PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja 'do zmogel * GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; R S. DRUŽBE SV. MOHORJA I CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. ^ XOfficial Organ of four Slovenian Organizations} CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 8. APRILA — THURSDAY, APRIL 8, 1943 LETNIK (VOL.) LIL NOVA 85 TONSKA OGROMNA TRANSPORTNA LETALA VESTI 0 DOMOVINI Mladina v Ljubljani pomaga upornikom. — Na novo uvedena policijska ura. — Gerilci pobili 200 vojakov nemške posadbe v Samoboru. — Vrednost italijanske lire padla po padcu Mareth linije. Henry J. Kaiser, sloviti ladjedelničar ima ▼ zamisli veliko kovi-nasto letalo, ki bo tehtalo 175,000 funtov. — Letalo bo naredilo lahko 17,500 milj dolg polet brez pristanka. — Novo orožje proti submarinom in letalom. Ljubljančani nočejo popustiti Časniška agentura Tass je dne 25. januarja poročala nekatere porobnosti o nervozno-j"!»ti laške okupacijske oblasti v Ljubljani, o kateri smo včeraj poročali glasom agenture Reu-ter. Tass pravi, da so Italijani prav posebno ogorčeni nad mladino, katero obtožujejo posredne Soudeležbe v ubojih predstavnikov okupatorske ob-| lasti, čes da dajejo zatočišče i onim, ki so lcrivi takih ubojev. Ljubljansko Jutro je natisnilo dolgo tozadevno proklamacijo italijanskih oblasti. V zvezi s tem je bila v Ljub-Ijaiii zopet uvedena policijska ura — od osmih do petih zjutraj. G. Harrison govori Jugoslovanom London, 31. marca (Radio prejemna služba) — G. Harrison, Anglež in velik prijatelj (Jugoslavije je na kratko govoril našemu narodu v domovini in dejal, da se Angleži spominjajo dogodkov 27. marca in smatrajo, da so bili Dreobrat te vojne. Nacisti so bili postali gospodarji I'rancije in so z njenih obal nameravali udariti na angleške otoke. Toda jugoslovanski narod je kljub obupnemu splošnemu položaju pregnal izdajalsko vlado in zagrabil za orožje. Vaš narod bo dobil zasluženo nagrado za svojo hrabrost in za svoje žrtve v službi visokih idealov. Velika Britanija je silna zemlja. Ona danes pripravlja načrte za invazijo in ne trpi več od zračnih napadov. Ona zdaj povračuje Nemcem milo za drago, za zračne napade na London in za porušenje Varšave in Beograda. Velika Britanija jim ne bo ostala ničesar dolžna. Na ruskih stepah in v Afriki je bila nemška vojska poražena. Poražena bo tudi na svojih lastnih tleh, v Evropi. Bodite prepričani, da takrat, na oni srečni dan, gesta celokupnega jugoslovanskega naroda ne bo pozabljena. Mi se tega zavedamo, da je vaš odpor pomagal in še vedno po-j mag.i zaveznikom. Živel junaški jugoslovanski I narod! Portland, Oregon. — Ame-rikanci se dolgo nismo mogli odločiti za vojno, dasi je že1 davno kazalo, da se ji izogniti ne bomo mogli. "Toda, ko je prišel znani zahrbtni napad dne 7. decembra 1941, tedaj se je vsa dežela prebudila, zavihala rokave in šla na delo, da se oboroži in da porazi svo- i je sovražnike. Danes po 15 mesecih napada je ameriška industrija v kolosalnem obratu, kakoršne-ga svet še v nobeni deželi ni videl. Toliko razvpita priprav-Jjenost Nemčije, že dalj časa j bledi in je že zasenčena od i ameriške gigantske vojne industrije. Vse to je pa le začetek. Ameriški inženiriji, ki so na delu z istim pogonom, kor so bili preje v obratu ko-i losalnega ameriškega busine-sa, zdaj noč in dan delajo na novih načrtih, da se zboljša naše orožje in se z njim toli-, ko hitreje pospeši zmaga^ nad sovražniki demokracije. Henry Kaiser, sloviti ladjedelničar, ki gradi Ameriki in zaveznikom ladije vseh tipov, hitreje, kakor jih morejo so-; vražniki potapljati objavlja deželi novo vest, da bo zgra-(Dalje na 4, strg-" -o- OBLAST ZNIŽUJE CENE MESU Chicago, 111. — V chicaškem okrožju bodo z 15. aprilom znižane cene govejemu, telečjemu, in koštrunovemu mesu. Znižanje bo od 2 do 4 cente pri fun-i tu. Cene se spreminjajo s kvalitetnimi vrstami mesa. Glede j prodajnih cen so že zdaj določene kazni, da odjemalec lahko toži trgovca za $50.00 odškodnine in sodnijske stroške, če mu zaračuna višje cene, kakor so •'določene od oblasti. KRIŽEM SVETA Boji na Hrvaškem Radio Moskva poroča 24. januarja, da so jugoslovanski guerilci pobili 200 Nemcev v napadu na posadko v Samoboru, v neposredni bližini Zagreba. Druge skupine guerilskih sil so pognale sovražnikove čete iz nekaterih gorskih postojank v bližini Banjaluke. Bolgari na jugoslovanskem ozemlju London, 31. marca. (ONA) — Iz jugoslovanskih virov pri- , hajajo vesti, da je bolgarsko . vojaštvo zasedlo precej novih krajev in razširilo meje bolgarske okupacije, da na ta način osvobodi čimveč nemških sil za operacije v drugih kra-! jih. Vrhovno poveljstvo bolgarske vojske se je zdaj nastanilo v samem Kragujevcu, v Šuma-diji, odkoder poročajo, da tu-; di bolgarske čete terorizirajo civilno prebivalstvo in z najhujšim pritiskom izsiljujejo od kmetov dobave živil in drugega materijala — vseh takih stvari, katere je težko dobiti. Orožarna v Kragujevcu, ki .je bila pred vojno zelo velika in izdelavala precej vojnega materijala, ne obratuje več, deloma radi sabotaže, deloma j pa radi pomanjkanja surovin. I -o- Slovenci in 27. marec 'London, 31. marca (Radio prejemna služba) — Londonski radio naglasa danes, da je narodov upor z dne 27. mar-ha, rešil Slovence narodne smrti. Ljubljana je bila srečna in vesela, ko je zvedela, da je ljudstvo v Beogradu odstavilo vlado in pregnalo izdajalce. Slovenci so se