X>LbxiLt>Š2iJLfe; številkai obsega 3 sti?ani lire, starte X I>I*aaE*. Leio IV.. štev. 63. V Celfu, sobota dne 3« funija $922. JWnisö pißcana y geiatini. ¦H^^^H ^K ^B ^H^V ^^^^B ^H M M Mucejska knjifcnica H ^^^H ^^^^^^r ^^^^m ^^BH^^B ^^^^^v ^^UhH ^^'^¦^n. Ljubljana 8aP ^HV ^^i^^ VHV mtf mKk VH^^ ^^l^ ........................¦/^;^~^&'rS:K...... W&& Stane letno 48 Din, mesečno 4 Din, za inozemstvo letno 120 Din. ~ Oglasi za m/M višiiie stolpca 40 p. Reklame rned lekstorn, osmrtnice in zahvale 50 p. Posamezna številka stane 50 p. Izhaja vsak toreM, četrieit in soboto. Ua*e«lre?&%vo StrossmajeiLSft ui.¦^?Iv3f]1 'i^ci^tftSiiElcfon št. 55. Uprawn»ö4iro^Strossmaj«je^\u]^v5'^itlifcMv"«elefon St. 65 t=a Račun kr poStnega^ee šcl za ten\ omajati v nmožicah vero. a'i sc bodc vzdržal ta naš vodja na pozo- r;šeu kot zmagovalec. Tudi v koncen- triern borbi zoper uašcga političnesn predstavnika dr. Zerjava zaslcdujejo nasprotniki našega narodncsrn napredka ^ilj pov/.ročiti demoralizaciio pristaSev strankc, ko stojimo prcd naivečjirni o predmet največje splošnc pozornosti Narodna skupScina mora dati kralju možnost, ^a ajjclira na narod, kar brez volilncji'a za- kona ni moKoee in kar ovira krono v njenili odloeitvali. Stojimo pa tudi Uk pred izvedbo zakono\- o or.q;a?iizaciji dr- žave. Ce raeuninio z iiorinaiiiini tokom pciliticncHTa- razvoja, stall bodo v uekat tcdnili na eehi uprave pokücni vellki žiipaiii inesto politienili oseb pokrajln- skih namestnikov. Demokratska stianN'a radina s tem dejstvom kot novim ko- rakorn v notranji utrditvi dr/.nve. Z iz- vedbo razdelitvc državne.ica ozemlja m nvcu.bo saniouprav stopi po našem n«- zisanju ju.^oslovanski rrarod na nov sr- krurcn teren svojcga razvo.ia. sigurncjS! ncso bi moj?Ie bifi liistoriene pokrajm- ske reminiscence. Poglavitna linlo^a deniokratskc stranke je na.izivejše vp!i- vati na izid oblastnili volitcv, ki bodf> prinesle narodu pokra.ünske sknpščinc. ki so stvarno na višini časa in ki bodo jamstvo cuvanja nstave in naeijonaine- iii\ napredka. Važna iircdstopnja na po- ti k uvedbi samonprav ie volitev oli- činske samouprave n-uveč.ie občine slo- venske, obeine Ijiibljanske, kateri mora demokratska stranka posvetitt vso po- zornost in enerj^ijo. Če sc na nasprotni strain ncgativni dementi nadeiaio c!o- seči slogo v negaeiji napredka v smisTn nacijonalne državc. čas je, da je razvoj sii, ki so za pozitivno delo, še jačji in c<\ pregazi reakeijo. Zmasa demokratske- ,H"a življa v Ljubljani je vredna vseli , naporov in odtehta vsako žrtev. Cim , bolj so množice zapeljane in /bebaue, ; tem si.i?iinicjše mora zmajaiti prava i misel in prava orijentaeija. Jan Hus jc | vstal za svoj narod kot bojevnik zoper : reakeijo. ko je bil ta narod v (;bupnem ; razsulu. Toda niti uničenje telesa n;i ^r- ¦ Miadi ni preprecüo zinaxe jnha, ki je po j stoletni borbi zniagal v na.iclovrseiie.I3i ! obliki. ko dandanes lwsitski češki narod ; zadivlja svet s svojo veličino. Tako t\i- | di demokratska misel v Sloveniji sicer | tirja žrtve. Množice so neorijeniiranc, j žrtev so clema^OKijo, ki ie slovenskr rod | več ne pomni. Naša dejnokraiska stran- ' ka Iiodi po istih potih kakor Iiodijo vse \ dvmokraeije sveta. demokracija pri Ce- | liih, Nemcih in dru.urili kultnrnüi narodih. | Če se sine verovati v loR'iko dogodkov, I liiora račiiniti tudi naša demokraciia pri | vztrajnem delu na uspehe. Nič ne po- meni, če posanini še tako odličen eini- telj stranke spremeni stališee in odpacte; kakor nas uee svcži dosodki v našem javnenT življenjn. Možje. ki jim .ie i>a- jala stranka pomen, bili so velikj, dokler so bi!i s stranko eno, neznntni bodo in izginili bodo narodn iz zavesti jutri, ko so se odstranitt iz ktcrili koli vzrokov iz žive strankine or^anizacije. Na^a stranka enva državo in črpa iz te viso- ke naloge posebno moč vztrajanja v borbi. Nasprotniki države nživajo prl nas veliko in se preveliko svobodo. To- da demokracija ne bi mo.srla nositi od.y;o- vornosti za stalno prekoraeenje svobooe s strani prevratnili elementov, naj so klcrikalci 'ali drugi iicgativni činitcljL V j odločJhiciTi tremitku morajo skusiti 11 nasprotniki napredka, da ie država, ki k sicer dobra mati, lahko rndi strašna onini, ki se spozabljajo ü'ledc najprimi- tivnejših državljanskih dolžnosti. Ta boina sila or&aiiizirane.^a naroda niora Po potrebi pravoeasno zlomiti in zdro- bi(; z vsakim razpolozljivini sredstvom one, ki v svoji objestnosti R'lodajo na korenini državnega debla. Narod je zasignran v obstanku, vse prve silo sveta zajamčujeio mu meje Jr- žave, inia brez dvorna v vsakem tre- iiiitku na razpolago parlamentanio ve- cino, ki je pripravljena nositi odgovor- ncst za red in napredek v državi; ali in v koliko tu hočejo sodelovati posamezne pokrajine s pozitivnim delom. odvisno Jc od te^'a, kako raziirneva.io syojo last- no korist. Če danes v Sloveniji večina prebl- valstva noče priti desspoznanja, da jo in more biti njen delež na dobrotah, ki jih jiudi država državljanom. v taksnem . razmerJLi, v kolikor sc Slovenci vde- •ležujejo s pozitivnim delom in eiitom t>J- govornosti' javnega življenja, tedaj je so šc posebej važen vzrok. da demokraci- ja tudi Slovence vzgoji v tern dtthu. V ;-;uževanju tog'a položaja stopa načel- stvo demokratskc stranke pred slovcn- sko javnost v trenutku, ko stojimo prcd velikimi notranje politienimi odločitva- mi, morcbiti pred odločitvo, da si Slo- venes v ti državi (rajno zapravimo u^led resne^a Cinirelja aJi jkj si zasignramo zaupanjc eelote naroda in trdne po^oje ^ospodarskega in splošne^a narodiiuffa napredka, Poziv načelstva mora veljati torcj Ie podvojitvi vseh naporov, ki jih je stranka kda] storila, poglobitvi srao- trencga dela na vseh poljih, razčiščeajn vseh nejasnosti in ncsloznosü v stranki in najvišjemu potenciranju vseh dolav- nih cnerjrij do popolne zrna&e demo- kratskc ideje v Sloveni.ii. Ceški poslanec dr. Kranuif o položaju. Poslanec češke narodno denioki^- tične stranke dr. Karei Kramaf je iniei 28. maja na velikein zborovanjn v Kra- lnpih ob Vltavi znanNarodni Listy«, iz katcrih črpamo naše poročilo, povdarja zla-Ui dejstvo, da so bile na zborovanju zastopanc v vclikem številu tudi razne dni^e politične stranka. zlasfi socijalistične, ki so še ob zadnjih voilt- vah z razni'r.i aedosiojnimi letaki sra- mo'tile delo narodny demokracije, danes pa se vratajo k mirrii in trezni presoji dela, ki leži v tej stranki, katere odli- ,čen dušcvr.i vodja jc dr. Kramaf. O .tcenovski konferenci pravi dr Kramaf. cla ni; rodila nikake^a pozitivnega saun. (ilede Rnsije ivavi, dr ne more pomeihti za Evropo prav uičesar, dokler bodo im Ruskem viadali boljseviki. f;tis:ja se v.c more odpomoci, doklcr iu b:> izvažala v Rvropo svoj'h pridelkov in svojili na- ravnih zakladov in dokler ne bo obratno tudi odprla p.:i široko vrat uvozu evrop- skih industrijskih izdelkov. Predno pa more priti do to.in. riora postati Rnsija civilizirana '.eml.ia. Dokler pa vlada v Rtisiji boliševišfvo, dokler trpi na Rn-- skem stomiljoviski narod v "Mi/en-isivu nekoliko tisoč ljudi, .,e iz Rusijc nc ho nič izvazak). kar na se l.o uvozilo, sc ineče v propast in imi.cen.ie. (')ni k; so j-Venovsko konferenco sklicaii. so nrsiiTl. da se Lre boljšovikom predvscm za do- bavo strojev, oblek in podobnih stvan, ki jih ruski narod nu.mo in krvavo rabt -- boljševikoni pa so ie slo prcdvscm ?a denar, da bi mo.a:li z njim vzdrževatl svojo oj^romno rdeco armado in svoj sy- stem. V delavskih vprasan.iih je treba v.selej iskatt obojestransket;.! sporazi:- iTia, kdor jih rcšuje nasilno, oškodii.ie v prvi vrsti delavstva samo, škoduje pro- dukciji in državi. Doklcr delavstvo vseh vrst ne bo tcga mislieuja. bodo nasli komunisti, ki so or^anizirani iz Nem- cije, vedno tla. da v t-vropi ne bo ,v;o- spodarske^a miru. Boljseviki so vzrasn iz nemškoga marxisuia in z nemškin denarjem so prišli na Rusko in nemški denar jim je poma^al vzdrževati arnn- do. Boljseviki so /.a uemski denar izdaTi Rusijo — svojo do mo vino. Naravno, da se taka zveza ne da tako Intro zniJIti. boljševižtvo je bilo izpočetka v rokaO nemške politike ter ie sc danes, tako tudi politicnim ciljem Neindje prijn. Ncmsko-ruski do.covor je oficijelno pn- trdil, da ima v Rusiji ves notranji politlč- ni vpliv Neničija, ki igra pri tern dvojno v1o.ü:o: podpira doma ruske begunce ter ima objeduem oficijelne zastopnike ru- skih sovjetov. Nemcija ima v RusiTi svoje senerale in svojc inženerjc, v Nemčiji se oboroževan.ie kontrolira, v Rusiji pa se orož.ie za Nemcijo izdeluje. Catulle Mendes: Kamen preskušnje. (Iz frančoščine.) Prva knjiga. ' 1. poglavje. -iakaj je jmei Romaninov grad nov | stelp. Ne daleč od gradu Saint-Remy v Froyansi, na g-,ičku alpinskih gora, ki Strle s svojimi Sranitnimi skalami proti nebu, pod gozdom oljk, starih hrastov, kjer opaziš več divjih koz, kjer poje več ptičkov svoje melodije kakor v najvecjem gozdu na svetu, se je vzdigavala grajščina, ki so jo 'na- zivali Romaninov grad. Danes vidimo od starega poslopja samo 5e tri razpadle zidove, na ka- | terih se razvifa brŠljan, ki ga zobljejo suhe koze. Celo njegovo ime je p0- polnoma pozabljeno. Pastir, ki leži leno na razvalinah, gleda proti nebu in žvižga kako okroglo provensalsko, misli morda, dalpočiva na skali, ki se je privalila z gore v nižave. Toda za časa, ko sobaroni francoskega in tevtonskega krščanstva, v dobi ko je sveti Bernard izžareval svojo gorečnost, pluli proti Carigradu in ko je Peter de Pierrefon vide! v prikazni rudeči plašč, ki je iz- ginjal in se prikazoval v poldanski svetlobi, tedaj je vladal grad Roma- ninov svojo okolico- Obdan od dveh močnih stolpov, ! med katerima so se vrstila široka okna, je bila njegova fasada široka in visoka. Krasil jo je rudeči balkon, ovit z rastlinami, ki so se vile do strehe. V teku dveh stoletij je fasada do- bila lepo oranžno rudečkasto barvo. Jeden stolpov je bil sezidan komaj pred štiridesetimi leti in je bil še skoro Čisto bei. Radi bi zvedeli zakaj je ime! 1 Romaninov grad nov stolp. Doulce de Saint-Didier je ljubila Antiphanorja in ker je bila lepa in krasna in je igrala na harfo iz pet- najstih striin tako izvrstno kakor sveta Corinna, ni nič zaničevala njega, ka- terega je izbraia. Soprog Doulce, gospod Romanin je jezno gledal ljubeznjivosti, ki jih je kazala