane zopet po starem.  K. J.
POSVET FIZKULTURNIKOV
Pred dnevi je bil v pisarni okrajnega te lovadnega odbora sestanek članov telovadne organizacije Partizan ter športnega društva Krka. Sestauku je poleg raznih zastopnikov množičnih organizacij prisostvoval tudi tov. Grašič, predsednik Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Novo mesto.
Odkar je bilo objavljeno pismo o položaju v naši fizkulturi od partijskega toru ma, je zanimanje za njo med predstavniki oblasti in množičnih organizacij precej pr rustlo
Na sestanku so temeljito obravnavali delo obeh naših fizkulturnih organizacij. Ugotovili s«) nedelavnost večine odbornikov, v naše fizkulturne organizacije je vključeno pre malo mladine, zlasti obrtniške.
Sprejetih je bilo več važnih sklepov. Da se ho fizkulturna dejavnost v Novem mestu dvignila, so bili vsi za to, da se telovadno društvo Partizan in SD Krka združita. Govorili so tudi o načinu vključevanja obrt-diške mladine v fizkulturno gibanje.
Precej diskusije je sprožilo tudi vpra sanje ureditve Loke, tako da lahko upamo, da bo Loka končno letos le urejena. Prtd lagali so tudi, naj bi novomeška mladinska brigada, ki je ž« na raznih akeiiah zgradiln nešteto športnih prostorov, v počitnicah po magala tudi pri ureditvi Loke.
Želimo, da bi na ustanovni skupščini, ki bo v nedeljo, prišlo do združitve v eno moč no organizacijo z odborniki, ki- bodo voljni delati in pri katerih bo veljalo načelo mno žičnosti. J. G.
Kronika nesreč
Delač Matija, delavec iz Kočevja, si to pretekli   teden   pri  nakladanju avtomobiln poškodoval desno koleno in levo stran pr> nega koša.
Gašperšl« Marija, užitkariea iz Stranske vasi pri Črnomlju, sa je dne 3. marca pn padcu po stopnicah doma poškodovala levo roko.
Ferko Anton, »in delavca iz Mokronog.n. padel dne 6. marca doma na dvorišču tako nesrečno, da .ie moral iskati pomoči v bol nišniri.
Nampel.1 Franc, nadzornik proge i^ Se miča. je pri sekanju drv na svojem domu tako nesrečno padel, da si je poškodoval glavo.
Vldrlh Jože, pastir iz Novega mesta, je vozil dne 7. marra iz Trške gore rvroti mestu. Med vožnjo so se mu konji splavili, tako da je prišel pod kolo.
Kavšek Franc, posestnik iz Pohia pri Mirni peči, je imel smolo pri domačem dolu; težji kamen mu je padel na levo roko in mu jo poškodoval.
Kobe Peter, poslov«*j« iz Starega trcR. je padel na poti iz Starega trga proti T?a. denram tsko nesrečno, da si je poškodovaJ levo nogo.
Vsi navedeni se zdravijo v novomeški bol-
Stran 4
DOLENJSKI LIST
Štev. It
Ob polletnih uspehih osnovnih šol in n»žjih gimnazij
Ta ugotovitev nam vsiljuje naslednja vprašanja: ali je 80-odstotni, 100-odstotni ali 50-odstotni uspeh realen! Ali ni možno, da je odstotek izkazanega uspeha majhen, analiza dela na ustanovi pa nam pokaže, da so uspehi boljši? Ali pa spet ni lahko obratno, da je odstotek uspeha velik, znanje pa navzlic temu slabo, da kakovost ne odgovarja nakazanemu odstotku!
Ocenjevanje je torej važno vprašanje. Vsak vzgojitelj mora dobro poznati celotno izobrazbeno pot odobrenega učnega načrta, ki zahteva, da ima otrok v posameznih razredih odgovarjajoče znanje. — Kdor pravično ocenjuje iz celotne zahtevnosti učnega načrta, ho imel mogoče slab odstotek uspeha, kdor pa ocenjuje samo tisto snov, ki jo je skrčeno obdelal, bo imel seveda boljši odstotek, obseg znanja pri njegovih učencih pa ho na vsak način slabši.
Povprečen uspeh v nižjih gimnazijah ni zadovoljiv, saj izkazuje samo 52.82 "I* ali v praktičnih številkah: od 1(199 otrok, ki obiskujejo nižje razrede gimnazij, je izdelalo samo 575 učencev.
Največ nezadostnih ocen je pri slovenščini, zemljcpisju in prirodopisu. Materinski jezik mora obvladati vsak otrok, reči pa moramo, da prav na vseh šolah Sena prav materinščina. Morda starši in nekateri vzgojitelji mislijo, da slovenščini ni treba poklanjati toliko pažnje, ker smo pač Slovenci. Ker otrok že v zgodnji mladosti na domu in v bližnjem okolju dobiva prve besede materinskega jezika, bi morali starši bolj paziti na svoj govor in uporabljati čim manj spakedrank, ki jih le preradi uporabljajo. Slovenščini moramo dati več trdnosti v predšolski in šolski vzgoji.
Človek bi mislil, da bosta n. pr. prirodo-pis in zemljepis s svojo pestrostjo navezala otroke, vendar pa ugotavljamo, da je največ nezadostnih ocen prav iz teh dveh predmetov.