vedno zavedali, da je njihova rešitev v okvirju močne in samozavestne Jugoslavije. Zmaga je zdaj postala realnost, ki se v jasnih obrisih pojavlja na obzorju. Toda še bomo morali trpeti, kajti sovražnik bo poskusil potegniti s se-,boj v pogubo čimveč nedolžnih ljudi. BOLGARI SPOZNAVAJO, DA SO V NAPAČNEM TABORU PODPREDSEDNIK WALLACE MED DOMAČINI PAN AME obrata v turški politiki začela iskati ožjih stikov z Ankaro. Obenem pa so Bolgari začeli intezivno zatirati grški živel j v Traciji in Macedoniji — naj-brže hočejo po vojni pokazati zedinjenim narodom, da so ta ozemlja popolnoma bolgarska in da morajo radi tega ostati v bolgarskih rokah. Toda Hitler bi hotel, da mu Bolgarija pomaga na ruski fronti ali vsaj zadaj za fronto. Značilno je, da so dobili vsi švicarski podaniki nasvet, da ?apuste bolgarsko ozemlje. Tudi Nemci pošiljajo svoje žene in otroke nazaj v rajh. Kam se bo Bolgarija zares obrnila je težko reči, toda jasno je, da je postala silno nervozna. Carigrad, Turčija. — Kakor j se poroča vlada med Bolgari; veliko vznemirjenje; položaj ■ se je v zadnjem času temeljito spremenil, deloma radi di-plomatičnega delovanja za-padnih velesil (konferenca v Casablanci in v Adani), a deloma radi ruskih uspehov tekom zime. Vse to je privedlo do umora generala Lukova. Nobenega dvoma ni o tem, da je s tem generalom izginil na Bolgarskem eden izmed važnih nemških agentov. Zanesljive vesti iz Bolgarije poročajo, da je vlada zelo okrepila obrambo svojega o-zemlja in se v vojaškem oziru pripravlja-na presenečanja. Krogi osišča se boje, da ne bi bolgarska vlada zaradi pre- Podpredsednik Henry Wallace, ki ga kaže pušiea na sliki se j« dal slikati s skupino domačinov Boqueiie, Panama. Podpredsednik je na potovalni misiji po juinih državah, da ustvari več dobre volje med juinjaki. - k ___„__jšj amerikanski Slovenec fqmcKm Mi'buy eflM miriš »TATII jyftsiaMpf KUPIJJTE VOJNE BONDE1 "Amerikanski Slovenec" DELA ŽE 52 LET ZA SVOJ NAROD V AMERIKL ŠTEV. (NO.) 68 Rusi odbili nemške napade - Poštenje novega orožja NEZASLIŠANA NEMŠKA GROZODEJSTVA NA RUSKEM Nemški poizkusi, da bi potisnili Ruse preko reke Don izjalovljeni. — Timošenko napada na severu. — Rusi objavljajo sezname nezaslišanih grozodejstev, ki so jih uganjali Nemci v zasedenih krajih. Moskva, Rusija. Po več dnevnem bolj mirnem stanju na ruski fronti, so Nemci včeraj vrgli kakih 1000 pešcev in: 10 tankov v boj južno od Iz-! juma, da bi v ovinku reke Do-' nec potisnili Ruse preko re-' ke in tako dohili priložnost iz j rečnega ovinka priti za ruski j hrbet. Rusi so to nakano opazili in so nemški napad uspeš-} no odbili. Več kakor dvesto Nemcev je bilo ubitih in več tankov uničenih. • V Kavkazu ruske čete nadaljujejo z napadi in zgleda, da bodo N.ernce iztisnili iz Ta-, manskega polotoka. Kakih 121 milj od črnomorskega obrežja j nad Novorosiskom so Rusi za- j sedli železniško postajo v Ba-kanskaji. Poznejši nemški pro-J podi feii* od biti* - " j Na severno zapadni fronti je otvoril nove aktivnosti mar- j šal Timošenko. Blizu Staraje j Ruse so ruski oddelki zasedli več ugodnih pozicij pod Ilmen jezerom. Po drugih delih front se vrše le artilarijski dvoboji; in manjši spopadi med patru-j Ijami. V London došla ruska poročila odkrivajo velika grozodejstva, ki so jih izvrševali Nemci po okupiranih ruskih ozemljih. Zdaj, ko so Rusi potisnili Nemce nazaj se odkrivajo strašni barbarski zločini. Poročilo pravi, takega iztreblje-vanja ljudi zgodovina še ne pozna. Hitlerjevi naziji trpinčijo in morijo vse, ki niso z njimi. One, ki so sposobni za kako delo pa odvajajo, kakor ■sužnje na prisilno delo v Nem-.čijo. V Vjazmi so izmed 5000 hiš razun 51 poslopij vse razdejali in uničili. V Vjazmi je moralo 34 mož in žena iz komati lastne grobove, nakar so jih ustrelili. SliČna grozodejstva se kar vlečejo tudi po vseh drugih pokrajinah. Rusko po- ZRAČNI BOJI |! PRI TUNIZIJI! 11 Amerikanci uničili 48 nemških 5 letal ▼ enem dnevu. ^ Zavezniški stan, Afrika. — ] Na tuniških tleh, kolikor je 1 teh še v nemških rokah se vr- ] ,še operacije bolj počasi. Go- ' rovja, podminirana polja in i druge ovire zahtevajo previdnosti. Živahni pa so boji v * zraku. Zavezniški letalci že cel teden posvečajo posebno pažno osiščnim konvojem, ki :tiovažajo municijo in zaloge ' Nemcem in Italijanom. Mnogo i > ladij so zadnje dni potopili. V j] včerajšnjih bojih pa so uniči- 1 ti vsesa skupaj 48 ^nemških ] letal. Med temi je bilo 18 veli- < kih Junker transportnih letal.j: KITAJCEM GROZI LAKOTA i Chungking, Kitajska. — Kitajske oblasti apelirajo za splo- [ šno pomoč radi pomanjkanja ; živeža. V Honan provinciji je ■ ravnokar pregled ugotovil, da tam trpi nad pet milijonov ljudi pomanjkanje, od katerih bo mnogo pomrlo, če ne pride pomoč v kratkem. -o- AMERIŠKI LETALCI UNIČILI 182 LETAL JAPONCEM Ameriški stan, Kitajsko. — Na Kitajskem se nahaja naj-| manjša skupina ameriških le-j talcev, ki vadijo Kitajce letal-! stva, a se tudi udeležujejo bo-j jev. Ti letalci so lansko leto izstrelili 182 japonskih letal nad, kitajskim ozemljem, pravi po- , ročilo. | » . | ročilo omejna, da ruske obla- j Bti imajo imena nemških po-I veljnikov in častnikov in da vsi, bodo po vojni za nečloveške j zločine odgovarjali. OPA DOLOČILA CENE PERUTNINI Chicago, 111. — Urad za kontrolo cen in odmerjevanje (Office of Price Administration), določa višino cenam za perutnino in sicer: Kokoši za praženje (broilers) 3914c za