njegova žena kavalirju Anti- phanorju. Bolje bi bilo, da bi jo po- hyalil radi izbire, ki jo je naredila in bi moral samemu sebi Častitati, ker Antiphanor je bil lepega stasa in je govoril v provensalskem jeziku. Ni manjkalo gospodov, ki se trdili, da so njihove žene samo za nje, samo oni kot soprogi imajo do njih pravico. Antjphanor tega nikakor ni rnogel ra- zumeti. Antiphanor in Doulce de Saint- Didier sta imela veliko težavo, ker se nista mogla videti kakor bi sama ho- tela niti občevati po njihovi lastni volji. V teku treh let si še nista mogla dati drug drugemu jasnega zagotovila nji- hove tihe Ijubezni. Če sta se srečala, je bilo to vedno pred Ijubosumnimi očmi, ki so ju grdo gledale. Sire de Romanin je bil maSčevalen človek, gorje jima, če bi jih zalotil kje na skrivai. Kolikokrat se je Doulce de Saint-Didier ugriznila v lepe ustnice, ker jo Antiphanor ni poljubil. Prisegla je, da ga bode poljubila. Nekega dne, ko je žalcsten in ob- upan premišiieval, da bi bila boljSe, če bi skočil v Duranco ali če bi oveko- večil svojo muko v lepi pesmici, ga je obvestila Doulce, naj počaka zvečer prihodnji dan pri južnem stolpu, tarn kjer je zid počen, čaka naj mirno, naj pride kar hoče, do trenutka, ko bo ona govorila I njim. Obvestila ga je s pomočjo papige, ki jo je učila na skrivnem tri mesece besede. Ko se je približal večer je Anti- phanor čakal pri stolpu, kjer je bil zid počen in ga ni nobeden zapazil, mirno in nepremično na svoje veselje. Kmalu je nastal v gradu velik ropot korakov, klici so odmevali povsod. Služabniki, paži in strežaji, sam go- spod Romanin so se prikazali in kri- čali, stegaje roke proti nebu. Ogenj je nastal v gradu in sicer v južnem stolpu. Antiphanor se pa ni premaknil, zvest ukazu svoje dame. Ko je bila cela hiša zbrana pred gradom in gledala kako se je širil ogenj, kako je plamen že švigal iz oken in ko je gospod vpil: »Tisoč zla- tov dam, kdor gre iskat gospo v sobo!«, je Antiphanor v temi začutil, da se je nekaj dotaknilo njegovega pokrivala. Bil je konec lestvice iz satena, ki jo je napravila Doulce iz zagrinjala njene | postelje. Prijel je za lestvico, splezal neopažen vsled zidu po njej in skočil v sobo, katero je gledal v sanjah toliko doigih noči. \ Sredi požara, ki je vedno bolj na- raščal ne da bi poslušala na jok in stok, ki je prihajal od zunaj, sta se objela v sladki nasladi. Kako beremo v knjigi Ijubezni, ki jo je prinesel kavalir Brito iz kar- leonskega gozda? »Ljubica se ne more Straa 2. »NOVA DQBA« •:..62-'; O Bolgarski pravi dr. Kraniäf, (Dalie.) Ko je bil 25 let star, je uastopila v Mohanimedovein življunju velika sprc- rncmba, prišel je v slnžbo bogate iti ple- inenite vdove Chadižo ter zanjo pod- vzel, seveda kot priganjač karnel daljsa trgovska potovanja. Ceprav je bi!a ze čez 40 let stara, se ji je njen podložnrk zelo dopadel, tako da rnu je ponudila ro- ko v poročitev. kar je drage volje stonl. Ceprav ic bil on za 15 let mlajsi, je 2i- vel ž njo v prav srečnem zakonu. kate- rega je blajroslovilo 6 otrok. dva decka in dve deklici, od katerih sta na deck a kniali! mnrla. Od na.istarejsexa si jo na- del priimek Abn-Kasim, oče Kasimov. V te.i njegovi drii.i^i življenski periodi ie imel enkrat priliko javno nastopiti. Ko so sezidali na n-ovo Kaabo. so se drnžlne radi prvačenja prepirale. kateri pripaöe čast, črni kamen Kaabo dvisniti in prc- nesti na svojc rnesto. Mohamined je po- ravnal prepir tako, da je položil kamen nu preprogo, katero so vsi družinski poglavarji nesli. Iz hvaležnosti do svo- jega strica Abu Taliba ie vzel njesovesa mladesa sinčka Alija, ki je bil pozneje. najhrabrejsi boritelj za islani in četrti kalif. k sebi in ko je dorastel, mu je ü'al svoio hčer Fatimo, po katerih se je o- hrani! njegov rod v nesručnili sinovljj Hasana in Huseina. Drnsače vemo ma!o iz njeg-ovejca življenja v tej dobi, poseb- n(» poffrešarn« vsak zanesljiv podatck o njeKOvem notranjem razvoju. Du je ime- novai svojega dnuiesa sina. Abdel - Manaf, hlapca (malika) Manafa. nas po- trjuje v mnenju, da se začasa lijegovesra rojstvn se ni odpovedal veri svojih o- četov in someščanov. Drugače je bil pošten in spJošno spoštovau mož, tako da so ga nazivali Al-Amina, zvestega. Po postavi je bil srednje velikosti in imponnjoče zunanjosti. Njegovo veliko glavo so dičili črni kodri. črne oči so se vedno nemirno premikale, imel je oriov- ski nos, in njegovo svctlorujavo obličje je obkroževala močna črna brada. Nje- .wova prsa so bila široka in venda; je bll bolj vitke postave, Pri hoji je premikal telo, kakor bi hodil iz hriba v doüno- Kljub njegovernu močnemu stasu je blla njegova konstituciia nervozna, bil je e- i)ileptičen in histeričen. Fizičnih bolečin ni rnogel prenašati in četudi jc svojo vero z mečem razširjal, bi se ga ne mo- glo imcnovati hrabreÄa. Sovražil je smrad in se zato vedno parfurnira] z naimočnejšimi disavami. Njcgov tempe- rament jc bil melanholičen, veridar je bil l.itibeznjiv, 'zgovorcn, priiazen in prt- Ijuden. Med pleči je ime! čudno ziKmic-- nje »pečat proroštva«. Kedaj in vsled česa je zasel Mo- hammed v verske dvome iti boje, nc rnoremo ugotoviti. Uplivalo je nan» brez- dvomno občevank z Varakom, sorod- nikom njegove žene in s Seid ibn Am- rom, pristasem majhne stranke. ki je prisla do prepričanja. da je ven njenega naroda pokvarjena in zato težila k mo- noteizmu, bodisi da so nekateri presto- pili k jndovstvn ali krščanstvn, bodlsl da so si pomagali z lastnim deizinom. (Dalje prihodnjij.) Politične vesti. Seja načelstva JOS. Ljubljana. Na- čelstvo .H)S je nu svoji scji I. junija raz- pravljalo o očitkih. iznešenih v zadnjem Casn proti ministrii Žerjavu. Naeelstvo konstatira soglasno. da nima niti nat- nianjšega povoda dvomiti o osebni in po- litični postenosti cirja. Zeriava. kaiercga cisti nameni in požrtvovalno delo za l- deje jugoslovanske demokracije mn sTej ko prej zasigurajo popolno zauoanje vseh somišljenikov naše stranke. Načelstvo je odobrilo odsek, ki se je sestavil na iz- rccno željo gosp. ministra. da v oodro»- nern pregleda in ugotovi nporabo poc?- I>or, -danih od Jadranske banke za cilje dcrnokratske stranke. Odsek je svoje ae- io po večini že izvršil ter ga konča v naibližjih dneh. 0 reznltatih svojih ng-o- tovitev bo odsek poda] javno porocilo. »Slov. iNarod« ooroča: Vscuemškega slioda v üradcu, ki se je vršil pretekTi ttden, so se udcležili tudi zastopniki Tz Kranjske in Spod. Stajerskega, kakor ro izrecno konštatirajo nemski listi, ki pa iz previdnosti ne navajaio niihovih imen. . Nimamo nie proti teinn, ako se naši Nein- ci tideležnjejo raznih kultnrnih prireditcv v sosedni avstrijski republiki ali Nemčiji. odločno pa protestramo proti temu, C:t bi se naši nernski sodržavliani ndeleže- vali poliričnih shodov. na kah'rih se pro- pagira vseneinska ideja, katero cilj je da zavladajo Nemct od Belta do Jadrana. Takšen shod je bil v Oradcu. Na tern shodu je prof. dr. Hiibler med drugirn naKliišal: »Mi hoeemo staro Nemčijo, mi hoeemo, da zopet vstan^ stara Nem- čija zmagovalne volje, velika Nemčija in Nemčija — zmagovalka je nase gesso za bodoOnost. Vstajenje našega naroaa bo zopet prišlo in sicer na naCin, kakor ga svet še ni videl. In takrat s-e- bo pred to Nemči^ tresel ves svet.« Voditerj vseh Nemcev dr. Dinghofer je v svolem govoru izrecno povdarjal, da ie cilj seh Nemcev, da razbijejo Ceskoslovasko, ki je bila zgrajena na »laži in prevari«, In da spasijo izpod robstva svoje brate na Kranjskem, Spodnjem Štaierskem, na Juznern Tirolskem in v Romuniji«- Iz teh govorpv je razvidno. da so na vse- nemškem shodu v Oradcu propagiraJi iredentistične ideje, katerih končni cilj je razbiti Ceskoslovasko in razdejati Jugo- slavijo. In tega slioda so s*i udeležili, vsaj tako poročajo nemški listi, tudi za- stopniki naših Nemcev, kar izpričuje, da Koje iste politične cilje, kakor vsenein- šk-d stranka v Avstriji. Imamo spoštova- nje naprarn vsakemu polit'cnemu pre- pričanjiu ako se La moSko in nevstra^no izpoveduje, a samo zaničevanie za one. ki se pri nas hlinijo zveste in lojalne dr- žavljane. a hodijo pri vsaki priliki v ino- zemstvo na iredcntistične iavnc prirc- ditve, pri teni p;i strahopctno /aklinjajo nemžke liste, naj ne navedejo njihovih I junaških imen. Taki sovražniki so nam najopasnejsi', ker se je težko čuvati pred njimi. zato jih bo treba izslediti in jih napraviti neopasne. Kie so ti žalost- ni nemški junaki? Pogodba male antantu. «Kurycr Poranny« javlja i/. iPariza. da se na dan poroke kralja Aleksandra sest:mejo v lieogradu ministrski predsedniki česko- slovaŠke republike. Jugosiaviie in Ro- nuinije. Podpišejo definitivni 20-ietni sporazum, ki striktno določa politične smernice male antante, kakor tudi poli- tično stališčc male antante naprarn pol.i- ski republiki, Orški, Madžarski in Boi- garski. Zaupnica češkega parlamenta dr. Benešu. »Jutro« poroča: Cchoslovnška zbornica ie končala 30. inai'i razpravo o poročilu ministrskesa predseduika dr. Beneša o genovski konferenci. Olav^^ govornik Nemcev demokrat prof. dr. Kafka je očital dr. Benešu. da. smatra versajsko mirovno pogodbo kot pravno podlago in da vodi v zmislu antante po- litiko. ki je Nemcem sovražna. Vodja Oeških komunistov dr. Smeral ie nastopli proti dr. i^enešti, češ da je prevec pre- viden v svojem stali.šču proti sovjetski Rusiji. Ministrski predsednik dr. Benes je hotel odgovarjati opozicionalnim govor- nikom, vendar pa zbornica ni bila ta'vo mirna kot pri njegovem ekspozeju. Ko je pričel govoriti dT. Beneš, so slovasKi poslanci vpili: »Ceški bratomorilci! Na- padli ste nas z rocnmii granatarni! Vr- nili vam botno to. Nasi kinetic bodo pn- sli s kosami!