Učni načrti so res sestavljeni tako, da odgovarjajo znanstvenosti, da razvojno prikazujejo otrokom življenje, vendar so ravno na nižji stopnji začetni pojmi težko dojemljivi, zato se otrok snov v glavnem »nagu I i ■. Tako znanje pa ni trajno, hkrati pa streže-
(Nadaljevanje)
mo tu drugemu zlu: verbalizmu. Zato mislim, da je resna naloga vzgojiteljev, da take ugotovitve analizirajo, da iščejo pravilnih načinov poučevanja in pa — da pred.-lagajo boljšo sestavo učnih načrtov. *
Postavlja se nam vprašanje, ali naj nižje gimnazije pripravljajo učence izključno za višje razrede gimnazije ali ostale Brednje šole, ali pa naj dajejo osnovno splošno ljudsko izobrazbo slehernemu državljanu? Ali ne bi bilo pametno, da se popolne gimnazije upravno delijo na višje in nižje! Nižja gimnazija je vključena v obvezno šolanje, ki naj pošilja svoje učence nazaj na delovno torišče. Ali ne grešimo v tem, da delamo preveč propagande v nižji gimnaziji za višje gimnazije ali ostale srednje šole? Ali ne bo dovolj kakovostne izbire, če bodo v glavnem imeli vsi državljani nižjo gimnazijo? Odgovor je tu jasen; ponovno je treba poudariti, da se osnovna šola in nižja gimnazija tesno vezeta, da izvršujeta nalogo obveznega osemletnega šolanja!
Različna so mnenja o uspešnosti tako organiziranega obveznega šolstva, kakor sem ga prikazal oz. v kakršnem stanju se nahaja danes. Na splošno so ljudje s tem razvojem zadovoljni, le manjšina se navdušuje za bivše meščanske šole, trdeč, da dajejo nižje gimnazije premalo praktičnega znanja za življenje.
Organizacijo današnjega osemletnega šolanja hi utemeljil z naslednjim:
Obvezno osemletno šolanje nima namena dati kakšno posebne strokovnosti za izvrševanje določenih poklicev, dati pa mora toliko splošne izobrazbe, da bo otrok sposoben po obveznem šolanju stopiti v kakšne strokovne Šole ali tečaje, kjer bo dobil za svoj poklic odgovarjajoče znanje. Na primer: učenca veseli trgovina, šel bo v uk in hkrati obiskoval šolo učencev v trgovini; drugi se bo vpisal na višjo gimnazijo ali učiteljišče itd., tretji se bo vpisal na kmetijsko šolo, ta spet bo šel v uk kake obrti, kjer bo obiskoval šolo učencev v obrti — izbire je
Uspel nastop mladih godbenikov v Metliki
Ko si je lani metliška godba na prizadevanje kapelnika Silva Mihelčiča in Slavka Omerzla nabavila 18 novih instrumentov in so bili stari instrumenti razbremenjeni, je bila prva ka-pelnikova skrb, da si vzgoji mladi god-beni naraščaj.
Tov. Mihelčiču je kmalu uspelo zbrati okoli sebe nekaj pionirjev in mladincev in pričele so se prve vaje. Velike so bile začetne težave in precej truda je imel kapelnik, preden jih je prepričal, da so v zboru prav vsi instrumenti važni. Spočetka so namreč kar vsi hoteli igrati na trobento, pozneje so se ogreli za boben in klarinet, za bas pa ni bilo nikogar. Toda končno so le vse prav razporedili. Vsak je dobil svoj instrument: Ivanetičev Milan si je na ramo zadel težki bas, mali bobenček pa je prevzel v varstvo najmlajši godbenik osemletni kapelnikov sinček Silvo. Činele je dobil v roke Omerzlov Bojan, veliki boben Cvelbar Slavko, medtem ko sta si trompeti razdelila Guštinov Ciril in Pirkovičev Jožek. Na pozavnah sta se uspešno pričela uveljavljati Miro Štefanič in Jože Bajuk, oba gozdna rogova pa je kapelnik izročil Avguštinovemu Slavku in malemu Prosenikovemu Tončku. S krilnimi rogovi so vneto vodili melodijo Stezinarjev Dolfi, Koželjev Slavo in Kapušinov Ivan, s klarineti pa so se jim lepo pridružili Kapušinova Tonček in Franc ter Mežnaričev Miran.
Tako je 16 pionirjev in mladincev pričelo minulo jesen vneto vaditi. Bili so med njimi učenci ljudske šole, dijaki nižje gimnazije, obrtniški in kmečki sinovi. Okorni glasovi pihal so od dneva do dneva postajali ubranejši; fantje so se naučili prve lahke koračnice, se spravili na valček, na kolo. . Vedno več je od njih zahteval kapelnik.
OBVESTILO 25. marca bo vozil Putnikov posebni vlak v PLANICO na
mednarodne skakalne tehme
Prijave sprejema poslovalnica Putnika v Novem mestu, tel. 108.
Vlak v Planico in nazaj z vstopnino k tekmam: 590 din. Plačljivo tudi v bonih: 118 dinarjev in 118 bonov!
V začetku marca so se odločili za svoj prvi nastop. Prijetno so presenetili številno občinstvo, ki je navdušeno ploskalo mladim godbenikom in požrtvovalnemu kapelniku, ki že sedmo leto po vojni uspešno vodi metliško godbo in orkester.