funt; spo-mladne za pečenje 5 funtov težke ali več, 47c; petelini pod 5 funtov 39c; nad 5 funtov težki 40V^c; kapuni 7 funtov težki in več po 49c; pod sedem funtov težki 51c; stare kokoši pod 3V4 funtov težke po 34V^c; nad 3 Vž funte težke in več po 38c; stari petelini pod 5 funtov težki 28 y» c; nad 5 funtov težki in več po 30c; mladi purani pod 16 j funtov po 49c; nad 16 funtov težki 47c; stari purani nad 20 funtov težki po 4314c; od 16 do 20 funtov 4414c,; lažji pod 16 funtov po 4614c. --o- SE BESEDO O SLOVENSKEM LETALCU, KI JE SODELOVAL PRI NAPADU Chicago, 111. — Včeraj smo na tem mestu poročali, da je bil med skupino letalcev, ki so napadli osiščni konvoj blizu Sicilije tudi letalski saržent Slovenec Jp^a J?kše_. }sTaj k temu doJ damo, aa Ta vil! letalec je sin j znane slovenske družine Mr. in Mrs. Antona Jakše iz So. Chica-ge, kjer vodijo že več let groce-rijo.in mesnico. Njegov oče Mr. j Anton Jakše prihaja iz Uršnih Sel pri Novem mestu, njegova mati Mrs. Margareta Jakše (rojena Šutej), je pa doma iz Dolnje Podgore, fara Stari trg ob Kolpi. K častnim uspehom njihovega junaškega sina jim prav iskreno čestitamo! -o- DANCI NADALJUJEJO S SA-BOTAŽO KLJUB GROŽNJAM Stockholm, Švedska. — Danci nadaljujejo s sabotažami v danskih tovarnah, kjer se dela razne izdelke za Nemce. Parlamentarni odbor je objavil te dni i prošnjo na vse Dance, naj složno sodelujejo z nemškimi I oblastmi, ker te grozijo, da če ' sabotaža na Danskem ne bo je-jnjala, da bodo naziji zasegli danska sodišča in začeli sami soditi in kaznovati Dance,, ka-I kor to delajo po drugih deželah. Kljub tej grožnji sabotira-nje na« Danskem narašča. 1 \ — Columbus, Ohio. — Senatna zbornica države Ohio .je sprejela predlog s 27 glasovi proti 1, da se v državi začne prodajati likerje na odmerke. Vzrok zato se navaja pomanjkanje likerjev v državi. Za one, ki bi grešili zopet novi zakon, fe določena kazen $50 v denarju in 30 dni zapora. — London, Anglija. — Grški submarin Papanicolis je potopil v sredozemskem morju manjši tovorni parnik, ki je vozil med Italijo in Afriko, pravi poročilo. Grški submarin je priključen angleškemu brodovju v Sredozemlju. - - - " ~ -«- — Washington, D. C. — Odbor za vojno produkcijo dobiva zadnje dni poročilo, da v gotovih delih dežele pomanjkuje piva. To pa zato, ker razvaža-nje piva trpi radi odmerjevanja gasolina in gumijastih obročev. Po nekaterih krajih zaračunavajo za razvažanje odjemalcem piva posebej. — Moskva, Rusija. — Sem došla poročila omenjajo, da je Rommel premestil svoj stan v Italijo in bo odtam dirigiral operacije v Tuniziji. Drugo poročilo pa omenja, da je Romme-lu izročeno vrhovno poveljstvo nad vsemi nemškimi in italijanskimi četami v Tuniziji in Italiji. — London, Anglija. — V neko neimenovano angleško pristanišče je dospelo te dni večje število novih kanadskih letalcev in oddelek ženskega pomožnega kora iz Kanade. Angleži bodo letos zelo pomnožil: svoje zračne napade na osiščnc dežele. « Italija New York, 30. marca (PM) — Italijanska lira je kvotirala še pred kratkim v prosti prodaji v Stockholmu: 8 švedskih kroner za 100 lir. Zdaj, po padcu Mareth linije, je v Stockholmu dobiti vsak znesek italijanskih lir za ceno treh švedskih kroner za 100 lir! Isti list poroča v svoji številki od 29. marca, da bo v bodoče poveljnik italijanske vojne mornarice, admiral Arturo Riccardi, podrejen nemškemu admiralu Doenicks-u. Riccardi se je hotel posluževati italijanske mornarice >e v svrho obrambe v Sredozemlju, kar se baje tudi sklada z Mussolinijevo teorijo. Toda Mussolini se je moral podrediti Hitleirjevim zahtevam. Sir James Gregg, angleški vojni sekretar, je izjavil včeraj da so britanske armade dozdaj ujele 274.000 italijanskih vojakov. _ — For Victory... 3*j U. S. DEFENSE BONDS f STAMPS AMERIKANSKI SLOVENEC m Btran Z Četrtek 8. aprila 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC l &yi tn najstarejši slovenski Ust v Ameriki. U*ianoTlj«a fata 1M1 "v Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tfcka: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: |849 W. Cermak Rd., Chkag* ^ Telefon: CANAL 5544 Naročninai Za celo leto___$6.00 Za pol leta__ 3.00 Za četrt leta_1.75 Za Chicago, l«nado te Evropo: Za celo leto_$7.00 Za pol leta--- 3.50 Za četrt leta_2.00 Posamezna številka _ Sc The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891 Issued daily, except Sunday, Monday and the day after a holiday. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 184® W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 For one year_$6.00 For half a year_ 3.00 For three months_ 1-75 Chicago. Cansda and Europe* For one year f* For half a year_3.50 For three months_2.00 Single copy_' 3c POZOR 1 Številke poleg: vašega imena na naslonu strani kažejo, do kedaj je plačana vasa naročnina. Prva pomeni sec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Dopisi vaftnsga pomena sa hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo m] dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo itsvilko V tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise bcee p^ptu m na ozira._ Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10,1925 at the post at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. PREROKOVANJA Prerokovanj in ugibanj je na svetu vedno dovolj. Ljudje radi ugibajo o tem in onem, mnogi tudi prerokujejo. Kadar kake zadeve, posebno zadeve svetovnega značaja nekoliko zaostanejo