ELAVSKA INOTNOST — 16. OKTOBRA 1971 — ŠT. 41 — L. XXVIII ^SPET V AKCIJI: KAKO DO ZASLUŽKA 1000 DIN SPET OD EMELJEV AVZGOR tekstilni industriji TEK-LlNDUS Kranj je do prvega 'tembra letos kakih 550 od ,llPno 2800 zaposlenih predalo manj kot tisočaka na »^lesec. S poprečnim zvišanjem ^°v osebnega dohodka za $%, kar je bilo uveljavljeno g ^ tako s prvim septembrom, I 'j® število delavcev z osebnim 5hodkom pod tisoč dinarjev 'močno zmanjšalo. Z novim P' °m pa ne bi smel nihče več ij( formalno delo v rednem de-J jjtem času prejeti manj, kot ^jtevajo slovenski sindikati. ** ^ bi bil na kratko odgovor na !3, |rašanje, kako TEKSTILIN-jjj “S izpolnjuje omenjeno za-.«< leVo III. konference slovenja ^ sindikatov. BOJ 'J NA ŠIROKI FRONTI ^ TEksTILINDUS bi lahko že :a. 0slej zaposlenim zagotavljal ^ l0!iše osebne dohodke, če ne bi močno zastarelega invpo-lJ! Nju kar s 96 % odpisanega °jnega parka in če v preteklosti ne bi izgubljal na dohodku zavoljo močnega izvoza. Od leta 1952 do letos so, denimo, izvozili za 32 milijonov dolarjev izdelkov in pri tem izvozu na konvertibilni trg izgubili 21 starih milijard dinarskega zaslužka. Ta denar jim manjka; zato se niso mogli niti dovolj modernizirati niti niso mogli zaposlenim zagotoviti zaslužkov, ki bi bili primerni glede na dohodke, ki jih nudijo druga kranjska podjetja. Posledica zaostajanja v osebnih dohodkih glede na sosednja podjetja, po drugi strani pa težke delovne razmere, zlasti še delo v treh izmenah, se kažejo v močni fluktuaciji, s katero TEKSTILINDUS izgublja najboljše ljudi in tako mora premagovati še dodatne težave pri iskanju izhoda iz zaostalosti, ki pa je ni sam kriv. „Razmere so se v določenem smislu tako zaostrile, da moramo spet začeti graditi od temeljev navzgor," je poudaril (Nadaljevanje na 4. strani)' |\/|i ] Mercator LESNO INDUSTRIJSKI KOMBINAT LIKO VRHNIKA IZDELUJEMO IN NUDIMO: notranja vrata, garažna in vhodna vrata, vratna krila, parket, ornament parketne plošče ter žagan les. Informacije: telefon 70-152 Vrhnika. PRVA OCENA PREHOJENE POTI Iv drugi Spoznanja sindikatov ob sprejemanju samoupravnih sporazumov Snovanje, usklajevanje, podpisovanje in predlaganje samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov se v svoji prvi fazi končuje. Bržčas bo že do konca meseca jasno, katere panoge in skupine delovnih in drugih organizacij imajo že pravno veljavne sporazume in katere jih nimajo. Tako je torej že napočil čas, ko je treba o samoupravnem sporazumevanju celoviteje spregovoriti. Da bi bilo mogoče celoviteje oceniti, kako nam je uspelo uresničiti osnovne cilje, Id smo si jih v sindikatih zastavili ob načrtovanju osnov družbenega in samoupravnega usmerjanja de- litve dohodka in osebnih dohodkov, objavljamo prvi del obširnejšega poročila, ki so ga pripravili sindikati Slovenije in ga predložili podpisnikom splošnega družbenega dogovora ter skupščini SR Slovenije. Poročilo ..Nekatere ugotovitve in spoznanja sindikatov ob (Nadaljevanje na 3. strani) KROG Ne glede na nekaj zamudnikov in ne glede na to, kaj bo v prihodnjih dneh rekla verifikacijska komisija, lahko I sodimo, da smo uspešno sklenili prvi krog samoupravnega sporazumevanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. V tem prvem krogu spo- j razumevanja so sindikati vseskozi imeli pobudo, s čimer pa seveda nihče noče zmanjševati pomena in dela komisij, ki so sporazume sno- Gospodarsko razstavišče je te dni spet v središču pozornosti: strokovnjaki, poslovni ljudje in navadni radovedneži to so njegovi prebivalci ZASKRBLJUJOČI ODNOSI V SLOVENSKEM ELEKTROGOSPODARSTVU_ INTEGRACIJA NA MRTVI TOČKI! S podpisom družbenega dogovora o ureditvi vprašanj posebnega družbenega pomena na področju elektrogospodarstva se je vseh 5 slovenskih elektrogospodarskih podjetij zavezalo, da se bodo tehnično, tehnološko in gospodarsko tako organizirala, da bodo zagotovila dosledno izvajanje določb sporazuma. Poenostavljeno povedano: elektrogospodarska podjetja Slovenije so se zavezala, da se bodo integrirala v organizacijskem in samoupravnem smislu ter v okviru take integracije trajno uredila zlasti skupno proizvodnjo in skupno prodajo električne energije. Slovenska elektrogospodarska podjetja, to je Termoelektrarna Šoštanj, Elektrogo- spodarstvo Maribor, Savske elektrarne Ljubljana, Soške elektrarne Nova Gorica in Ter- moelektrarna Trbovlje, pa so se z družbenim dogovorom tudi (Nadaljevanje na 5. strani) 9 9 9 •••••••••••• vale. A ko že govorimo o pobudi sindikatov, si je treba priznati, da ta pobuda ni bila vedno in povsod enaka. Levji delež posla so v tem prvem krogu opravili posebni sindikati, točneje republiški odbori posebnih sindikatov. Zdaj torej stopamo v drugi krog sporazumevanja. Očitno se bo treba lotiti dveh nalog: v prvi vrsti prilagoditi interno delitev in interne akte določilom in normam spreje- j tih samoupravnih sporazumov, treba pa bo tudi celoviteje proučiti delovanje in (Nadaljevanje na 2. strani) 99 9 99 9 9 ZAVAROVALNICA SAVA Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne- enote: CELJE, ČAKOVEC, JESENICE, KOPEN KRANJ, KRŠKO, MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE IN LJUBL JANA Zagreb in Rijeka S KOPNIVNK A. NOVA GONU A. (»oMovaliii« ama 7 DNI V SINDIKATIH PKVA ©CENA I (Nadaljevanje s 1. strani) Pojemanju samoupravnih spo-^mov o delitvi dohodka in lahnih dohodkov11, poskuša ^'Ogovoriti na ve$ zanimivih i^anj. Med njimi izstopajo * ash naslednja: v kolikšni meri se nam je vUsPelo približati skupno spreje-^ ciljem, po katerih naj bi bili jti^oupravni sporazumi teki Mini akti za usklajevanje raz-s£' Cnih interesov; .^ko se uresničuje načelo, bodo razlike med osebnimi rijC^odki enakih ih sorodnih ^razbenih, kvalifikacijskih in it,^klicnih skupin, zaposlenih enakih ah sorodnih delovnih .JJlpstih, predvsem odraz razlik v tičjjMovi delovni storilnosti in de-.»jj^nih razmer: kako smo uspeh Hladiti interese in doslej raz-3 rešitve, ki zadevajo pra- eVCe iz dela in v zvezi z delom, 3 Pravice iz tako imenovanega g^ulegadela; :J . kakšne so rešitve in cilji po-' rj^°vne uspešnosti in odnos do ružbene akumulacije; ki (‘ - kakšni so kriteriji za najnižje a- najvišje osebne dohodke; li t . kako daleč smo z usklajeva-'k odnosov pri ustvarjanju in f^h^tvi dohodka in osebnih do-y k°v med organizacijami la#?ruženega dela, v panogah in (.^javnostih in med njimi, in Ognjič O kako smo uspeh v samo-‘'k Pravnih sporazumih neposred- oM jsl*;' J ed11! ;oK ierf iž«*1 ai*1 m" s/i jod' :oV ---------------------■ Czp Delavska enotnost LJUBLJANA. Dalmatinova 4 razpisuje ■Prosto delovno mesto POMOČNIKA DIREKTORJA PODJETJA Pogoj: visoka ali višja izobrazba z najmanj petletno komercialno prakso ali srednja strokovna izobrazba z vsaj desetletno strokovno prakso v komercialni stroki. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov do 26. oktobra 1971. Kandidati bodo obveščeni o rezultatih razpisa najpozneje v sedmih dnevih od zadnjega roka za V^Prejem prijav. no povezati interese različnih področij družbenega dela. To so glavna vprašanja, ki narekujejo odgovore. Zastavljajo jih tudi številni delavci, ki so v javnih razpravah o usmerjanju in dehtvi dohodka in osebnih dohodkov očitno podprli samoupravno sporazumevanje na tem področju. Da, kar 76,3 % zaposlenih se je po raziskavi centra RS ZSS za raziskovanje javnega mnenja opredelilo za razhčne načine družbenega usmerjanja delitve dohodka in le 10,5 % jih je bilo proti ter le 3,2 % se jih glede tega ni izreklo. ZAKAJ RAZPRAVLJANJE O TEM PRAV SEDAJ ... Nakazana razprava je potrebna zato, ker si celotna družba prizadeva stabilizirati gospodarska gibanja in ker smo v obdobju oblikovanja dopolnil k zvezni ustavi in sredi razprav o dopolnilih republiške ustave. S samoupravnimi sporazumi o usmerjanju in o dehtvi dohodka in osebnih dohodkov posegamo namreč v področje, ki je bilo predmet zelo pogostih polemik in v osnovi družbeno neobvladano. Ko smo se opredeljevali za družbeno usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov na samoupravni podlagi, smo imeh pred očmi velik družbenoekonomski, socialni in pohtični pomen samoupravnega sporazumevanja; hkrati pa smo se zavedali tudi tega, da obvladovanje dehtve dohodka in osebnih dohodkov ni v.absolutni zvezi s sedanjo nestabilnostjo. POBUDA JE BILA POTREBNA Zakon o usmerjanju in dehtvi dohodka in osebnih dohodkov je republiška skupščina sprejela v prvi polovici letošnjega februarja. V sindikatih smo vseskozi razumeh, da so samoupravni sporazumi, ki jih med seboj sklepajo delovne skupnosti, osnovni instrument za družbeno usmerjanje dehtve dohodka in osebnih dohodkov. Zato so sindikati že dva meseca pred podpisom splošnih družbenih dogovorov dah pobudo in začeli uresničevati vsa tista zakonska določila, ki določajo način konstituiranja samoupravnih sporazumov. Čas od sprejetja zakona do konstituiranja večine skupnih komisij za pripravo samoupravnih sporazumov smo v sindikatih izkoristili za številna posvetovanja s sindikalnim aktivom in s predstavniki samoupravnih organov v delovnih organizacijah. To je bil predvsem čas pojasnjevanja hotenj zakona, razprav o osnutkih obeh splošnih družbenih dogovorov ter o načinih, po katerih bi se kazalo lotiti sklepanja samoupravnih sporazumov. Prav tako široko zasnovana aktivnost, s kakršno je soglašala tudi III. konferenca Zveze sindikatov Slovenije, nam je omogočila, da bomo že pred podpisom splošnih družbenih dogovorov skoraj v celoti izoblikovali in določili skupine delovnih organizacij, ki bi lahko sklenile samoupravni sporazum, omogočila pa nam je tudi javno razpravo o osnutkih družbenih dogovorov in pozneje izvohtev skupnih komisij za pripravo samoupravnih sporazumov. Oboje pa je odločilno vplivalo na vsebinsko oblikovanje obeh splošnih družbenih dogovorov. DRUŽBENA DOGOVORA INSTRUMENT ZA PRIMERJANJE SPORAZUMOV S splošnima družbenima dogovoroma določajo podpisniki merila in postopek za presojanje in ocenjevanje skladnosti samoupravnih sporazumov z določili zakona. Ne zakon in ne javna razprava o osnutkih splošnih družbenih dogovorov pa splošnih družbenih dogovorov -nista sprejela kot nekakšno nadgradnjo samoupravnim sporazumom. Uveljavila sta jih kot instrument za medsebojno primerjanje samoupravnih sporazumov. Družbena dogovora tako prenehata veljati za podpisnike samoupravnih sporazumov, ko dobijo le-ti pravno veljavo, .ostajata pa v veljavi za tiste delovne organizacije, ki iz kakršnih koli vzrokov niso podpisnice nobenega samoupravnega sporazuma. Enako so se v javni razpravi izoblikovala plebiscitarno in bila tako sprejeta tudi tista nujno potrebna določila, ki povsem določeno opredeljujejo izplačila iz skladov skupne porabe in izplačila nekaterih osebnih prejemkov iz materialnih stroškov. DR (NADALJEVANJE PRIHODNJIČ) diferencirana uporabnost baterij MU- vam omogoča optimalno izkoriščanje energije super zlata — za zahtevne aparate extra srebrna — za navadne aparate normal črna — za razsvetljavo PO II. KONFERENCI SLOVENJEGRAŠKIH SINDIKATOV V OSPREDJE STOPA SKRB ZA ČLOVEKA Na II. konferenci občinskega sindikalnega sveta Slovenj Gradec so spregovorili o osebnih dohodkih zaposlenih ter o življenjskem standardu delavcev Slovenjgraški sindikati so se na svoji II. konferenci lotili obravnave zelo aktualnega vprašanja - osebnih dohodkov zaposlenih in njihovega življenjskega standarda. Osnova za razpravo je bila analiza, izdelana na podlagi analize, ki je zajela 10 % vseh zaposlenih v 31 delovnih organizacijah. ANALIZA -NOVA SPODBUDA ZA AKCIJO SINDIKATOV Predsednik slovenjgraških sindikatov Peter Bernard je na konferenci še posebej poudaril, da pomeni ocena stanja na področju delitve osebnih dohodkov in standarda zaposlenih novo spodbudo za akcijo sindikatov. Kar 29 % vseh anketiranih je namreč ocenilo svoje osebne dohodke kot slabe, če ne celo zelo slabe. Sindikati bodo morali zdaj sprožiti vprašanje nizkih osebnih dohodkov zaposlenih v posameznih delovnih