Nastop mladih je lepo poživel mali orkester in domači pevci-solisti, ki so se prav lepo uveljavili.
Ves večer je pokazal, da je glasbeno življenje v Metliki prav razgibano, mladi godbeniki pa so porok, da se bo stoletna tradicija mestne godbe uspešno nadaljevala.
Tov. Mihelčiču, ki tako nesebično žrtvuje večer za večerom za kulturni dvig Metlike, so navzoči izrekli vse priznanje. -r
ZAKLJUČEK ^IZOBRAŽEVALNEGA TEČAJA Z RAZSTAVO V DOLENJSKIH TOPLICAH
Izobraževalni tečaj, ki je trajal v Toplicah od decembra 1951 do začetka marca, je bil zaključen 7. marca z razstavo ročnih del, šivanja in kuharskih izdelkov. Tečaja se je udeleževalo 51 tečajnic, ki so se vadile poleg šivanja, prikrojevanja tudi kuhe, zdravstva, prve pomoči itd. Tečaj je imel dva oddelka, ker ni bilo na razpolago večje kuhinje. To je odstopil tečaju upravnik Invalidskega doma. Kuhanje je učila tov. Kene, žena zdrav, ravnatelja, z velikim uspehom. Šivilje je vodila tov. Slavka Sajetova iz Novega mesta, ostale predmete pa je poučevalo učiteljstvo topliške šole in bolničarka tov. Jakše. Tečajnice so bile z uspehom in pridobljenim znanjem zelo zadovoljne, kar so pokazale tudi z razstavo, ki jo bila v zadružnem domu. Razstavo si je ogledalo veliko število domačinov, pa tudi predsednik Izvršnega odbora OLO Novo mesto, tov. Viktor Zupančič.
Ob zaključku razstave so tečajnice priredile zabavo ter pogostile predavatelje z izdelki svoje kuharske umetnosti, kakor tudi zastopnike KLO in one, ki so pripomogli k lepemu uspehu. Tečajnice je pozdravil vodja tečaja, ravnatelj nižje gimnazije, ki se je zahvalil udeleženkam za pozornost in jim svetoval, naj uporabijo pridobljeno znanje v življenju. Zaključek tečaja je bil hkrati uvod v praznik borbenih žena.
CEMU TAKO MALO ZANIMANJA?
Z marsičem se Dol. Toplice lahko postavljajo — le z zanimanjem za delo domače Ljudske univerze pa ne. Nezdravo mrtvilo Topličanov do dela te prekoristne ljudsko-prosvetne ustanove meče čudno sliko na izobraževanje tržanov. Noben sklep množičnih organizacij, ki so obljubile povabiti svoje člane k predavanjem Ljudske univerze, ne more odpraviti tega stanja. Čeprav se vodstvo trudi, da hi z raznoliko izbiro predavanj, s predavatelji iz Novega mesta itd. vzbudilo zanimanje za delo Ljudske univerze, pravih uspehov vendarle ni. Pretekli torek je bilo na vrsti zanimivo in potrebno predavanje o obnovi sadovnjakov in vinogradov; predavatelj strokovnjak je prišel, poslušalcev pa — nI bilo. Kje so sklepi množičnih organizacij v Toplicah? Žalostno, toda resnično in malo častno za Toplice!
dovolj. Vsakomur bo dana možnost, da po zanimanju, stopnji inteligence in znanju usmeri svoje načrte in si izbere delovno mesto v naši družbi.
Osemletna šola je obvezna za vse državljane, medtem ko je meščanska šola zajela v glavnem le otroke delavcev, nižjih uradnikov v mestih, ostali otroci pa so morali obiskovati bolj ali manj organizirane osnovne šole, ki so se delile na nižjo in višjo osnovno šolo. Prehod iz meščanske šole v druge šole je bil oviran; učenec, ki je dokončal meščansko šolo, je težko prišel do višje izobrazbe. V stari Jugoslaviji je imela gimnazija več prednosti kakor meščanska šola. Ime šole ni važno, važno je le, da nudi šola učencu kakovostno znanje in da je dostopna slehernemu državljanu.
Mislim, da smo si edini v naziranju, da bi v nasprotnem slučaju bilo znanje naprodaj spet samo izbrancem, oddaljene vasi pa naj bi spet tonile v mrak nevednosti in mistike. Praksa na terenu nam kaže. da smo z nižjimi gimnazijami na deželi ustvarili pravo revolucijo v odnosu do znanja. Naše podeželsko ljudstvo že upošteva nižje gimnazije, čeprav je bilo v začetku proti nova-torstvu.. Ljudje so zaradi premajhno izobrazbe nasedli marsikje reakcionarnim vplivom in v prvem času niso bili navdušeni za nižje gimnazije. Da pa si je nižja gimnazija že priborila pravo mesto v izobraževanju ljudskih množic, nam dokazuje boljši obisk, ki je bil v začetku zelo šibak, in pa odnos do učenja, ki jo tudi že precej boljši.