« Nemir je traial skoraj tn- cetrt ure. Ko je prise! dr. Beneš do be- sede, je izvajal med clrughn; »Samoob- sebi je umevno, da se bodo kritizira'le rnirovne pogodbe. Vendar pa se versaj- ska mirovna pogodba ne sme a Priori zamečK tcmveč se mora smatrati kot podlaga za novo Kvroix). Nasa obramba jo nastala vsled absolutizmn Nemčije. V antanti vidimo pogoje za vleinokratska liačela in vsled tega jo pripoznavamo. Med Francijo in Angliio obstoja kljuts vsern nasprotstvom velika interesna skupnost in je edinost med obema drža- vania mnogo koristnejša za Cvropo, to- rej tudi za Nemčijo, kot njmia razceV- Ijenost. Oovornik Nemcev dr. Karka siJ- di Francijo preveč enos'fransko. Aloge! Trt navesti celo vrsto nemškrh politikov, kr so ze pred vojno opustili velehchlsko stališče napram Franciji. ker so vedeli, da je mir Evrope brez sporazurna Fratti- cije in Nemčijc nemogoč. Tudi vsak nu- sprotnik: Francije mora priznati, da ie bila ta dežela po vojni z'elo oškodovaha in mora razumeti, zakaj zahtev^i Fra'tf- cija tako energično reparadjo.K >'Ma!la antanta«, je nadaljeval dr. (Jenes, »yc pc»~ jiolnoma defenzivnega značaja ter je bi~ la osnovana Ie v svrho mini in brez naf- padalnih namenov. Naša po^ajanja '% Avstrijo dokazujejo, da Mala ahtanhi tii- di ni ekskluzivna. Poudar.iati morain tu- di, da so naši odnošaji do Nemčije po- polnoma korektni. Z vso odločnostjo nioramo izjaviti. da hoče naša politiKa Ie mir v notranjosti in na zimaj.<. Na koncu svojega govora je dr. Beneš na- znanil, da bo Ceškoslovaška sklenila tr- govinsko pogodbo s sovjetsko Rusijo- Pri glasovanju je zbornica odobri'la eks- poze miti. preds. z glasovi vladnth strank proti glasovom nemskih, macf- žarskiti in komunističnih ooslancev 'ter poslancev slovaške Ijudske srrank'.'. Revolucijla fašistov v Bolognii. V vsej provinci Emilia in v Bologni je prJ- slo do velikih izgredov fašistov, ki so> naperjeni proti Bok)gnskern prüfektu. üibanje fašistov je, kakor izdetia, ne sa- rno političnega, temveč tudr gosfiodar- skega značaja. Fašisti se bojijo, da hoüe prefekt napraviti razkol med političnimf in ffospodarski'mi orKanizaciiami fasisto-v. Pro^las iašistov pravi, da je prišel cas boja in zrnage. Iz vse provineije je do- spelo v Bologno veliko število fašrstov. Cenijo jih nad 10.000. Mnogo jih ie 'pr>- šlo zlasti iz Ferrare. Spotoma so pre- kinili vse telefonske in brzojavne zvc- ze z Bologno. «Agenzia Stefani« objav- lia, da je min. predsednik l>e Fakta oef- redil vse potrebno, da se prepreci »a- daljne zbiranje fašistov z dežeie v mc~ sto. V rimskih parlamentarnih krogr» se govori, da bodo VsSled dogodkov v Fiologni ukinjeni vsi dopusti članov vof- ske v nekateri'h provincali. Baje se pri- pravlja tudi dekret za vse prefekte, da se odvzamejo vsem arožni listi. Celjske novice. Preds. 558 -17/22. Urednlštvu »Nove Dobe« v Celju. Z ozirom na notico >»Pravda radft Nemi>ke hiše v Celju« v št. 62 Vašega cenjenega lista z dne 1. 6. 1922 prosim, da objavite pozivom na 8 19. tisk. zako- na sledeči uradni popravek: Ni res, da je celjsko okrožno sodisče trikrat od- klonilo meritorno razpravo v tej pravdi in da so bili trikrat v Ljubljani oziroma v Zagrebu drugega pravnega mnenja. Res je Ie toliko, da je okrožno sodišče s sklepom z dne 12. 7. 1920 odbilo tožbo, katero je vložilo društvo »OeutbChes Haus« v Celju po upravitelju imovlne g. Ivanu Prekoršeku v Celju. ker g. Prekoršek kot od administrativnc obla- sti za premoženje še ne pravomočnO' razpuščenega društva postavljen upra- vitelj, ni bil opravičen nastopiti pred sodišcem kot zastopnik navedenega društva. Ta sklep je višje deželno sodt- sče v Ljubljani vsled rekurza s sldepom z dne 6. 10. 1920 sicer razveljavilo, toaa kr, Stol Sedmorice v Zagrebu ga je vsled Tevizijskega rekurza tozene stran-' ke zopet vzpostavil s svojim sklei>om x dne 22. 2. 1921, v katerem Pritrjujc pravnemu naziranju okrožnega sodišča, da tožba ni bi!a vložena r>o zakonitem zastopiiiku. Ko je na to navedeno ciru- stvo po sv-ojem sedai skrbstveno obla- stno postavljenem skrbniku vložilo no- vo tožbo. je drustvo po zastopniku svo- jih prejšnjiu štatutnih organov vložilo rekurz z-oper sklep okrajnega kot skrb- stvcnega sodišča v Celju, s katcrim se je vložitev tožbe nadskrbstveno odobri- la. Teniu rekurzu je okrožno sodisče v toüko ugodilo. da je ta sklej> razvelja- vi!o ter okrajneinu sodišču naročilo lz- popolnitev postopanja. Vsled revizr?- skega rekurza društvenega skrbnika je pa kr. Stol Sedmorice sklep rekurzne^a sodišča razveljavil. rekurz prejSnjih dru- štvenih štatutnih organov zavrnil ter s tern zopet vpostavil sklep okrajnega so- disča. Ker je vprašanje nudskrbstvenc odobritve za vložitev tožbe šele sedaj rešeno, okrožno sodišče po-prej o toZbi v sraislu civilnopravdnega reda sploh ni Stev. 63. »NOVA DOBA Stria a moglo poslovati. Drugih odločb kakor ravno navedena dva sklepa okrožno so- dtšče v tej pravdni zadevi1 sploh ni iz- rekto. Predsedništvo okrožneffa sodišca V"Celjü. J>r. Kotnik. 'Z^iiinilva obravnava. Dne 2$. cre- čembra. 1921 se je vršilo v i'ostüni pri iAugeiljji« v Celju ustanovno zborova- tije S.lov, zeiiilioradniškc stranke. Na zboru.ie nastopil kot ffovornik tuci franc'Kuralt iz Šenčuria na Oorenjskem .(er. je v, svojem go vom hudo napadal Sarnostojno kmetijsko stranko in njcric v.oditelje. Med druffim je. baje tudi trdt>, da so samostojneži pred volitvami v 'kpnstituanto mešetarili z min. precis, tjroticern,, ki da jim je obljubil 2,000.000 krön',, pa jih potem niso dobili. kcr re ..klerikabii vodja dr. Korošec poduCit Prgti^a kdo jn kakšni so ti ljudje. Daljc ie baje Kuralt trdil, da je izročil ür. Üeriäv brp.feni.ku, Kušarju in Mermolj! v tick: vili na Blcdu 400.000 K in da se ie 'dr. Zcrjay. ob neki priliki iziavil o vodi- !üjljih SKS, da iih bo .IDS imela, kadar jih bo. rabila. Na vzklifc, da je SKS kniL- (e pro.da.la, je baje pristavil Kuralt: ja, ..ia, resnica! O poslancu Urcku je trdi! kuni.lt, da bi tudi on od dr. Zerjava do- ,'bil 30000 K. Ko so voditelii SKS za tc obdolzitve g. Knralta rxvecicli, .so vlo/ili pr-oti .njemii pri okrajnem sodiščii "V il'eliu tožbo zara.di prestopku žaljc.ija .castLKKiiralt je tekom kazenskeffa po- si.opanja .'.priz,nal. da je obdolzitve izre- ,kel..ter je nastopil dokaz resnicc. Za- siisaiii.so hili razni politiki in dritte o- sche raznili ,slrank. Pri dauašuji obrav- u;ivj so se. vsi dokazi rcsaonirali, kouč- üo.-ie .pa izrekel sodnik sodbo, da se ob-- .s.odi -Kraiic .jfuralt zaradi prcstopka za- ljenja,easti na 6000 K «lobe in v plaeilo .sl.roškoV, češ, da se Kuraltii iiiti v ehtrin sluciiju riii posrečil dokaz resnice. Kurall je prijj»vil /oper to sodbo vzklic, tako se bo .}> to .zndevo pečalo še enkrat c^ljskp okrbžuo sodiščc. BINKOŠTNJ IZLKTI. ..... IzJetna Plitvick;i jezera ie otipo- "rr, fzfet na Pohorje ^e vrsi. Ccljani od- . rni-fiii) z vfukom ob .?. liri 10 v :iede-jo '/jutraj dp, Maribora. Obiskali bodemo ¦:\Varit>()fsko. Ruško k'oe/v in Klopni vrfi. Mataricncjsi sporod je bil qbjavljen. 5e- \(b[) U] yrnitev po dq.^ovorfr'v pondc'.'CK /vi'cer. ...,'., Izlet na Urško. ()ubod v nedeljo zjn(ra) s savinjskiiii vlakom ob 8. uri 10 Uo.Sh).venjfi;&dc;ii. l'airi' obec!. Nato pot: iia Koro, kier se v kcči prenoči. S^stop i>() d()v;ovoni. Celjski. odsek Suy.-podr- ^pjy;' " ¦ ¦¦<¦¦• ¦•¦¦'• -, ¦¦¦¦ -'¦' •¦••¦ • : :tafišfoyski viaki. N;i nrosnjo pod- pisanec:;a odseka dpvolila }c (ndi ju/jia /.eieznica na• progi Cel>e - I rbovl.ic ob ncdeljai] iii pražnikih tOristovski vla>:. Isti odhaja iz'Celja ob 5.1-0 iz Zitlanesa- in'oKtjTohi f).3v> in" prihaia v Trbovlje ob "'7.0.'^- NirpVojjj Celjc- Siove;i.i^rauee ''vc'rzi turisCovski vlak vsak» neUeljo '.n ijf'aziiik ob 5.10 yjutraj.Oba y!aka voziia o'Ut V. jnnijn do 30. septembra. Upaino, c'.a se b()do izlctniki pridno pcvsluzeyaM ctfodne prilike, ki se jim midi z jutranji- mi ylaki za enodnevne izlete v bli/.njo m daljno okolico. Ker so od. 1. 6. tiuli na (. drziivm'proki uvedoni zopet večernl \ktki, ho na. ta način uašemu obeinstvu cihoiioeeno v enem tlnev5i "lanraviti tn- "cIi daljse izlete. Celjski odsek Sav. poi!r. spb. Plesne priredUve in sole, iz ueitelj- i;,^ih krogov priobeujemo: Oiroška prT- -•¦^ditc-y plesiie sole L. Peenika, ki se ;c i V,rS-'a¦ v "Narodnem doinu« v Celju, je ... sj"zi1a..tiek<)itin za povod, da ie y št. 61. Nov ^'cjpp.isnik morebiti nmenja, da se v iuÄo- 1 'slhviji' zato izdajajo odredbe. da br se \\m res ze'vsiikdo smel upirati in rojsati?! ^Ak'o pa se' Komu zdc te odredbe neute- "^Inejjeh^jTiqra vendar vedeti. kako se *¦ "j5išejo »priziyi« na višjc instance, tcr naj tofej ne zvraea krivde na ucitelistvo. Sieer pa tudi v stvariKm oziru <.resna heseda našim vzico.iiteliem« ' močno se- jxj! Da se mora »estetieni eut in dober * "bkiis« otrokonr že v najmlaiših letih pri- vzKojiti ravno z zasebnimi nlesnimi šo- lami, ta zahteva ni Ie nenarayna, am- pak tudi nasprotuje vsem nankotn pc- dajfogike. Kdo pa naj privzffoji »dober okns« o^romni večini driiRih, revnej^ili otrok? Naše javne sole so poklicanc, da v raznih tienih predmetih, osobito p« pri telovadbi sroje pole? drukre.«:a tudi tut za lepe oblike in kretnje; in te^a pouka so v iavnih šolah deležni vsi n- čenci brez izjetne. In da je ravno otrošk? ples tako silno pomemben za uspche v poznejšern živijenju?! Potemtakem ?)i >'estetska naobrazba« sultanovih baja- der in odalisk morala nienda porneniti nekak ideal otroške formaliie izobrazbe! Saj vsak razsoden človek odobrava, ako se že otroci' priuče ličnim maniram i.i Icpeniu kretanju; toda te mrtvj for- ine naj ne bodo po opieje priueeiie. niar- več naj izvirajo iz oplemenitene^a srea in iz globoko euteče dušc. Da, da, pr.ive srene vzgoje poleg »natrpanosti z učt- Mostjo« je naši mladini treba! A baš ta resnična, iz ,i?lobine duše nriliajajoca >c- sletska izobrazba« se dandanes premn- lo ceni, kar je nekako posvodočil tuili sam ff. dopisnik s tem, da je zamabnil po učitcljstvii. ki se resno trudi za pravo \ygoU) otrok. a prejenu tako zahvalo. Celiska okoližka sola. Naša veüKu (jbeinä je tako sreena, da ima samo cle- sk'o' javno solo, dek'lice pa lahko poscea- jo solo šolskih sester v Celju. Nekdaj šmo se razburjali nad Nemci. ki so pre- preeili ffradbo velikeKa šoiske.iCi pr,- stopja v Celju, danes se naš^ prebival- ytvo z^raza nad tem. da višje šoIs*kc (/blustj nvirno gledajo, da ima občina r. 7000" prebivalei in z 900 šoloobvj/.nmii; otroei lake nezdrnve in nezadostne j)o- drtijO. 'l.'udi srno že eno le^o brez nacT- . hčftelja, Ljubljana ha to mesto ne zria n'kojiar irnenovati. Celjski okrajni so»-' ski svet je svoiečasno stavil ' terno- predlojf, eden izmed ji«inpeieiiiV)v'''"je' pozneje svojo pfösnjo " ^im^'kiiiij'^'jjstiiJa sta torej.se dva. Kakor ciiiemo je" ViSti sol. svet poslal predlotc nnzr-ij v čelje v izpopolnitev *-'- iti v Celju so sk'eniii, c!j 'se v interesu sole in' Solstva zadev'a ?e köheeno uredi, naj se inest?) liauucitetja na Ok()?i$ki soli v Celju nnnovo ra/piše. ?U\ vse so treba specielne potrpezljiyo- sti: Ker j\> je doslej kaza'lo Celje naprain,' Ljubljauf, )o bo pa sedaj meudav iniela? L.iiibljana naprani Celju, in komedMa.' sc[ jah.ko i.vcra dal.ie. , ¦ '' ' ' ,,.. Urarl je v Celju 1. jn.ni.ia v starosti , 7J let g. Anton Volavš^ck, hišni1 pusestnik :ip predsednik društ.va hišuih iiospouar- .jtty. 2iyel je v Celju dolgo dobo let, bil ,.je .priljubljen v yseh narodnih. , krogih, Bla^f inn sprnnin! <,. Celjska porota v Maribom. Z» po- ..