organizacijah, ob tem pa tudi oceniti vzroke za razpone v osebnih dohodkih med posameznimi kvalifikacijskimi strukturami. Treba bo ob tem odgovoriti tudi na vprašanje, ali so vzroki za to v tržnih razmerah ali pa v slabi organizaciji proizvodnje in slabi kadrovski zasedbi. „Mišljenja sem,“ je poudaril Peter Bernard, „da bo krivda za slabo gospodarjenje in s tem v zvezi za nizek osebni dohodek v izredno slabih kadrovskih zasedbah. Dobrega gospodarjenja in moderne ter rentabilne proizvodnje si ver- jetno s slabo kadrovsko zasedbo ne moremo obetati!" NESPODBUDNI SISTEMI NAGRAJEVANJA - ZAKAJ? Iz analize občinskega sindikalnega sveta sledi, da kar 40 % zaposlenih meni, da sistem nagrajevanja ni spodbuden, 44 % pa, da dela niso v redu normirana. Sindikati bodo zato morali v prihodnje vztrajati, da v delovnih organizacijah prilagodijo sisteme nagrajevanja tako, da bodo delavce spodbujali k boljšemu delu. In še na nekaj velja opozoriti - kar 56 % anketiranih meni, da so sistemi izračunavanja osebnih dohodkov izredno zapleteni. Delavci ob koncu meseca ne vedo, kakšen bo njihov osebni dohodek. Sindikati so se sicer že doslej zavzemali za oblikovanje jasnih meril za nagrajevanje, vendar v teh prizadevanjih — kot kaže - niso povsem uspeli! ZAVLAČEVANJE S SISTEMIZACIJO DELOVNIH MEST Ugotavljati je tudi mogoče, da v delovnih organizacijah v Mislinjski dolini zavlačujejo s sistemizacijo delovnih mest in analitično oceno dela, kar je temeljni pogoj za uveljavitev realnih dehtvenih razmerij. Zato tudi ni naključje, da kar 50 % anketiranih meni, da jim osebni dohodek ni pravično odmerjen. Sindikati se bodo morali ob tem vztrajno zavzemati, da bo znašal najnižji osebni dohodek med 900 in 1000 dinarjev, hkrati pa tudi za to, da se popravijo osebni dohodki delavcev v neposredni proizvodnji. UGOTOVITVE O STANDARDU NISO RAZVESELJIVE! Anketa slovenjgraških sindikatov je med drugim zastavila tudi vprašanje, kako je s standardom zaposlenih. Iz odgovorov med drugim sledi, da je kar 68 % anketirancev preživelo letni dopust doma. Vzrokov za to je nedvomno več, glavni pa so -pomanjkanje zmogljivosti v počitniških domovih posameznih delovnih organizacij, premajhna skrb delovnih organizacij za oddih delavcev, saj so lani le v 7 od 31 delovnih organizacij izplačali regrese za dopuste in slednjič nizki osebni dohodki - zlasti delavcev v neposredni proizvodnji, ki bi bili dopusta najbolj potrebni. Sindikati morajo zato vztrajati pri doslednem izvajanju določil samoupravnih sporazumov, da bodo povsod izplačevali regrese in da si bodo delovne organizacije prizadevale povečati zmogljivosti počitniških domov. Osnovne organizacije sindikata pa naj bi bile nosilec akcije, da bodo odšli na letni oddih tisti, ki so ga najbolj potrebni. Več denarja pa bodo morale delovne organizacije iz Mislinjske doline nameniti tudi za družbeni standard, zlasti še^a gradnjo stanovanj v družbenem sektorju. M. L. KAKO UČINKOVITO OBVEŠČATI SAMOUPRAVLJAVCE ZAPISNIK Sestanek, sklepi in zapisnik je- ij* Predno spregovorimo o oblikovanju sklepov ali stališč na sestan-jo Mi in o pisanju zapisnika, moramo spregovoriti še o nevarnostih, ki na. °8rožajo uspešno razpravo na sestanku in imajo svoje korenine v "še1 ^objektivnosti, ter o pojavu utrujenosti ter dolgočasja med raz-■io, Pravo. DČ J NEVARNOSTI, KI GROZIJO ZARADI NEOBJEKTIVNOSTI Med vzroki za neobjektivnost je treba omeniti predvsem neod-^ Sovorno sprejemanje tujega mnenja, nazadnjaštvo, skbeevanje na ^ane „avtoritete“, sklicevanje na mnenje našega „malega člo-Veka“, vztrajanje na stabšču „zlate sredine", nesamokritičnost, 09jJ ^korektnost do drugih, ignorbanje ali zapostavljanje mnenja dru-jsli1’ 6m, kritiziranje motivov namesto argumentov, sklicevanje na tra-?icijo itd. Posebej je treba omeniti še faktor velikosti - posamična r tž; jo osamljena mnenja niso vselej netočna in nepravdna! Nadalje • tal* Joktor „tiskane besede" - iz predpisov in zakonov ni mogoče vilo'- deti ljudi in konkretnih razmer! - dalje faktor „direktiva“ — tako Wi50 naročili ,/goraj“ in „pika“! in slednjič tudi faktor podobnosti jrj- " tudi pri njih so podobne razmere kot pri nas! jsa1 ■ ,dff •ii/ POJAV UTRUJENOSTI TER DOLGOČASJA MED RAZPRAVO pojav je povsem normalen spremljevalec vsakega sestanka, ^ ^sti gg je sestanek predolg. Pojavlja pa se zaradi objektivne in Ifj Objektivne zahtevnosti samega sestanka, nezadostne pripravlje-||g jjjjsti udeležencev ah vodje na sestanek, nezadostne aktualnosti ^obravnavanih problemov, nezadostnega zanimanja udeležencev, šs|| Ginjenosti, osebnega prepričanja o nepotrebnosti ali brezkorist-Pn°stiitn. SKLEPOM POSEBNO POZORNOST Na sestanku mora vodja posvetiti posebno pozornost tudi oblikovanju sklepov ah stabšč, pa naj prisotni o njih glasujejo ali ne. Predvsem mora vodja sestanka pripraviti zasnovo predvidenih sklepov ah stabšč že pred sestankom, med njim pa skrbno spremljati razpravo in vsebino sklepov ali stališč dopolnjevati, spreminjati in jo usklajevati z mnenji in pripombami razpravljavcev. Svoje prvotne zasnove ne sme v nobenem primeru vsiljevati; služi pa naj le kot izhodišče za oblikovanje sklepa ab stabšča. Posebno vprašanje pri oblikovanju in sprejemanju sklepov ali stabšč je njihova'jasnost in razumljivost. Sklep ali stališče ne bo zadovoljivo, če ne bo odgovorilo na vsa, že večkrat omenjena osnovna vprašanja z začetno črko „K“. In še nekaj! Vsak sklep, kateremu naj sledi določena akcija, katere nosilci bodo ljudje, mora točno povedati 1) za kakšno vsebino in materialno vrednoto gre, 2) kdo so nosilci o zborna odgovorne osebe ali organizacijske tvorbe, ki bodo sklep uresničile, in 3) kakšen je rok za uresničitev sklepa. PRIMER: Sklep delavskega sveta podjetja „Zid“ Delavski svet je sprejel m seji 11. oktobra 1971 sklep, da podjetje odstopi 50.000 dolarjev kot posojilo za eno leto podjetju ,J7revoz“. Uporabnik posojila pa bo našemu podjetju posodil za eno leto 900.000 dinarjev. Ustrezno pogodbo naj sklene direktor Ogrin, ki naj o uresničitvi pogodbenih določil poroča delavskemu svetu na naslednji seji. Ta sklep odgovarja na vprašanja KDO? (delavski svet), KAJ? (da podjetje odstopi 50.000 dolarjev kot posojilo), ZAKAJ? (da podjetje dobi posojilo 900.000 dinarjev) pa tudi na nekatera druga vprašanja ki se vsiljujejo pri ocenjevanju umestnosti navedene odločitve. Sklep daje tudi vsebinsko celoto, navaja odgovorno osebo za njegovo uresničitev in rok, v katerem mora odgovorna oseba o tem poročati organu, kije sklep sprejel. Pri razmišljanju o tem, kakšen naj bo zapisnik s sestanka ali kakršne kob druge neposredne obhke komuniebanja, katerega namen je doseči neko soglasje, skupne poglede na določena vprašanja ab končne sklepe in stabšča, je treba vedeti, čemu bo zapisnik služil. Če naj zapisnik v pisani besedi odraža potek sestanka, potem mora vsebovati v celoti povedane misli vseh udeležencev, ki so na sestanku govorili in sodelovali v razpravi. Če pa gre le za povzetek celotne razprave o posameznih temah ali točkah, potem vsebuje le glavne mish vsakega govornika. To pa pomeni, da mora zapisnikar iz povedanih misli v kratkem povzeti le najvažnejše. Jasno je, da takšno povzemanje ni lahko in da zahteva vebko izkušenosti. Težko je namreč v nekaj stavkih zapisati, KAJ je KDO povedal, pri tem pa iz obilice misli ugotoviti najvažnejšo. Ne glede na to, ab zapisnik ponazarja celotno razpravo in uvodna poročila na sestanku, ali to podaja le v povzetkih, pa mora obvezno vsebovati naslednje sestavine: 1) za zapisnik kakšnega sestanka, posvetovanja, zbora gre, 2) kdaj in kje, 3) katera izmed povabljenih ab nepovabljenih oseb je bfla prisotna, katera izmed povabljenih oseb je bilaodsotna, 4) kdo je sestanek, posvetovanje ali zbor vodil, 5) za kakšen dnevni red ali razpored posameznih tem so se prisotni zedinib, 6) s kakšnim gradivom so bili prisotni predčasno seznanjeni, 7) lij so povedali posamezni poročevalci v uvodnih mislih k posameznim točkam dnevnega reda ab k posameznim obravnavanim problemom, 8) kaj so povedali posamezni udeleženci v razpravi, 9) kakšni so bili izidi morebitnih glasovanj o predlaganih sklepih z navedbo števila glasov „za“, števila glasov „proti“ in števila vzdržanih glasovalcev ter z navedbo, kdo izmed prvotno prisotnih je pred posameznimi glasovanji sestanek, posvet ali zbor zapustil, 10) dokončno oblikovana besedila sprejetih sklepov, odločitev ab stabšč z vsemi potrebnimi sestavinami, 11) kdaj je napovedan ali sklican ponoven sestanek, posvetovanje ali zbor in 12) kdaj se je sestanek, posvetovanje ali zbor končal. K zapisniku sodijo seveda tudi vse priloge - gradivo, ki so ga udeleženci prejeli pred in na sestanku, morebitni napisani prispevki prisotnih, ki so sodelovab v razpravi, ter navedba morebitnih vidnih pripomočkov, ki so jih posamezni govorniki uporabljali za nazor-nejše pojasnjevanje svojih misli. DUŠAN REBOLJ PRIHODNJIČ: JAVNA TRIBUNA Kolektiv podjetja Kovinoplastika Lož čestita vsem občanom občine Cerknica za občinski praznik .Vsem delovnim ljudem Slovenije pa hkrati želi še veliko delovnih uspehov pri izvajanju gospodarske in družbene reforme! Poslovnim partnerjem in potrošnikom pa toplo priporočamo naše kvalitetne izdelke! brest cerknica industrija pohištva jugoslavija čestita vsem občanom občine Cerknica za občinski praznik! Hkrati priporočamo naše kvalitetne izdelke! V »boju« s stroški poslovanja # V kresniški industriji apna si prizadevajo za racionalizacijo poslovanja Zasavski delovni kolektivi ubirajo različna pota v iskanju možnosti za zmanjšanje proizvodnih stroškov, kar pa je glede na vsakdanje podražitve surovin in reprodukcijskega materiala le dokaj zahtevna in včasih celo nemogoča naloga. V kresniški industriji apna pa jim je le uspelo nekoliko racionali- UMIJE St" POHIŠTVO zirati poslovanje in ugotavljajo, da še imajo nekaj možnosti za doseganje večjega dohodka. V obratu Dobrepolje na Dolenjskem so se odločili ustaviti proizvodnjo v eni peči, ker je bila predraga, zato pa so modernizirali drugo peč, ki daje zdaj veliko več apna ob manjših stroških. Podobno so ukre-pali tudi v posameznih obratih v matičnem podjetju. V devetih mesecih letos so proizvedli v kresniški industriji apna več k’ot 58.000 ton tega gradbenega materiala, od tega približno 23.000 ton hidrimega apna, po katerem je v našem gradbeništvu vse večje povpraševanje. V podjetju bodo letos ustvarili za kakih 20 milijonov din celotnega dohodka, kar je znatno več kot lani, pa tudi dohodek bo nekoliko višji. Do konca avgusta so znašali povprečni osebni dohodki zaposlenih 1470 din na mesec, menijo pa, da jih bodo z nadaljnjim porastom produktivnosti še nekoliko povečali in s tem tudi uveljavili samoupravni sporazum o usmerjanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Pripravljajo pa tudi že stabilizacijski program gospodarjenja, s katerim bodo predvideli še nove ukrepe za racionalizacijo poslovanja, -m Govorijo delavci Tekstilne industrije Tekstilindus Kranj Delavce Tekstilne industrije TEKSTILINDUS Kranj smo vprašali, kako ocenjujejo pobudo slovenskih sindikatov, naj bi znašali ob koncu leta najnižji zaslužki 1000 dinarjev mesečno za normalno delo v rednem delovnem času, ter kje po njihovem mnenju v delovni organizaciji še obstajajo možnosti, da bi ta cUj čimprej dosegli. Odgovorili so: Marija GORENC, brigadirka v predilnici: z možem, kije tudi zaposlen, preživljata enega otroka, dosedanji zaslužek kakih 1100 din (prva z leve); ..Pozdravljam pobudo sindikatov, vendar naravnost povem, da bi je bila bolj vesela, če bi sindikat zahteval več in če bi to storil takrat, ko je bil dinar še kaj vreden! Sicer pa bi rekla, da bi pri nas marsikaj lahko bolje organizirali, predvsem pa izboljšali organizacijo dela. Rezultati takih prizadevanj pa bi lahko pripomogli tudi k boljšim zasluž-kom.