(Nadaljevanje sledi)
Te dni je bilo v dvorani Mestnega ljudskega odbora v Kočevju zasedanje Sveta državljanov. Razpravljali so o vrsti perečih gospodarskih problemov. Izračunali so, da bi potrebovali letos za izvršitev samo najnujnejših del nad 50 milijonov dinarjev kredita. Ker so trenutno izgledi za tako visoka denarna sredstva slabi, se je Svet državljanov odločil, da bo treba sedaj nadaljevati le tlakovanje ceste skozi mesto, ki je bilo zaradi vremenskih neprilik prekinjeno. Vzporedno s temi deli bodo uredili tudi vodovodno omrežje, kar je iz zdravstvenih razlogov izredno nujno. Zaradi nevarnosti tifusnih obolenj bo treba pregledati vse vodnjake v Šalka vasi. Vodnjake, ki jih ni mogoče več sanirati, bodo zasuli, ostale pa klorirali. Kloriranje vode v Kočevju stane mesečno nad 50.000 din, kar je visoka obremenitev mestnega gospodarstva in bo zaradi tega treba voda-rino najbrž nekoliko zvišati. Razpravljali so tudi o vzdrževanju stanovanjskih poslopij, ki so v zelo slabem sta-
Dolenjska PRIMORSKIM BRATOM
Delavci Lesne industrije »Zora« v Crnom-Iju pišejo v spremnem pismu, s katerim sporočajo bratom v Soški dolini, da so jim nakazali 150.000 din, med ostalim tudi tole:
»Delavski svet Lesne industrije »Zora« je na sestanku z delovnim kolektivom sklonil, da se nakaže po zadnji vremenski katastrofi prizadetim v Soški dolini 150.000 din. Poleg tega se je delovni kolektiv obvezal, da bo delal celo nedeljo in zaslužek nakazal ponesrečencem na Primorskem. Čeprav nas je v podjetju komaj 20 delavcev in nameščencev, smo sklenili, da bomo vse letošnje naloge in družbeni plan izpolnjevali ter prispevke v akumulacijo še presegli. Pripravljeni smo na vsako delo, vedno in ob vsakem času pa smo pripravljeni tudi braniti pridobitve naše NOB. Vedno smo in bomo sledili naši Partiji.«
Pionirji osnovne Sole na Dvoru pa so nam pisali takole:
»Tudi pionirji osnovne šole Dvor smo mnogo slišali o nesreči, ki je zadela našo Tolminsko. Takoj smo sklenili, da ji bomo pomagali. Zbrali smo 1508 dinarjev. Tudi najmlajša cicibančka Katja Zupančič, stara 3 leta, in njen bratec Duško, ki je star šest let, sta prispevala za tolminske otročke, katere pozdravljamo mi in vsi suhokrajinskl pionirji,«
O nesreči, ki je zadela primorske brate zaradi plazov in visokega snega, so govorili tudi otroci na drugih dolenjskih šolah. Pionirčki na novomeški gimnaziji — zamisel so dali pionirji I. a razreda — so začeli zbirati po dinarjih.  Kar kmalu  je bilo v
nju. Vendar pa primanjkuje denarnih sredstev, ker so najemnine mnogo prenizke za kritje vzdrževalnih stroškov, ne kaže* pa tudi zviševati stanovanjskih najemnin. Zato se je Svet državljanov odločil, da bo o vseh teh problemih seznanil republiške organe, da bodo pomagali reševati zares pereča gospodarska vprašanja Kočevja.
tem razredu 200 dinarjev, v drugem 350, v tretjem še več itd. Napisali so tudi lepo pismo in ga poslali v Tolmin. Majhni so njihovi darovi, a podarjeni od srca!
*
Pomoč so nakazali še:
Tovarna učil Črnomelj 25.000 din; Vinko Toš, upravitelj župnije Stopiče, 1200 din; Mestni odbor OF Črnomelj 3000 din; Mestni odbor OF Novo mesto 20.000 din; Mestni odbor AF2 Novo mesto 5000 din; Sindikalna podružnica PTT Trebnje 500 din; vaški odbor OF Cadraže pri Beli cerkvi 410 din; Okrajni sindikalni svet Črnomelj 10.000 din; Lesno industrijsko podjetje Ribnica 70.000 dinarjev; kovinarska delavnica MLO 593 dinarjev; III. teren OF Novo mesto 5140 din; Sindikalna podružnica DOZ 1400 din; Sindikat splošne bolnišnice 8360 din; Sindikalna podružnica LIP Novo mesto 2800 din; uslužbenci železniške trgovine Novo mesto 600 dinarjev; I. teren OF Novo mesto 3484 din; šivilja Novina Lojka 100 din; krojač Mež-naršič Polde 200 din; mesarija MLO 10.000 dinarjev; OF in AFZ Žabja vas in Ragovo 4525 din; kolektiv podjetja »Odpad« Kočevje 800 din; Zveza vojaških vojnih invalidov Trebnje 4000 din; Sindikalna podružnica OK KPS in OILO Trebnje R800 din; člani kmetijske zadruge Mokronog 400 kg fižola; člani invalidskega podjetja Vrbopletarstvo Mokronog 25.000 din; Sindikalna podružnica Livarne v Črnomlju 2000 din; kolektiv trgovskih podjetij v Ribnici 3270 din; Poverjeništvo za notranje zadeve OLO Kočevje 6750 din; učenci in učiteljstvo v St. Jerneju na Dolenjskem 4125 din; Poverjeništvo za notranje zadeve OLO Trebnje 1350 din; Sindikalna podružnica VTP Novo mesto 2532 din; Sindikat trgovskih podjetij Rog v Novem mestu 3900 din; železniška postaja Novo mesto 6000 din; kurilnica Novo mesto 10.000 din; sekcija postaje Novo mesto 10.000 din; OF Irca vas 2249 din; IV. in V. teren OF v Novem mestu 4690 din; nčenoi 4. razr. osnovne šole v Novem mestu 400 din; frančiškanski samostan v Novem mestu 2000 din; mestni odbor ZB Novo mesto 3000 din; Sindikalna podružnica pošte v Novem mestu 1500 din: Sindikalna podružnica industrije perila v Novem mestu 1475 din; Sindikat gostinskih uslužbencev v Novem mestu 12.570 din; Kino Novo mesto 5000 din; podjetje »Remont* Novo mesto 3000 din; teren OF in AF2 Bršliin 7640 din. Do 12. marca so dosegli celokupni prispevki 53.827.061 din.