|e(n<>. porotno zasedanje v Celj^'fso bilr dpsx.'daji priju vljeiii' saino 3,sl.ii0a.U.^ Kor »se zaradi tc«u ne izplaea klicati r>orutnikov v Celje, pride en slučaj pred liubl.iausKo poroto, dva pa pred mariborskn in sieer Jauko Vrečar zaradi rupa in h'ranc Cer- jak zaradi uboia. Društvo hišnih posestnikov v CclJ« je darovalo niesto venea na ff rob pok. Ant. Volavšeku /a Dii knliini-) v Ct'iiu 200 K. Obče /.visiinje obrestne inere i:& vjoge? Neka banka v Cel.iu obrestuje vloffe nad doslej običajnim odstotkoni. Cujemo, da nanieravajo slediti njeneniii Zfflcdu tudi nekateri druy:i zavodi. ¦ Železničarsko ^odbciio društvo v Celju priredi na. Binkostni pondeljek dne 5. junija vrtni koncert v ffostüni pri-Ze- icnem travuiku. Začetek on 1o. uri. - Vstopnina prosta. K obiini ud-cležbi vi%l odbor. Trgovska nadaljievalna sola v Ct*l|u. Radi binkoštnih počitnic in nočitnic o priliki poroke N.i. Ve!. kraija Aleksandra. I.'Odpade pouk v torek, n. in v četrtek 8.junija. Vodstvo. V nedeljo vsi h »Grenadirui:. lamT bnra.ško društvo »Danica<-. v Celju prv- redi v ffostilni pri »Orenadirju« dne 4. jimija vrtni konoert s plesom. K obiinl ¦ndeležbi vabi ^ostilničar. 579 Občni zbor »Kola iueoslovenskih su- 1 ster« se ne vrsi S. tm. temveč v torek 13. tm. ob 8. uri zveeer v niali dvoranf Narodneffa doma z že objavlienim spo- redorn. Brivnica ff. Koštoraaja v Celjlii ni naprodai in ostaiie ff. Koštouuii š,- diiTje v Celju. Vsak Jugoslovan mora bill clan »Jygoslovanske Matice«! Celjski bančni zavodi na binkoštno soboto t. j. dne 3. junija u. ne poslufefo in so za stranke eel dan zaprti. Sokolstvo. Sokolsko dništvo v Celju ponovno razglasa, da bode blagajnik brat Sircc s 4. junijem zakljucil seznarn prislaSen- eev za vsesokolski zletni znak. ßratje fn sestre se naj takoj prifflasijo. ker nam s tem olajšajo poslovanje. Znak bode mo- jjoce dobiti le potoni društev. Stane 20 Din in je plaeati v naprei. Z razpošiljat- vijo se prične meseca iuliia. Sokolski okrožni izlet v Šmariu pri Jelsah dne 25. jimija tl. Vsa sokolska društva, združena v Celjskem sokoT- skem okrožju, prirede v nedeljo dne -5. junija celodnevni okrožni izlet v ^niariu pri Jelšah. Obisk teffa zleta je za vsa' društva celjskeffa okrožja obvezen, ker je isti predpri'prava za župni ziet v Cc- Iji;. Ob jednem pa je p.rva sokolska pri- reditev v prijaznem in naprednein trgu Šmarje, kjer se nilado Sok-olsko društvo Iepo fazvija. Zveza z vlaki na vse strn- ni je jako uffodna in bode zvečer vozi! proti Celju tudi' posebni viak. Nai.mC- nejši vspo-red se šc obiavi. Tekuia zo prvenstvo .Ingosloven-' skesa Sokolskesa Saveza sc vrsi v ne- deljo dne A. jimija in pondeljek 5. junija na trffu Tabor na telovadišču Sokola \. V slučaju slabeffa vruinenri so vrsi lek- ma v telovadnici Ljub'ljanskeiia Sokola v Nar. domu. Ta tekma vel.in tudi kot iz- binia tekma za vrsto. k't se udele/.i med- 'iiarodne iekmc ob priliki vsesokolskesa: zleta v Liubljani. K tekmi se jc prijaviTo 15 bratov. Vabimo vsc'brate'in šestre, ¦'aa'se udeležc za'nimive toknto v kar fiajvcčieinstevihi: V^tophina: Sede/.t na tfibiinnh rA-Din. stojisca 5 Din. narašJai iir d-cca 1 Din. Vstopnice veluüo za öba dnevjn. Po^dravni večcr 'tekinovalccv in otvoritev prireditev vsesols iKskesa -xlctri se vrši' v pondeljek 5. tin. ob \X)\ {). uri zveeer v dvorani Narodni-ffa do- 'iiiii. Istotam se razgfiisi rezuitat lekine.N ¦Pri pozdravnem večeni sodelujl1 orkc- "stef Sokola 1. in pevski zhor. SokoM v ¦'j^mjti. Vstopnina 5.Din. V.'ibirno brafe'. Jn ke'strc, da se ivgA bratskee;) sestanka Vdčlcže v kar največjem .'Stevflti, / ' Obrtni vestnik. Volitve v pridobninske priredbene KoJiiisije so se izvršile na .[>od'affi k^iu- drdatnili list, sestavljenili od ccljskih o- trrtno- tr.irovskih or.cjanizacjj. Izvoljeni so v I. raz.r6du SteriTieeki Rudolf Cel.fe. Worsclte Karol. Maribor kofC-'ana. Ata^.i- dič iPeter Celje, Tonejc Anio;» Maribor kot namestnika, v (1. razredu Cvenkl 'Anton St. Peter v Say. dol., bostahy ivan, Žniderič Älojz AAyrFbor kot, člani, Korošec Franjo "(iornja Radffoua, Loib- ner Karol Celje, Starkl Aleksander Ma- ribor kot namestniki, v 111. razredu: za Celje mesto Lukas Fran. Reh(ik- Ivan'kot čiana. Plahuta .lernej, Vehovar Franio kot namestnika, za okoliš okra.;nej:n ffiavarstva celjskeffa Berffer Ivan 1'r- bovfje, Pilih Viktor Žalec kot clana. Cmak Ivan Sv. Mafevž pri Rraslovcnn, Vitffa Fran (irobelno kot fuimestm'ka, v IV. razredu: za Celje mesto Bizjak Ivan, (jobec Karol kot člana, Holinjec MiloV, K'ode Anton kot namestnika. za okoliS okrajneffa. fflavarstva celjskcffa Habjan Ivan !>marje, Kolar losip Vransko. Na- raks Ivan Gornja Ložnica, Rozin MiTos Trbovlje kot člani. Confidenti Fran Za- vodna, Prislan .losip (jornjiffrad, ^ipek Josip I^aško, Trocar Peter Mozirje kot namestniki. Volilnih upravičencev jc bi- lo v okolišu okrajncffa fflavarstva in mesta celjskega sknpaj 3332; volilo ]e 283 oseb (8)4%). Udeležba je bila nai- živahnejša. v Celj'u. kateremu siedijo po vrsti vranski, šmarski. bški, celjski in ffornjeffrajskisodni okrai. —ai— POKRAJ1NSKA OBRTNA RAZSTAVA V MAR1BORU. Najemne jcene za prostore. Ker jc obrtrra razstava za razvoj'obrti nepre- cenljive važnosti, je potrebno. da sc je mleleže obrtniki v čitnvcviem šte.vilu. Da se oitioffoči udeležba tudi tnan.i pre- TNOŽnim obrtnikom, je odbor znižal na- ¦iemnino od 50 Din na 25 Din za. kva- dratni meter. Prvoina določba, da mora vsak razsta.vlja.lec najeti najmanj -i kva- dratne metre, se je razveJjavil in dobi vsak obrtnik toliko prostora kolikor jra rabi. torej tudi samo ? kvadratni meter. Odbor pričakuje od obrrnikov, da boSo to upoštevali in se razstave polnoštevil- no udeležfli. Za izvrsevaaje del na razstavi j^ odbor po sprejetih ponudbah pooblastfl sk-dece tvrdke: za spcdicijske posse: Jvrdka »Orient« d. d. v Mariboru; rm- zarska dda: miz^ar Jože Volčič Slove^- ska ulica 3b; dekoraciiska dela: Blaž •?a.ffodič, Alcksaiidrova cesta 45; slik'ar- ..ka dela: Fran.io Horvat, Slovenska sili- ca 10 in Franjo Ambrožič, Grajska uJi- ca 2; lotoffrafiranje razstavnih prosto- J«v in predmctov: fotograf Vladhn»r Vlašič, Oosposka ulica. Vsi razstavljatct se naprošajo, da se za izvrscvanie de! nu razstavi poslužujejo edinole omenje- nih tvrdk. ki so se obvezale, da del za- služka odstopijo fondu za zffradbo ->\a- jeni.škeffa doma v Mariboru«. Reklama. V svrho reklame se izda po- seben razsiavni kataloff, katereffa se naj ruzstavljalci najizdatnejše rx>sltižijo. Ka- tüloff bo ob enem vodnik za razstavo (er bodo v njem po razstavnem redu nave- cleni vsi razstavljalci. Vsem obrtnikom pa priporoCaino, da inserirajo v tem ka- taloffii, ki se bo' natisnil v visokem šte- vilii in bo pototn razstave razširjen po eeli Sloveniji, vsled česar bodo imeli o- fflasi v tem kata'fogu največii uspeh. lh- seratc sprejenia za to pooblasoeni imon- cni zavbd Ivo Siišnik, Sloveuska ulica. Priporocljivo ie, da se inserati radi pra^- voeasne sesta've kalaloffa cimpre.i na- 'roče. Blaž Ztipanc: OBRTNA PRAVA IN ZADRUOF. ¦¦ - IV- . ¦ . ¦;•!.• V prejšuemu odstavku scm omcn.fl. da irnajo obrtne zadruge namen ffojiti in pospeševati gospodarske interesj svo- jih članov, !kar zahteva 20. odstavek: zadnr/iiih pravil. ¦ -. . : , Brez: dVqina more, .dt^avrj, in drugi oiffani ščititi ffospodarsko ^ibkcjšega —med Entere spada mali'obrtnik. ler ffa varovati propada. Državno in sploh .ysako podporno'sredsivQ se mora ysl- ktjar nasUinjati le na ša,ni«po'mqc, her sloi. kr pričakuie vs-o! poimic od dr/aye ^, driiffih fnktorje-v! siiui pa. ne'sodeJiije, .bi moral naravnopravno propu^ti. To na- vodilo za zjcradbo stanovske/orffaniza- cjje iKij bi bit kazipot. s katerim hoce- fflo pokaza-ti izvedljive¦ sjiovi. .ker po*i- tivno d'cLo zadrnjc >c- /ela podrobno, Mo- ffoče .ie krivo da se obrlia orffaui'/acfja '¦ni nstvarjala stopnjevaje, (itnpak vse ^n liümzacijske inožnosti so se -pojavifci »rie dL> bi-imel fe cden načrt -prisilni zuačaj iii'-ko mi je nekoc izjavit nrijaieli.\iä-je (u! vsčh sloiev najtežavnejše orff.irrizf- rati satnostojneffa mojstra," mrt teffa nT- tent m off el janikatr. ¦ Ce je- tudi pr.eveč pesimističita irUi- tev, da" se porabijo tisočaki. katerc nuse prisilne zadruffe posedujeio in itak ?ev- nemu obrtniku odvzameio, iiamesto y.a resitev nialeffa človcka pa za !>!išč\eco srednjeveško birokratično uradovanje, all tudi, da si zadruffe premožcujc muo- žiio, da se razvijajo in uspevajo, njenl Cwini pa brez pomoči uhobožaio in ,.u;o- spodarsko poffinjajo, je pri sedanjem sta- njii resnica, ker zadruge W se morale vdeleztü mäterijelnemu osnovanju ffo- spodarskih pod.ieti.i in bi se morale zlastf briffafi pri dobavi materijalii in sirovHi- skih potrebščin za svoie člane in skrbetl /a vnovčevanie maloobrtnili izdelkov. Priznati inoram. da je vodstvo ffo- spodarskih naprav zadruffe kakor jih za- hteva § 114 or. nuporneje in odffovoT- itcje kot pa pri obrtni orffanizaciji, naf bo ta strokovna all. kolektivna. a venilar ffrc, kjer se skupnostni duh in dobra vci- lia najrdeta. Možjes strokovno in komer- cijelno' vedo bi pa' -zamoffli obrtniSke'mn stanu nepreccnljivo koristiti in piiipo- močf celokiipncTnu nieščanskcnm slimu k blaffostanju. Ce bi v vrstah neposredn« z:>interesirane'ffa rokodelstva in ' malo- obrtniStva le ne bilo moffoče na.Hi za ta- ko delo ljudi. je dolžno.št luulzornih ošeb poiskati iz, druffih pokliciev in osobito \t komercijelnih v'rst pridobiti vescake. Tz pofflavja ffospodarskeffa: udejstvpvahja obrtnih zadruff se kaže žal tirect jšna su- Ša v listinah zadruziiih arhivov. ie nt- majo na eni stTani vsled prcmalcffa vpo- števanja n^ožnost se razvijati, na druffi str.ani pa nirnajo volje, se izven fonnal- nih kompetenc za ffospodarske iia'pjsife uffrevatr. Stran 4. »N OVA DO B A<; Štev. 63. Pos re šau io človcka, ki bi lias votfl! in yd/, menim, da jc tudi pri nas zelo w- pravičen klic- «veliko je noklicanih a ma- in jc izvoljenih« in bati se j-, da bi naSfi nacnkrat buletin z besedami: organizaci- ja krasno uspcla, rna'loobrt propadla.