“ IVAN KAVČIČ, mojster v predilnici: z ženo, kije v službi, skrbita za tri šoloobvezne otroke; dosedanji poprečni zaslužek približno 1850 dinarjev mesečno (drugi z leve): ,,Prav je, da sindikat v tem smislu ščiti delavce; da za njimi stoji, kot temu pravimo, da ne pobira samo članarine, kar je doslej pomenilo pogost vzrok za upravičeno kritiko na račun sindikalne organizacije. Pri nas v podjetju bi za izboljšanje gospodarjenja sicer lahko marsikaj storili, toda imamo zvezane roke! z ene strani čutimo, da je tekstilna industrija nekako zapostavljena in pozabljena, sama sebi prepuščena. PD drugi strani pa nas zaradi težkih delovnih razmer in nizkih zaslužkov pa tudi zaradi občutka nekakšne brezperspektivnosti zapuščajo najboljši ljudje. Verjemite ali ne: ne gredo vselej v podjetja, ki jim nudijo boljši zaslužek. Pogosto izberejo tako delo, ki je sicer slabše nagrajeno, zato pa lažje, manj umazano, brez tretje, to je nočne izmene. Zato je za nas najvažnejše vprašanje, kako obdržati ljudi. Odgovoriti pa ne znam, kako naj bi to dosegli ob sedanjih razmerah! *' Julka STER, predica, dosedanji zaslužek med 900 in 1000 din me- sečno; z njim preživlja sebe in mater (v sredini): „Nisem še slišala, da bi se sindikat v tem smislu postavil za ljudi. Prav pa je, da je tako storil. " - ' ,kak ' ■ —- Vprašujete, kako naj bi gospodarili z večjim uspehom? Po mojem bi bilo treba nekaj narediti, da bi olajšali delovne razmere, predvsem pa čimprej in za vse večne čase odpravili nočno izmeno. Če bi hkrati ljudem popravili tudi zaslužke, bi se bolj potrudili in dosegli večje rezultate. Drži, da smo zdaj popravili pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Kakšni pa bodo dejanski zaslužki po novem, še ne vemo. Plačilni dan je pojutrišnjem. Takrat spet vprašajte, če sem in če smo zadovoljni!" Pavel HILČER, tiskar I. v pleme-nitilnici; dosedanji osebni dohodek kakih 1600 din mesečno; z ženo, ki je zaposlena, skrbita za enega otroka (četrti z leve): „0 stališču sindikatov samo vse dobro! Kar pa zadeva gospodarjenje pri nas, bi dejal, daje največji problem v tem, ker delo ni najbolje organizirano, tako da pogosto prekinjamo komaj začeto proizvodnjo, začnemo z novim artiklom, tega .vržemo' iz programa, nadaljujemo s prejšnjim artiklom. In tako v nedogled! Drugi problem so stroji, ki še zdaleč ne ustrezajo taki proizvodnji, kot jo od nas zahteva trg. pa nam manjka tudi dela'_'en i slim na dobre in sposobn®«a, [ ljudi. Z garanjem sicer nekako nao°'Mnj meščamo vse te slabosti, vendar Se Končno cev, mislim staja to iz dneva v dan vse težje . ■ |ani Ana ANTONIČ, tkalka, dosedanji J zaslužek 900 din; z možem, ki je za' J poslen, skrbita za 2 otroka (desno)-„Prav je, da se sindikat zavzema Tf. ljudi, ampak zahtevati bi moral veC' No - tudi tisočak bi nekaj zaleg6*' če bi bile cene stabilne ... Pri nas' U tkalnici bi dosegali boljše rezultat.6' “ če bi dobivali boljšo prejo. Imeli J0 bomo takrat, ko bodo v pripravi o6 bili boljše stroje. Kdaj bo to, n‘ . vem! Potem pa je še naša skup®8, težava in skrb večno vprašanje: Ko3*! bomo končno in za vselej lahK® j rekli: nočno delo danes dn nikolj več! Prepričan sem namreč, da tud*; delo v treh izmenah slabo vpliva n* fes splošno počutje in voljo do dela- Spol od temoljev navzgor Spremembe v pravilniku o delitvi osebnega dohodka in ukrepi za stabilizacijo gospodarjenja naj bi pripomogli k temu, da »Tekstilindusu« po novem letu nihče več ne bi zaslužil manj, kot zahtevajo slovenski sindikati, hkrati pa naj bi bila tiK^ ustvarjena materialna osnova za spodbudnejše nagrajevanje strokovnih kadrov (Nadaljevanje s 1. strani) generalni direktor TEKSTIL-INDUSA Dušan Horjak. ,.Borimo pa se na več frontah hkrati. Z ene strani gre za to, da je osip delovne sile tako močan, da smo v obratu II. že ukinili tretjo izmeno, v obratu I. pa jo postopoma ukinjamo in bo v celoti odpravljena z naslednjim letom. Ker se zaradi tega zmanjšuje naša proizvodnja, bomo v obdobju do začetka programa izvajanja rekonstrukcije, ki je predvidena za leto 1973, raven celotnega dohodka ohranili s plemenitenjem drugod kupljenih polizdelkov in z različnimi uslugami. Po drugi strani ožimo proizvodni program na tiste izdelke, ki jih na naših strojih še lahko proizvajamo in ki gredo dobro v denar. Tretjič pa gre za to, da bomo s prihodnjim letom najmanj za polovico zmanjšali izvoz. Računajoč s tem, da bomo doma prodali večje količine našega blaga, in upoštevaje spremenjeni asortiment izdelkov, nam bi tudi to odprlo pot do večje akumulacije. Poudaril pa bi, da ne bi zmanjševali izvoza, če bi bil le-ta deležen ustrezne stimulacije. Ker pa sta višina osebnega dohodka in tudi razvoj podjetja neposredno odvisna od višine ustvarjenega dohodka, se dohodku zaradi sploš- nih koristi, vendar pa v lastno škodo pač ne moremo odrekati. Navsezadnje tudi družbeno in samoupravno sporazumevanje operira s kategorijo dohodka kot izhodiščem delitve. Če naj torej ljudem zagotovimo zaslužke, ki bodo primerni za kranjske razmere, če aj se obdržimo tudi kot tovarna, potem pač ne moremo ravnati drugače, kot smo se odločbi. Povedati pa moram še naslednje: odprava tretje izmene prav gotovo pomeni enega vzrokov, ki bo vplival na zmanjšanje fluktuacije. Z druge strani pa smo vedeli in vemo, da moramo za vsako ceno bolje stimu- hrati delavce v proizvodnji. Brez njih ne moremo. Če so dobro nagrajeni, smemo računati s tem, da lahko poostrimo. zahteve do njih, pričakujemo večje učinke, skratka višji dohodek. Z več dohodka pa je kajpak možno ustrezneje stimu-Hrati tudi strokovne kadre. Drugo k drugemu: pri sedanji spremembi pravilnika o delitvi osebnih dohodkov smo se iz navedenih vzrokov odločili za degresivno zvišanje osnov osebnega dohodka. Največ - 27,3 % — so dobili tisti, ki so imeli osnovo 700 din. ftibližno 1800 do 2800 zaposlenim se je osnova povečala za 11 in več odstot- kov. Tisti, ki zaslužimo več koj 3000 din, nismo dobili nič. V teh okvirih in ne da bi posegliv • akumulacijo, bomo do konG , leta dosegh povprečje 1300 di*1, j Upoštevaje vpliv ukrepov izboljšanje gospodarjenja pa ra- \ čunamo v naslednjem letu s p?' prečnim zaslužkom 1500 din j11 z dokončno odpravo osebnih j dohodkov pod 1000 dinarjev/ j MILAN GOVEKAR i pos*“l' melbrosia® ________Etd [ŽEBLO US BO, CE in plin imata velik ■ n za celotno gospodarstvo i aviie, zato terja industrija, ■j Ptoizvaja, stabilne pogoje „Vanja. Novi stabilizacijski , j • i ^ s-' t i jiaunrz-tr^ij jrvi rpi bodo imeli poleg ugod-fcJPbva tudi svoje negativne l^ke, če ne bomo pravo-s selekcijo ali ublaže- ■u, učinkov nekaterih ele- ICr^epr-,tT?1:: ■Mii ZUl‘ ^>1 ^oseSb cini bo tj ■ 0 delovanje teh ukrepov, Po sodbi predstavnikov ?si, mdustrije morali ublažiti ^^jf^rimi dopolnilnimi ukre-■ fdvsem je treba pri uvozu 1)0 ^ derivatov odpraviti 25 '/■ carinsko takso 4 %, iz-■jj^Povinske in druge organi- ; “ ***o»vv- XXI \xxy*^ wiztiril 's tega področja pri plače-% garantnega depozita , investicije, vse gospodar-.^Sanizacije naftnega gospo- Pa izvzeti iz zmanjšanja . ev globalne devizne kvote /0- Sicer - grozijo - po-(lito *3° clovoli Pmdncga olja - IK bdo.;;P°«bno pa na dela v visoki »'V se ^ž110 ie pričakovati, . obseg gradbenih del 111 Rn'’ Za 10 do 15 %, v visoki P Pa še za več odstotkov, o)-! _1K za Zastoj gradbeništvu za gradbeništvo zvezne L . arske zbornice je pred ne-(J111 razpravljal o položaju „ eništva in industrije grad-Hjj materiala v obdobju izva- Je Zadnjih stabilizacijskih P°v zveznega izvršnega sve-| JC| 'd je znano, je ZIS ukrepe ■Ilio ol5 koncu julija, zato K C ^el°vanje še ni odlo-W ^ ,vPlivalo na zmanjšanje ob-(|.i,ln na spremembo strukture .. del v letošnjem letu. . - v sekretariatu sveta za . V;Ct eništvo zvezne gospodarske pa 50 Pokazale, da se L luiovo delovanje močno ču- 'tJletU 1972- Tako b0 l"1®1 jLp> da je treba za nove nego-[Ljj ke in neproizvodne inve-I® obračunavati in vplačevati lav-itn t-°tni deP°zit> zelo restrik-rfneilr, Ucinek na skupna gradbena INTEGRACIJA NA MRTVI TOČKI! Elektrogospodarstvo bi moralo že do 28. julija določiti enotne splošne pogoje za poslovanje # Različnost stališč o tem vprašanju daje malo upanja, da bo slovensko elektrogospodarstvo z novim letom združeno (Nadaljevanje s 1. strani) zavzela, da bodo najpozneje v roku treh mesecev po podpisu družbenega dogovora, torej do 28. julija 1971 leta, določila enotne splošne pogoje za poslovanje elektrogospodarskih organizacij. ZAKAJ ŠE NISO DOLOČENI ENOTNI POGOJI? ‘Odbor za urejanje vprašanj posebnega družbenega pomena na področju elektrogospodarstva, kije zasedal te dni v Šoštanju, je moral ugotoviti, da je slovensko elektrogospodarstvo — pravzaprav posamezna elektrogospodarska podjetja — premalo odgovorno začelo uresničevati obveznosti, kijih opredeljuje družbeni dogovor. Dejstvo je, da se slovenska elektrogospodarska podjetja še niso sporazumela o enotnih splošnih pogojih poslovanja, kar že povzroča težave pri oskrbi z električno energijo iz drugih republik, hkrati pa onemogoča, da bi pospešili priprave za integracijo slovenskega elektrogospodarstva: Na sestanku v Šoštanju smo sicer slišali, da se bodo prihodnje dni sešli predsedniki delavskih svetov in direktorji elektrogospodarskih organizacij in obravnavali priprave na integracijo slovenskega elektrogospodarstva, ki naj bi bila opravljena z novim letom. Vendar pa je treba takoj pristaviti, da različnost stališč glede določitve splošnih pogojev poslovanja, zlasti pa glede uveljavitve načela enotne proizvodnje in prodaje električne energije, daje kaj malo upanja, da bo mogoče pospešiti integracijske priprave. OBVESTILO PODPISNIKOM DRUŽBENEGA DOGOVORA Po izredno burni razpravi, v kateri so izrekli člani odbora na račun slovenskega elektrogo- spodarstva, zlasti na rovaš Elektrogospodarstva Maribor številne kritične pripombe, je odbor za urejanje vprašanj posebnega družbenega pomena na področju elektrogospodarstva sklenil obvestiti podpisnike družbenega dogovora — Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Gospodarsko zbornico Slovenije in Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, da je rok za sporazumno določitev splošnih pogojev poslovanja potekel in da elektrogospodarska podjetja zahtevanega predloga odboru še niso predložila v obravnavo in potrditev. Na seji v Šoštanju so poskušali doseči soglasje elektrogospodarskih podjetij Slovenije, vendar niso uspeli. Predstavniki Termoelektrarne Šoštanj, Savskih elektrarn Ljubljana, Termoelektrarne Trbovlje in Soških elektrarn Nova Gorica so na sestanku v Šoštanju izjavili, da sprejemajo predlog, da bi finančno poslovanje za leto 1971 uredili tako, da bi ugotovili skupno realizacijo in skupne stroške poslovanja vseh elektrogospodarskih podjetij. Finančni rezultat, ki bo negativen, pa naj bi po dogovorjenem ključu razdelili med elektrogospodarska podjetja. S takšno rešitvijo, ki jo že uporabljajo Termoelektrarne Šoštanj, Savske elektrarne in Ter- moelektrarna Trbovlje, pa ni soglašal predstavnik Elektrogospodarstva Maribor! Odbor za urejanje vprašanj posebnega družbenega pomena na področju elektrogospodarstva je zato sklenil začeti usklajevalni postopek in naložil elektrogospodarskim organizacijam, da najpozneje do 20. oktobra pripravijo predlog enotnih splošnih pogojev poslovanja, da bi lahko odbor o tem razpravljal in odločal že ob koncu oktobra. Če pa ne bo doseženo soglasje, bo treba po mnenju odbora te splošne pogoje za poslovanje elektrogospodarskih podjetij Slovenije določiti z zakonom! ZA BOLJŠO OSKRBO Z ELEKTRIČNO ENERGIJO Odbor za urejanje vprašanj posebnega družbenega pomena na področju elektrogospodarstva se je na zadnji seji v Šoštanju zavzel tudi za to, da se zavoljo boljše, trajnejše in zanesljivejše oskrbe z električno energijo čimprej doseže podaljšanje pogodbe z elektrogospodarskimi organizacijami iz sosednjih republik za dobavo potrebnih količin električne energije. Pri tem naj bi slovensko elektrogospodarstvo nastopilo enotno, podpisnik pogodbe pa naj bi bilo Elektrogospodarstvo Maribor. .. T Občinski sindikalni svet Cerknica ČESTITA VSEM OBČANOM OBČINE CERKNICA ZA OBČINSKI PRAZNIK TER JIM ŽELI ŠE MNOGO DELOVNIH USPEHOV! 