in se ne razvijajo v takem tempu, kakor preje prerokovano, navadno vstanejo mnogi preroki in na novo prerokujejo. Včasi so taka prerokovanja na mestu, mnogokrat tudi ne, ker zavajajo javnost od gotovih ciljev in če so cilji različni od ciljev za katerim mora javnost gotovega naroda, če hoče do zmage, potem prav gotovo niso koristni. Demokratične države, ki vodijo borbo proti osišču, morajo imeti v glavnem in najprvo le en cilj in ta mora biti: najtesnejša povezanost med seboj v skupni borbi proti skupnemu sovražniku, neomajano zaupanje do eden drugega, dokler ni zmaga dosežena. Prvo in glavno je in mora biti sovražnika premagati. Potem pridejo na vrsto še le druge zadeve. Ko bo osišče premagano, potem bo časa dovolj za urejevanje povojnega sveta. Tako pravi zdrava pamet in tako bi tudi moralo biti. Toda ni vedno tako. Ljudje radi stopamp. n&d preroke. Radi sami malo prerokujemo, pa radi slišimo tudi druge ko prerokujejo. Potem pa ugibamo, kaj se bo uresničilo in kaj ne. Zanimivo je res, kaj vse se bo zgodilo v svetu po tej ves svet obsegajoči vojni. Svet stremi po napredku, po nečem boljšem, v tem pričakovanju mu poteka čas. Po tej globalni vojni bo svet precej drugačen, kakor je bil dosedaj. O tem ni nobenega dvoma. Zadnji mir, ni bil pravi mir. Pomanjkljiv je bil, kakor je pomanjkljiva človeška narava. Gotovi zmagovalci so postavili mir na sebičnost in ta ni bila še nikdar dobra podlaga za noben mir. Kjerkoli je še bila podlaga miru sebičnost, je bilo s tem le položeno seme za novo vojno. In žalibog dosedaj najbrže ni bilo še nobenega miru brez te nesrečne podlage. Ali bo bodoči.mir brez nje? O tem bi bilo drzno prerokovati. Lahko se pa reče v naprej o tem toliko, da človeštvu bo poteklo še mnogo časa, predno se bo moglo reči o njem, da je sposobno zidati mir brez vsake sebičnosti. Sicer dal Bog, da bi bilo v tem oziru boljše, toda, kdor pozna človeka,, kako počasi in nerade obrača k boljšemu, ta v samo človeško voljo ne bo zaupal preveč, pač pa prosil Boga pomoči, da bi bilo bolje. Da zna biti po tej vojni le res boljše, kakor je bilo, daje nekaj nekega upanja prerokovanje, ki je zadnje dni precej na dnevnem redu. To prerokovanje je, da pride morda kmalu do miru med katoliško cerkvijo in sodobno sovjetsko Eusijo. To prerokovanje ni nikakor mala zadeva. Kdor pozna uradno Sovjetsko Rusijo od leta 1917 pa do prav zadnjih časov in njeno politiko do raznih verstev, preko tega prerokovanje ne more brezbrižno naprej. Sovjetska politika napram verstvom je bila na vsej črti nasprotna. Da so bili sovjetski voditelji tako zapeti napram vsaki veri bodo razlogi najbrže v tem, ker so v vseh verah videli sovražno stališče proti sovjetom in so naravno čutili, da vsak Rus, oziroma njihov podanik, ki bi sprejel to ali ! ono vero, bi postal sovražnik sovjetov. Zato so se ver ogi- 1 bali in uradno so bili nasprotni vsem. Posebno sovražno stališče so zavzemali proti katoliški cerkvi, ker so vedeli, ] da je ta najbolje organizirana. Saj je znano, da je že pokojni Lenin, ki je bil boljševik številka L, dejal: Pravoslavna cerkev se bo sesula, ker je vsa strohnela. Ne tako katoliška cerkev, ta ima organizacijo, ki je razširjena po vsem svetu. Naravno, da se katoliške cerkve tudi najbolj bali, da bi jih ta izpodrinila od upliva pri narodu. Zato so bolj-ševiki tako dosledno preganjali katoliško cerkev in se iste bali. Toda čas teče naprej in življenje narodov z njim. Sedanja vojna je spravila premnoge narode v skupno obrambo. Proti Hitlerju se bije na vzhodu brezbožni boljševik, kakor se bije v Afriki katoličan, portestant, Žid in narodi še drugih veroizpovedi. Vsi se bijejo proti Hitlerju za svobodo in demokracijo svojih narodov. In Atlantski carter pa jasno izjavlja podlago bodočemu miru, ki so znane Štiri evoboščine in med temi je posebno povdarjena verska svo- . boda vsakega naroda. Rusija kot članica proti Hitlerjeve fronte mimo te izjave ne more. Res je, da ni podala glede teh izjav in svoboščin še nobene besede, pa je tudi res, da mimo njih ne more, če hoče biti iskrena glede svoje izjave, da se tudi Rusija bori za svobodo in demokracijo sveta. Neki resen komentator pravi: Churchill in Roosevelt gotovo nista vrgla v svet izjavo o Štirih svoboščinah, da ne bi o tem informirala sovjetskih krogov v Moskvi. Nekako ob istem času je prišla v svet tudi vest, da je v Rusiji dovoljeno bogočastje s pridržki, da se cerkev nima nikjer vtikati v politiko države. Ta koncesija je sicer tako, tako, pogojna, ampak neka izjava je le in nekaj upanja je le, da so sovjeti začeli popuščati in da kaže spravijivost do verstev. To izjavo lahko vrednotimo vsak po svoje. Vsa znamenja pa kažejo, da se neki krogi in tem krogom sta na čelu najbrže Roosevelt in Churchill, prav trudijo, da pripravita Rusijo, da pristane na Atlantski carter ne samo s kako uradno suho izjavo, ampak s pogodbo, da bo spoštovala verstva in njih bogačastja. Kake koncesije bo v tem oziru zahtevala, je zopet drugo vprašanje. Dela pa se v tej smeri. Misija newyorskega nadškofa v Vatikanu, Londonu ,in morda zna voditi zdaj celo V Moskvo, pripravlja pot boljšim odnošajem med Moskvo in Vatikanom in zna prinesti celo nekak sporazum med njima. Dal Bog, da bi to prerokovanje ne bilo le prazne besede! fsopsip*tiftsi 1, IZ URADA DRUŠTVA SV. V ALOJZIJA, ST. 47, KSKJ. )_ Chicago, 111. 