< Uničevalci obrtnistva sta kapital in industrija. Ce liočemo klin s klinom lz- hiti, moraino najti za to sredstvo. Malo- obrtniki *sami spoznajo nujno potrcbo po izboljšat slabi položaj in strniti sib7 orisinainc sii- kc krajev. iz katerih vs-ibai?. sod prv«- vrstno vinsko kapljo. Najveeji sod nosi izredno lepo, iimetniško dovršeno sliko I3tuja z okolico, kakor «a ie videti z Majskega vrha v Malozah: slika je do lo znancga ptujskega pokraiinarja prof. Kasimirja. Nad slika je monogram A. M. pod njo pa znatii still »Kol'kor kapljic...^. Na manjših stranskih sodih ste sliki Or- moža in Jeruzaiema, ki iu ^e v pomlad- no soenatem tonu naslikai prof- .Jakhel. učitclj risanja na ptulski realni ginma- ziji. Vrhnja mala sodčka nosita sličici Rogatca in RogaSkc Slatino. nrva delo prof, .lakhla, druga prof. Kasimirja. Sodi so dobili v svoji zunaaiosti barve sta- rinskih s plesnom prevlcčenih kletskih posod. Izdelala jih je ptuiskn sodarska delavnica FT. Steudteia Na vrhu sodov je postavljena en miniature haloška zidanica sredi vino- grada in z obligatnim klopotcem. Zida- liica vsebujc kot šutulu naUineišc vinsko pecivo (Tvrdka ßi/Jak i drug-, Rog. SIh- tina). To so p-redmsti, ki najbolj privla- čujejo oči obiskovalcev. Ako so oko na- glcda teh izdelkov, še nehole obvisi na podstavku sani-em. Temeii. vrladko poli- ran, daje za sode masivno nodlago. Sti- ri z grozdjem opletene izrezliane nogc drže sredino nad stopnico. na stranski steni pa je vložen ovaini okrasek, pred- učujoč škorca, ki zoblje na jrrozdn jago- de. Na stopnici so na vsakem voglu po- staivljene ogromne steWenice rogaške slatine. spredaj sta dva »bosmaiia« (plc- tene in s cvetlicami ovenčane štrucc, ki se v ptujskem okraju dajeio novoporo- eencem v dar!) in v lično nletenih ko- šaricah (izdelek pletarske d«Iavnice v JStrnišču) je naloženo domn posuseno sadje (industrija »Sliva v Strnišču). Sla- tinske steklenice stoje na okroglih bru- sih iz kameuia, ki se lomi ori Sv. Roku pri Rogatcu in je glavni vir dohodkov tamošnjega prebivalstva (tvrdka Plev- Cak. Dobovec). Iz istega kamenja kot iz- dolbeni brusi so cvetlični lončki, ki so razpostavljeni po podstavku. Praznino pod sodi izpolnjujejo butelike in šam- panjke; slendje iz ptuiske sampanjske tovarne Fr. Cučka, buteljke pa napolnjc- ne z najizbornejšo kapljico haloških In ormožkih goric. Podstavek sam je moistrsko delo ptujskega mizarja Sagadina. načrt zanj in njegove okraske pa Je izdclal slovit dunajski umctnik in vinogradnik v Ptu- JLi L. Prinz. Odkod so zbrani vsi prispevki, ka- ko izbrani in komu namenieni. nam pri- poveduje na zadnji strani nodstavka o- pis v stihih ptujskega gimn. prof. A. Sov- re-ta, ki slovejo: Siovenske zemlje holmi solnčni, vinorodni od davnih dni goje navado že zvesto; če v hiši sc slavi vcsel družinski prazniK, prijatelji v vezilo vina prineso. 1 Tvoja hiša vzvišeno praznuje Slavic, da srea po očini radostno biio: izbral družico na življenja Pot si Sebi, a narodu kraljico dal si in gospo- Zato poklanjajo gorice Ti prisojne sokov prežlahtnih, ki iz-grudi Jim kipc: Sloviti vrk Qorenjski, Janižki vrh, Oomila, Jeriizalejn in Kajžer v tekmi se vrste. j Dobrote, čisiosti, kreposti nlemenitih, simbol je trte sok, človeku vzor svetal: vrline te, povite v divno-krasno kito nam v Vaju zro oči. kraliicM naša, kralj. Naš dar je zorel po vrhovih. koder nekdaj kresov je svetil ogenj, vrasrov zlili znanifc: sp(wninjaj se ob njem ncz^ocl. pretečih domu, in bodi vscvdiljveren, krepek nui voduik. Pridali vinu smo peciva. ki oslajaj iskrečega napoja žarovito nine, l)ridali bosman, znak snujocih sil življeuia. i;rirode tajnih zakonov spomiujaioc. Cvetlie z vrtov, domačih pozabili nismo: ¦pozdruvlja nagelj, fajgcli Tiv se ro- žmarin. v liubavi vroce znak. zve>fobc ncven- Ijive 'Ii cveti evetje to, udanosti spomiu. Smo v krhek kamen rožani trredico postlali, pri Sv. Roku lomljeii — svet ua ves pozna. brusuik, ki jeklo se najtrse tnu iikloni, da krnjo sleherno ogladi. izravna. 1 Ti trebe. da gladiš, brusiš. oblažuieS, da skladnost in ubranost domovini das, trebe, da s krepko roko streS ovir zidovc, da boš dopolnil nalogo. ki jo imaš. §e sadja suhega in siimnesra samoanjea poklanjamo, steklenko slatinske vode. zdravilne zlasti, če se polni sfcklenica namesto z vodo z rujnim vincem i/ gore. Obilo Tok Ti dar pripravlialo ic skromni, vinogradnik, seljak, umctnik in obrtuik, deklcta, drobna deca. vsi so tekmovali. da bodi dar ljubavi vdane Ti glasnik. Lej. torej inilostno nam sprcimi Doklonilo, ž njim sprejmi cekga okraia sc žcljo: »Bog živi kralja nam. Bog živi nam kraljico in ž njima domovino v sreči združcno!« Tako je to okusno sestavlieno darilo, katerega celotni aranžma ie bil v rokah okrajnega glavarja dr. Pirkmaicrja. ob- enem tudi razstava gospodarskih pndel- kov ptujskega političnejra okraja. Zato je bila tudi iz tega vzroka srcCna mise!, da so obiskalc to razstavo utu.iske sred- nje, meščanske in osnovne sole, kakor tudi sole liajbližje okolice in so se učeii- ei poučili o pomenu daru. obenem pa tu- di navduseno manifestirali /:i kralja in za visoko njegovo zaročnico. Jz Žalca. (Želczniška nesrcča.) Žc pred leti smo zahtevali od rajnc Avstrije pri ravnateljstvu državnih železnie v Beljaku. da napravi železniške zatvor- nice v Zalcu na Grižki custi nri Kukčevi sušilnici, ker je tamkaj živlienska var- nost silno ogrožena. Seveda se za na&c težnje tedaj niliče ni zmenil. Posledica te avstrijske nemarnosti je današnja (29. maja) nesreča. Popoldae ob ;'•?. uri pri- vozi iz Št. Petra v Sav. dolini tovorni vluk; istočasno pa je pasiral. tamkaj že- leznico. prišedšl iz trga, lestveui voz :^r. Maks Senice, na vozu pa dva njcgova lilapca, ki(nista slisala prihaiajoči v!ak, pa tudi ne signal. Vlak jc zadel z vso silo v voz in ga popolnoma razbii; mlai- ši hlapec je še z n-ekaterimi ličnirni pra- skami srečno pete odnsscl. dragi. z ime- noni Rok Polajžer pa je dobi! na glavi hude poškodbc. Konj se ni »restrašil, pač pa se je šel past na bližnji travnik ne meneč se za svoje voznike. Viak sc ustavi in žel. osobje pa vzanie poškodo- vanca m ga pelvc s seboi v Celjc. Pol7.- nost drž. železnice je, da skrbi za var- nost ljudi, ki pasirajo želczuiske preho- de; in to sedaj tembolj. ko sc je obrat na naši progi zelo razsiril. posebno še ponoei, ko človck nc more eitati vanio- stnih tabel »Pozor na vlak.<< Na imeno- vanem prehodu pa zahtevamo. nemudo- ma žclezniških zatvornic ier opozarja- mo na ta javni Skandal naše državne poslance. Mozirje. Štiridesctlclnica »Moztr- skega Sokola« se je nad vse pnčakova- nic vkljub »vremena slabim vsem pre- Tokom« sijajno, dostojno in smotrcno obnesla. Nimamo kadila. da bi ž njim v to zasiužencmu odboru, vrlim starim in mladim »Sokolom«. starim in miadim koreninam, dičnim in odličnim priso- stvovateljein kadili. Prcpričali ste se sami. Podrobnejše poroeilo priobeimo a sedaj bodi Nam vsem bratski naS vZdravo« hvala za vse. Sv. Pavel pri Preboldu. Naše Sokol- sko društvo, ki jc lansko leto moralo na- meravam) prircditcv vskd kraljevc snirti opustiti ter je utrpelo vsled tega precej škode, prircdi dne 11. junija svojo prvo javno telovadbo spojeiio z veliko vrtno vese'l'tco ob sodelovanju soscdnih društev. Prireditev ie zami- šljena velikopotezno ter bodj svirala polnostevHna rudniska godba iz Trbo- vclj. Natančneie še poročamo. Za dancs prosimo lc še društva. da se na naso prireditev ozirajo. ProsSava kraljeve poroke v Laškein. Na dan kraljeve poroke, to je v C'ctrtek, dne 8. tm. prircdi naš Sokol zveocr od 8. uri v društvcni dvorani hotela Henke velik koncert, pri katerem bosta sodelo- vala sokolski orkester in pevski zbor. ()rkester bo pomnožen s elani Glasbc- nega društva v Hrastniku in nekaterlmf eeljskimi glasbeniki in bo nastopil s po- polnoma no vim programom. Obeta se nam toroj izrcilcn užitek ter smo xivcj- jeni, da ue bo manjkal ta veeer noben Lasean. Nadejamo se pa obiska tudi rz bli'/nje in oddaljenejše oko]ice. Slovenjgradec. V lepi niisli-niski do- lini, polni naravnih krasot, med Veliko Kapo in veličastno Urško Goro lcžcft, slavilo bode nase mesto 11. junija tk izvanredno slavje 50-!etnega obstoja ga- silncga društva. 28. julija 1872 ustanovi- ia se je tu prostovoljna požarna bramba pod pogoji, kakor so bili tisti čas v Av- striii običajni, ko slovenski živclj sploo ni smel priti do vcljave in so po/arne brambc iskalc vzgledov in smernic v Ciradcu in Celovcu. Z našim. osvoboie- njem zasijalo je pa tudi temn drustvu solnee svobode! Kmalu po prevralii za- četkom 1919 zavedali so sc trezno mi- sleči in rcdni člani našega drustva kaj hitro svete dolžnosti do svoje mlade tlo- movine. ljubljene Jugoslavia in hiponra, eez Hoc postalo jc naše društvo ob eno- glasnern sklepu clan siovenske gas. zvu- ze v Ljubljani. Kar se nam je zdelo Si- zifovo delo, zvrsilo se je namah in mir- no in je vplivalo tudi odiočilno na naSa sosedna društva. Kaj čuda torej, da se prvič v naši domovini pripravlja ue Ie dništvo, ampak celo mesto z mrzlicno razburjenostjo in velikim veseljem na proslavo 50 letnice. Odbor pod voü- stvom uačelnika tovariša DruskoviCa scstavil jc raznovrstne odseke. ki so — posebno damski odsek — marljivo m skrbno na delu, da zamorejo ljubim go- stom. dragirn tovarišem dokazati brar- sko ljubav v naši sredini. Zato prosimo bratska društva. da se udeleže našcga slavja, naj pokažcjo ¦ s svojim obiskom, da liočejo pod okri'ljem našc Jugoslavije iiam biti res zvesti tovariši pri skupnem delu v korist. blagor in zaSčito člove- štva. Tako hočemo iitrditi temclj naširn tihim junakom in jim klicati iz srea: »Na- pomoč!