5 * * * * * * t * * * { 5 * * • •••••••••••••••••••• ŽIVČEVJE SODOBNE CIVILIZACIJE Ko je inž. Marko Bulc, član predsedstva SFRJ, odpiral letošnji, sejem ,,Sodobna elektronika" je med drugim dejal: „Elektronika nam že omogoča, da se med seboj slišimo in tudi vidimo na vseh koncih sveta. In ko bo vsa ta tehnika postala še cenejša in res množično dostopna, se ne bomo le videli, ampak tudi spoznali in lažje dogovarjali. Takrat bi tudi vsakdo izmed nas lažje občutil to, kar s pomočjo elektronike že občutijo astronavti, ko zemljo vidijo kot eno ladjo z isto usodo za nas vse.. . Nekoč sem že imenoval dosežke elektronike kot živčevje moderne civilizacije. In zares: če bi nam ■ danes kdo odvzel telefone, tranzistorje, pralne stroje, televizorje, radarje, letala in računalnike, bi to dojeli tako, kot da so omrtvičeni refleksi življenja, ki smo ga bili navajeni živeti; da smo izgubili značilnosti, ki simbolizirajo naš čas. Čeprav je svet razpet med številna protislovja, poln neskončnih razlik v možnostih in v razvoju, obremenjen z nasprotji ideologij in hotenj, se vse to seveda ne more zgoditi, toda prav je, če vemo, kakšna izguba bi nas lahko doletela. “ Lepše, bolj plastično in prepričljivo pomena elektronike in spremljajočih ved bržčas ne bi mogli opisati. Prav zato pa smo še toliko bolj lahko zadovoljni z ugotovitvijo, ki jo izpričuje tudi letošnja ,.Sodobna elektronika1' na Gospodarskem razstavišču, da namreč ta prireditev ne pomeni le vsakoletnega prikaza najnovejHh proizvodov in največjega tovrstnega komercialnega srečanja na tleh jugovzhodne Evrope, ampak postaja hkrati tudi mesto, kjer se soočajo najnovejša znanstvena dognanja s posameznih področij. Vse to namreč pomeni, da nastopanje tujih razstavljavcev na ljubljanski prireditvi ni motivirano samo s komercialnimi motivi, pač zaradi večjega prodora na naš trg, ampak tudi s spoznanjem, da jugoslovanska proizvodnja že lahko pomeni njihovega pomembnega partnerja ne le v skupnem izdelovanju izdelkov široke porabe, marveč tudi pri proizvodnji najbolj zahtevnih profesionalnih naprav. Po vsem tem kar letos razstavljajo jugoslovanska podjetja (vseh je 47), pa je mogoče trditi, da se z uspehom usmerjajo tudi na področje izdelovanja elementov naprav za profesionalno rabo, da s tem lovijo korak z razvojem elektronike v svetu, ki s svojo dinamiko prav gotovo vpliva tudi na razvoj vseh drugih gospodarskih in negospodarskih področij. Če smo še pred časom izražali željo in hotenje, da bi tudi sami sodelovali pri ustvarjanju živčevja sodobne civilizacije, v čemer je zajeto bistvo vloge elektronike in spremljajočih znanosti, zdaj že lahko trdimo, da se naša industrija usmerja po tej poti in da to stran svojega razvoja pospešuje s kooperacijskim in drugačnim poslovno-tehničnim sodelovanjem z najboljšimi tujimi tvrdkami. Naraščajoči obseg tega sodelovanja hkrati opozarja na dolgo pričakovane premike tudi v kvaliteti proizvodnje. Zaradi vsega tega je tolikanj več vredno že zapisano spoznanje, da Ljubljana z vsakoletnimi prireditvami ,.Sodobna elektronika" na Gospodarskem razstavišču postaja mesto, kjer se soočajo najnovejša znanstvena dognanja s posameznih področij elektronike in spremljajočih dejavnosti ter da imata pri tem veliko pokazati tudi naša industrija in naša znanost. M. G. ^ OBJEKTIVU delki najširše porabe se je ISKRA predstavila z 5v° ko' e -:)nstrukcijo prenosnih televizorjev, navadnih in lt gramofonov ter tudi z novo ,,družino" radijskih iJemnikov tipa „Savica“. Vsi omogočajo kvaliteten Jem na srednjih in ultrakratkih valovih, na trg pa tJmr0 Pošiljnli tudi v izvedbi z navadnim ali stereo “infonom oziroma s kasetnim magnetofonom. Za vsakogar nekaj na »Sodobni elektroniki 71« Že bežen sprehod po Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki je te dni prizorišče že osemnajste mednarodne razstave elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije in nuklearne tehnike, zlahka zadovolji okus in zanimanje najširšega kroga obiskovalcev. Čeprav prevladujejo naprave in sestavni elementi, namenjeni profesionalni rabi, pa „Sodobna elektronika 71“ ni zanimiva samo za strokovnjake, ampak tudi za nestrokovnjake in amaterske ljubitelje elektronike in z njo povezanih področij tehnike. Posebna zanimivost letošnje razstave je, da številne profesionalne naprave, od barvne televizije do naprav za prenos sredstev in za avtomatsko urejanje prometa, tudi „obratujejo“. Za take, najbolj nazorne prikaze delovar\ja se ogrevajo bolj tuji kot domači razstavljavci. Z druge strani pa na „Sodobni elektroniki" ne manjka izdelkov široke porabe, kot denimo, najrazličnejših radijskih in TV aparatov, magnetofonov, merilnih naprav, prenosnih, navadnih in stereo gramofonov itd. Kadar gre za tako veliko prireditev, kot je ,,Sod ob na elektronika", se seveda samo po sebi vsiljuje vprašanje o razvoju in dosežkih domače proizvodnje v primerjavi s tujo konkurenco. Tudi glede tega letošnja razstava daje zelo nazoren odgovor: viden je napredek tako pri oblikovni kot kvalitetni in funkcionalni ravni predstavljenih proizvodov in elementov. Žal pa smo bolj kot na kateremkoli drugem področju priče tudi negativni ugotovitvi, da namreč domača proizvodnja nastopa ,,razbita“ in s programom, ki še zdaleč ne spominja na resnejšo dehtev dela. Zato je na mestu vprašanje: ali ne bi bila podoba domače proizvodnje lepša in spodbudnejša, če bi jugoslovanski proizvajalci po vseh dosedanjih integracijah in njim sledečih dezintegracijah le našli skupni jezik glede delitve proizvodnega programa, skupnega nastopa na tujih trgih? Načelni odgovor je pritrdilen, toda praksa, žal, ubira svoja pota .. . —mG Več svetovno znanih tvrdk razstavlja najiave za daljinski prenos podatkov za programiranje proizvodnje. Ustrezno naravnan procesni računalnik, ki je srce slehernega takega sistema, omogoča zelo široke možnosti uporabe pri kontinuiranih in drugih procesiji na različnih gospodarskih področjih. Na sliki je del sistema INDACTIC DAŠA, ki ga izdeluje koncern Brown Boveri. Nuklearni inštitut „Jožef Stefan" iz Ljubljane je predstavil zelo uspelo izvedbo naprave za deduktivno določanje olja in vlage v semenih oziroma nasploh v proizvodih organske, živilske in farmacevtske industrije. Napravo te vrste že uporablja živilski kombinat „Servo Mihalj" v Zrenjaninu, medtem ko je ta, ki jo vidite na naši sliki, namenjena kupcu iz Indije iz ŠESTIH REPUBLIK EKCORRADO Tomc Water Krepitev republik ne spod-kopuje enotnosti trga »premembe ekonomskih funkcij federacije same po sebi niti ne omogočajo niti ne zavirajo hitrejšega razvoja # Gre za to, da upoštevamo specifične interese, hkrati pa tudi za to, da poiščemo njihovo sintezo ... v jugoslovanskih sindikatih i i i i i i i ZA LJUDI GRE. SVET ZSj Predsedstvo Sveta ZSJ je na zadnji seji obravnavalo nekatere aktualne družbenoekonomske probleme pri uresničevanju politike stabilizacije in opredeljevanja snov ekonomske politike za naslednje leto. Uvodno besedo v razpravo je imel predsednik sveta ZSJ Dušan Petrovič-Šane, ki je med drugim poudaril, da v sindikatih že dlje razpravljajo o drugem paketu ukrepov, ki naj bi jih v bližnji prihodnosti sprejel Zvezni izvršni svet. Gre med drugim za obvezno evidentiranje in plačilo dolgov skladov in družbeno-političnih skupnosti pa tudi za krepitev funkcije rezervnih skladov, za zaostritev odgovornosti poslovnih bank, za preprečevanje neupravičenih deviznih izdatkov, za razbremenitev gospodarstva, za preprečevanje tega, da bi obratna in druga likvidna sredstva še naprej prelivali v investicije, gre za spremembe na področju cen in drugo. Pri tem je Dušan Petrovič dejal: „Ko je govora o novih ukrepih, moram reči, da naš svet plodno sodeluje z ZIS in da smo nenehno vključeni v uresničevanje programa dela ZIS in zvezne skupščine. Takšno sodelovanje obstaja tudi v republikah in pokrajinah. Vendar pa je lahko takšno delo koristno samo tedaj, če se sindikat bori za dosledno upoštevanje vseh samoupravnih in socialnih aspektov v politiki stabilizacije. Na to opozarjam zavoljo tega, ker so nekatera vprašanja, ki so življenjskega pomena za delavca, pod pritiskom operativnih nalog pogosto potisnjena na stran, čeprav je znaho, daje najbolj nevarna tista nestabilnost, ki nastaja kot posledica zaostrenih socialnih problemov. Za sindikat namreč niso sprejemljivi tisti ukrepi, ki upoštevajo le ekonomske učinke, zanemarjajo pa njihov vpliv na položaj delovnega človeka in posameznih slojev delavskega razreda. Kako naj bi namreč pričakovali, da bodo delavci podprli in uresničevali takšne ukrepe, če bodo le-ti obravnavali samo stvari, ne pa tudi delovnih ljudi...“ I I I I I I I V gospodarskih krogih in v javnosti je vedra t slišati oceno, da krepitev ekonomskih pristojnosti republik in pokrajin spodkopuje enotnost jugoslovanskega trga, s tem pa tudi gospodarsko moč Jugoslavije kot celote. Ta sodba se kdaj pa kdaj spremeni celo v očitek, naperjen proti uveljavljanju sedanjih ustavnih sprememb in proti prizadevanju, da bi tudi v medrepubliških gospodarskih odnosih prišli do čistih računov. Zato si vsekakor velja zastaviti vprašanje: ali je zahteva, naj bodo nacionalne ekonomije relativno samostojne, res v nasprotju s potrebo po utrjevanju enotnega tržišča? Odgovora na to vprašanje ni treba iskati z lučjo. Nacionalne ekonomije so obstajale tudi doslej - neodvisno od tega, v kakšni meri so prišle do veljave in kako so bili urejeni mednacionalni odnosi. Spremembe v ustavi zato ne morejo biti edini dejavnik, ki ustvarja, gradi ali ruši nacionalne ekonomije. Dejstvo pa je, da je položaj nacionalnih ekonomij in njihovo delovanje povsem drugačno, če so ustvarjeni vsi pogoji za delovanje enotnega tržišča, kakor če teh pogojev ni. Enotno tržišče namreč določa razsežnost in meje delovanja nacionalnih ekonomij. Na enotnem tržišču so nacionalne ekonomije v okviru skupnih državnih meja med seboj popolnoma odprte in predstavljajo enoten gospodarski prostor za ekonomsko akcijo .vseh, neodvisno od gospodarske panoge ali področja države. To pa ne pomeni, da v vzdušju, ki je sedaj ustvarjeno, v razpravah o ustavnih spremembah, o pravicah republik, narodov in narodnosti čutiti tudi idej o zapiranju ali posameznih poskusov regionalne avtarkije. Ko bomo razčistili narodnosti. V.B. I I I I I I I Program Črne gore V Črni gori bodo do leta 1975 največ investirali v gradnjo metalurško-energet-skega kompleksa, to je aluminijskega kombinata, rekonstrukcijo železarne „Boris Kidrič", gradnjo hidro in termocentral, kar bo stalo kake 3 milijarde din in podvojilo sedanji obseg proizvodnje. Druga naloga, ki so si jo zastavili, pa. je razvoj turizma. V Črnogorskem primorju nameravajo zgraditi hotele z 200.000 ležišči. Pri tem se IS Črne gore zanaša na pomoč domačih in inozemskih investitorjev. V skupnih investicijskih projektih - kakih 7-8 milijard dinarjev - naj bi znašala sredstva republike 40 %, preostalih 60 % pa naj bi pri-spevali zainteresirani partnerji. VEČJE ravnovesje ? Po oceni strokovnjakov nismo uresničili niti osnovnih teženj politike zaposlovanja; nismo namreč ustvarili pogojev za zaposlovanje v nerazvitih območjih. Odnos v stopnji zaposlenosti med republikami in pokrajinami se ni mnogo spre- ZAKAJ IZGUBE NARAŠČAJO? Po podatkih Službe družbenega knjigovodstva so izgube v gospodarstvu Bosne in Hercegovine v letu 1970 znašale 380 milijonov dinarjev ah 12 % več kot v letu 1969. V istem obdobju so znašale izgube v Jugoslaviji 16% manj. Res je, da 34 % izgub v gospodarstvu Bosne in Hercegovine odpade na delovne organizacije s področja Bosanske Krajine, ki jo je zadel 1969. leta potres in da pri tem samo tovarna celuloze in viskoze v Banjaluki sodeluje s 26 % v izgubah gospodarstva Bosne in Hercegovine za 1970. leto. Dejstvo pa je tudi - in zato so bosanski gospodarstveniki najbolj zaskrbljeni — da so izgube