mSUl Štev. 23. Conto co’fonte con la posta Izhaja v; ništv.) Ä Torr. ,шч£% ©lö Car reka ul. lg»L3ubijana p° ,jLgo8lavi3R -l u -J st — Gorica, dne 4, junija 1925. letnik II. Naročnina za celo leto: 10 Lir: za pol leta: 5 L : posamezna številka 20 stot., za inozemstvo sc vračuna poštnina. - Oglasi, naročnina i. t. d. naj se pošiljajo na naslov: .Novice', Trieste, Via Torre bianca 21, IV. n. Za društvo narodov Minuli teden se je vršilo v Trstu v skromni obliki važno zborovanje. Ustanovilo se je «Slovansko društvo za Društvo narodov.» Kaj je to? Kdor bi hotel pojasniti bistvo, pomen in važnost tega novega društva za nas vse, posebno pa za nas Slovane v Italiji, bi moral predvsem na dolgo pisati o zgodovinski, družabni, kulturni in moralni potrebi, ki sili človeški rod po bridkih izkušnjah na nova pota v novo obliko sožitja, o vzrokih, ki so privedli takoj po Vojni do ustanovitve Zveze ali Društva narodov. Pisati bi moral, žal tudi v pomanjkanju vsakih stikov med nami in ostalim kulturnim svetom, o tozadevnem živahnem delu drugih narodov, tudi slovanskih, katerih je ta način spoznanja z ostalimi narodi morda manj potreben nego nam. Mi bomo skušali za danes pojasniti stvar na kratko, a vkljub temu razumljivo. Ko je sredi najhujšega klanja v zadnji svetovni vojni človeštvo izgubljalo že zadnje upanje v konec nezaslišanih grozot, je vstal v dalnji Ameriki mož, ki se nam je zdel kakor velikan, ki bo z mogočno roko obrnil svetovni razvoj v nova smer. Bil je to Wilson, mož, pred katerim Sedanje društvo narodov, ki je Wilsonova zamisel, ni njegovo' delo. Izobličili sio je drugi, ki so idealno zamišljenega Društva vseh narodov, ki naj bi stalo nad vsemi državami, ustvarili Društvo posameznih mogočnih držav. Toda veličastna misel, ki je porodila sedanje Društvo narodov, ni še ugasnila. Razmahnila se je in se širi po vseh državah, razvila se je že v mogočno organizacijo, ki naj ustvari iz Društva držav Društvo narodov, iz sedanje mirovne zaobljube posameznih držav 'svečano in neprelomljivo pogodbo vseh narodov. Ta organizacija je «Mednarodna zveza za Društvo narodov.» Ta zveza ima svoje članice po vseh kulturnih državah, ima svoj urad, svoje glasilo, svoj sedež v Bruselju, svoje visakoletne konference, a katerih se sestajajo zastopniki posameznih narodov, ki se zavedajo, kaj pomeni seznanjati svet s svojim vprašanji. Tudi v Italiji ima ta Zveza svoje članice. Naše društvo, ki se je ustanovilo prejšnji teden, je peto društvo te vrste v Italiji. Predsednikom je bil izvoljen g. dr. Joisip Wilfan. Kdor je preživel strahote vojne, mora želeti, da bi se nikdar več ne molčala, le Koev je ponavljal neprestano: «Verjemite mi, da sem nedolžen!» — Po zakonu mora najbolj obdolžen zadnji umreti, gledati mora, kako obešajo druge. To so določili za Friedmanna. Prvi je bil obešen Koev, drugi Zagorski, tretji Friedmann. Obesili so jih trije cigani, ki .so se javili prostovoljno za ta posel proti gotovem plačilu. Ker pa niso imel idovolj prakse, so se vadili ponoči z obešanjem psov. Cigani so bili razcapani, umazani in bosi. Podstavek pod vislicami je bil prenizek, zato so morali obsojenci lesti še na stol, ker pa so imeli zavezane roke zadaj, je šlo zelo težko. — Friedmann ni trenil z očesom in še, ko je čul zvijanje obešenega telesa svojega druga, se ni zgrozil, mirno je čakal, da pride na vrsto. Nato je nagnil glavo, da so mu položili vrv okoli vratu in ie še rekel ciganu: «Opravi dobro, saj dobiš dobro napitnino!» — Po obešenju se je hotelo ljudstvo približati vislicam, a kordoni vojaštva so zadržali in razgnali to silno množico, ki se je valila počasi proti mestu. so se mnogi tresli, ki ga sedaj mnogi povrnili taki strašni časi, oziroma, da bi se potom mednarodnih ustanov zagotovil trajen mir med državami in narodi, kar je ravno cilj organizacij, kakršnjo smo sedaj