0 Cenjeno članstvo društva Sv. Alojzija: Naznanim vam, da bomo l> imeli skupno sv. spoved v so-: boto dne 10. aprila ter skupno ;i sv. obhajilo v nedeljo 11. ap-[. rila, pri pol osmi sv. maši, ko bodo vsa KSKJ društva v fari g Sv. Štefana, to se pravi vsi moški in. fantje teh društev, ki a pripadajo k fari Sv. Štefana, a opravili svojo velikonočno dolžnost. Za toraj vas vljudno 0 vabim, člane društva Sv. Aloj-K zija, da za gotovo vsi storite svojo dolžnost. Razposlal sem spovedne listke po pošti, ta teden jih bodete prejeli. Kate t ri ne spada k cerkvi Sv. Šte- 1 fana, si mora dobiti od svoje i župnije potrdilo, to je župni-. kov podpis, da je opravil veli • konočno dolžnost ; zato a sem vam poslal spovedni li-" stek. Upam, da ne bo nobene-1 g& med nami, ki bi ne opravil l sv. spovedi. Listke položite nr - obhajilno mizo ali pa jih meni : izročite na redni mesečni seji > 2eleč vam vesele velikonočne praznike ter obilo božjega bla-" goslova, Leo Mladič, tajnik 1 1919 W. 22nd Pl. . o * , TUKAJ IN V ROJSTNI DOMOVINI Elizabeth, New Jersey Zopet se malo oglašam, ker vidim, da je naša naselbina ! skoraj pozabljena, ali v njej je dosti drugih, samo Slovencev je malo. i Zimo smo prestali. Ti^ivica , že zeleni in nas spominja po- < mladi. Gospodinje si čistijo vrtove in pripravljajo za cvetice. Fantje so največ odšli in i starši po domovih so sami o- -ž stali. ] V teku zadnjega leta smo spremili z godbo na tisoče mladih iz mesta na postajo, i Mnogo solza je bilo prelitih, i V. Tudi jih je že mnogo padlo J. in so zadnjikrat vzeli slovo. I Pri nas doma v Beli Krajini je tva bila pesem, ki smo jo še takrat, ko smo živeli še v promo stosti, večkrat zapeli: >no Z B°E°m' oče» mati» Sedaj se vidimo zadnjikrat. jco Če mene zadene ta ostri meč, . . me nazaj ne bode več. ao- Na to pesem se sedaj lahko ki spominjamo. Ze drugič po nana, šem odhodu je naša nekdanja :no domovina s krvjo oblita. Naši ino rojaki sedaj dve leti umi-oj- rajo mučeniške smrti v rojst-ite ni domovini. Italijanska tfru-sm hal je še v Semiški gori okoli ta želeknice 500 čevljev na site roko populila in izdrla ven trte- te, da se ne bodo mogli skri->jc vati četniki domačini, ki brani- nijo svoj rojstni kraj. Italijanki ski klavci so požgali naše vasi ito in domove in iztrgali iz ust li- nedolžnih otrok kruh, katere-le- ga so težko pridelali starši. Vsa vil Dolenjska trpi pod italijan- ' nr skim kopitom. Upajmo, da se mi trinogom vse to povrne. Zado- > ji sti dolgo že kradejo v Beli ne Krajini, v krajih kakor Črno-ia- melj, Metlika, Semič, Gradac, itd. V teh farah je bilo ved- ; no pridno ljudstvo^ Tudi v A-meriki so bili ravno Belokranj- 1 ci, ki so ustanovili organiza- 1 cije KSKJ in SNPJ, te naše r največje organizacije. Ustano- ] vili so jih delavci, ki jih veči- j er noma že krije črna zemlja, ia Slovenija je dala veliko dobrih ej ljudi, čeprav nas niso spozna- c n- li; naš narod je pač tih in j skromen. Dokler Jugoslavija i ;a ,ni bila napadena, ni nihče ve- 0- del zanjo. Še danes jte na sve- -č r- tu dosti ljudi, ki sploh ne ve- % 1- do, da je kje na svetu Jugo- t in slavija. Za Poljake in celo za ^ d- -Slovake še vedo, a Slovencev j ne požna fiihče. Večkrat či- č o tam Register ali Catholic I e News. Pišejo o škofu Baragi, \ 3. pa ne povedo, da je bil Slove- 1 i. nec, ali Jugoslovan, ali Avstri- OD PREDSEDNIKA SANSA DOGODKI M SIor»nci pm t «« ' -^T-r- ive, Bratje in sestre! SANS je izdal proglas za velt obhajan je S L O Y E NSK£?GA i ne dneva po slovenskih naselbi- ako 11811 * To bo dan» ko na-» sl°" venci demonstrirajo za idea- le, za katere naši rojaki v sta- ri domovini trpijo in stradajo, po- se bojujejo in umirajo in v ka- a so tere verujejo tako trdno, da tev. i®1 nobena žrtev ni prevelika. To naj bo dan, ko jih podkre- cro- p*mo v *em boju, pol- nem nadčloveškega junaštva. Našla se bo pot, da se jim rter sporoči, kar bo zanje nedvom-, da no mogočno bodrilo, in sicer sije da se Slovenci po vsej Ame-tela spominjajo njihove trage-ka- dije in nJihove«a odpora in da . so pripravljeni storiti^ svoj das'11 lež za njihovo zedinjenje, zal njihovo osvoboditev in srečnejšo bodočnost, be- Ta dan naj opozori tudi A-merikance na krivice, ki so bi le storjene nad slovenskim na-I rodom — ne le v sedanjem sporu, ampak že po prvi vojni, ki so namestu edinstva in ^ svobode dobili razkosanost in tuje jarme. Z ozirom na važnost tega H praznovanja vas prosimo, da se ga udeležite v vsaki nasel-■ bini, kjei niso razmere take, tdlo da bi to bilo popolnoma nemo-)vo. Bote. Če se ne more prirediti i je velik zbor, pa imejte vsaj sejo, na kateri naj se sprejmejo pri-iro- merne resolucije, tako da bomo mogli rojakom v stari domovini sporočiti, da so se jih spomnili Slovenci po vseh na-rat. »elbinah in jim obljubili svojo ieč, pomoč. V mnogih naselbinah bo iko doseči, da proglasijo na- žuPani nedeljo za SLOVEN-nja SKI DAN. V takem slučaju se faH potrudite, da to storijo. Vsako m5 veliko gibanje potrebuje re-jst- klame"» Slovenci si morajo pri-ru- dobiti simpatije amdMškega toli JavTle£a mnenja, da se na ta - način iz pod bije vpliv volkov v tj. ovčjih kožah. Ponekod bo mo-jri. g"oče dobiti mestno dvorano za ra- zborovanje; tudi to koristi na-an- Pravični propagandi. Poro-asi dil° bo vprašanja, kaj hočejo ust slovenci» in pojasnila, ki jih " re- morete dati na to, bodo vzbu-^sa dila zanimanje za našo stvar, an- £icer Pa poznate sami najbo-ge lje razmere v svojih naselbi-3o- >nah in bostf? najbolje vedeli, ejj kako morete doseči največ u-f speha. ac, Nedeljo smo morali izbrati , »d- 1Z Popolnoma razumljivih raz- , A_ logov; ob delavnikih je v se- \ dan jih razmerah vsaka podob- , ia- Pros*ava nemogoča. j Iše r Ne Pozabite nam sporočiti o , lo_ poteku svojega praznovanja in f či_ poslati prepisa sprejetih reso- « ja lucij. Treba je pokazati, da je \ ih 40 ljudsko gibanje, neodvisno , ia- r i in jec; pravijo samo, da je bil 8 ja indijanski škof. , - S e- ^ Sedaj vemo, da je bil v za- 1 e- četku edini branitelj Jugosla- c e- vije general Mihajlovič. On in * 0- nikdo drugi je bil tedaj pri- * za -pravljen postaviti se v bran in 2 ev je začel zbirati krog sebe mo-:i- či oslabele fronte. Če bi imela ic Evropa več takih generalov, bi g! fi» pilo ostalo več ljudi živih pred m e- Hemci in Italijani. & 1- Agnes Pasarich. |S1 ♦ od vsake vlade in izvirajoče s za iz ljudskega prepričanja, iz 5fGA ljudske volje za resnično zrna-elbi- go nad fašizmom in vsakim za-Slo- tiranjem sploh, dea- Prilagamo vam dve resolu-ata- ciji; če nimate časa in prili-lajo, ke, da bi sestavili svoji, lahko r ka- sprejmete ti dve. da Storite, kar morete, da bo ta lika. prireditev uspešna ;* kajti čim ikre- večji bo njen uspeh, tem bolj pol- bo pomagala nadim bratom in H;va. sestram v domovini, jim Za Slovenski ameriški na-rom- rodni svet: sicer Etbin Kristan, predsednik. Lme- Resolucija. 1 Današnji zbor, s spominom 1 da na neopravičeni, a davno na-de" meravani in pripravljeni faii-. za stični napad na Slovenijo, ki irež- je pomenil začetek tragedije slovenskega naroda, izreka i A- svojim rojakom v stari domo-> bi vini svoje najiskrenejše sim-na- patije in njegovim borcem zo-jem per faši3tično tiranstvo naj-voj- toplejše pozdrave. Obenem ob-a jn ljubujejo zborovalci, da bodo t in storili vse, kar je v njihovih močeh, za narodno osvobodi-tega tev in za uresničenje sloven-da skih idealov v Zedinjeni Slo-isel- veniji in v novi, federativni, ake, resnično demokratični Jugo-mo- slaviji. Nezaslišane žrtve slo-iditi venskega naroda ne smejo biti ejo» zaman, na razvalinah temne Pri- preteklosti se mora zgraditi bo- nov svet, kjer bo svoboda in do- dejanska enakopravnost de-jih lež vsega človeštva in bo tona- rej tudi slovensko ljudstvo rojo moglo uživati dobrine demo-' kracije in svetlobe. Za td cilj. bo se zborovalci zavezujejo, da sijo bodo dali Slovenskemu ame-EN- riškemu narodnemu svetu, i se dokler ostane zvest sklepom ako prvega Slovenskega narodne-re- ga kongresa, vso svojo podpo-pri- ro. Resolucija 2 ta Ker je prvi pogoj uresniče-,v v nja idealov, ki jih je predsed-m°- nik Roosevelt označil s svoji-' za jni "štirimi svobodami" in na~ podpredsednik Wallace z be->ro- sedami o "revoluciji navadne-človeka", zmaga Združe-nih narodov dosledno zmaga Zedinjenih držav nad fašiz-rar- mom in reakcijo, ponavlja da-bo-.našnji zbor obljubo, da bodo lbl; Slovenci v tej deželi storili vse €"» potrebno za pospešenje ame-u" riških vojnih naporov. Zboro-valci imajo pred očmi nepopis-*atl no trpljenje zasužnjenih na-az" rodov v Evropi, Aziji, Afriki, s®- in Oceaniji vštevši brate Slo-°o- vence kakor tudi njihov odprti in podtalni odpor in razu- ' 10 mejo, da ne more biti v dvaj- ' 1 setem stoletju in v bodočnosti sp" svobode in varnosti nikjer, če J Je ni prost in varen ves svet. 2rt- J n2 ve> brez katerih, je zmaga ne- 1 = mogoča, se doprinašajo za do- 1 bil sego najvišjih ciljev človeštva • J Slovenci v tej deželi ao dopri- 1 nasali žrtve doslej in jih bodo 1 la- doprinašali, dokler ne bo osi-jn liče brezpogojno kapituliralo d ri- in tiranstvo poraženo enkrat ^ in za vselej. n »o- --o- ila VI radi berete Testi is dm- U bi gth naselbin; drugi radi bero V ed novice iz vale naselbine. Poro- ** cajte novice in dogodke v "Am. O J Slovencu". , Promoviran r sarženta dlu- rili- Duluth, Minn. — Slovenski hko vojak John M. Capin, star 26 let, sin Mr. George Capina iz 5 ta Eveletha, je te dni postal ser-čim scant v Fort Mason, Calif., )olj kjer je prideljen kompaniji i in glavnega stana. V armadi služi od 13. marca 1942. Prejšnja na- leta je John igral pri International Hockey League, nik. — Novi rod lom Chisholm, Minn. — V nede-na- lj0 21. marca sta bila v cerkvi a£i: Sv. Jožefa krščena: ki, Frank Anthony, sinček Mr. ^je in Mrs. Frank Janezich. Bo-eka trovala sta Joseph in Frances Janezich; in im- Barbara Jean, hčerka Mr. in zo- Mu. Edward Dren. Botra sta »aj- bila Frank in Helen Zgonc. ob- t _ 3do Naj t miru počiva vih ^ , Leadville, Colo. — Dne 6. en- 4m*rc* J'e tukaj umrl rojak 51o- Fl*ank Češnovar, star 73 let. mi, Pok°Pan ie bil 9. marca. Na gol Frank Zajčevi farmi je živel slo- 22 let* Doma je bil blizu Ljub-biti v Ameriko pa je prišel me Pfed 10 leti. Bog mu daj več-diti ni rair in Pokoj njegovi duši! in — Miss Mary Klune. de- — to- Služit Stricu Sama tvo Chicago, III. — V soboto 3. no-; aprila je odšel k vojakom "lj i Frankie Pichman, ki je bil do da sedaj zaposlen kot draftsman ne- pri Western Electric Co. _ tu, Frankie je sin spoštovane room jakinje in društvene delavke ne- Mrs. Lene Pichman. PO- To soboto, 10. aprila, pa < odide k mornarici William PV-etriar."' sin naše naročnice če- Mrs. Mary Sutalovič, prej 5d- Pretnar, iz 3153 S. Pulaski >ji- Rd. in Obema želimo srečen povra-t>e- tek. le- i^' __ " » &e- Na dopustu ga Chicago, III. — Te dni je iz- prišel domov na kratek oddih la- Pvt. Robert Peter Motz, sin do Mr. in Mrs. Peter Motz, 1628 rse W. Cermak Rd. Nastanjen