gospodarstva BiH v gospodarstvu Jugoslavije redno relativno večje od udeležbe te republike v skupnem dohodku države. _pk menil. Nekoliko so se izboljšale le razmere v posameznih panogah, predvsem v terciarnih dejavnostih. Vendar pa se je zadnji čas popravilo ravnovesje med rastjo proizvodne zaposlenosti in produktivnosti, in to predvsem v nekaterih industrijskih panogah. Za 1971. leto smo predvideli stopnjo zaposlovanja 2,5 %; v družbenem sektorju naj bi se zaposlilo kakih 100.000 ljudi, 80.000 pa naj bi jih šlo v pokoj. Ob večji možnosti zaposlovanja v privatnem sektorju bi se lahko zaposlil ves naravni prirastek prebivalstva. Že podatki zadnjih mesecev kažejo, da je stopnja zaposlovanja celo dvakrat in več višja od predvidene. Gospodarstvo potrebuje več desettisoč strokovnjakov, ki bi jih bilo treba privabiti iz tujine. Od 850.000 v tujini zaposlenih delavcev je namreč več kot polovica strokovnjakov. ; Pokojnine ji za hrvaške kmete Skupščina repubhške skupnosti socialnega zavarovanja kmetov Hrvaške je podprla predlog za uvedbo pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov na Hrvaškem. Osnovna načela zavarovanja naj bi bila podobna načelom, ki veljajo za delavce. Ker kmetje sedaj še niso sposobni prenesti dodatnih finančnih obremenitev, predlagajo, da bi pri financiranju sodelovala tudi republika in občine. Za starostno mejo upravičencev predlagajo 65 let za moške in 60 let za ženske. KAKO DO POLNE OSEMLETKE? V Beogradu je v vsaki generaciji učencev od 6 do 7 % ponavljavcev, ali kakih 7000 do 8000 po številu. Prav zaradi tega jih mnogo ne konča obvezne osemletne šole, saj zakon obvezuje učence šolati se le do 15. leta starosti. Številni mladinci se nato šolajo na osemletkah za odrasle, kar pa ni najprimernejša oblika za dokončanje šolanja mladih. Prosvetno-kulturni zbor srbske skupščine zato predlaga, naj bi obvezno šolanje podaljšah do 17. leta in naj zakon omogoči diferencirani program osnovnih šol, da bi vsi učenci s pomočjo učiteljev lahko izbrali tak učni program, ki jim najbolj ustreza, in tako uspešno končah šolo. Prosvetno pedagoški zavod bo proučil možnosti, da bi v Beogradu odprli posebno šolo za učence med 17. in 20. letom starosti. Potrebna bi bila tudi posebna šola z internatom za otroke z emocionalnimi motnjami, kakor tudi za učence, ki žive v neurejenih družinskih in socialnih razmerah. Wsi še preostala vprašanja v mednacionalnih odnosih, ko bo vsak občutil, da je samostojen in da .lahko samostojno odloča o vprašanjih, za katera je življenjsko zainteresiran, bomo ob ustvarjanju večjega zaupanja nedvomno sprejeli tudi železno logiko prednosti skupnega življenja. Ko se bodo pomirile politične strasti in razpoloženja, bo ekonomska logika usmerjala razvoj v drugačno smer. Že zdaj pa je povsem jasno, da spremembe ekonomskih funkcij federacije same po sebi ne bodo niti omogočile niti zavirale hitrejšega razvoja. Rešitev odnosov med federacijo in republikami je samo eden izmed dejavnikov, ki vpliva na hitrejše ali počasnejše gibanje gospodarskega razvoja. V dosedanjem razvoju je zvezna skupščina lahko sprejemala vse odločitve, kar pa še ni pomenilo, da je bila tudi sposobna odločati o vsem pravočasno in učinkovito. Obstaja namreč še drug odnos, odnos med stvarnimi silami v družbi. Če te niso sposobne, da kot rezultat skupnih interesov napravijo tudi rezultanto interesov, potem tudi sedanji institucionalni okviri našega ekonomskega in političnega sistema ne morejo rojevati čudežev. Nujen je zato večji smisel za odgovornost, za tisto, kar je skupno in za upoštevanje specifičnih interesov. Če že gre za eno skupnost, potem se moramo zavedati tega, da nihče ne more svojega interesa vsiliti kot glavnega interesa vsem, ampak je treba v vsem poiskati sintezo, ki vsebuje minimum skupnih ciljev in interesov ter dovolj širok prostor za lastno ustvarjalnost in odgovornost' vsakega člana naše pestre skupnosti narodov in I DNI SO REKLI TO- ,vi! s,< j Predsednik RS ZSS KROPUŠEK v razpra zadnji seji predsedstva ZSJ: Ko smo začeli izvajati , XXII. in pa tudi XXIII. amandma, smo se ponovn0^ rali spopasti z realnostjo j nomskega položaja in ekofj skih odnosov, ki je vse ptdj ugodna za uveljavljanje nac1 da delavci v združenem delu | polagajo z dohodkom. Bojijf da bo ustanovitev temelji1”1 ganizacij združenega dela samo papirnata pravica, , bomo hitreje spreminjali J nomskih odnosov in stabiii'. gospodarstva. Bojim se, da še dolgo samo govorili, lavci razpolagajo oziroma morali razpolagati z doho0”i saj je dohodek delavcu od* do te mere, da v resnici Bn čim razpolagati. Samoupi®j nje se v sedanjih razmerah j lovnih organizacijah omejuj* ali manj na osebne dohod”*’ še ta pristojnost samouP] Ijavcev je zaradi nelikvid1 marsikje ogrožena. Smo v zares čudnem žaju, da od državnih pa do P, tičnih organov prepričujem0 lavce o tem, naj razpolag3” dohodkom, kakor da delavCi| bi bili za to, kakor da se ne strinjajo^ Menim, da dovolj samo to, da drug dr™; prepričujemo o tem, kak° , ramo uveljavljati ustavna deti nila, da govorimo delavceU1 tem, kakšne pravice iz t0*1.; polnil dobivajo - ko pa vreidj odnosih te pravice niso uie čene. Uveljavljanje ustavnih d°l nil v sedanjem položaju p° jem mnenju ni samo stvar d cev oziroma ni predvsem s, delavcev, temveč je to n3*1! nas vseh, naloga vseh tism1’] programirajo in ki spreje1*1] različne odločitve, se pravi , skupščinskih organov kot 'j tistih dejavnikov, ki lahko ^ vajo na ekonomska gibanja m ekonomske odnose. 1 i Zaradi nestabilnosti gosp’ stva in zaradi posledic, kijih . nestabilnost za socialni po{l,’ delavcev, zahtevajo delavci, sindikatov odločnejšo usm01 v socialno problematiko ozir’ socialne probleme v ožjem slu besede. To pa potem ^ postane usmeritev v porah0; delitev, ki bi - kot pravijo lavci - morala biti pravičn* Takšna orientacija bi seveda enostranska in bi pomenila mik od problemov proizvod in problemov upravljanja področju proizvodnje. Ker p* s proizvodnjo vsekakor u1’ nekdo ukvarjati, potem se s , v glavnem ukvarjajo ožje sb'] ture vodilnih kadrov. Mislim, da smo pred nevarnostjo, da se bodo deldj zaradi socialne nestabilnosti ^ usmerili na porabo kot P3 proizvodnjo in da bo zato ptji vodnjo in odnose v proizvo*" prevzela v svoje roke „elita • prihaja do nekih novih odn°n danes nevarni in , stanej0 ki so že perspektivi lahko posU.--j, , nevarnejši, po svoji vsebini *, imajo nekatere elemente raz* nih odnosov in razrednih na$ tij. V Sloveniji se v sindikatih bi želeli orientirati na to o« smer socialnega delovanja, 'T dar pa smo se morali lotiti n° terih akcij - za povečanje °u, škega dodatka, za valorizira", pokojnin, za odmrzovanj0 . subvencioniranje stanovanj53;, najemnin - zato, da bi P3", zirali možne socialne konfl*3 Trgovsko gostinsko podjetje Škocjan RAKEK »banski čestita vsem občanom občine Cerknica za ob praznik! Poslovnim partnerjem in potrošnikom se toplo prip°' rotčamo! jati W I. ust*’ ovnu1! Stjo ' eK • Pre,< e na« delu Bojii" eljnU1 ela a U* abilitf dat>°; i, da' ds ma , hodk i odt« cinij lUpt3' rah *' ejui | odit« noup" ^vidaf m ^ do P jem° ) lagal! dav«1 se s dat«* diuStt M« a dur vceff teh ^ rtealj ur«' PODOBE NAŠEGA ČASA — Kaj predlagaš? ~ Mimo dejstev ne sme-'tto. Stvari je treba vzeti kkšne, kot so. V poštev pri-tfe le sanacija. Likvidacija bi ^budila prehud revolt. — Že, že, sanacija! A kje ^eti denar? - Mislim, da denar ne bo Problem, če bi se zahtevo Povezalo z ventilacijo vodilno strukture. — A tako? Bo moral Tine iti? — Ja, iti! Drugače ne bo cvenka. Vse banke ga imajo re na črni listi, pa tudi republiškim rezervam se svita. — Ali veš, čigav kader je? - Mislim, da Janezov. — Hm, potem bi šlo, Janezova zvezda ugaša. Vpra-šunje pa je, kako se zadeve lotiti. Bi šlo z običajno reelekcijo? — Ne bi. Sele pol mandatu je za njim. — Pa že takšna polomija! — Ja, polomija na vsej erti, kaj hočemo! Zato pa je tako, ker se kadrov dobro ne Prerešeta, preden se jih postavi na odgovorna mesta. — Ampak Tineta se je zelo široko rešetalo. — Beži, beži! Le kdo ra-Zen Janeza je še stal za njim? — Stefan in Miha, konzultacije pa so bile opravljene tudi z Marjanom. — Toneta se sploh ni vprašalo, ne? — Toneta res ne! — No, vidiš! — A kdo bi si takrat mislil, da se bo Tonetu kdaj odprlo, te vprašam? — No, pa se mu je, kaj hočemo, javkanje zdaj ne pomaga. — A kaj pomaga? — Brata ima v banki. — Aha! — Svaka v ustrezni republiški komisiji. — Hm, ni slabo! — Razen tega pa je še Gregoijev sošolec. Celo ista klop. — Katerega Gregorja? - Ja, Gregoija iz sekretariata vendar! — Oho! Če je tako, bi pa, mislim, nujno moral nekdo čimprej govoriti z Ivanom. jem bo Ivan prijel, kaj misliš? — Zadnjič sem slučajno govoril z njim, jasno v drugi zvezi, kako mu kaj gre in druge take reči. Je rekel, da bo zanesljivo prišel pod udar rotacije in da ne ve, kam iti. Tu pa bi se odprlo mesto, ne? — No, potem so nekatere stvari že fundirane, če te prav razumem, ne? — Ja, so! Tvoja naloga je ISKANJE PERSPEKTIVNEGA KADRA — Dejstvo je, da je Tine dokončno odpisan, ne? Janez zanj ne bo hodil po kostanj v žerjavico. Tuje treba postaviti piko na i in iti naprej, sicer bomo imeli prisilno likvidacijo, ne ga tako zaželene sanacije. Cimprej je treba poiskati takšen vodilni kader, ki bo ustrezal novo-nastali situaciji. — Globoko se strinjam, saj druge poti ni. A kje ga vzeti? — Nekoliko sem mislil na Ivana. 1 — Katerega Ivana? — Na tistega iz predsedstva. — Kakšne zveze pa ima ta tvoj Ivan z gospodarstvom? »Čudežna voda« na koncu sveta Zelo sem se namučil v oblakih prahu na obvozni makadamski cesti, ki pelje iz Celja v Rogaško Slatino. Na odseku med Šmarjami pri Jelšah in Mestinjami (končno vendarle) asfaltirajo še zadnji delček ceste in turistična Rogaška Slatina bo z asfaltom povezana s svetom. Priložnost je nanesla, da sem bil ondan - zaradi obvoza preko Pristave — le streljaj proč od Podčetrtka na slovensko-hrvaški meji, kjer so danes že svetovno znane ,,Atomske toplice". Zato sem skočil še v Podčetrtek — in bil zelo razočaran. Najprej sem zgrešil ozko makadamsko pot, ki pelje k samim toplicam. Sele kasneje sem ugotovil, da je tabla, ki ob cesti opozarja na .