ustanovili tudi mi, da bomo tudi mi s svojimi skromnimi silami prispevali k dosegi tega cilja. Ta cilj je vzvišen, plemenit — vsečloveški. Gre torej za ustanovo, pii kateri morejo Sodelovati zasmehujejo, toda obenem mož, ki so se mu vsi trpeči v spoštovanje klanjali. Društvo narodov je njegova zamisel. Spori med posameznimi državami so neizogibni, toda preprečiti je treba na vsak način, da bi se vsak spor, vsako navzkrižje končalo z vojno z. ubijanjem. UsvniMi je treba torej oblast nad oblastmi, ki bo mogočna in vplivna, ker bo delo in izraz volje vseh narodov, vsega človeštva. Strašna lakota na Kitajskem Kakor znano, vlada v večih pokrajinah Kitajske trenotno huda lakota. Posebno prizadeta je provinca Kveitsou. Ta provinca leži daleč v notranjosti države. Je ena izmed najbolj revnih in najbolj redko naseljenih pokrajin Kitajske, ter ima oSem do devet milijonov prebivalcev. V tej provinci so jedli že pred meseci ljudje travo in listje, sedaj pa je zmanjkalo še tega. Katoliški misijonarji poročajo, da leže v več mestih mrtveci nepokopani na cestah. Mnogo ljudi, ki so bili še pred kratkim bogati, je prodalo svoje otroke za peščico žita. Drugi opravljajo suženjska dela, samo da zaslužijo živež. V vaseh okrog Kion-suha se dogajajo slučaji ljudožrstva. Fotosratičai aparat na raketi W. G. Forest, ameriški fizik, namerava konstruirati aparat, s čigar po-vočjo hoče fotografirati zemljo z vi-osem do deset tisoč kilometrov. vsi Slovani Julijske krajine brez raz- j ^e za počasi dvigajočo se raketo, ki like političnega mišljenja, ali strankarskega stališča. Vsi v kolo za mir! Novice iz vsega sveta Dramatična smrt treh obešeneev v Sofiji Zadnjič smo že pisali, da go bili Koev, Friedmann in Zagorski obešeni, danes naj navedemo par zanimivosti o njih zadnjih trenotkih. Zadnje ure so bile ure upanja na pomiloščenje. Fried-mann ne, ampak oba ostala sta bila trdno overjena, da jih kralj pomilosti. Nemirno sta čakala, kdaj ise odpro vrat i in pride naznanilo, da bosta lahko še J'.- ' Narnyyia le ni bilo in ko se je že javne znalo, da je kralj prošnjo za pomiloščenje odbil, sta, ta dva še vedno upala. Vest, da bodo obešeni je prenesel mirno le Friedmann, ne glas, ne trepet, da bi kazal kako presenečenje. Sam ni niti prosil za pomiloščenje, prosila je zanj njegova žena. Njegova želja je bila le, da bi ne bil obešen ampak ustreljen. Koev je bil zelo nemiren, ponavljal 'e ves čas, da je nedolžen. Cerkovnik Zagorski pa je bil naravnost iz sebe. Groza smrt je vplivala nanj strahovito. Jokal je kot otrok. Prostor kjer so stale vislice je bil nekoliko iz mesta. Vislice so bile postavljene ponoči. Vrvi so bile močno namazane z milom. Izbran je bil ta prostor zanalašč, da bo iirfelo več ljudi prostora. Obešenje, ki bi se moralo vršiti ob 7. uri zjutraj, .se je zavleklo čez 8. uro. Že mnogo pred 8. se je začela zbirati velika množica ljudi, ki je vrela iz vseh krajev. Morje ljudi. Ob osmi uri je štela množica že 50.000 ljudi, med temi veliko število žensk in celo otrok. Vojaki so hodili po hišah in vabili ljudi na kraj obešanja, in to vabilo je bilo ukaz. Kdor ne bi šel gledat, bi bil lahko osumljen simpatije z obešen-. i in bi bil še v nevarnosti, da ga zapro. Celo višji razredi šol so se morali udeležiti te žalostne predstave. Cankova vlada je hotela s tem prestrašiti svoje nasprotnike. Da pa se preprečijo morebitni nemiri s strani občinstva je čuvalo obešališče 30 strojnih pušk. In morda je manjkalo le malo, da se ni spremenilo obširno polje v klavnico, kjer bi strojnice regljale svojo ognjeno smrt stoterim in stoterim dolžnim in nedolžnim žrtvam. Malo pred 8. uro je pridrdral kamjon s 3 obsojenci. Obstal je kakih 100 metrov pred vislicami. Iz njega so stopili obsojenci in so šli med dvema vrstama vojakov proti vislicam. Prvi je bil Friedmann. Šel je mirno dalje. Njegov