__________________ Narodno gospodarstvo. ZAPOVEDI PRAV1LNE ßlKORKJE. Pokolienje in te4esna sposobnost Ur beri junCka od najlcpše in naiboiise mle- čne krave. Oče njegov mora biti bik, ki je bil pri licencovanju premiran. Ako sta oče in mati iz dobrega mlečnega ro- du in lepe postave, bo njuu potomec odt- liccn plemenjak. Od takega plemenjaka dobimo potomstvo. ki se bo odlikovalo po dobičkanosnosti in lepoti. Biki droo- nih kosti, ozke medenice. maihne posta- ve, udrtega križa, krivih n"«5" rer od ne- poznanega -all slabega rodn skodujejo živiuorcji in iiaj se zato ne uporabljajo za plume. Izključuiejo naj se tudi sla- botni in bolani biki. Vzgoja blka* a ^0^ bil< naLlo ra" stel, ostal zdrav, se krei>ko razvijal ter dos'egel o pravem easu SDosobnost za plemenitev ga moraš dobro krmiti, utrje- vati in skrbeti za mnogo gibarua na pro- stem. Ne odstavi ga prezgodai; po mož- nosti naj biček dobiva mleko 4 do 5 mesccev. Krmi ga z naibolišim disečirn senom. S sedmim tednom mu /ačni po- kladati zdrobljen oves in pšeniene otro- be: spočetka prav malo. večai pa ta do- datek v razmcrju kakor manjšas mno2i- no mleka. Ko je bieek odstaviic-ii naj do- bi dnevno približno V- do 1 k«r te močne krme. vsakega polovico. v dveh porcl- jah dnevno. Od 3 tednov naprej ga spa- ščaj na pros to vsaki dan in iim vsakem vremenu. poleti in pozimi. v.k eno ali dve uri dnevno. Pozimi nai se rabijo za to mala tekališča. Ako se ie na teka- lišču zmočil od dežja ali snega, naj sc ga osuši s tern, da se ga drgne s slamo ali cunjami. Crez poletje nai gre bici'k bi2v. 63. ___»NOVA DO8A« Stran 5- nit .pašo. Tarn dobi zdrav.ie in nioč. Mlüvska vzgoja brez prcgibanja na pro- blem naui da občutljive, bolehnc, slabot- nc bike, ki vzdrže le kratko easa. Plemenska starost in čas pleme- niive. V starosti 1 K- leta na.i se priene ! :k spuščati po plemcnjen.iu in sicer sa- ']}[) enkrat na teden. potem polagoma vcčkrat. nikdar pa več kot. dvakrat na dan. Sole, ko je dobil dva široka stalna y.oba, je dosege] bik pravo sposobnost za plemenitcv. Tclic nai se lie pripušča popreje, dokler ne menjajo Drvih dvett /cb. Honašajo mim drugaee siaboteii /.c.i')d in zaostanejo v razvoiu. Dobre miečne krave nai se pripusti šjb crcz tri, shbejšc molznice pa črez dva wc- seca po otelitvi. Krave. katere so opie- menjene (zaskoeene). se včasih šc vse- eno pojajo. zato preskoei eno pojatey predno jo znova erez 6 tcdnov pripustTS ker drugaee nam rade zvržejo. Kravc m telicc, katcrc sc ne pojaio vsake tri teu- nc, pusti po živinozdravniku prciskati in zdraviti, ker so bolne in se le rcdKo kedai obrejijo. Priporoča se krave in tc- ..Iice pripuščati šele 6—12 ur po izbruhi: r/tjjanja. ker se bolj gotovo obrejijo, ka- . T jc iili pripuščamo takoi ob začetku oiavosti. Ugodiio na spreiem semciui . ;>!iva dolga gonia (ntru.ienost) krav in icl;e pred in po plemenitvi. Javnl predpisi za porabo plcmenskih blkov. Ako rabiš za pleme slabega bika, škoduješ s tern svoji živini. Ce rabimo tnkega bika javno tucli za okolico, je Sko- da tern večja. Ker se napake pri lastni živini le težko opazijo, zato uporabljaj- liio za pleme le one bike, kateri so od posebne strokovne koinisiie bili pregie- t'ani in kot pnmerni spoznani. Za javno piemenjenjc ttijih krav je tako strokov- -¦)?*< :;\ečkrat ni od rojstva hudoben. Mu- ' ^nega ga napravi nerazumnost, strah surovost eloveka. Mirno. neustrašo- ) :n razunino ravnanje napravi bika zn- i v>ic.ua ter krotkega. Bie. udarci s pali- C-) in vpitje pokvarijo bika gotovo. Ko je Mk leto star, naj se mu potegne rinseo :?os. Na rinko naj se pripne nsnjati ..r.nen. katerega se napdje erez nosnl I?r/U't in privcže okoli rogov. Mirne bike ¦j.j se vodi le za ta jermen. liude pa i;a •'ogu za rinko. (Konec prlh.) Dnevna kffmmika* Priiiodnja števifka »Nove Dobc« IzSde- radi praznikov v četrtek l>. junija. Vladna akcijia za prelirano pasiviiiii krajev. Zadnizna Zveza v Celju opo- . rja vse zadruge, kmetiiske nodružinee, uojine in okrajnc zastope v bivši ^ta- ierski, naj javijo edinole pristojnemu o- krajnemu glavarstvu, koliko bi potrebo- v:.ie za svoje revne elane odnosno oD- -'¦ne koruze iz vladne akciie za prehra- -^i Pasivnih krajev. Okrajna davarstva '^)';ajo nalog izroeiti te priiave pokrajin- ski upravi za Slovenijo v Ljubljani (ocl- delku za socijalno sk^bstvo). katera bo- de izdala za koruzo nakaznice in ob- enem doloeila popust pri ceni. kateri sc bode pokrival iz fonda, katerega je dalo irinistrstvo za socijalno politiko na raz- .^¦Glago. Zadružna Zveza v Ccl.m bode v s^islu navodil ministrsvva za socijalno •^rbstv.o koruzo le nabavliab in razde- ;jev'ala po ceni', kakor se ii bode vsako- >iTat pri pokrajinski upravi (oddelku zu j- .)ci]alno skrbstvo) naroci'o. Prve poSi- ,>atve dospejo po Binkostili, zato so ta- iM'je prijave Dotrebne. Spored poročuih svečanosti .»Jtitro« .;roca: Beograd, i. junija (j/v.) Y pon- ¦cljek due 5. junija zvečer prispe v Beo- ,.,yad vojvoda YorSki, ki bo na kraljevl svatbi zastopal angleSkega. kralja kot J(«ma, ter španski infant Alfonz in infan- tinja Beatrica, ki bosta nri r>nroki zasto- T'ala španski dvor. Kakor^ je znano, je %i'mc Albert, vojvoda Yorski. mlajši sin angleškega kralja Alfonza. Visoke goste !b,ido na kolodvoru sprejeli kralj in ostaU clani kraljevskega doma. V iorck dne 0. iimija med 2. in 3. uro popoldne prispe v Beograd princ de Udine, ki bo na svat- bl zastopal italijanskega kralja. Na po- sfaii ga bodo prieakovali kralj in princa Arz'en in Pavle. Isti dan ob petih popoi- uiic pride s posebno ladjo v beograjsko j pristaniščc runiuuska kraljev.i rodbina z nevesto princezinjo Mariio. Pozdraviil ji]i bodo s 101 strelom z beograjske trci- njave. V pristanišeu jih bo poleg kralja in njegovih visokih gostov pričakovaia častna čcta kraljeve garde z godbo, cla- ni vlade, predsedništvo narodne skupšCl- ne, minister dvora in drugi civilni in vo- jaški dostojanstveniki. Ko prisne ladja z riiiniiiiskimi gosti, jih kralj pozdravi na ladji, v pristanišču pa se jini pokloni beograjski župan s kruhom in soljo. Po izvršeni predstavi in obhodu Oastne čete se vsi vmejo v avtomobilih na dvor. V sredo dne 7. junija bodo sprejemi oficict- nih misij, diplomatskega kora ter pr»- javljenih deputacij. V četrtek dne S. junija bo 21 topovskih strelov z beograjsKe trdnjave javilo poroko kralja s princc- zinjo Mari jo. Ob 10. 20 pride kralj iz svojega stanovanja v stari dvor, od kier pripelje nevesto njen brat. Ob pol 11. url se otvori svečana povorka. Ob 11. uri iz- vrsi poroko patriarh z arhijcreji po po- sebnem eerkvenem ceremonielu. Na dvoru bodo peli zdruzeni pevski zborf buograjskih pevskih dništev. lzvrsitev poroke se pozdravi s 101 topovskim strc- lom. Ob prihodu v dvor pričakujejo mra- do kraljico deklice iz vseh krajev po starem narodnem obieaju. Priprave za kraljevo ooroko. Pri sveeanostih kraljcve poroke bo Sokol- stvo odlieno sodelovalo. Sokoli bodo ja- liali pred kraljetn, 300 Sokolic na bo v treh raznih kostumih uvrsčeno z razni- mi vrstami zastavic, dočim bo 700 So- koiov beograjske župe držalo kordou- — Vse deputacije, ki se nameravajo poklo- niti kralju o priliki svatbe. morajo biti line 6. junija zbrane na dvoru. — Ke- zervni eastniki, ki bodo nrisostvovali poroki, niso obvezani nositi slavnoslno imiformo. Vsi rezervni oficirii. ki imajo dostojno imiformo, more.io nriso.stvovati svatbi. Rezervni eastniki bodo name- šeeni od ruskega poslanistv.3 do hise, kjer sedaj stanujc krali. Univerza v Ljubljani odposlje ua pw, vabilo kr. marsalata na poroko Nj. Vel. kralja Aleksaudra kot zaslopnika aka- demikov ljubljanske univerze g. .»ersrc Mirka, jurista in g. Mejak Irlrvina, jurista. Za iiemško obme.jno so(stvo se je pobiralo pod okriljem Schulvereina v Avstriji v dnevih 13. in 14. maja. Za binkoštne praznike je sklicana gl'avna skupščina Schulvereina v Gradec. Clo- vck se uehote vprašuje, kako je to ob- mejno šolstvo. ki rabi pomoči nemš!ie.^ Schulvereina. Za prelirano pasivnih krajev v Slo- veiiiji je odobrila centralna vlada na l-'redlog pokrajinske uprave 2 milijona dinarjev, kot obratni kapital v svilio nabave živil. Ubožnim slojem se l)oc?o oddajala živila kolikor bo to mogoec Po znižanih cenali, a izjemoma celo brez- plaeno. Vsa ta poniožna akciia, ki stojl pod neposrednirn nadzorstvom pokra- jinske uprave, se bo Cimprei izvedla. tKoliko naših rojakov živi v tujini? Na Madžarskem 362.000, v Roinunijt 103.000, v Avstriji 93.000. v Italiji 6>1 tisoč — podatki iz Amerike in dnigili držav sveta niso dovolj točno dognarn. Tatv'ma dinamita v Hrastniku. 31. rnaja je bi!o ukradeno med 23. in 24. uro iz glavnega skladišča v Hrastniku 100 kg dinamita. Preiskava je v teku. Davek na poslovni promet. V Ur. 1. izide te dni razglas financne delegacije St. A 1-6/3 ex 1922, ki zadeva izvršitev zakona o davku na poslovni prornet. Ker je razgias važen. opozarjamo nanj prl- zadete kroge, da se točno ravnajo po iz- danih navodilih in s tern varujejo svo.'o pravico, predvsem pravico pritožbe. Vojjaško službovanjie. Vsled odred- be vojaške oblasti so imeli vojaški oti- vezniki rojeni leta 1898 prositi za pr!- znanje službene dobe, katcro so odslu- žili od preobrata v Jugoslaviji. na ka- derski rok (18 mesecev). Tudi so bin" pozvani na letošnje rekrutovanjc. Mla- deniči tega letnika so bili pod Avstrijo že z 18 letom vpoklicani v vojno službo- vanje ter so p res tali grozote minute vojne. V Jugo^laviji so nekateri dalje, nekateri manj časa že del tega roka od- služili in se od njih sedaj zahteva. da clo- siužijo do polnega kaderskega roka. -— Pravienost zahteva, da se upoštevajo te razmere in se s temi mladeniči zastran službovanja milejše ravna. Zupanstvo v iiraslovčah je raditega v'lozilo prošnjo im ministrstvo za vojno in mornarico, da isto mladeničem tega letnika prizna njih službovanje v Jugosiaviji v v-oiw kaderski rok. Naj store to tucli drugc cbeine. a poslanci naj posredujejo. Najvecji most na svetu. Prav »amc- rikanski« most nameravajo zgraditi v Ameriki, da bo vezal posamezna defa največjega inesta na svetu, t. j. Newyorn in New Jersey, ki sta sedaj locena po Sl- rokih morskih |)rekopih in reki Hudson. Dosedaj vzdržujejo zvezo med obema deloma samo parniki, kar velikanski pro- rnet seveda zelo ovira. Zato so amc- riski strokovnjaki izdelali načrt za or- jaški most, ki bi vezal obe inesti. Most bo 61 m širok ter bo iinel dve nadstropjl. Olavni lok bo dolg nad 1 km. Prvo naa- stropje bo urejeno za avtomobüe in cc- stno železnico. Za pešce je določen na vsaki strani 3 m širok liodnik. Pod vo- do bo segal most krog 50 m globoko ter se bo opiral na ogromne železne ka- ble v prerneru 3 in. Olavno težo bosra nosilai krajna stebra, 'ki bosta 256 m visoka. Most bo dovršen 192S in bo stai 210 rnilijonov dolarjcv. Za »Otroško bolnico kraljicc Mariie« so nadalje prispeli sledečl prispevki: Sola Ljubečiio 48 K; Mesčanska šoia Ljutomer 1004 K; ITran. in posojünica Sv. Jurij ob Ščav. 500 K; občina Zer- kovci 500 K; Sola Celje-okolica 80 K; zbirka g. Mariničeve in Zabovnik Mari- bor 3.020 K; Sola Sv. Ema 20 K: Sola Hum pri Ormožu 60 K, Posojünica Za- lec 500 K; J. Širca, Zaiec 200 K; V. Va- bič Žalec 400 K; V. Cvenkl St. Peter 500 K; dr. Vilimek Br/.elisko 100 K; J. Roblek 2alec 500 K; Sola Šmiklavž prl Ormožu 112 K; Dekhska zveza Ljuto- mer 200 K; F. Pikl St. Pavei 200 K; So- la Marija Sncžna 1293 K: M. Zalar So- štatij 400 K: V. Pikl Zalec 40 K; Veüe- liik St. Pavel 20 K; P. Mayer Šoštani 400 K; Turnšek Rečiča 200 K; Sola Sv. liolfcnk na Kogu 583 K: Sola Marija Brezje p. Manboru 1056 K: Sola Smi- klavž 40 K; Kolo jiigoslov. scster Meži- ca 2000 K; dr. V. Tanjšek St Pavel 400 K; A. Zanier Si. Pavel 400 K; Sola Vransko 2088 K; K. Pevec Mozirje 4000 K; M. Turnsek Na>:arje 80 K; M. Goričar Mozirje 400 K'- i:. Zuža Mozirje 80 K; J. Kostanjšek Mozirje 40 K; r. Stiglic Rečica 800 K; M. Banko Rečlca 400 K; Obe. urad Pekrc 400 K: Al. Go- ričar Mozirje 4000 K; N. N. Maribor 10 tisoč kron. Prisrčna hvaia! Posebej se sezahvaljujemo gg. dr. Jos. Goricarju in K. Pevecu v Mozirju za vozove. ki sta jih stavila v svrho agitacijc- naši od- borni'ci na räzpolago. Odbor. Ministrstvo za zunanjc /adeve je dobilo od poslaništva v Berau obvestrlo, da obstoji po podatkih švicarskih obla- sti v Madridu jcoljufiva družba pod imc- noni »Etablissements novelty« ali »In- ternational office novelty, mimdial arti- stica«, Madrid. Calle Ferraz 13—15, K.i razširja zlasti po Svici tiskane prospek- te, v katerih obljublja onim, ki liočeio v svojem prostem času zbirati za to druž- bo razglednice v barvah, veiiko nagia- do. Prospekt veli, da se navodila za to zbiranje takoj dostavijo, ko se pošlje družbi 15 frankov. Ce pa kdo poslje denar. zastonj caka na odgovor. Občin- stvo se opozarja tia to družbo. ker nc deluje samo v Švici, temvec tudi v dru- gih deželah. Filiation;) delegacija objavlja, cha morajo v našo vojsko nesprejeti ohcirji bivše avstro-ogrske vojske predložtti gospodu ministru vojne in mornarice z dokumenti obloženo prošnio za upokoli- tev s Kraljevim ukazom. Oficirji, ki bo- do po predlogu gospoda ministra vojne in mornarice tako upokojeni. bodo od vojnega ministrstva prejeli predpisano •vuverenje«. Na podlagi tega uverenja naj potem predlože gospodu ministru fi- nanc prošnje za priznanje in odniero po- kojnine in sicer in duplo ter nrilože iz- vtrni prošnji izverno »uverenje«, prepv su prošnje pa prepis uverenja. Te pro- šnje poslje gospod finančni minister clo- tični pokrajinski iipravi, oddelku za so- cijalno politiko, da ugotovi pravico do pokojnine in nje višino. Po izvršenih po- izvedbah bo potem gospod finančni mi- nister izdal nalog za izDlačevanje po- kojnine potom pristojne delegacije mt- nistrstva financ. Ravno tako bo izkljuC- no gospod finančni minister priznaval vdovnine iy. sirotnine takih oficirjev in pa pokojnine že preje vpokojenih oficir- jev bivse avstro-ogrske voj.ske, ki so naši državljani. Jugoslovanski gasilec. i Prostovoljno gasilno društvo za o- kolico Celje v Oaberjih priredi dne 2. jr,- lija oziroina za slučai slabev:i vremena dne 9. julija tl. pop. ob 3*uri pri gasil- skem domu v Gaberjih vrtno veselico s tombolo. za katero so doloeeni krasm dobitki. Vsa sosednja društva se napro- sajo, da vpoštevajo to prireditev povo- dom prircjanja svojih veselic. Razne vesti. Koliko je star dežnik? Dežnik. ki je tako ix) t re ben predmet, ni iznajdba no- vega Casa, ampak so ga poznaii že leta 800 po Kr., seveda v drugacni obfiki, ka- kor ga danes vidimo. V tisti dobi je to- urski škof Aleuin postal solnograškemu škofu v dar dežiiik s pripornbo: »Po- šljcm Vam strelio, katera iia.i Vašo ea- stito glavo varuje pred dežjem.« To Je dokaz, da dežnik takrat še ni bil tako v navadi kakor danes, temvec so se po- našale ž njim samo visokc i;i maziljene glave. Kaj kupiš na Dunaju za eiio krono? Nek star dunajski meščan ie zbolel tejr je moral čuvati posteljo. Da si prežene dolg čas, je začel računati, kaj se dob! danes na Dunaju za cno krono. Prišel je do sledeeih rezultatov. Za eno krono se dobi danes deset grainov premoga. 'Ln isto svoto je rnogoče kupiti osminko gra- ma mesa in pol grama masti ali pa sto- tinko dela ene čebule. Kdor nima svojega lastnega ognjišča, si lahko kupi za cuo krono cLevet litrov plina in skuha na" njem pol grama rezancev an pa cn gram suhih češpelj. Kdor pa si hoče pri da- našnji draginji nabaviti novn f)bleko, do- bi za eno krono pol kvadratnega centi- metra blaga ali pa osrni del cnega hlac"- nega gumba. Sladkosnedneži dobe za cuo krono tričetrt grama slo.šr.ic, pijanci pa devet desetink kubičnega centiinctra vina. Zakai leče kri iz nosa? Profesor britskega nacionalnega instituta za lnedi- cirtska raziskovanja Leonhard Hill se Jc mnogo pečal s preiskovanjem. od koct izvira krvavdjenjfc nosu. Pri tem je pr>- šel do zaključka, da je ta pojav nekarc znak, zaljublienosti! Iz nosa priteče nam- rce pri mladih ljudeli kri, če se Inulo raz- burjaio. Sklepati se more torei. če začno krvaveti iz nosa ljudje, ki se nahajajo v niaju svojega življenja. da iili ie zadela Amorjeva neizprosna pušica. Pri starej- ših ljudeh (izvzemši ostarele device!) se pa lahko po krvavenju iz nosa sklepa, da so se zaletelf v vrata- Od kntere sta- rosti dalje krvavenje nosu z ljubeznijo nima več opravka, pa ueeni g. profesor še ni povedal. Žena in nraYiii prerod. (Po »Prerodu.4-) Kakva bilka, cvijet taki, Kakve majke, narod 'naki. Kakršna je 2ena, tako je družinsko Življenje, taka vobče moralnost. Na ženo se more polagati največja važ- nost, ako se hoče, da bo narod mo- ralno in telesno zdrav. Začeti se more skrb že pri vzgoji malih deklic, ki moraja biti telesno in duševno krepke in čile. Tclstoj pravi: „Ne vzgajajmo otrok kakor mlada živinčeta, ne pola- gajmo vse skrbi in važnosti na težo in rast naše dece!" Navajajmo rano naše otroke na delo, vzbujajmo v njih smisel in čut za lepoto v naravi, da ne bode iskali pozneje zabave in našli svojega zadoš- čenja le v šumnlh družbah in med mestnimi zidovi, marveč da se bodo čutili srečne v božji prirodi. Ne oblačimo svojih hčerk kakor punčike za izložbo, ne razkazujmo jih v novih oblekah in ne dovoljujmo, da se postavljajo v novih krilcih pred otroki, ki ne morejo biti tudi tako oblečeni. Dajajmo otrokom zdravo, a pri- prosto hrano in nobenega alkohola ob nikaki priliki in v nobeni obliki. Alkohol je za otroke strup, ki ne vpliva samo kvarljivo na razum in spomin, ampak tudi na moralnost, ker vzbuja prezgodaj spolne strasti. Ako čuvajo matere skrbno nad svojimi otroki, ako jih navajajo k delu, ako povzdigujejo otroška srea in misli k Bogn ter vplivajo nanje z zgledom in z dobro, milo, toda dosiedno besedo, ne bo mogla slaba družba in slaba tovarišija, v katero inorda zajde njihova deca, tako hitro škodovati jej na Eo- Strant »NOVA DOBA« Štev. 63. SLÜ9EHSKA BüNKadd. podruznica CE13E "fSlV ObrestujB hranllnc vlop po 4 2 o *mm- Mm vloge po dogovoni. Ljubljana - Zagreb - Eeopri Delniška glavnica in rezerve K 200T000.00e PDDRUŽNICE: Bjelovar, Brod n/Savi, Dubrovnik, Gomja Rad- gona, Kranj, Maribor, Murska Sobote, Osijek, Somber, Sušak, Sabac, Šibenik, Velikovec, Vršac. EKSPOZITURE: Monoštor, Rogaška Slatina, Škofja Loka. — AFILIACUE: Budapest: Balkan bank r. t. — Dunaj: M.R.Ale- xander. — Split: Jugoslav, industrijska banka d. d. — AGENCIJE: Na vseh važnih tržiščih Ju2ne Amerike. šEije m bsnčne posle Mm in soiiio. ralL Matere so seveda dolžne otroke nadzjrati, poznati morajo prijatelje in prijateljice, s katerimi občujejo njihovi sinoy in hčerke. Posebno, ko deklice odraščajo, se rade odvračajo od svojih mater ter se zatekajo k prijateljicam, poizvedujoč in prisluškujoč o tajnostih srea ;n življenja. Tertaj je poklicana mat), da ubere pravo pot, po kateri uveda svojo hčerko v življenje in nje- gove tajnost» ter stoji svoiemu atroku na strani s svetom in dobrohotnostio. Mati naj hčerko pouči, da ni vsa sreča v zakonskem življenju, dasi ]e materinstvo sveto. Hčerke se morajo zavedati, da ni nobene sramote, če ostanejo neomožene, da ne bodo begale za mosVmii in Sie v zakqn brez vsa- kega nagnenja in celo brez spoštovanja do svojega soproga. Da ne bodo de- kleta prežala samo na to, kako bi ujele moža zato, da bi bile preskrb- Vjene, naj se izuče za poklic, za ka- teregä imajo največ veselja in spo- sobhosti. ¦.': -V tern pa se prehaja ratio v pre- tiranost in ekstrem. Ko dekleta dobe kakt» službico, hočejo' veijafi za ernah- eipiranke, javno kade. in ne primejo za. T>Openo žensko delo, dasi imajo znseboi le meščansko Solo in kak ti'g'OvSki tečaj. Po takih dekletih so si napravili nekateri )judjenespametno rpneni^i in predsodke o gospodičnah, ,V "e in izobraziijejo. Pravijo, da iz. ika dekleta Žen9ko .nežnost in ŽCTi^ki: značaj. To mnenje sloni na oeiWfterih izjemah in je v največ slu- ^ajUj /tteopravičenp. Poznam dekieta, li lepa, zato ii ni treba ne^vife;- ne baržuna. Povej- mo našim hčeram, da naj se ne pokore siepo vsoki : neumnosti, ki, jo s seb.öj prinaša najnovejša moda, temveč naj se oblačijo dostojno, stanu, letom in svoji osebi primerno. Naj ne nosijö na ogled svojih goHh udov'. Začnimo torej pri ženski, da b,o povsod in v vsem moralna in moralefe bo k'rhatu tudi harod. .j.... Kak.ršna. je^iena, .takšDaJe^fod-^ bina, taka je" ob'^ä mor'ala. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Simnlc. Tisoče ljud.i v vseh deželah sveta upo- r.ablja že 25 let prijetno dišeči Fellcr-ieg „Elsofluid" kot KOSiWETIKUNt ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- • ¦ za nego zob, zobnega mesa, glave, kot rindstpk k vodi za umivanie, ker je radi svoiega antiseptic-, nega in čisteČega osve- žujočega delovanja n2j,bo;!j5ega učinka. Ravno tako. je priljubljen kot krepko blago delujoče.^in vrlo prijetno sredstvo za drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa Je mnogo rn'oc- ne]5i in delujoči kakor pa Francosko 2ganje in naj- boljše sredstvo te. vrste. Tisoče pri- znanj. Zzamotom irt poštninozavsakoga 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 72 K Za prodafafce: 12 dvojn. ali 4 spec, steklenice . •. 