^Atomske toplice", skoraj neopazna vsaj za motorizirane turiste. Kilometer makadama, ki se odcepi z glavne, pred nedavnim asfaltirane ceste Mestinje-Podčetrtek, je prvi opozoril, da se kaj malo brigajo za dragoceni dar narave, kakršen je 35 stopinj topla voda z radioaktivno močjo. V napol gnilem majhnem lesenem bazenu se vedno tare kopalcev - predvsem starejših ljudi, ki si sem hodijo lajšat bolečine. Prihajajo tudi iz Avstrije, Italije, Zvezne republike Nemčije pa tudi domačih je dovolj. Za vse te ljudi, ki so hkrati turisti in potrošniki, pa je zelo, zelo slabo poskrbljeno. Prvič, v neposredni bližini toplic, razen v nekaj zasebnih hišah, ni niti enega primernega prenočišča, drugič se ob samem bazenu skoraj nimaš kje preobleči - to ljudje delajo kar na prostem ali v skritih kotičkih - tretjič tu ni primernega gostinskega lokala, kjer bi lahko zaužil nekaj toplega in še in še... Ljudje pa vseeno trumoma prihajajo v „atomske toplice" in tudi domov nosijo „čudežno vodo", ki „v sebi zadržuje zdravilno moč 10 do 14 dni". .Atomske toplice" pa danes izgledajo tako, kot bi vanje treščila prava atomska bomba. Ali res ni nikjer nikogar, ki bi znal vse skupaj vzeti v roke in iz toplic „delati“ denar, saj so le-te med redkimi „atom-skimi" v Evropi in na svetu? ,JR.azen prizadevnega domačega turističnega društva v Podčetrtku, ki je v zadnjem času leseni bazen prekrilo s tanko polivinilasto folijo in medilo sanitarije, se za ureditev toplic menda nihče ne briga," mi je dejal eden izmed kopalcev, ki sem zahaja že nekaj let. Skušal sem raziskati, zakaj takšen odnos? Zvedel pa sem, da se je že velenjsko „Gorenje“ zanimalo, da bi tu za svoje delavce zgradilo lep gostinsko-hotelski objekt odprtega tipa. Preprečili so mu. Kdo in zakaj, nisem zvedel. Bližnje, 18 kilometrov oddaljeno zdravilišče v Rogaški Slatini se iz najrazličnejših vzrokov tudi ne zgane, da bi v zvezi z ..atomskimi toplicami", ki bi jih mimogrede lahko vključilo tudi v svoje zdraviliške usluge, storilo karkoli. Na občini v Šmarjah pri Jelšah so jim „atomske toplice" zadnja skrb, ali pa je v ozadju kaj drugega. Na ulici je o tem marsikaj slišati. Tam pa, kjer je dim, je tudi ogenj. Da, vse to se dogaja na robu že preveč razvpite revščine na Kozjanskem, kamor že pelje lepa nova asfaltirana cesta in kjer danes izgleda tako, kot bi se tu končal svet. M. ŽIVKO VIC Lahko se še kdo drug spomni nanj. Boš ti? - Bi, če bi vedel, kaj mu lahko ponudim. Perspektivni kadri ne nasedajo. Mačke v Žaklju nihče več ne kupuje. — Na vsak način isto kot Tinetu, čez pa ne smemo, že zaradi kolektiva ne. Se pravi: odkup hiše iz fonda, če bo še šlo ali analogni kredit, špico OD po pravilniku, kilometrin in dnevnic okrog petdeset procentov glede na OD oziroma kakršna je pač praksa, in nagrade v določe-; nih terminih za izredne delovne dosežke. Tineta so ti kriteriji docela zadovoljili, čeprav ni dajal od sebe adekvatnih rezultatov. Po mo- le, da ga formalno zaprosiš. Tako ne bo imel občutka, da stojim le jaz za njim. — Kaj pa druge zveze; bodo delovale? Kaj, če si Ivana le nakopljemo na vrat, nato pa bo prišlo do kratkih stikov? — Skrb, da bo šlo vse v redu, kar meni prepusti. Se danes bom šel v banko, jutri na komisijo in še ta teden na sekretariat. Veš, Gregor je tudi moj sošolec, ne samo Ivanov. Ja, ja, istih let smo, kaj se čudiš! Isti ideali. Kdaj pa kdaj se še srečamo, zakaj ne? Takšno je pač življenje: polno nepredvidenih naklju- C,J VINKO BLATNIK Izšel je priročnik — Ustava SFRJ po sprejetju ustavnih dopolnil in ustavni zakon za izvedbo ustavnih amandmajev od XX do XLI — Temeljni zakon o podjetjih — Temeljni zakon o ugotavljanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah — Zakon o sredstvih delovnih organizacij — Temeljni zakon o volitvah delavskih svetov in drugih samoupravnih organov Naročnikom smo ga pričeli pošiljati že prejšnji teden. Obveščamo, da imama na zalogi še omejeno število izvodov. Priročnik — za ceno 40.— dinarjev naročite pri: CZP »Delavska enotnost«, 61001 Ljubljana, Dalmatinova 4/II, p. p. 313/VI. NAROČILNICA Nepreklicno naročam pri CZP »Delavska enotnost«, Ljubljana ........... izvodov knjige PRIROČ- NIK — ustava SFRJ in 4 temeljni zakoni po ceni 40,00 dinarjev. Natančen naslov: ................. Račun bomo poravnali po prejemu knjig. V ....................... dne ................... 1971. Podpis in žig (za pravne osebe) PORTRETI IN SREČANJA Kranjčanom po rodu. Po lepi navadi, da se ljudje v planinah med seboj tikajo, spoznala pa sva se na vrhu Triglava, tudi midva nisva izgubljala časa z leporečjem. „Kako mineva čas, bi rad vedel? Takole ti povem: šestkrat dnevno po radijski zvezi posredujemo najvažnejše podatke, to je podatke o oblačnosti, vidljivosti, temperaturi in vlažnosti zraka, smeri in hitrosti vetra ter do poldneva, drugi pa od poldneva do noči. Po 26 dneh takega turnusa sledi 13 dni dopusta v dolini, med ljudmi. Ko pride na Kredarico vsakokratna zamena — tretji mož njihove posadke, za preostale dva to pomeni velik praznik, saj prideta do pošte, časopisov, svežega mesa in zelenjave... In sploh: vsaj za trenutek se razbije moreča enoličnost vsakdanjega dela v osamlje- bil nate. Ničkolikokrat se je npr. že zgodilo, da smo naše na zavodu v Ljubljani zakaj prosili, pa so tisto le obljubili, izpolnili pa le tedaj, ko se temu niso mogli izogniti. Celo večnost nam že obljubljajo, da bodo malo prenovili ' naše prostore, pa še zmeraj buljimo v iste stene. Lani maja je moral „crkniti“ agregat, da je gorski reševalec prišel pogledat, kaj je z nami, da ne pošiljamo po- Ne bo daleč od resnice trditev, da smo že tako močno navajeni in tudi razvajeni, da bi se nam poročila o trenutnih vremenskih razmerah, kot jih bero v radijskih poročilih, zdela bistveno pomanjkljiva, če vsakič ne bi izvedeh tudi tega, kakšna je bila temperatura in s kolikšno hitrostjo je pred nekaj urami pihal veter na Kredarici, kjer je v Triglavskem domu na nadmorski višini 2515 metrov nameščena najvišja stalna meteorološka opazovalnica v Jugoslaviji. Kdo so ljudje, ki posredujejo novice o vremenu na strehi Jugoslavije; kako živijo in o čem premišljujejo v pustih in samotnih zimskih mesecih? Pomenkoval sem se z Alojzem Žvokljem, enim izmed sedanje „trojke“ meteorologov na Kredarici, VREMENAR S TRIGLAVA o padavinah, kadar pač so. Nekatere teh podatkov sporočamo tudi vsako uro posebej, da bi na zavodu pač laže oblikovali meteorološko karto. Dvakrat na dan, ob sedmih zjutraj in zvečer, poročamo o ekstremnih temperaturah. Pozimi k vsemu temu dodajamo še podatke o snežnih razmerah. nosti in daleč od ljudi. ,,Nad delom se res ne morem pritoževati, saj je zanimivo in me privlači že od mladih nog, sicer se ne bi zapisal med meteorologe," je nadaljeval Alojz Žvokelj. „Žal pa je poletje v gorah, ko planincev kar mrgoli, zelo kratko. Potem nastopijo dolgi meseci osamlje- Če pomisliš, da si tudi kuha- nosti, ki jo le kdaj pa kdaj mo in peremo sami, nam zmoti kak navdušeni plani- dela zlepa ne zmanjka ... Zaradi oddaljenosti od naselij imajo meteorologi na Kredarici svoj delavnik urejen tako, da sta na opazovalnici vselej po dva meteorologa, prvi od treh zjutraj nec, smučar ali gorski reševalec. Čeprav imamo televizijo in radio, pa je vseeno dolgčas. Pravzaprav bolj enolično kot dolgočasno. Globoko v tebi pa gloda še občutek, daje ves svet poza- TRIESTE — Corso Italia 25 — Trst • ŽENSKA KONFEKCIJA « • OTROŠKA KONFEKCIJA Največja izbira konfekcije v Trstu MOŠKA KONFEKCIJA ft POROČNE OBLEKE * / ročil. Vidiš: zaradi takih reči si tukaj človek žre živce... Če ne bo bolje, bom prosil za premestitev v dolino , bliže domu in družini v Kranju. Pri osebnem dohodku bom zaradi tega sicer prikrajšan za 440 din, kolikor znaša dodatek za posebne delovne pogoje. Ampak, človek božji: kaj je teh 44 j uijev1 v primeijavi z osamljenostjo, ali je s tem sploh plačano odrekanje vsemu, česar si človek želi in česar je v večji meri kot mi na Kredarici deležen celo tisti, ki prestaja zaporno kazen? Pri vsem tem pa sem do julija letos imel le 1250 dinaijev osnovnega osebnega dohodka, zdaj pa imam 1530 dinarjev ,plače‘. Četudi prišteješ dodatek, je to kriminalno nizek zaslužek za delo ob naših pogojih na Kredarici, saj menda vsak ,pjontar‘ lahko dobi več, če se mu le zljubi. Ja, če bi imeli kakih 3000 din zaslužka, bi bilo naše delo in odrekanje vsaj približno pošteno nagrajeno!" q kxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx1 VNOVIČ IZ AERA Prejeli smo pismo inž. Nade Stojanove, ki ga v celoti objavljamo: „Na podlagi člankov, objavljenih v vašem časopisu v zvezi z dogodki v tovarni AERO v Celju, bi kot glavna obtoženka prosila, da objavite moje pismo, saj bo to zame edina možnost, da tako člani kolektiva tovarne AERO, kot družbenopolitični in samoupravni organi ter seveda vsa slovenska javnost slišijo še ;,drugo plat zvona". Upravni odbor ..podjetja AERO me je dne 20. 1. 1971. izbral za vodjo tehniškega sektorja. Iz dopisa, ki sem ga takrat prejela, je razvidno, da se je odločil za to na podlagi predloga komisije, ki je vsestransko proučila razpisne pogoje in kvalitete kandidata. V podjetju sem zaposlena 15 let, od tega 11 let vodja tehniškega sektorja, zato smatram, da je imela komisija na voljo vse podatke za utemeljitev te določitve. Po preteku vsega skupaj samo 7 mesecev pa so „nerešena vprašanja v tehn. sektorju ustvarila nevzdržne odnose, ki se z mojo prisotnostjo ne morejo urediti." To je pogojevalo sklep političnih in samoupravnih organov v podjetju, da se razrešim delovnih dolžnosti in da se prekine delovno razmerje z menoj. Vsiljuje se vprašanje: zakaj. Najbrž bo šele nadaljnji potek dogodkov v podjetju razkril prave vzroke akcije. Na osnovi kratkega opisa dosedanjih dogodkov pa naj bralci poskusijo sami presoditi. Skupina inženirjev je prve dni septembra izročila direktorju podjetja in meni pismo, v katerem se zavzema za akcijski program v zvezi s stabilizacijskimi ukrepi v podjetju. Tako iniciativo bi lahko samo pozdravili, če bi bil to njen resnični namen. Dodatek k temu pismu (ki pa ga midva nisva prejela, temveč je bil poslan le sekretariatu ZK v podjetju ter političnim in družbenim organizacijam občine in menda celo republike) pa predstavlja očitke direktorju in tehniškemu direktorju v devetih točkah. Na seji sekretariata ZK so te očitke razširili še z osebnimi obtožbami. Navajali so nepravilnosti pri strokovnem delu ter z navedbo odhajanja strokovnih kadrov iz podjetja v 15 letih podkrepili oris nezdravih razmer predvsem v tehniškem sektorju. Kakšno pa je bilo res stanje v tem sektorju? Vsakih 14 dni je bila redna delovna seja, kjer se je razpravljalo o tekočih problemih in so se obravnavala vsa vprašanja in predlogi, ki so jih imeli inženirji in vodstveni kader. Dokaz za to so zapisniki sej. Na teh sestankih je bila z moje strani vedno podana vsa osnova za odkrito debato. Poleg tega moram navesti še to, da je bil dolžan na vsaki teh sej sodelovati tudi pomočnik vodje splošnega sektorja, ki vodi tudi kadrovsko službo, tov. Tone Erjavec. Njegova naloga je bila, proučevati vsa kadrovska vprašanja sektorja. Dejstvo je, da spada v ta okvir tudi reševanje odnosov, ki bi jih bil on dolžan razčiščevati sproti, saj trdi, da so stari že več let. Zakaj niso na vseh sejah nikdar načeli vprašanja slabih odnosov niti on niti prizadeti inženirji? Bila jim je dana vsa možnost, saj so bili zastopani v enakem sestavu, kot sedaj. Mar ni bila celo dolžnost vodje kadrovske službe, ki je obenem tudi vodilni član ZK v podjetju, da bi bil na te ..nezdrave odnose", ki jih je že dlje časa poznal, sproti opozarjal in jih sproti razčiščeval. Zakaj je poslušal vedno le obtožbe proti meni, kot se je pokazalo na zadnjih sejah ZK, nikdar pa ni poskusil niti na sejah, niti direktno v razgovoru z menoj načeti tega vprašanja, saj je bila to vendar njegova službena in partijska dolžnost. Kako je lahko dopustil, da je skupina inženirjev z znanstveno natančnostjo zbrane, izmaličene, do 15 let stare obtožbe proti meni kot obtožnico posredovala političnim forumom v podjetju in izven njega? Pri tem pa ni poskusil preveriti resničnosti podatkov in ne poslušati zagovora obtožencev, saj bi le tako lahko podal realno sliko. Mar je res v duhu vzgajanja socialistične mladine, da se jo na sestanku enostransko informira in zrevoltira proti meni na osnovi nepreverjenih in neutemeljenih podatkov? Kje je tu enakopravnost samoupravljavcev, da lahko eni samo obtožujejo, drugim pa ni dana možnost niti zagovora, niti obrambe. Tako je namreč potekal ves postopek, na čelu katerega je bil tov. Etjavec. Že na prvi seji sekretariata ZK je dopustil debato v smeri obtožb proti meni in direktorju. Z direktorjem na seji nisva mogla doseči formiranja nevtralne komisije, ki bi vse te obtožbe preverila in na podlagi realnih podatkov presodila stanje. Prva seja ZK, ki je potekala ob navzočnosti občinskih funkcionarjev, ni prinesla nobenih zaključkov. Zato je ZK ponovno sklicala sestanek, na katerem je tov. Erjavcu uspelo na podlagi istih podatkov pripraviti predlog za upravni odbor o moji razrešitvi. Upravni odbor mi je po pregledu obtožb z glasovanjem 6 proti 1 kot prvi organ dal možnost, da se zagovarjam in predložim pismeno obrazložitev. Na veliko ogorčenje sekretariata in prizadetih inženirjev, ker je upravni odbor tak sklep sprejel (po pravilniku o delovnih razmerjih je to moja zakonita pravica), so takoj sklicali „zbor delovnih ljudi". (Na ta zbor novinarjem niso dovolili vstopa. Zakaj? ). S pomočjo istih podatkov so na zboru zanetili in razplamteli tako stanje, daje direktor sestanek predčasno zapustil, zame pa so dosegli formulacijo predloga del. svetu o razrešitvi in prekinitvi delovnega