pogled je krožil po ljudstvu kot bi iskal znancev nato je pogledal na vislice, ne da bi se mu obraz omrači!. — Koev je nemiren, obraz je v grozi pred smrtjo čisto predrugačen. Zagorski pa stopa čisto autom,ttično, Kot tla ш več življenja njem, oči so mu izbuljene, v nemi grozi. Prejšnji dan je mnogo jedel in zjutraj je popil mnogo kozarcev žganja. Čitanje obsodbe. Vsak se je ustavil pred svojimi vislicami. Tam je sledilo čitanje obsodbe, ki se je zdelo, da traja celo večnost. Friedmann in Zagorski sta poslušala nekaj časa, Koev pa se je ves čas ogledava! okoli. — V tem so prišli v belem avtomobilu na morišče mati, žena in sin Koeva. Mati je stara, nosila sta jo dva moška, hotela je dalje do sina. Ponavljala je ves čas: «Moj sin, moj sin!» V ženi in sinu ni bilo več isolz. Silili so naprej in naprej, a so jih ustavili vojaki in so jih spravili v bližnjo hišo. Koev je zastonj iskal svojcev v morju množice, ni jih opazil. — Po prečitanju obsodbe so se približali obsojencem trije duhovniki. Koev se je spovedoval jokaje, Friedmann je duhovnika is- poklonom odklonil in je izpregovoril z rahlim nasmehom: «Ne potrebujem nič, hvala!» Zagorski pa se pogovarjal s svojim izpovednikom, ne da se zavedal, kaj govori. gori zelo dolgo. Na prednjem koncu je pritrjenih več majhnih fotografičnih xa-mer. V trenutku, ko se bo sprednji konec rakete obrnil zopet proti zemlji, se bodo odprli objektivi fotografičnih aparatov ter fiksirali podobe oddaljene zemlje. Da se prepreči, da bi se ostanek rakete pri padcu na zemljo vsled trenja v zraku preveč ne razgrel, bo pritrjena na aparatu tudi padalna naprava, ki se bo pri padcu avtomatično odprla. S tem naj se obvarujejo tudi fiksirane slike pred tem, da se razbijejo, ko padejo na zemljo. Forst bo, ako se mu poskus posreči, prvi, ki bo fotografiral zemljo iz take daljave. če imajo še Nato so prašali obsojence, kako željo. Zadnje želje. Friedmann e j odgovoril zelo mirno in vljudno: «Hvala, nič nimam več povedati, le to bi vas prosil: ne preganjajte moje družine!» Zagorski je komaj izpregovoril’ Kesam se! — Koev pa, ki je ponavljal, da je nedolžen, je prosil naj izročijo njegovo pismo bratu v zapor, Obešenje. Nato je bilo dano znamenje za izvršitev smrtne kazni. Friedmann in Zagorski sta Hajboli ljudem podobae opice Kindia, vas v Francoski Gvineji, je jako čuden kraj. Ljudi tam ni, pač pa okrog 80 najbolj ljudem podobnih opic. Francoska vlada jc dala Pasteurjevemu zavodu nalog, da ustanovi v Kindiji poskusno postajo, katere naloga bo spraviti opice na najvišji, človeku najbližji položaj. Končni smoter poskusa je prenašanje zdravih opičjih žlez na bolan človeški organizem. Opice stanujejo v malih hišicah, strežejo jim zamorke, ki jih vodijo na dan po dvakrat na izprehod. Opice se dajo voditi na izprehod za roke, kakor pridni otroci. Jedo pri mizi na prostem te se poslužujejo pri tem nalašč zanje narejenih nožev in vilic. Mož, Hi je videl Kapolecoa Azijski raziskovalec Jona Philby je povedal te dni na svojem predavanju v Londonu, da je naletel v Transjordaniji na človeka, starega 140 let. Ta mož je Hadži Tahir. Rojen je leta 1785. v Meki, svetem mestu mahamedancev. Ohranjen je prav dobro. Vsak dan napravi daljši sprehod, ima dober ter in dober vid. Leta 1799., ko mu je bilo 13 let, je videl Napoleona, ki je prišel takrat s svojo ärmado v Sirijo. S svojimi 140 leti zavzema Hadži pač častno rru uo med modernimi Metuzalenn. Venaar ga pa, kar se tiče starosti, prekaša na primer Škot Mungo, ki je živel 185 let. Tudi angleški kmet Tomaž Parrje umrl starejši. Imel je 152 let, S 101 letom je bil možakar obsojen radi nravstvenega prestopka na zapor. S 120 leti je poročil neko vdovo. čudovitd rastlloa chikuli Češki potnik-izsledovalec A, V, Frič je izdal te dni v praškem založništvu «Sphinx» brošuro, v kateri pripoveduje 0 neki jako