20. marca bodo volili rudarji v Krmelju
Rudarji krmeljskega rudnika se te dni živahno pripravljajo na volitve delavskega sveta, ki jih bodo imeli 20. marca. Vse potrebne priprave za volitve so že zaključene. Med predlaganimi kandidati so najboljši delavci, med njimi na primer večkratni udarniki Polde Prijatelj, Ivan Brate, dosedanji predsednik delavskega sveta ba-gerist Franc Komljahc in drugi. V rudniku kandidira za delavski svet 30 kandidatov. Delovni kolektiv pa se pri-
Novomeška Ljudska univerza v letu 1951-52
Dobre pol sezone letošnjega dela mestne Ljudske univerze je za nami. Do 5. marca je priredila 15 predavanj: 400-letnica slovenske knjige. Tehnika — velesila, Naš novi finančni sistem, Simon Gregorčič — ob 45-letnici njegove smrti, Diplomati in diplomacija. Deklaracija o človečanskih pravicah, Nova orožja — nova obramba, Kako zdravimo s telesnimi vajami napake in bolezni, Preko oceana, Sodobni ekonomski problemi, Pariz, Plečnik in slovenska arhitektura, O delu OZN, Slovenska narodna pesem in njen razvoj in Telesna vzgoja v družini —- to so naslovi letošnjih predavanj. Nekaj čez 3000 poslušalcev je zajelo leh 15 večerov ali povprečno po 170 obiskovalcev na cn večer. — V primerjavi z lansko sezono moramo ugotoviti, da je zanimanje Novomeščanov za delo Ljudske univerze letos za spoznanje uplahnilo. Čeprav odbor ni varčeval b trudom, da z živo in pisano besedo zainteresira za obisk zanimivih predavanj kar najširši krog delavcev, nameščencev, gospodinj, dijakinj in ostalih meščanov, kakšnih posebnih uspehov tudi letos v tem oziru še nismo dosegli. Ne bilo hi prav, če zamolčimo, da pogrevamo v vrstah stalnih obiskovalcev Ljudske univerze še vedno delavce naših tovarn, podjetij in delavnic ter mnoge name-
ščence ustanov in kolektivov; prav tem pa splošne izobrazbe dostikrat zelo primanjkuje. Slab obisk predavanj s strani delavcev in nameščencev kaže na že lani ugotovljeno dejstvo, da je slaba skrb sindikalnih podružnic za ideološko vzgojno izobraževanje članov tudi letos v ospredju vzrokov, čemu dostikrat ni boljšega obiska. Saj smo imeli letos n. pr. zanimiva predavanja, ki jih je obiskalo komaj po 50 ali n. pr. 84 poslušalcev, nasprotno pa so bila predavanja, za katera so se sindikati, partijske organizacije in terenski odbori OF prav posebej potrudili, poslušana tudi od 350, 313, 275 poslušalcev in podobno.
Odbor Ljudske univerze pripravlja letos še več zanimivih predavanj, kot n. pr. predavanje o olimpijskih igrah, o Bližnjem vzhodu, o ženskih boleznih, o tuberkulozi, zanimivo predavanje b področja kirurgije, predavanje o prehrani, o nastanku in razvoju človeka itd.
Kakor lani vodi tudi letos Ljudska univerza jezikovne tečaje: angleškega obiskuje 24 slušateljev, nemškega za dijake ETŠ 28 in nemškega za dijake učiteljišča 18 slušateljev, v pripravi pa je tečaj angleškega jezika za dijake.
Prodoren usptkh pesmi kočevskih gimuazijcev
Pretekli torek so nam pripravili dijaki kočevske gimnazije I ubrano pesmijo nepozaben umetniški užitek. Pevski zbor mladinskega kulturno-umetniškega društva »Matej Bor« na kočevski gimnaziji je priredil pod vodstvom požrtvovalnega mladinskega pedagoga prof. Humeka v Seškovem domu samostojen pevski koncert B klavirskimi vložki. Zgodovinska dvorana je bila Bkoraj polna hvaležnih poslušalcev, ki so pozorno sledili bogatemu pevskemu sporedu, katerega je iz-
hogatemu pevskemu spoi.„. vajal močan mladinski zbor 49 grl.