300 K 24 » •» 8 » . ¦> . • 570 K 36 »" » 12 » »' . . 800 K POŠTN1NE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar napyej pošlje, dobi se. popust v naravi. PR1ÄOT: Elsa obliž za kurja oCcsa 8 K, in K 12; Elsa rnentolni klinCiC lö K, EJsa posipalni praSck 12 K, Pravo Elsa ribje olje 8« K. Elsa voda za usta W K, Elsa koloriskavodaGOK, Elsa šumsKimlris 60 K, Glu- cerin i« in «) K, Lysol. Lfisoforrci 48 K, Kincftkl Caj H K, Elsa miCcsiii praSck lü K, Sirup za podgene in miti po IG in 20 K. 5 EUGEN V. FELLER, leUrnar STUBICA Dolnja, Elsa trg St. 356, HrvaSko. ftaznanflo. Vsem trgoveem, modistkam in cenj. obcjnstvu naznanjam, da sem otvoril zalogo s Kiobiaki In slamnf Ki v Ceiju, Cosposka uWca St. 4. 45—14 SFranc Cerar, tovarna klobukov in slamnikov v Domžahh Kazširjaffe „Novo Dobolt Razglas. Občinstvo se vsled preteče suše v lastnem in javnem interesu opozarja, da kar najbolje štedi z vodo iz mest- nega vodovoda. Njegova uporaba za škropljenje vrtov, izpiranie penla v pralnih kuhinjah kakor vsako slično tratenje vode iz mestnega vodovoda je strogo pfepovedano. DolŽnost hišnih gospodarjev je, da tratenje vode svojim najemnikom za- branjujejo in jih v tem pogledu nad- zirajo. . ' Proti strankam, ki bi na ztroraj navödeni- ,na,čin tratile vodo, se bode käzenskö • poStöpafo in se jim bode vodovod zaprl. .'. ' Mestnl maglstrat celjsk!, dne 30. maja 1922. Župarr. Dr. Krašovec. 2MB0 liiti ' kupiijem v večjih množirah in i sicer:. bezgov evet, lipov evet^ iperjeod jagod,' ostroŽnic, rvjdečih " malin, Smarnic, pljučnika, ittrnika, kopriv, trpotca iid. vse mera biti !epo v .'s e n c j suSeno. DaJje kü- pujem arniko, šentjanževe' rose, ¦ tavžentrože, jelenov jezik, enetjan! [ržene rožičke, Hsičii repT kurnino, isuhe borov-nice. »želod, jeitce jji Isuhe jedflne gobe vseh vrst. FHa- cujem vse po najvišjih cenah. M. Siarovašnik rrgovina z deželnimi pride'lici, Vitan)e pri Celju. ! 2—i Slaščičarna PefrlčeK Aleksandrova ul. o, se'-j^jz današnjini;drrem preselila na Glavtii trg štev. i ter^e priporoča c. odjem^lcem * rj f. . • v i še za nadajjno nak^onjenost A. I StTICSK, U1 ¦ "126 50—13 C M I IS , : VS€H VRST FRstf]Q. mm — Bin Gospo&ka uiica 26. Stavbeno in galanterijsko kleparstvo Franj© Dolzan Kralja Petra ce»ta CELJE Kralj'a Petra ©epta izvršuje v&a iScla taČno In solidrio. — — — Cene zmerne. 53 Proracuwi nst raacpalago. 52—21 Na binkoštno nedeljoin pondeljek se vrši v gostilni pri ijstrijancu" na Lavi. yrtni honcert inples. Igra iamburaska godba Začetek ob 4. uri. ^^^T™^ Vstopnina prosta Za jed in pijačo ]e döbro preskrbljeno. Špecijaliieta: tele na pažmju pečeno. -—---------- Se priporoča Kavčič. '¦Mev. 63. »NOVA DOBA« Stran 7. ; flstanavljena 1361 Hranilnica mestne občine Celje \T last mil x>ctla.či j>r»I kolodvopu. Ostanovljena 186». 52-21 o i b 'S. S3 &1 Sia^jo bratnilnih «log K 35,000.000. Vrednost rezervnega zaklada K 8VOOO.OOO. HRANIUVE vlbge, ki se sprejeaiajo od osako- gar, užiusjo nalpopolnejSo uarnost in ugodno obrestougqe. PoŠtne položnice strankam brez- plačno n i raipolago. Rentnino plaCuje zavod ii suojega. ISPREJEMA tudi i> uarno shrambo od strank I in sodiSt razne urednosine papirje, uložne knji- žlce f.t.d. Daje u najem PREDALE v svojlh safeblagajnah, lako, da obdrii ključ stranka sama. I If OSKRBUJE suojim uložnikom prodajo in na- I kup useh urst urednostnih papirjeu ltd. Izur- | §uje za nje tudi inkaso in druga denarna opra- | ulla najkuianlneje. IZPLAČ1LA v inozemstuu II izredno ugodno in promptno. ri 2. rS" p ui Posojsia wseh vrst pod najugodnejšimi pogoji. Brezplačna pojasnila in strokounjaški nasueti u oseh denarnih prašanjih. ¦^-------------------------------------------------------------------_— Sprejmejo sea poštenih starišev, z dobrimi spriievali. r.a Öeüelo na Sp. Štajerskem- Hrana in stano- lyanje v hfši. Plača po dogovoru. Ponudbe ^a upravništvo »Nove Dobe«. 570 2-2 ttei Oset monbor illefasandroua c. 57 Telefon 8B E> Trgovina drv* premogai sena, \ slame, kirompürja, fižofla, žita ) in drugih deielnih prideikov« J Brzojav: Antfrej 0«et Hlar'ibor. Mehanična delavnica Dragof in Res Celje, I9larit»oi-»ka c. II. Popravila motorjev, kolcs, pre- cezljsklh strojev, vulganiziranie pl&ščev in zračnic, prodaja Istlh ter vsa v to atroko spadajoča del». NaroČHa se Izvršujejo hitro In po zmernih cenah. 3 3 Vaša želja imeti res dobro in zanesljivo uro, je izpoln'ena, ako si preskrbite uro iz znane urarske tvrdke Sufctu©*». ^¦"«hranite si popravljanja in tudi jezo. ^«ainnejSo ure iz nikla, srebra,tula, zlata itd. Naročne are. 22B 13—13 Boffata izbira verižic, prstanov. uhanov, narocmc, predmetov iz zlata in srebra vsaJce vrste. Zahtevajte cenik s slikami od Tvorniške tvrdke H. SUTTNER L|ublJaMa ät 9B3 .sRoSljite samo 1 dinar la stroSke, ako Selite, ^a se Vam požlje brezplačnoyefiki katalog! Ant Lečnik O lirai* in juvelir O Celje, 6launi trg St. V (pr«i Pacchiaffo). 13 Vekoslav Filipič modni saion za dame in gospode CELJE Oečkov trg C CELJE naznanjam, da sem otvorll novo de- lavnico, kjer izvršujem vsakovrstne oblehe za dame in gospode 571 po najnovejSi modi. 3—2 Poatrexba toCnai Cen« nlxkei JETIfCA! Strokovni zdravnik za pljučne bolezni dr. Večnlk ordinira z izjemo torka in petka v Št. Jurju ob j. Ž. Kupite tudi njegove 3 knjige. Navodila, kako do zdravja priti, ozdraviti. SoMio seta I5ČG velika trgovina z železom na debelo in drobno v večjem mestu Jugosiavije s takojšnjim nastopom. V poStev pridejo samo prvovrstne, v Žele^ui stroki popolnoma verzirane moči, ki so per- fektne v hrvatskem in nemškem dopisovanju ter stenografiji. Ponudbe s prepisi spričeval in navedbo referenc se naj pošljejo pod Sifro »Suradnlk HI —15» na Interreklam d. d. 564 Zagreb, Ilica 21. 3—1 .OlBpŠeValnt) lirUŠtVO V CelJU naznania: Licitociio mm hosnje v parku in za grofijo se bo vršila na binkoštni pondeljek, dne 5. junijatl. ob 9. uri dopoldne. — Reflektantje se naj zbero pri vremenski hi5ici v parku. Sprejme se spretna likarica. Plača po dogovoru. Naslov se poizve v upravništvu »Nove Dobe«. 582 2—1 Tcrezija Volavšek naznanja v svojem kakor tudi v imenu svojih sorodnikov prežalostno vest, da je umrl njen srčnodobri ljubljeni soprog oziroma stric, gospod Anton Volavšek hiitii posfistnik in predsednik druitva hiŠnih gospodarjev dne 1. junija ob 5. uri zjutraj po dolgi rnucni bolezni, previden s sv. za- kramenti za umirajoče v 71. letu starosti Truplo blagega pdkojnika se bode v nedeljo, dne 4. junija ob 4. nri popoldne v hiši žalosti Cankarjeva ulica St. 7 blagoslovilo ter se potem na mestnem pokopališču položilo v rodbinsko rakev k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bode brala v torek, dne 6. junija ob pol 8. uri v farni cerkvi v Celju. Dragega pokojnika priporočam v blag spomin. Celje, dne 1. junija 1922. „Društvo hišnih posestnikov za Celje in Okolico" naznanja tužno vest, daje njegov bivši marljivi prvi predsednik, gospod ANTON VOLAVŠEK hišni posestnik v Celju v četrtek dne 1. junija 1922 ob 5. uri zjutraj preminul. Pogreb se vrši v nedeljo, dne 4. junija 1922 ob 4. uri po- poldne iz hiše žalosti, Cankarjeva ulica St. 7, na mestno pokopališče, kjer se položi v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. , Ohranimo mu hvaležen spomin ! CELJE, dne 1. junija 1922. Strati 8. »NOVA D O B A « atev. 6j- NARODM DOM (NA OGLU V PRITXIÖJU) 1 Stan;c bran, vloa Ccz K 52,000.000*— Vrednost rezerv čez K 14,000.000'— 1 Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje po ObsTlja vse dencrne, kreditne in posöjllne transakcije najkulantneje. ^aapugazom.zav. __ f*A|BBH "LASTNI DOM" obi-ett%uje po 41/2°/0 L*g^ji in pol K od sto, prof 5 odpovedi (5%) pet od sto. Za tobačne prodajne rajone Celje, Laško, Šmarje pri Jelšah, Rogatec, Konjice in Zagorje |e pirevzela monopolno UBleprodajo soli Trgovsho zadruga,, SL06S" v Celjii, kamor je naročila pošiljati. — Sol se prodaja po originalnih monopolnih cenah. Sol se mora vnaprej plačati, drugače se blago ne more odposlati. Trgovcem se priporoča skupno cele vagone naročati, ker si na voznini, primanjkljaju i. t. d. prihranijo. SUfiNO 82 50-20 pi'istwo česko za moške in wolrscno ža ženske obleke in razrso mattufak- turo kupiie nacSü di«*ektnega impoi>ia po čudovito nizkih cenah samo w veletrgovini in razposiljalnici R. Stermecki, Celje. 99 104-35 Oglejle si manufakturne trgovlno Celje - Gaberje 16, nasproti vojašnici kralja Aleksandra Priporoča se vsem odjemalcem: na drobno in debeSo. Dospela je velika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno manufakturno blago. Mladi psičkf lepi. veiike pasm?, se prodajo. Justin, Dobrna pri Celju. 588 1 jfupjm piišho dVQCBVifö (Bocksflinte) 16 — 9.3 m/m. Ponudbe na i. WSsKOwäsek, ŽaSec. 3-3 Vabilo na JAapibopshB tisbarae d. d. v Maribopu Redni občni zbor dne 1. aprila 1922 je sklenil zvišati delniško glavnico od K 2y5o©©.©^o"» eta K S^oo.ooo-- ter pooblastil upravni svet, izdati 2.500 komadov novih delnic po I< 200'— nominale, glasečih se na ime, pod sledečimi pogoji: 1. Starim delničarjem se pridrži pravica do na- kupa 1 nove delnice na pet starih po kurzu K 300'—. 2. Delnice se bodo izdale v komadih 1, 10 in 25 delnic. 3. Delnice participirajo na čistem dobičku druž- be od 1. julija tl. naprej. 4. Kupnino je plačati v gotovini pri podpisu. 5. Rok za subskripcijo delnic se prične 6. juni- ja in tu-öja do vštetega 20» juni|a 8922» 6. Prijave sprejemajo podruž^i^a SSaven- s^e banke d. d. v Msiifiboeru^ Liubljaniy Cefju, BMurski Soboti in Gotuiji Radgsini. \S Mssriboru, dne 30. majnika 1022. Upravni mt W\\\mk fistae d. d. v MoFiboru /iVA RrVrtiJRa >l25HOHKa pDRni2lll(a \%lj% Ustanovliena I. 1846. HKeksandrova ulica. llstanovaiena 1.1846. Delniška glavnica: K 20O,000.O0Of— Podružnice: , ,. . ----------— Daruvar Kraljevica Beograd Delnice Križevci Bjelovar Djakovo Mltrovlca Brod n. S. Gjurgjevac Nova Gradiška Crikvenica llok Ogulin Cakovec Karlovac Osijek g. grad CENT^ALA V ZAGREBU. Vloge: K 2.000,000.000' — Rezerv. zaklad: nad K 100,000.000'- Podružnice: Sušak Zagreb, Ilicail7 Sv. Ivan Zelina Zemun. Požega Varaždin Rijeka Vel. Gorlca Ekspoziture: Senj Vinkovci Sisak Virovitica Osijek d. grad Subotica Vukovar Vinica. Prejema viOge na hranilne knjižice in na tekoči račun. — Eskomptira menice in devize. Prejema v jnkaso tu- in ino- zemske menice in čeke. Izdaja 4V2