čudni rastlini. V Mehiki živi indijanski rod Tara-humara, ki časti rastline kakteje brez bodic kot svete. Neko vrsto teh kaktej imenujejo Indijanci «chikuli», V Zedinjenih državah se zovejo te redke rastline «mescal buttous» jabolka za žganje) v Mehiki pa «peljotes». Teh chikuli je več vrst; takoimenovani «sluge in visoki gospod». Indijanci chikuli jedo. Zvečer sedejo okrog ognja, vrše se verski obredi in ob spremljevanju bobnov poje vsak izmed njih 10 sadov chikulija. Učinek je nenavaden. Razvije se čudna pijanost; človek, ki je zavžil chikuli, ima čudovito lepe in prijetne vizije. Dasi je pijan, se ne zaletava, nasprotno hodi lahko popolnoma ravno tih ob robu strmega prepada, ne da bi se mu zvrtilo v glavi. Indijanci pripisujejo temu svojemu bogu vsakovrstne čudežne moči. Chikuli je mogočen zaščitnik ljudstva, mu pomaga ter prinaša srečo. Resnica je, da dosežejo Tarahumara-Indijanci visoko starost ter ne poznajo skoro nobenih bolezni, zlasti pa ne blaznosti in slaboumnosti, da so zelo inteligentni in fizično jako vztrajni. Frič pripoveduje o nekem slu, ki je pretekel pot 500 km v 36 urah, ne da bi bil samo enkrat počival ali jedel. Frič je poskusil učinek zavživanja chikulija na lastni osebi. Prva posledica je bila čudna barvna prevara: vsi obrisi dreves, kamnov itd. so dobili nenadoma druge barve,, kakor jih imajo v resnici. Šel je na 40 m visoko skalo ter hodil tih ob robu tako brezskrbno in sigurno, kakor sicer po ravnem. Nadalje je čutil v sebi neverjetno zvišanje dela-zmožnosti, na drugi strani pa ni čutil skozi tri dni nobene potrebe po spanju, hrani in pijači. Ena od najvažnejših po- /-1 J * *->. - 1->М-ч T Г1 Г* D C n 1 ,T’r> O УМ f»1"! 1 r>' л ^ v - <„ iv tA j . Av * . v7 Z« «•'.X- «-t -3 - a ^ » --j ~ ' spolnega čuta v prid povišani delavni zmožnosti. Poleg tega se mu je zdelo, da ima naenkrat dar, da ugane vse tajne namene drugih. Poskusi, ki so jih delali na raznih univerzah z alkoholoidom «meskalinom», ki so ga izčrpali iz rastline «chikul», so Fričeve trditve popolnoma potrdili. Nekaj o nogavicah Noben papež še nikdar ni spisal zoper žensko modo nobenega pastirskega lista. Sedanja breznoga vična moda pa je razburila svetega očeta Pija taxo, da je, kakor poročajo iz Rima, izdal pastirski 1 list, ki se peča s tem predmetom. Sveti oče Pij se obrača z obžalovanjem do I svoje črede, in pravi, da ga je najnovejša damska moda hudo prestrašila. Pred vsem ga iritira žensko breznoga-j vičarstvo. Izdal je župnikom ukaz, gla-j som katerega ne smejo opraviti poročnih j ceremonij, ako pride nevesta pred ol-I tar z golimi mečami, Tudi decolete je odslej prepovedan v cerkvi. Zvesti pes Polkovnik Murav je stanoval skozi 12 mesecev v hotelu «Victoria» v Alderhotu, kraju, kjer se vrše vsako leto velike angleške vaje. Domači pes se je kmalu sprijaznil s polkovnikom in sicer tako. da ni hotel več jesti, ko je polkovnik nenadoma zbolel in umrl. Na dan pogreba se je skril pod zastavo, s katero je bila pokrita krsta. Ko se je vrnil od pogreba, kjer so ga pogrebci s silo odvrnili in odgnali od jame, se je skril v kot, kjer so ga dobili črez tri dni crknjenega. PofMiož hrib Potujoči hrib razburja nemalo že nekaj dni prebivalstvo1 kraja Mecker v Co-loradu. Pred 15 leti je pokazal ta hrib prvič tako veselje do potovanja. Od časa do ča_a sc je začel počasi premikati ter je prišel vsak dan po 5 do 6 metrov daleč. In oči vidno hrib še vedno ni sklenil, da se ustavi. Gledalci iz okolice potovanje lahko natančno opazujejo. Hrib se premika nalik: velikanski želvi, prav počasi, z naj večjo komodnostjo, toda kljub temu se jasno opaža, kako napreduje na svoji poti. Glede vzrokov tega čudnega pojava učenjaki niso edini. TEDENSKI PREGLED ITALIJA. Nevzdržno stanje traja dalje. Listi so zaporedoma zaplenjeni. Tudi na slovenske liste se bolj pritiska, zaplenjene so