je te- v državi Delaware, ro- -o- l KRIŽEM SVETA iki, [o- - >r- — Beloit, Wis. — Med tem, u_ ko sta oče in mati Mr. in Mrs. C. Shuman molzla krave v -.hlevu, je v njihovi hiši izbruhne J«! ogenj. V hiši sta se naha-^ jala eden tri leta, drugi dve Ie-_ e_ ti star sinček in oba sta zgo-^ rela. Lesena hiša je bila v ta-^ko kratkem času vsa v plame-nu, da je bila vsaka rešitev iz-Jo ključena. ji. — Toronto, Ontario. — Ra-10 di vojnih težkoč je vladni od-ftt bor za trgovino in promet v Kanadi dovolil povišati cene premogu za 75c pri toni. To pa se tiče le okrožja v Toronto, kjer * vladajo glede tega izredne raz-mere. a. OGLASI V "AM. SLOVENCU" IMAJO VEDNO USPEHI TARZAN (680) LEV SE PRIKAŽE Efattepelllau *ew^>«pe> Seme) a r—------o i __^fop^Hi«. Napisal: Edgar Rice Bmroosiia TO hold twc "lightning - flolt* ' antelope and kill rr wm4 his svm i hanc5 was a proftlem even FOR •ftje h^ghty tar2an. _ Držati kakor blisk urno antelopo in Jo ubiti z golimi rokami, tudi za sil->iega Tarzana ni bilo lahko delo. k*. , V«T H6 MU5T ATCOMPUSH Sk / 4/ TMAT TASK B£FOR£ THE V-.lffl LION ARRIVED TO p$% ™ Ci>NTEST H,S PREV. Vendar je moral to nalogo izvršiti predno je prišel strašni lev in se potegnil za svoj plen. finally, with violent effort,, tarzan jerked back the head of the buck ano &roke its neck i i ' r Končno je Tarzan s silnim naporom sunkoma potegnil samčevo gla-Vo nazaj in mu zlomil vrat« _ P, 1 AT THAT MOMENT To pa se ni zgodilo niti eno samo sekundo prezgodaj; v tem trenutku " se je namreč prikazal lev. Četrtek 8. aprila 1943 "" AMER1KANSKI SLOVENEC KONVOJ OB SONČNEM VZHODU NA MORJU g'. .^Bg^saafc^s.:■. 1;•" ~ ii^faMstmmii.'šans*-nmmi••■—■ — .... ,. -____ AU POZNAMO TOČNI CAS? V zadnjih letih so pogosto raziskovali vprašanje, da-li imajo tudi iivali izrazit časovni čut in v koliko se da pri mer jati s človekovim časovnim Čutom, ki ga podpirajo vsakovrstni tehnični pripomočki. Takšne raziskave niso brez vsakega pomena, kajti izkazalo se je n. pr.t da se krave ne morejo kar tako preurediti z "zinjBkega časa" na "poletni čas", kakršna imajo v nekaterih deželah. Mlečno gospodarstvo čuti posledice takšnih preureditev in tu bi že imeli dokaz, da imajo krave "uro v glavi" ter občutijo prav dobro časovne premike, ki znašajo Šestdeset minut. Tudi kokoši, psi, srne ta celo pribe imajo dober časovni čut, točno ob določenem času prihajajo h Jcrmitvi. ; Ljudje sicer vemo, da je čas nekaj relativnega, poznamo mo dolge in kratke ure, minute, ki trajajo večnost, in ure, ki minevajo kakor sekunde. Če bi naša opravila odmerjali na tej podlagi, bi zašlo vse v največji nered. Nujno je bilo potrebno, da smo si ustvarili absolutno časovno merilo, po katerem naravnavamo svoje ure. - Možje, v zvezdarnah skrbijo, da gre vse po tem absolutnem časovnem merilu, ki mu . kolesje predstavlja okoli svoje osi vrteča se zemlja, in kazalnik zvezdno nebo. V daljnogledih, ki so namerjeni točno proti jugu opazujejo, kako stopa določena zvezda v "meridian", ki ga označuje tenka pajčevinska nit v zornem prostoru tega daljnogleda. Tisti trenutek ugotovi opazovalec s pomočjo električnega znaka do stotinke sekunde točno, kdaj se je to zgodilo. Naslednji večer se isto ponovi, spet doseže zvezda na svoji vsakodnevni poti na jugu svojo najvišjo višino nad obzorjem, svoj meridian, in spet ugotovi opazovalec z električnim znakom, kdaj se je to zgodilo. Seveda se da takoj ugotoviti, ali je glavna ura v zvezdami v tem trenutku za neznatno .malenkost spredaj ali zadaj v primeri z istim časovnim trenutkom prejšnjega večera. Tako jo je mogoče vsak večer .točno naravnati in p0 njej tudi ■ure nas vseh in vsega, kar se mora dogajati po točnem ča-0U, n. pr. promet. Pri tem pa moramo upoštevati, da "zvezdni čas", ki ga meri mož ob daljnogledu, ni popolnoma isti čas, po katerem vršimo svoje posle, pa čeprav kaže dolžino enega dne z največjo točnostjo. Naše vsak-kanjc življenje se ne ravna po zvezdah, temveč po soncu, ki deli čas v dneve in noči. Toda baš sonce je kot točno časovno merilo nemogoče. Spomniti ,se moramo, da njegov položaj .na nebu, ob vzhajanju in zadajanju, ni vsak dan isti, temveč da se spreminja na poti od povratnika do povratnika, razlike v njegovem položaju od dneva do dneva pa razen tega niso enakomerne, kajti zemlja se vrti okrog sonca ne v krogu, temveč v elipsi, tako da mu je sedaj bližja, sedaj bolj \ oddaljena, in tako se tudi sonce na nebu premika zdaj za večje, zdaj za krajše proge dalje. Dolžina dneva je torej različna in neprestano bi morali naravnavati še tako točne ure, če bi se ravnali po soncu. Tega pa seveda ne delamo, vedemo se tako, kakor da bi se «once premikalo enakomerno, ne računamo po pravem, temveč po nekem namišljenem soncu. To nam je prešlo že tako v kri, da tega niti ne opazimo več. Toda stvar je še bolj zamotana. "Poldan", torej čas 12. ure 0 minut in 0 sekund, bi morali imeti posamezni kraji prav za prav tedaj, kadar sto-i 'pi sonce na jugu najvišje., v I svojem meridianu. To se pravi, da bi ljudje v vzhodnejših krajih prej kosili nego ljudje v zapadnejših krajih, nad katerimi gre -sonoe pezneje v meridian. To bi bila že lepa zmešnjava, a kakšna zmešnjava bi bi nastala šele, če bi se ;norali vsi brzovlaki in vsa letala, kakor tudi delo v vseh obratih ravnati po pravem krajevnem poldnevu! Zato smo si izmislili za Srednjo Evropo neki enotni "srednjeevropski čas" in zato imajo akupine dežel proti vzhodu svoje