Uvodoma so nas dijaki povedli s pesmijo na Koroško in zapeli venček koroških narodnih pesmi »Svatbeni rej«, potem ko je v dvorani zamrl zadnji ton večno lepe uvodne »Gor čez izaro«. Zelo je ugajal tudi dvo-spev  dijakinj Hrenove  in Drobničeve. Na
V
OGLAŠUJTE »DOLENJSKEM IJSTU«
klavirju ju je mojstrsko spremljal pevovod-ja prof. Humek. Val navdušenja poslušalcev je nagradil mladi solistki, ki obetata postati zares nadpovprečni pevki.
Pred prehodom na drugi del koncerta sta dijakinji Hrenova iz Salke vasi in Eratova iz mesta zaigrali na klavirju dve klasični skladbi, pri katerih sta se obe izkazali in dokazali, da sta v mojstrskih rokah pedagogov Glasbene šole v Kočevju tov. Zupanove in prjif. Humeka. Drugi del sporeda so izpolnile Mokranjčeve posmi in pa slovenske narodne. Zlasti slednje so žele pri poslušalcih burne aplavze priznanja. Vmesne solo-točke dijakinj Hrenove, Drobničeve in Klajndinstove so izvajanje poživele in dale pesmi pravo toplino. 1 Pevski koncert, ki je bil za Kočevje pravi umetniški užitek, je ponovno dokazal, da so gimnazijski pevci in pevke najboljši pevski zhor kočevskega okraja, pri čemer gre nedvomno glavna zasluga neumornemu pe-vovodji prof. Humeku. —ig.
pravlja na volitve z večjo storilnostjo. Čeprav je sneg v februarju močno zaviral proizvodnjo, so krmeljski rudarji mesečni plan navzlic temu presegli za 6 odstotkov.
Krmeljski rudarji obljubljajo, da se bodo letos z vso vnemo borili za izpolnitev družbenega plana in vseh obveznosti, ki jim jih plan nalaga. Predvsem bodo skrbeli, da bo prihranek pri uporabi jamskega lesa čim večji, precej pa bodo prihranili tudi pri električnem toku v jamskih obratih, ker bodo uvedli števce in bolj nadzirali uporabo toka, kakor tudi drugih surovin.     O. K.
šahovsko društvo Novo mesto priredi v s«hoto 15. marca ob 20. uri \ hotelu Kandlja
DRUŽABNI VEČER S PLESOM
Vs| prijatelji šaha vabljeni!
Ohčnl zbor Šahovskega društva Novo mesto ho v ponedeljek 17. marca oh 19. uri v Momu JLA z običajnim dnevnim redom Vabljeni vsi člani ln ljubitelji Salimskc (gre!
Po 11 letih je xopet pričel izhajati list za dobro voljo in smeh
»TOTI LIST«
ki bo iihajal vsako drugo soboto. Prodajalci Časopisov in trafikanti! Javite upravi »Totega lista« v Maribor, Kopališka 6, koliko izvodov potrebujete
t^iV«***? Sklv0dl?w - Odgovorni urednik m«£ ~i W.ov uredništva in uprave: »2»° i#eSt0i> hm.hljanska 25. telefon
m5 K-««, ~ ? ^ ,>redaJ 33 - Teko*i ra«un fiifi il^moUina!ni>.hanki v Novem mestu štev. riCfi ♦ ;L~, četrtletna naročnina 100 din. Priletna 200 din. celoletna 400 din - Naročnina se plačuje vnaprej — Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani
■■■■»■■■■■■■■muni........iiiiiiiiii
V VSAKO HIŠO
! DOLENJSKI LIST! I
Med tem ko sem se potepal skoraj vso zimo po ohcetih in drugih družabnih požrtijah, se mi je nabralo v malhi toliko pošle, da ne vem kje bj začel. Zadnjič sem vam pisal, da sem hil na pogrebu živega mrtveca, sedaj sem bil pa na ohceti brez poroke. Sploh so mi zdi imenitno laziti okrog mlih deklin, ki imajo samo eno vročo željo: dobiti moža! Postavim na. primer, da prideš v vas Ob Krki in potoku, se predstaviš v premožni in bogaboječi družini kot goreč oboževalec njihove za možitev navdušene hčerke, kateri si že prej malo namignil, dia ti brez nje ni življenja — pa te sprejmejo z odprtimi rokami in . . . (ne, ne, dolgovezen nočem biti), ter si takorekoč že član verne družine- Pospešiš (ali pospešijo) priprave za poroko, še vavtaški župnik da svoj pristanek in za tak slučaj spregleda, da nimaš nobenih dokumentov, ter te »vrže z lece«. Odpotuješ »domov* po dokumente in se vrneš tik pred dnevom poroko, ko je svatovska pojedi.ua že pripravljena, nato P« poveš zgodbo o ukradenih dokumentih in obleki. Nič se ne boj, pripravljenih potic, puranov, svinjine in drugih takih stvari ne bodo vrgli v Krko! Bo raje ohcet brez poroke! Ta bo pozneje- ko pridejo za teboj dokumenti. Da nisi v zadregi na ohceti poleg brhke neveste, ti posodijo primerno obleko njenega brata. Ko si vsega sit, pa jo stisneš v daljni kraj k svoji ljubi ieokiei ud otrokom. Kaj pa z nevesto, me vprašate? Ile. ta ima dovolj drugih skrbi, misel na poroko bo že opustila. Ji bodo že gospod dali tolažbo, saj jim zaupa .. . Da se šalim, menitel O ne. bridko je resničen gornji primer lahkovernosti.