bile že že dvakrat zaporedoma «Novice», zaplenjena je bila tudi «Edinost». Koliko časa pojde to dalje. Nekateri upajo na slavnost 25-letnice kraljevega vladanja in mislijo, da bo ta slavnostni dan razdobje v notranji politiki Italije. Kralj bo baje izrabil to slavnost za pomirjenje duhov med strankami v Italiji. Naj bi bil obisk Mussolinija pri D’Annunziju, o katerem se še vedno toliko govori, prvi korak k temu zbližanju. Vendar pa kronika dogodkov nič še ne kaže na tako pomirjenje. V Toiranu je bil razbit lašistovski sedež, v odgovor na to so fašisti zopet sežgali eno hišo, razbili nekaj pisaren. V Ponteosu je bil zaboden fašist, in čeprav je bil tisti, ki ga je zabodel, aretiran, so sledile represalije fašistov proti nedolžnim političnim nasprotnikom. Kljub temu, da se govori bolj kot kdaj prej, o tem, da opozicija preneha s svojim parlamentarnim štrajkom in se vrne v zbornico, je to le malo verjetno. Farinacci zahteva, da se opozicija brezpogojno uda. Tudi misli prepovedati vsako najmanjše praznovanje obletnice Matteottijeve smrti. S 1. junijem je prišel Giubaland v Afriki od Angležev v italijansko posest. — De Stefani je govoril v zbornici o ugodnem finančnem stanju Italije. Vendar vrednost lire kljub temu pada. JUGOSLAVIJA. Pašičevo stališče napram radičevski stranki je bilo, kot poroča Pašič sam, potvorjeno od žurnalistov. On ni nasproten vstopu radičevcev v vlado. Pogajanja se nadaljujejo in upa, da se pride kmalu do razrešitve. Tudi potrditev še ne potrjenih radičevskih poslancev se pričakuje v najkrajšem času. — Boj proti komunistom se nadaljuje tudi tukaj. V Beogradu je bilo obsojenih več komunistov na precej let ječe. BOLGARIJA. Po obešenju Zagorskega, Koeva in Fried-manna se ni še vrnil mir v deželo, prej nasprotno. Vršijo se nova nasilstva. Cankova vlada še vedno trepeta in znano je, da čim strahopetnejša je vlada, tem hujšega nasilja se poslužuje. Znova so postrelili v ječi dva komunistična voditelja, ki sta bila obsojena na 10 let. Proglašenih je sedem novih smrtnih obsodb. V Varni je aretiranih preko 140 oseb in tako skoro po vseh mestih. Tudi nasprotniki vlade ne mirujejo. Bil je izvršen atenta na vlak blizu Sofije, pri katerem je bilo ubitih 10 oseb, 20 pa jih je bilo ranjenih. — Veliko senzacijo je zbudila aretacija Stojenčeva, ministra sedanje vlade. Osumljen je, da je pustil v hišo komunista, ki je bil med atentatorji. Minister se brani češ, da je ta njegov svak in da pač ni mogel drugače ravnati. Velika senca pa je padla na ministra, ko se je dognalo, da je bil on edini minister, ki ni bil v cerkvi Sv. Nedelje za časa atentata, ne da bi mogel opravičiti te svoje odsotnosti. Zadnje vesti iz Sofije poročajo zopet o novem terorju. Govori se, da se pravi atentatorji na kralja in od katedrale Sv. Nedelje še vedno skrivajo v Sofiji, med njimi tudi glavni organizator teh atentatov Peter Abažev. Mesto je naravnost blokirano od vojaštva. Trgovine so zaprte. Nihče ne sme brez dovoljenja na cesto. Listi sploh niso izšli. Prišli so baje na sled novim nameravanim atentatom na kralja, zleteti bi moral v zrak tudi oficirski kazino. — Aretiranih je bilo v Sofiji zopet preko 200 ljudi, med temi baje pet atentatorjev na kralja. — Če so resnične vesti, ki prihajajo iz Sofije, je bil ubit v Vidinu načelnik macedonskih av. tonomistov Mihajlov in v Gjumaji pa general Protogerov. FRANCIJA. Francijo še vedno najbolj vznemirja Mo-roko. Pri zadnjih bojih so imeli Francozi nad 400 mrtvih in veliko število ranjenih. Socijalisti in komunisti zahtevajo od vlade, da naj se pogaja z vstaši, česar pa vladna večina ne mara. Med vstaši je baje mnogo nemških oficirjev, vojaki so izborno oboroženi in zdi se, da bodo imeli Francozi hudo delo predno jih ukrotijo. — V zbornici je povzročil komunistični poslanec velik hrup. Trdil je namreč, da je Francija pred