razmerja. Delavski svet je zasedal naslednjega dne (direktor je dal pismeno odpoved) in predlog zbora delovnih ljudi posredoval upravnemu odboru, le-ta pa je izvedbo postopka prepustil splošnemu sektorju podjetja. Po preteku več kot meseca dni, odkar so začeli to akcijo, pa do danes še nimam v rokah nobene uradne obtožnice, niti se nisem mogla nikjer braniti. Dokazno gradivo, ki zavrača vse proti meni naperjene obtožbe in je seveda preobširno, da bi ga lahko tu navajala, sem morala zbrati na podlagi podatkov, ki so mi jih ,ma črno" posredovali posmezniki v podjetju, saj mi v spominu niso ostali vsi.očitki prve seje sekretariata. To gradivo pa dokazuje, da so obtožbe inženirjev osebne narave in ne spadajo v samoupravno razpravo o stabilizacijskih ukrepih in akcijskem programu, ki bi bil pogoj za dobro in uspešno delo podjetja, kar bi moral biti nam vsem skupen cilj. Ves čas poteka akcije ni bila podana možnost mirne rešitve tega spora, čeprav sva v razgovoru s sekretarjem občinskega komiteja ZK Celje prišla-do ugotovitve, da bi bilo to izvedljivo. Po mojem mnenju seveda le ob podpori političnih forumov. Le-ti pa so v podjetju usmerjali dogodke do skrajne zaostritve. Komu, kdaj in kje bom lahko predložila zbrano gradivo, ki pojasnjuje in zavrača obtožbe, je zame zaenkrat še uganka. Upravnemu odboru podjetja sem ga sicer poslala na lastno iniciativo, vendar je vprašanje, če ga bodo sploh želeli ali smeli obravnavati. Smatram, da ves ta postopek proti meni ni bil v skladu z osnovnimi ustavnimi pravicami in zato tudi ni zako-mtih razlogov za kakršnekoli ukrepe.” CELJSKI SINDIKATI ZA SPROTNO ODPRAVLJANJE VZROKOV KONFLIKTNIH SITUACIJ V DELOVNIH ORGANIZACIJAH IN V DRUŽBI Odlašanje samo povečuje nasprotja Predsedstvo celjskih sindikatov je pozvalo vodilne in strokovne delavce, samoupravne organe l,1i družbeno politične organizacije v delovnih organizacijah v občini, naj preprečijo kopičenje problC') mov in sproti rešujejo pereča vprašanja Vprašanja o tem, kako ob prekinitvah dela, protestnih zborovanjih in drugih pojavih razreševati nasprotja v delovnih organizacijh in kako usklajevati interese posameznikov in družbe, so že dlje prisotna in so zajeta tudi z delovnim programom občinskega sindikalnega sveta v Celju za začetek prihodnjega leta. Zato ni naključje, da se je predsedstvo celjskega občinskega sindikalnega sveta odločilo, da se glede na sedanja nasprotja v nekaterih delovnih organizacijah takoj loti te naloge in s tem prispeva svoj delež ne samo k razreševanju žgočih vprašanj, temveč tudi k odpravljanju vseh tistih vzrokov, ki lahko kakorkoli povzročajo nasprotja v delovnih organizacijah in v družbi. Zato se je te dni sestalo predsedstvo celjskih sindikatov v razširjenem sestavu in po obsežni razpravi o skrbno pripravljenem gradivu za javno razpravo o razreševanju konfliktnih situacij in usklajevanju individualnih in družbenih interesov v samoupravni družbi sprejelo več pomembnih sklepov. Iskanje ustreznih rešitev sloni na lanskih stališčih predsedstva ZKJ o konfliktnih situacijah in prekinitvah dela ter na neposrednih nalogah celjskih sindikatov, ki šo jih prejšnji mesec sprejeli na svoji drugi konferenci. V bistvu gre za dogovor o takšni ureditvi samoupravnih odnosov, ki naj bi vnaprej preprečevali nasprotja v delovnih organizacijah. Na podlagi dosedanjih izkušenj je predsedstvo opozorilo na številne vzroke za nasprotja in ugotovilo, da se v glavnem pojavljajo zavoljo tega, ker se statuti in drugi samoupravni akti ne izvajajo dosledno in z vso odgovornostjo, pri tem pa tudi ne vsebujejo ustreznih določil o tem, kako naj . bi posamezna neurejena vprašanja urejevali po normalni samoupravni poti. Vse to pogojuje neustrezen način reševanja, ki ne krepi normiranih samoupravnih odnosov. Izkušnje so tudi pokazale, da sporazumevanje in dogovarjanje v delovnih kolektivih pogosto zataji prav tedaj, ko bi to bilo najbolj potrebno in da zaradi tega posamezniki in kolektivi ne zaupajo normalnemu samoupravnemu razreševanju nastalih problemov. V razpravi so člani predsedstva poudarili vlogo sindikata in drugih družbe-no-pohtičnfli organizacij in opozorili na primere, ko si vodstveni kader prilašča tiho koncentracijo odločanja in s tem krni samoupravne pravice delavcev. Manjka tudi javnosti dela, tako da v nekaterih delovnih organizacijah člani kolektiva pogosto ne vedo za pomembne odločitve posameznikov. V razpravi so bila v ospredju vprašanja o tem, kako urediti razreševanje nasprotij ali jih vnaprej preprečevati v naši samoupravni družbi. Na nekatera vprašanja je mogoče najti ustrezne odgovore v statutu jeseniške železarne, so poudarili na seji člani predsedstva celjskih sindikatov, druge bo treba še poiskati v domačih statutih ali najti druge izvirne poti in jih vnesti v statute delovnih organizacij. Do .dopolnitve statutov pa naj bi v delovnih organizacijah sprejeli ustrezne pohtične sklepe za razreševanje nasprotij ter za usklajevanje posameznih in družbenih interesov. Nasprotja so in bodo tudi v prihodnje, so ugotavljali na seji predsedstva, zato se je treba dogovoriti za takšen postopek in takšno ravnanje pri razreševanju konfliktnih situacij, ki bo v skladu z našim samoupravnim sistemom in bo sproti odpravljal vzroke za njihov nastanek. Na podlagi razprave je predsedstvo celjskih sindikatov sprejelo sklep, da o gradivu, ki gaje obravnavalo, javno razpravljajo v vseh sindikalnih organizacijah, prav tako pa tudi člani občinskega sindikalnega sveta in medobčinskih odborov sindikatov. Namen razprave naj bi bil v tem, da samoupravni organi ustrezno dopolnijo statute svojih delovnih organizacij in da se sindikalna organizacija kot celota usposobi za pohtično dejavnost na tem področju. Predsedstvo je tudi naslovilo zahtevo vsem vodilnim in strokovnim delavcem, samoupravnim "i I organom in družbeno-politič' nim organizacijam v delovnih organizacijah in v občini, da preprečujejo kopičenje probk' mov in odprtih vprašanj, s tem U da jih sproti rešujejo. Poobla- r^ilf stilo pa je tudi predsednika rjj°i občinskega sindikalnega sveta, da v primerih skrajnih nasprotij RVlR imenuje posebno komisijo občinskega sindikalnega sveta, ki bo spremljala in pomagala pri razreševanju konfliktnih situacij. Poleg tega je predsedstvo naročilo komisijama pri občinskem sindikalnem svetu za samoupravne odnose in za druž-beno-ekonomske odnose, da analizirata nasprotja, ki so se v zadnjem času pojavila v delovnih kolektivih tovarne EMO. Toper in Aero ter v PTT podjetju Celje. SREČKO PRATNEMER tiaASSŽ mCKAfiO: WILLF05f ZDRAVILNE RASTLINE IN NJIH UPORABA RICHARD WIU_PORT : ZDRAVILNE RASTLINE IN NJIH UPORABA • najobsežnejša evropska knjiga o ljudskem zdravilstvu ! NAROČILNICA DE 1-4 Priimek in im©. Nepreklicno naročam knjigo: ZDRAVILNE RASTLINE IN NJIH UPORABA, celo platno 120 din. Plačam takoj — v največ 4 zaporednih mesečnih obrokih (neustrezno prečrtajte). Izpolnjeno naročilnico pošljite v kuverti na naslov: Založba Obzorja Maribor, Partizanska 5 Kraj. ulica: Pošta:---------- Zaposlen pri: Datum: Podpis: . ZA OBČINSKI PRAZNIK DVE POMEMBNI PRIDOBITVI vrtec in Sola Ob dograditvi nove vzgojno-varstvene ustanove in III. osnovne šole se Velenju že kaže potreba po zgraditvi še enega vrtca in osemletke Najmlajšim prebivalcem Velenja bo ostal 8. oktober še dolgo v spominu. Tega dne so namreč v okviru proslav ob letošnjem občinskem prazniku in ob tednu otroka izročili namenu novo vzgojno varstveno ustanovo ter novo III. osnovno šolo. Oba objekta so zgradili -z denaijem iz sklada za negospodarske investicije, v katerega se stekajo sredstva krajevnega samoprispevka občanov in združena sredstva delovnih organizacij iz Šaleške doline. V središču Šaleške doline so bile razmere v osnovnem šolstvu in otroškem varstvu že $ VELEBLAGOVNICA PotrafolU lahko IsMraJo Močo v poatovalnicoh: £ O * * c £ * HH I ^kl' HI • priporoča potroinikom hiter, sodoben hi cenen nakup vseh potrebščin aa sebe, S S * * * * * 0 4 Al M za družino, za dom in za gospodinjstvo • potrošnikom nudi blago na obroču* od* plačevanje # za tuje kupce Je v hiM menjalnica Potrofoikl lahko izbirajo blago v poslovalnicah: ^ TRGOVSKA HIŠ Ar Ljubljana, Tomšičeva 2 £ BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, \ Ljubljana, Wolfova 1 jjj KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 < LJUBLJANA BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka BLAGOVNICA NAMA, Kočevje nekaj časa izredno pereče. V vzgojno-varstveni ustanovi so morali vsako leto zavrniti sprejem otrok iz družin, kjer sta zaposlena oče in mati. Na šolah pa je bil pouk že v treh izmenah, tako da so bili pogoji za delo in učenje izredno težki. Nova vzgojno-varstvena ustanova v Velenju, ki je sprejela 210 malčkov, bo za nekaj časa omilila težave pri organiziranem varstvu otrok, odpravila pa jih ne bo, saj so morali letos kljub novemu vrtcu zavrniti več kot 80 malčkov. Nova vzgojno-varstvena ustanova bo imela 8 igralnic, garderobe, kuhinjo ter upravne in druge prostore. Velenje je torej dobilo še eno novo osnovno šolo. Vendar je treba omeniti, da bo nova III-osnovna šola omogočila odpravo pouka v treh izmenah na osnovni šoli „Miha Pintar-To-ledo“ in prehod vseh treh šol na pouk v dveh oziroma v eni izmeni, saj bo v nižjih razredih še naprej pouk v dveh izmenah. Nova III. osnovna šola V Velenju bo imela v 22 oddelkih 655 otrok, pouk v njej pa bodo začeli šele 2. novembra. V novi šoli bo 18 učilnic, 7 kabinetov, pionirski klub s knjižnico, jedilnica in drugo. Ob dograditvi nove vzgojno-varstvene ustanove in III. osnovne šole pa se v Velenju že dogovarjajo o nadaljnji graditvi objektov za vzgojo in šolanje otrok. Prihodnje leto bodo tako začeli z gradnjo četrte osnovne šole in nove vzgojno-varstvene ustanove, ki bi sprejela v varstvo kakih 200 malčkov. Novo vzgojno-varstveno ustanovo bo po vsej verjetnosti gradila Tovarna gospodinjske opreme „Gorenje“ Velenje, ki jč v ta namen že zagotovila 1,5 milijona dinarjev. (vš) n1 | UUBLJANA, 14. oktobra — Danes je bila na odru ljubljanske Opere prisrčna slovesnost ob redkem [a- fileju km- treh znanih slovenskih umetnikov, opernih solistov: sopranistke Vilme Bukovčeve, ■ boljša pot do nujno potrebnega Psihičnega in fizičnega razvedrila. » Stari narodi na vseh petih Vedno na zalogi bogata kolekcija damske konfekcije v aktualnih krojih, barvah in materialih. Na voljo so tudi ekskluzivni, visoko modni modeli plaščev, kostimov in oblek v zeln majhnih serijah. Torej, v Modni hiši oblačila za ženo, moža, hčerko in sina! PRODAJNI SERVIS modna hiša LJUBLJANA — MARIBOR — OSIJEK * * * * ' * «0 * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * kontinentih so od nekdaj visoko cenih fantastično izoblikovani gorski svet. Na vrhove gora so postavljali trone bogovom (Atos, Ararat, Triglav, Fudžijama itd.). Slavni vojskovodje Aleksander, Hanibal, Napoleon so bili prvi, ki so pre-magali strah in napore, za njimi so usmerili korake trgovci, ki so preplavili svet. Znanstveniki, pisatelji, botaniki, pesniki so bili za vojskami in trgovci prvi, ki so okusili slast, lepoto in veličino gorskega sveta. Angleži so pred 120 leti ustanovili prvo planinsko alpinistično organizacijo Alpine Club Anglije. Ljudje velikega in slavnega imena Mudson, Kennedy, Bahll in drugi so upravičeno trdili, da so našli in uspešno propagirah največji in najpomembnejši šport. Komaj devet let po ustanovitvi ACA se pojavi pri nas starosta slovenskih planincev, France Kadilnik, ki začne s prepričevalno besedo in dejanji propagirati in nakazovati potrebo po ustanovitvi slovenske planinske organizacije, ki naj usmeija mladino in delovne ljudi v planinski svet. Kmalu je starosta slovenskih planincev v Bohinju, klasični deželi našega planinstva naletel na odobravanje in rodovitna tla. V bohinjski Srednji vasi so točno pred stotimi leti ustanovili, sicer skromno, prvo slovensko planinsko organizacijo, Triglavske prijatelje. Triglavski