Norčavi predpust sem kaj imeniit.no preživel v SnhI krajini, ki tokrat ni bila suha niti od maščobe niti od mokrote. So mi ja-viili o veliki modernizaciji Sadlnje vasi, pa sem hotel vso od blizu videti in seveda tudi /,apisali nesmrinost.i. Kes. ni mi žal truda, to se je izplačalo — tako za malho kot za želodec! Povem vam pa, da čo mislite, da so morda tu ustanavljali kakšno zadrugo ali socialistični veleohrat, se hudo motite! čisto za nekaj posebnega je šlo. Revolucionarni modernistični duh je tokrat zajel mlada dekleta (in starejša tudi), da so so odločila ravnati po tisti znani atarodeviški pesmici:
Q
robtine iz dolenjske popotne malhe \
Solničke lakaste si bora kupila, se bom nafrkljala, pa ga bom dobila...
Vse so si dale napraviti »frkuljice« ali kot pravimo drugače — trajno. Ta ženska modernizacija, ki ima namen pridobiti Bi slabšo polovico v obliki vsaj delno napolnjenih hlač, ki se imenuje tudi mož, je zajela tak obseg, da je bilo predlagano spremeniti ime vasi iz Sadinje v Trajno vas. No, jaz sem prišel ravno pravi čas tja- Ker se vsak rad za predpust malo nališpa, sem se tudi jaz »porihtal«. da sem kar lepo izgledal. Pobarvane lase, izposojeno suknjo, klobuček na aufbiks, malho sem pa nosil kot aktov, ko, da sem izgledal kot kak ženin. To se mi je dobro godilo I Posebno imenitno sem se imel z dekleti v zidanici. Klobas je bilo, kolikor si hotel, pa vina in ljubezni, pa še marsikaj drugega, česar ne povem. Še s kočijo srno se vozili ponoči domovi Sploh je bilo imenitno kot še nikoli. Tisto pa, kar so govorili nevoščljivoi o tem imenitnem izletu, ni nič res. še napisali so neke grde stvari na lepak češ. da smo se vozili po riti in ne s kočijo, pa o nekih raztrganih hlačkah im pobrukanih kikljah ter drugih grdohijab, ki naj bi se pri tem dogajale. To so si mogli izmisliti le hudobni jeziki iz same nevoščljivo«!i. Le meni verjemite, da ni bilo tako. ampak tako! Kje se pa more dekletom s tako duhovno izobrazbo primerjti taka telesna grdobijat
Na Dvoru sem komaj potolažil užaljenega Feliksa. Jezil se je name, češ, da sem zadnjič zapisal, da se je mastil z jajci, ki so jih nabirmali s pokojnim kraguljem, kar pa da ni res. No. naj mi ne zameri, saj je res Mido, če mi kdo včasih kaj v malho vrže- kar ni užitno. Nehvaležnost je plačilo sveta.
V Treboi vasi sem pri neki ženski slabo naletel, ko sem omenil pomoč za tiste, ki jim je sneg uničil vse ali pa so jih plazovi zasuli. Nadrla me je kot berača, češ, za Primorce se lahko nabira prostovoljne prispevke, za »gaspuda« pa ne! Ko sem skromno pripomnil, da >gaepuda« ni plaz priza-
dejal, se je tako razjezila, da mi ie pokazala jezik in sem jo moral kar odkuriti.
V šmlhelu pri Žužemberku se,m se na moč prestrašil. Izza ovinka sem zaslišal nemško petje po tistem znanem napevu: »bog ohrani, bog obvarji.. •« Z Nemci in njihovo bratovščino v Suhi krajini imam še iz zadnje vojne kaj slabe izkušnje. Polteno sem se oddahnil, ko so mi pojasnili, da ni nič nevarnega, le šmihelski člani kmetijske zadrugo se peljejo na račun kloja na občni zhor v Žužemberk. Ko sem si te častilce ranjke Avstrije od bliže pogledal, sem opazil med njimi nekega gostilničarja in bivšega trgovca, pa predsednika kloja in še druge. Še to so mi rekli, da so peli na čast ponovno vzhajajočemu privatnemu sektorju na račun zadružnega, za kar pa so bili pozneje hudo razočarani. Je pač hudiman, če delaš račun brez krčmarja, še večji pa .ie, če dela krčmar račun brez računanja z dejstvi ...
Iz Suhe krajine sem jo mahnil naravnost v Trebnje. Prvič v zgodovini so se mi tokrat pohvalili alKimeuti v menzi, da se je hrana res zholjšala in da imajo skoraj sleherni dan mesno jed- Upam, da se v bodoče ta menza ne bo več znašla v moji malhi, saj sem jo dostikrat pestil. Le kadra imajo veliko... Na finančnem pover-jeništvu v Trebnjem sem pomagal na.pisati nalog Narodni banki za izplačilo mesečnih podpor socialno šibkim, katerega nikakor deset dni niso mogli napisati. Bojda se jim je spisek socialnega skrbstva zataknil nekje v predal u.