časom sama na skrivaj podpirala sedanjega voditelja vstašev v boju proti Španiji in mu celo dajala orožja. Govor tega poslanca je bil cenzuriran, ker bi lahko slabo vplival na prijateljsko razmerje s Španijo. OGRSKO. Na Ogrskem je vzbudila aretacija ministra Veniczkyja veliko senzacijo. Minister je zaprt, ker je javno nastopil proti ministrskemu predsedniku in tiranu Hortyju, ki ga dolži raznih zločinov. Med drugim je dal Horty ubiti dva socijalistična urednika, katera sta bila prijeta, odpeljana v avtomobilu približno na tak na čin kakor pri nas posl. Matteotti. Proces proti morilcem je bil ustavljen na višji ukaz Hortyzev, vendar je minister javno v listih razložil vso stvar. Ta škandal je Hortyju zelo neljub, posebno sedaj. DNEVNE NOVICE „Pridigarjem ljubezni“ Nekoč, ko smo mislili na žalostno usodo našega naroda, na požgane naše domove in na hudičevo delo nekaterih, ki so se prodali za 30 srebrnikov, smo menili, da ti zaslužijo prezir in sovraštvo — «Mal list» meni, da zaslužijo ti ljubezen in pada po nas. Kako «Mali list» ljubi svoje sovražnike pa kaže ob vsaki priliki s tem, da se zaganja kot stekel pes v dr. Wilfana, dr. Slavika in dr. Stvar se obrne. «Slovenec» in drugi klerikalni listi so pisali proti pol. društvu «Edinosti» in njega voditeljem. Kdo je spisal tiste napade, ne vemo, vemo pa, da se je zdelo to «Malemu listu» čisto pošteno in mu prav nič ni prišlo na misel, da bi iskal tu denuncijantov in obrekovalcev. Stvar se obrne. «Jutro» piše proti «Malemu listu», To je naenkrat nesramnost brez primere in vmes morajo biti brezčastni denuncijanti in obrekovalci. «Mali list» namenoma laže. «Mali list» ne razdira ampak dela v korist naroda. Kako? Čujmo. Zaganja se neprestano celo v naša športna in strokovna društva. Zadnjič ,se je vrgel celo na učiteljsko Zvezo, v kateri so člani različnih polit, prepričanj, in išče na perfiden način razdora. Slučajno je ma-lolistovska ofenziva začela istočasno s policijsko ofenzivo proti omenjeni organizaciji v Trstu. (Znani dogodki proti učiteljstvu v Istri, policijska preiskava pri predsedniku tržaškega učit. društva, zaporedni policijski obiski pri tajnici društva itd.) Obenem je pisanje «Malega lista» tako podlo in služi kot primer, kako človek lahko postane lažnjiv, če je hudoben. Urednik «Malega lista» dobro ve, da je pri «Učiteljskem listu» še vedno (t, j. že par let) stari urednik, vendar laže (kdo ve zakaj?), da je prišel list pod novo uredništvo. Urednik «Mal lista» dobro ve, da je urednik «Učit. lista» učitelj, ki je bil preganjan od oblasti in ie izgubil učiteljsko mesto, da je človek, ki se skromno preživlja s plačo, ki jo dobiva za delo v učiteljski organizaciji, da je kremenit značaj, ki se ne upogne, —• vendar hujska na nesramen način proti njemu še od strani učiteljev samih, naj ga vržejo na cesto. Tu spoznamo pravo ljubezen do bližnjega, ki pljuska v močnih valovih čez rob tega usmiljenega «krščanskega» lista. Mali list namenoma namiguje. «Mali list» imenuje «Prosveto» frama-zonsko društvo, čeprav dobro ve, da to društvo zalaga knjižnice s knjigami, ki jih pišejo v veliki meri tudi katoliški duhovniki (Meško, Finžgar, Merhar in dr,). Zakaj to sumničenje, zakaj ta laž, Fra-mazonska društva so v Italiji prepove-danana. Ali je to morda namig policiji, ali hoče is temi lažmi svojim bralcem, ki zaupajo «katoliškemu» listu vzbuditi stud do «Prosvete» in obenem preganjanja s strani oblastnij. Predavatelj Veber je bil aretiran, ukle-njen in peljan v zapor. Mi nismo pisali, da ga je denuncira! Šček ali kdo drugi od «Mal. lista». Pride v Zgonik g. Finžgar in po njegovem odhodu poizvedujejo pri g. župniku, karabinerji — in glej: «Mali list» takoj piše, da je bil eden od naših ljudi, neki narodnjak, ki ga je denuncirali Dovolj je! Končajte s to nesramno metodo, g-urednik «Mal. lista»! Če imate