prijatelji iz Bohinja so postavili trdne temelje vsemu nadalj- njemu razvoju planinstva pri nas. Od tedaj dalje so bili Slovenci, kot izrazito planinski narod, iskreni zagovorniki napredka in zdrave rasti planinstva pri nas. Danes je postalo planinstvo množičen šport. Imamo že več kot 65.000 iskrenih in kulturno vzgojenih ljubiteljev in obiskovalcev gora. To je armada zdravih in sposobnih ljudi, ki zna pravilno ceniti lepoto in veličino gora. Vse planinske organizacije morajo še in še vztrajno mobilizirati, šolati in izobraževati mlade ljudi, da bodo znali visoko ceniti lepote Logarske doline, Trente, treh triglavskih dolin, Jezerskega, Robanovega kota, Martuljka, Krnice, Pla- nice, zelenega Pohorja in cvetočih ter razglednih Karavank. Mi moramo nadaljevati akcijo Pionir-planinec, vzgojiti moramo prave, iskrene, kulturne planince, ki bodo vedno znali pomagati in storiti kaj koristnega za planinsko stvar. Pri vsem tem naglem, pozitivnem razvoju in vzponu v množičnosti prav gotovo ne smemo pozabiti tudi na zdravo rast vrhunskega plezalskega športa in alpinizma, toda usmeriti ga moramo na pravo pot in v pravo smer. Naši plezalci in alpinisti so v povojnih letih dosegli in zabeležili lepe, pomembne in veliko obetajoče uspehe, pred njimi niso več varne najtežje in izpostavljene prevesne in prepadne stene. Toda mlade, preveč zagnane moramo preventivno seznaniti z velikimi in številnimi nevarnostmi gora, sten in grebenov. Mladina čestokrat hoče in zahteva od sebe več, kot zna in zmore. Mladina pač kakor mladina, čestokrat skače čez jarek, kjer je most. Cvet naše planinsko alpinistične mladine moramo odvrniti od lova za rekordi in hotenja po afirmaciji, vse to mladino rado zavaja na stran pota, popolnoma tuja vrednotam planinstva, plezalnega športa in alpinizma. Zato je treba še enkrat poudariti: več množičnega, rekreativnega planinstva in manj rekorderskega, atraktivnega plezalnega športa in alpinizma. Planine morajo biti in tudi ostati arena razvedrila mladine in delovnih ljudi. U. Ž. NogometašiTA^^i^bojjši Letošnje občinsko sindikalno prvenstvo Maribora v malem nogometu je bilo zares množično. Nastopilo je 20 delovnih organizacij, kar priča, da ima mali nogomet veliko ljubiteljev. Ekipe so bile razdeljene v štiri skupine. Prvo in drugo mesto v posameznih skupinah so osvojili TAM, TSN, Elko, Swaty, Jeklotehna, Elektro, Zlatorog ter Konstruktor in se tako uvrstili v četrtfinale. V finalu sta se sestala lanskoletna finalista TAM in ELKO. TAM je zmagal z visokim rezultatom 6:0 ter tako že drugič zapored osvojil prvo mesto in zlata odličja OSS Maribor. Tekmovanje je bilo na igrišču Avtoobnove odlično organizirano, za kar gre zasluga tekmovalni komisiji in njenemu neutrudnemu predsedniku inž. Korenu. J. R. sT1-* L™, „ ;T>- Letošnji september pa tudi prva polovica oktobra sta omogočila ljubiteljem gora veliko prijetnih dni. Vreme je bilo namreč planincem naklonjeno kot še nikoli. Škoda le, da so tudi letos — pravzaprav kot vsakič doslej — oskrbniki planinskih postojank tako zgodaj zaprli maloštevilna zavetišča in pohiteli v dolino. Če bi bili planinski domovi namreč odprti vse tja do prvega snega, vsaj ponekod, potlej bi bil obisk naših gora gotovo še znatno večji. Naš posnetek je bil napravljen minulo nedeljo na vrhu Mangarta. V nasprotju z drugimi planinskimi postojankami je bila koča na sedlu pod vrhom še vedno odprta, zato je bil tudi obisk Mangarta temu primeren. (Foto; A. Ul.) Občinski svet Zveze sindikatov Murska Sobota ČESTITA VSEM OBČANOM OBČINE! MURSKA SOBOTA ZA OBČINSKI PRAZNIK IN JIM ZEI.T ŠE MNOGO DELOVNIH USPEHOV! Velika - pričakovanja V Zasavju pričakujejo, da bo družbena skupnost z novo zakonodajo učinkoviteje pomagala delavskim družinam pri reševanju stanovanjskih vpra- šanj Občinski sindikalni sveti, občinske skupščine in druge družbenopolitične organizacije ter osnovne organizacije sindikatov v Zasavju te dni obravnavajo resolucijo o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva, zakon o financiranju in graditvi stanovanj ter osnutek zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. Zanimanje za spremembe na tem področju je izredno, saj gre za življenjski standard številnih družin oziroma za tiste dobrine, ki so številnim občanom za zdaj še nedosegljive. VEČ SREDSTEV ZA NOVA NAJEMNA STANOVANJA Rdeča nit v vseh dosedanjih razpravah je nedvomno zahteva, naj bi v prihodnje namenili za gradnjo novih najemnih stanovanj več denarja. Zavoljo tega j niti ne preseneča predlog, naj bi v republiškem zakonu predpisali minimalno stopnjo prispevka iz osebnih dohodkov za te namene, ki naj bi bila nekoliko višja od sedanje. Pa ne samo to: številni občani predlagajo, naj bi tudi občinske skupščine v svojih skladih predvidele nekoliko več denarja za te namene. V nobenem primeru pa ne bi smeli dovoljevati novih podražitev gradnje družbenih stanovanj, saj v Zasavju sodijo, da so cene že zdaj pretirane in že na evropskem poprečju. V Zasavju bi morali vsako leto sezidati vsaj 350 do 400 novih stanovanj, če bi hoteli vsaj deloma ublažiti sedanjo stanovanjsko stisko in preskrbeti stanovanjski prostor neštetim prosilcem, med katerimi je največ delavskih družin. Nihče ni pstri. Po teh predlogih namreč velik del družin z nizkimi osebnimi dohodki ne bi bil upravičen do subvencij, saj zakon izloča pravzaprav vse, ki prebivajo v novozgrajenih stanovanjih. Znano pa je,da številne delavske družine odštejejo za stanovanjske najemnine celo več kot 20 % družinskega dohodka. Če bi torej obveljali predlagani kriteriji, bi se življenjski standard številnih družin z nizkimi osebnimi, prejemki, ki prebivajo v novejših stanovanjih, občutno poslabšal in, kot poudarjajo v revirjih, bi morala marsikatera družina celo zapustiti sedanja stanovanja in se preseliti v veliko slabša. Med dosedanjo razpravo so se v vseh treh zasavskih občinah zavzeli tudi za to, da bi denar od pokojnin in invalidnin, kije namenjen za stanovanja, zbiral po občinah in ne v republiki, kot predvideva osnutek novega zakona. Nekateri pa še dodajajo, da bi moral ostati v domači občinf tudi stanovanjski prispevek iz osebnega dohodka tistih delavcev, ki se vozijo na delo drugam. V Zasavju tudi pričakujejo, da bo javna razprava dala še nove predloge, kako v prihodnje bolj intenzivno urejati pereče probleme stanovanjske graditve. ”1',h ZASAVSKA RAZGLEDNICA — Foto: Dušan Šušteršič PRED XIX. GOSTINSKO-TURISTIČNIM ZBOROM SLOVENIJE LETOS NA BLEDU V Mariboru proti zasebni gradnji, saj je prav, da za gradnjo teh dobrin zajemamo kar največ razpoložljivega denarja, ni pa sprejemljivo, da gradnja najemnih stanovanj že vsa leta po uveljavitvi stanovanjske reforme nazaduje. Organizatorji predvidevajo, da bana zboru sodelovalo več kot 2000 gostinskih delavcev iz vse Slovenije in več kot 1600 učencev gostinskih šol iz naše republike enkrat ceneje kot vLjubljani IZBOLJŠATI KRITERIJE ZA SUBVENCIONIRANJE NAJEMNIN Določila osnutka zakona o novem subvencioniranju stanovanjskih najemnin pozdravljajo vsi občani, saj so prepričani, da bomo s tem pomagali delavskim družinam z nizkimi osebnimi dohodki. V Zasayju pa tudi poudarjajo, da predlagani kriteriji o standardih stanovanj niso primerni in nekoliko pre- Prihodnji teden bo na Bledu XIX. tradicionalni gostinsko-turistični zbor, ki ga organizira republiški odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije, na katerem bo predvidoma sodelovalo več kot 2.000 gostinskih in turističnih delavcev iz vse Slovenije ter 1.600 učencev gostinskih šol. Letošnji zbor bo obravnaval predvsem naloge kolektivov s stališča družbenoekonomskih sprememb, ki so povezane s spremembami jugoslovanske in slovenske ustave ter samoupravnim sporazumevanjem o delitvi dohodka. Sicer pa je program letošnjega zbora, ki pomeni hkrati tudi uradni zaključek letne turistične sezone, zelo obširen in izpopolnjen z najraz-ličnejšimi prireditvami. Predvsem moramo omeniti strokovne gostinske in turistične razstave, tako bo nedvomno pritegnila pozornost gostinskih delavcev in drugih obiskovalcev razstava pogrinjkov, kuharskih in slaščičarskih izdelkov, turističnih propagandnih edicij in jedilnih listov v prostorih „Vile Bled“. Druga pomembna raz- POHISTVO stava pa bo v prostorih „Ca-sina“ na Bledu, kjer bo 38 podjetij iz Slovenije, Jugoslavije, Avstrije, Italije in Švice predstavilo najrazličnejšo gostinsko ^illll!ll!llll!lll!llllllllllllllllllillllllllllllllll!l!llll!llll!lllj|||lilllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||il|||||||||||||||||||||||||llllllllllllll||||||||||||||||||H I 17. sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnja, izdelkov usnjarsko predelovalne industrije in raznih modnih artiklov —- MODA ’72 — od 15.—22. januarja 1972 1 >»o SEJEMSKE PRIREDITVE NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI V LETU 1972 »JUTRO ’72« — 3. mednarodna razstava trgovinske in gostinske opreme, embalaže, strojev za pakiranje, transportne in skladiščne opreme — od 25. 3.—1. 4. 1972 11. mednarodni sejem ALPE-ADRIA — od 13.—21. 5. 1972 »SETEX ’72« — Poslovni sejem vzorcev tkanin in dodatkov za oblačilno industrijo za pomlad in poletje 1973 — od 30. 5.—1. 6. 1972 10. mednarodni LESNI SEJEM — od 10.—17. 6. 1972 Speci ali zarani 18. mednarodni sejem vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme sejem gostinske in turistične opreme — od 26. 8.—3. 9. 1972 CVET IN SAD — HORTIKULTURA ’72 od 20. 9.-24. 9. 1972 19. mednarodna razstava elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije in nuklearne tehnike »SODOBNA ELEKTRONIKA« — od 10.—14. 10. 1972 Hill opremo in stroje. V okviru strokovnih prireditev na tradicionalnem gostinsko-turističnem zboru velja omeniti tudi tekmovanje barmanov v mešanju pijač v prostorih hotela Golf. To tekmovanje je prvič na sporedu in se ga bo udeležilo 12 barmanov. Kot zanimivost naj omenimo, da bodo barmani mešali cock-taile izključno iz domačih pijač in po lastnih receptih. Seveda pa bo poskrbljeno tudi za zabavo: tako se bodo zvrstila tekmovanja v nogometu, kegljanju, veslanju in šahu. Razen tega organizatoiji obljubljajo še tekmovanje v spoznavanju pijač ter zelo priljubljena tekmovanja v natakarskih spretnostih, kot so hitra hoja s pladnji, valjanje sodčkov za pivo, tek s kozarci čez ovire in podobno. Za konec naj povemo še to, da bo podjetje ČIB Bovec v prostorih „Casina“ priredilo tudi modno revijo, na kateri bo prvič pri nas prikazalo kolekcijo gostinskih delovnih oblek. V Mariboru so predali v uporabo študentom nov stanovanjski stolpič, ki je veljal 6,6 milijona dinarjev. Tako je veljalo vsako od 260 ležišč 25.000 dinarjev. Če to številko primerjamo s študentskima stolpičema v Ljubljani, ki so ju prav tako dogradili letos, lahko ugotovimo, da sta ljubljanska stolpiča skoraj za 100% dražja! Do takšne ..neverjetne razlike" v ceni gradnje je prišlo predvsem po zaslugi podjetja Stavbar, kije gradilo v Mariboru in ki mu p je s sodobno tehnologijo, ,t; z mrežnim planiranjem in j s popolno organizacijo | uspelo vse stroške grad- | nje znižati na minimum, I obenem pa dela končati | v dogovorjenem roku. Mariborski primer je 1 pouk za bodoče podobne j gradnje, ki nikakor ne bi ij smele biti prepuščene 1 samo kruti tržni logiki, 1 temveč bi morale teme- 8 Ijiti predvsem na zavesti I o skupnih interesih. -IK | _______ Gkisiio ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja ČZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je Ml ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in oHgovorni urednik MILAMI I T*VT7*T ATjCL/' A POGAČNIK. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 316-672, 323-554. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 5*1-1-981, devttB1, \ JL-i V račun pri LJubijanski banki, št. 501-620-7-12100 — Posamezna številka stane 50 N-par — 50 S-din — Naročnina je četrtletna 6,50 N-dln — 650 S-dln — polletna 13 N-din — 1300 S-din In letna M N-dlBl . THVOTNOS' I * — z6