Tu sem se spomnil na naročilo uprave lista: če hočeš, da bol v bodoče še imel kaj prostora v listu, poagitiraj za nove naročnike. Saj veš, družbeni prispevek, davek na promet proizvodov, dražja pošta, telefon. Se dražja, tiskarna itd., tvoj kotiček pa ljudje radi berejo, pa zato lepo poizkusi, če imaš kaj sreče. Brž sem io ucvrl v vas Jezero, kjer pravijo, da je republika zase. Takoi sem ugotovil, da me skoraj v vs.aki hiši poznajo vsaj po imenu in veliko novih
naročnikov sem pridobil. To mi je dalo pobudo, da sem stopil še v Lukovik, kjer sem prav tako dobro opravil. 29 novih naročnikov sem zbral. So mi priporočili, naj bi imel poleg malhe še gajžlo, da bom še bolj neusmiljeno kresal po vseh takih, ki imajo kosmato vest. Se en pomislek so imeli v tem kraju stari in novi naročniki, češ samo če bo sedaj »Dolenjski listu prihajal bolj rodno in Če bodo poštarji v Trebnjem vsak petek pred odhodom počakali na vlak kakšno uro in vzeli list s seboj! So mi rekli, da včasih potuje priporočeno pismo v dobro uro oddaljene vasi češnjevk. Meglen k in Jezero tudi po teden dni ...
V Tržišče sem se potegnil s sevniškim »brzcem«. V »čakalnici« na postaji v Tržiču me je tako zeblo, da sem se tresel kot. pes na lestvi. Saj sem se lahko ko imajo čakalnico veliko kot grad. pa brez oken in vrat. Sicer je od čakalnice ostalo le ime. drugega pa nič, ker rabijo prostore za premog deske in smeti. Da bi se malo ogrel v pisarni, sem poprosil, pa sem so res lahko samo malo, kajti iz vljudnosti ne dovolijo preveč. Sploh se tu neradi pečajo z malenkostmi, še drobiža nimajo dostikrat
Kmetijsko zadrugo v Tržišču sem pa komaj odkril s pomočjo pionirja Janezka. Ji je veter odpihal »firmo«, dve okni ima zaprti in bi je brez tuje pomoči prav gotovo no odkril. No, tri tovarišice, ki so videti kaj redkobesedne, so slonele ob policah v trgovini; takoj so pokazale, da se razumeio na protekcijo. Ker so me prepoznale, sem dobil prednost pred drugimi strankami, ki so zato morale počakati Šopi arhiva nad vrati so me spomnili na mojo pošto, ki me čaka doma, kadar se delj časa potepam in mi na pisalni mizi gospodarijo kure. Ko sem se prepričal o praktični izrabi prostora v trgovini, ki je obenem tudi skladišče, sem še stopil do Andrejčka- ki že leto dni obljublja, da bo popravil zastore na dveh oknih, pa jih še do danes ni.
Ker nimam rad umazane konkurence, nisem tu nič ' ko lok t al'  za nove naročnike,
6aj vem, da je to že pred mano dobro opravil tovariš Blažič. Naročniki so se mi pritožili, da dnevniki romajo v pet kilometrov oddaljene Telče kar po tri dni skupaj, zato sem stopil še na pošto.
»Več je cajting, več je dela«, mi je odkritosrčno povedala poštarioa. Sicer pa takih poštnih »uradnikov«, kot jih imajo tu, še svoj živ dan nisem videl. Kar pravi živi trije muci pomagajo razdeljevati pošto. Imenujejo se: Tarnal, Tastar in Stara. Zelo vljudni so videti. Stara mi je celo namežiknila, ko sem pogledal skozi okence, kar sem razume tako, da naj tudi jaz malo zamižim na eno oko, če nisem videl vse v redu. Bora pa prijazno muco ubogal-
V Dečjo vas sem hitel ohčudovat 160 kg težkega prašiča, last ekonomije, ki ni imel niti kilograma masti. Štefan Slak je ia njega pripravil dobro pečenko in je meso prodajal po lastni iniciativi baje kar po 150 din za kilogram, tako vsaj je sporočili kmetijski zadrugi. Sicer trdijo, da je šlo nekaj kilogramov tudi po 200 din, toda zastonj res ne more delati, to mora vsak razumeti.
Komaj sem po klancu v Kačji ridi pri-dirjal v Rršljln in Novo mesto, me je ža zajel krik novomeških gospodinj:
»Moke ni!« Kot zadnjič na sladkor, tako je bil sedaj hura na moko. »Kaka je, taka je«, so rekle gospodinje im jo vozile po vrečo, dve domov, kajti v bodoče ne bo več druge kot samo koruzna, tako 60 mi zatrjevale. Se preden sem se dobro ozrl naokrog, je že šlo en vagon moke v promet, tako da še zraven nisem prišel, šele pozneje sem zvedel, da je nakupovalna mrzlica novomeških gospodinj predvsem posledica dobro razvitega čuta odgovornosti do ljudskih dobrin. Ko je bila nevarnost, da se stopi deset vagonov soli, so jo potrošniki pokupili v dveh dneh. Podobna, težava je nastala zadnjič, ker v skladiščih ni bilo prostora za nove pošiljke sladkorja v sipi in je sladkor v kockah predolgo ležal že v trgovinah. Sedaj pa je bila v nevarnosti moka, ki je prispela v zadnji pošiljki nekoliko mokra. Vsi Novomeščanl bodo vendar lažje prenesli škodo, če se bo spridila, kot bi jo samo trgovsko podjetje. Pa naj kdo reče, da ni. mamo razumi sanja in denarja...
V kratkem na veselo sv i d en je!
Vaš   Janez Popotni,
855541