še kaj poštenja v sebi, povejte ime tistega našega denuncijanta in mi ga takoj izpljunemo iz naših vrst. Če pa tega ne poveste, potem pridemo po vašem načinu lahko do sumnje, da ste bili denuncijanti Vi sami in da ste to storili samo zato, da obdolžite lahko enega od nas! — Nekoč je Kristus z bičem pregnal iz templja trgovce in mešetarje. In glej: zdi se, da imajo oni, ki z vero samo mešetarijo, spet proste ro/te! — Toda pride čas, ko jih ljudstvo spozna in obračuna z njimi! Mladinsko društvo «Jadran» v Dekanih. «Jadran» priredi dne 11. junija (na dan rešnega telesa) dramatično predstavo, in sicer veselo igro «V Ljubljano jo dajmo!» Poleg tega bo: na sporedti tudi šaljiv pri-Kmet in avtomat» in več kupletov. GORIŠKE „NOVICE“ MESTNE NOVICE Pred vhodom v tajništvo «Kmečko-delav-ske zveze» so tudi v nedeljo teden dolgo govorili govorniki in odkrili spominsko ploščo nekemu mučeniku. Zelo smo se oddahnili, ko smo zvedeli, da vse to ne gre na račun tajništva zveze, ampak nekega od v vojni ubitega častnika Vincenca Sebasti-janija. 6 Ustanovil se je toliko potrebni planinski klub. Za predsednika je bil izbran znani ljubitelj narave «Mičelin» — Miha Košir. Za tajnika pa je bil izbran znani veleturist Jelinčič Zorko. Nove člane sprejema eks. akad. g. Rudolf I. Kje pa ga dobite, Vam ne morem pri najboljši volji povedati. Snuje se tudi slovenski motociklistični klub. O ustanovitvi bomo poročali. Tekom meseca junija bomo živeli v znamenju koncertov. Priredita jih Pevsko in glasbeno društvo ter «Mladika» osrednje društvo Prosvetne zveze. Katero se bo bolje odrezalo, bomo še poročali. Okrajna bolniška blagajna v Gorici Čez eno leto že komisaruje okrajni bolniški blagajni neki tuk. občinski uradnik. Preden je sedanji komisar prevzel uparvo bolniške blagajne, je razpolagala s par milijoni, prihranjenimi za časa njenega blagostanja, ko so bili vpisani pri njej tisoči in tisoči delavcev, zaposlenih pri obnovitvi goriške dežele. S tem prihranjenim denarjem se je nameravalo takrat sezidati kje v naših gorah, na Čepovan-skem ali pa na Tolminskem, zdravilišče za na pljučih bolne delavce.Toda iz vsega tega ni bilo nič, ko je sedanji komisar prevzel posle okrajne blagajne. Za en milijon je podpisal drž. posojila ter postal vsled tega «Cavaliere», drugo je samclastnc nakazal kot prispevek za bodočo bolnico v Gorici, o ostalem denarju pa se raznolično šepeta po goriškem mestu. Nekaj ga je gotovo ostalo v razkošni opremi sobe v zavodu. Iz načrta za veličastno, blagodejno zdravilišče za uboge jetične delavce so v resnici iz;-maličili v uboren dispensarij za jetične v kleti okrajne bolniške blagajne, tako da zdravega človeka žalost objame, ko vanj vstopi. Pa tudi čez zobozdravniški ambulatorij, oskrbovan od bolniške blagajne, dežujejo, vseprek pritožbe ubogih članov blagajne. Neki tukajšnji goriš ki časopis je začel pravičen boj proti vsem tem gnilim razmeram pri blagajni v trdnem upanju, da bodo oblasti upoštevale nele njegovo, ampak tudi vseh upravičencev — delodajalcev in delavcev — željo, da bi se zopet povrnila blagajni njena redna uprava. Toda pomagalo; ni časopisu prav nič, da je imel v svojem pravičnem boju skoro vse prebivalstvo na svoji strani, iz-vizemši komisarja in njegovih prijateljev. Oblast jie na splošno presenečenje podaljšala še za nadalje komi-sarjevanje pri okrajni blagajni. Najbrže se je zbala, da bi se pri volitvah zopet ne polastilo delavstvo 'vodstva blagajne. Jako umesten dnevni red goriškega časnikarskega udruženja. Zadnja leta so bili vsi naši obrtniki, in sicer nele trgovci in gostilničarji, ampak tudi navadni rokodelci izpo-tavljeni najrazličnejšim pritiskom. Paziti so se morali, da se niso zamerili karabinerjem, domačim fašistom, političnim oblastnijam ter med njimi naseljenim Italijanom. Da so rešili svojo obrtnijo, so se morali vpisati v fašjo, v razne sindikate, naročevati se na razne njim nepotrebne italijanske časopise, hoditi redno k raznim «feštam», prispevati k najrazličnejšim nabiranjem v bogsigavedi kake namene. In pri tem niso smeli dvigniti nobenega pomisleka, kajti to je že bilo sumljive. Ko se je pa en izmed teh pritiskov, razširil tudi na italijanske trgovske in obrtne kroge, ko so tudi okoli njih pričeli hoditi razni agentje z zahtevo, da vnaprej plačajo inseriranje reklam v njihove časo-zor «Kmet in avtomat» in več kupletov. pise: s0 se vendar tuk. goriški časni-Po sporedu prosta zabava. — K obilni | k a rji zganili ter protestirali proti ta udeležbi vabi — Odbor. kemu izsiljevanju. Upamo, da bo to pomagalo ter da ne bo več potreba kakemu našemu malemu trgovcu iz Ajdovščine ali pa Sv. Lucije prisilno inserirati reklamo v časopise onkraj Tagliamenta, katere živ krst ne čita. Ustanovitev samostojne sekcije civilnega genija v Gorici. Počasi se zopet vračajo Gorci njeni nekoč odvzeti ji uradi. V veliko za-doščeje posebno graditeljev, inžinir-jev in onih, ki imajo opravka s cestami, se je ustanovil te dni v Gorici poseben samostojen oddelek civilnega genija, in sicer vodni (hidravlični), obnovitveni in splošno cestni urad. Občinske volitve Videmski prefekt Ricci je ob priliki potovanja po Goriškem izjavil, da bo v kratkem času odpravil vse občinsxe komisarje in razpisal občinske volitve, ki naj vspostavijo normalno stanje in upravljanje naših občin. Gospod prefekt T. 19, Tel. št 4439 t. j. v hiši Tržaške posojilnice in hranilnice. - Istotam ima razprodajo vsakov. semen in umetnih gnojil. IVAN KRŽE ima v lastni zalogi najraznovrstnejše kuhinjske in druge hišne potrebščine Iz aluminija, steklovine, lesa, emalirane prsti itd. ===== CENE NIZKE. TRST, PIAZZA S. GIOVANNI St. 1 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ j Botre! Botri! | t Najlepši spomin na sv. birmo je ♦ I molitvenik | ♦ Največjo izbero v najličnejših $ ♦ belih in črnih vezavah dobite % t v knjigarni in papirnici % I J. ŠTOKA, TRST j ♦ VIA MILANO ŠTV. 37 , ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ registrovana zadruga z omejenim poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19, I. nad. ♦♦♦♦ Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje po 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema Dinarje na tekoči račun in Jih obrestuje po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne telice (safes) ♦♦♦♦ Bračne ure za stranke odfiVs -13,16-13 Ob nedeljah je urad zaprt Telefon štv. 25-47. toturejsi sioven. denarni zavod Novo pogrebno podjetje (Klim 1ИРПЕШ - Trst, Cono v. E. UL M (pri trgu Goldoni) Prevoz mrličev v tu- in inozemstvo. Vrši vsakorazredne pogrebe. Zaloga vseh mrtvaških predmetov (vsakovrstne krste, venci, sveče itd.) Nočna inspekcija v lastnih prostorih. Zaloga ul. Tesa 31, Tel. 14-02 ЦиМјшка Mina banko “"■' Podružnica u Trstu: Dia XXX Ottobre ll ä: 5-ie; 22-981 BRZOJAVNI NASLOV: BAN C ALU BI AN A Podružnice; Gorica, Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Logatec, Maribor, Metković, N. Sad, Ptuj, Sarajevo, Splii Centrala v Ljubljani I Delniška glavnica in rezervni zaklad : _____60.000.000 dinara. Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje z 4%, a vloge na tekoče račune z 41/2°/0 netto. - Za odkaz vezanih vlog plača odstotke po dogovoru. - Izvršuje borzne naloge in daja v najem ----------------------varnostne pušice (SAFES) ---------------------- Blagajna je odprta od 9V2- do 12-50 in od Н1/2 do 16 ure. * r..; ••V--, J.''': • . ’ . DDDDDnDDDÜDDDDDDDDDIIIIDDDDDDDDnDDDDDDDDD □ I-----—----------------------- □ J Zahtevajte in prepričali se bodete, da je □ □ D □ □ □ □ MIIO-GODINA NEPREKOSUIVO Izdeluje dobroznana domača tvrdka ЈЛ. Godina, Trsi Via SC0S"0 316 Telefon štv. 18-78 □DDDDDDDDDDDDDDDODDIIDÜDDDDDÜDÜDDDDDDDD !□□□□□□□□□□