vzhodne in proti za padu svoje zapadne čase, ki se razlikujejo za cele ure od srednjeevropskega časa. Ta se *avna po 15. meridianu vzhodno od Greenwicha. - Kakor vidimo, odgovor na . vprašanje o točnem času ni ta-T *o preprost. V splošnem pa sej \ s tem vprašanjem ne bavimo mnogo, svoje bolj ali manj 3 točne "čebule" naravnavamo \ po normalnih časih, ki jih X predpisujejo zvezdarne in se 1 zanašamo na to, da opravljajo 3 možjte ob daljnogledih svo5e ^ delo pravilno. Pri tem pa niti malo ne slutimo, koliko napornega dela imajo ti možje, koliko zamotanih meritev in računov je treba, da gre naše vsakdanje življenje po nekem redu naprej. Zdaj si pa predstavljajmo, da bi se naša zemlja okrog svoje osi ne vrtela enakomerno ali pa da se kraj, v katerem stoji zvezdarna z merilnim daljnoglediom, < pomika proti vzhodu ali zapadu. Vse naše nadziranje časa bi lahko zašlo v nered. Ali je kaj takšnega mogoče? Je mogoče! Znanosti je v zadnjih časih dejansko u-l gotovila, da se zemlja okrog! svoje osi ne vrti popolnoma enakomerno in da tudi dežele niso zasidrane trdno v svojih podlagah, temveč da se na površini zemeljske krogle premikajo. Na žalost* pa časovne spremembe, ki nastajajo zavoljo tega, niso tako velike, da bi se mogli ž njimi izgovarjati, če pridemo nekega dne za četrt ure prepozno na delo. Gre za tako majhne zneske da za vsakdanje življenje ni-' majo nobenega pomena. Toda| . An?l?fki minister li j« te dni ogledal t Ameriki tudi _ MR. EDEN STOPA IZ VOJAŠKEGA VOZILA za znanost so nad vse zanimivi, ker dokazujejo, da zadržujejo plime in oseke, ki jih1 j>ovzroča mesec, zemeljsko vr-1 tavko in da celine na netrdi' podlagi zemeljske notranjosti plavajo kakor ladje na morju, samo seveda dosti počasneje! Potrdilo so nam končno za staro spoznanje, da ni večne stvari na tem svetu in da se vse pretaka. DOMAČA FRONTA DRUGI P£>GON ZA -T * > VOJNO POSOJILO Zakladnični depart ment otvarja na domači fronti drugo večjo kampanjo za vojno poscjilo. S vrh a tega prizadevanja je prodaja 13 bilijonov dolarjev v vojnih obveznicah (war bonds), hranilnih za-dolžnicah za plačevanje davkov (tax savings notes) in zakladničnih obveznicah (Treasury notes). Zakladnični i department poživlja vse Ame-I r i kance na sodelovanje, kako naj se pomaga našim fantom na bojni fronti potom financiranja Jjoja, preka morja. Do sedaj so bili Amerikanci vseh izvirov primeroma srečni, da se velika borba širom sveta ni prebojevala na tleh Združenih Držav Ameriških. Srečnejši sm0 bili kot naši britanski, ruski, kitajski in drugi zavezniki, ki so videli, kako se je vojna mašina Osišča pomikala Čez njihova lastna tla, vničujoč njihove hiše, razde-jajoč njihove njive, razstre- Ijujoč njihova mesta, njihove kulturne ustanove, njihove domove. Treasury Department pričakuje popolno sodelovanje s strani vsakega delničarja v borbi za svobodo. Kot delničar se smatra vsakdo, ki danes živi v Združenih Državah. To pomenja vsakogar, ki je zadosti srečen, da je v Ameriki, mnogo tisoč milj daleč od dejanskega bojevanja. Stroški za osvobojenje pod-jarm 1 j enih dežel, stroški, da se osvobodijo C e h o s 1 o~v akija, Poljska, Norveška, Danska, Grška, Jugoslavija, Nizozemska, Francija, Belgija in zasedene pokrajine Rusije od tolp Osišča, bodo veliki. Cena osvoboditve bo visoka v meri-' lu življenj in krvi. Cena, ki se od nas zahteva v denarju, je mnogo manjša. Od nas se zahteva, da kupimo letala, tanke, topove in ladje v svrho, da se vzdržuje velika ofenziva za osvobojenje. Od nas se zahte-| va, da kupimo gasolin in da priskrbimo potrebni živež, da ohranimo borilnost svojih zaveznikov. O splošnem naporu naših fantov preko morja ni nikake-ga dvoma. New York Times od 25. marca je priobčil članek svojega dopisnika z ameriški-' mi silami v Severni Afrki. Dopisnik opisuje, kako pogumni so nasi vojaki — ne da bi kdo dvomil o tem. Pripovedoval je, kako so' Rommelovi pancerji vprizorilij mogočno ofenzivo in r so se| Hitlerjevi takozvani nepre-' magljivi oklopni vodi zagnali1 ' proti ameriškim silam.c Pove- > j dal je, kako so se ameriški! fantje nadalje bojevali — bojevali in bojevali — četudi so bili obkoljeni. "Gledal sem, kako se je bitka gibala sem pa tja," rekel je dopisnik New York Times-a, "in mislil sem, kakor so mnogi drugi, da trdni nacijski o-klopni vod prodere skozi. Vi-del sem pogum navadnih vo- I jakov, kako so tičali poleg svojega orožja in na svojih pozicijah, ustavili naval in pro-vzročili težke škode sovražniku. Očividno tem Amerikan-cem ni nikdo rekel, da ti iz- i brani, vsenemški oklopni od- j delki so baje nepremagljivi." New York Times je pravil, kako so ti fantje zopet in zopet napadali v povračilo. Za besedo "nazaj" niso znali. Oni so znali, zakaj se borijo. Oni I so znali, da so se borili za o-1 svoboditev zatiranih narodov, 11 za svoje padle soborilce, za I svoje pobratime v fašističnih I zaporih iz koncentracijah na-! , Filipinih, Nemškem, Japon-• skem in Italijanskem. Orožje, s katerim so se bili " v Severni Afriki, je bilo na-3 kupljeno od ameriškega ljudstva potom vojnih bondov in i znamk. Denarja je nujno treba, da se nadaljuje z ofenzivo. Kajpada, mi ne moremo pustiti svoje fante na cedilu — oni računajo na nas. Oni se bijejo do zadnje kapljice krvi. Kajpada, mi ne moremo pustiti na cedilu ljudi, ki v grozi živijo v zasedenih deželah. Kajpada, oni računajo na Ameriko kot enega izmed glavnih virov osvoboditve. Kajpada, mi ne smemo pozabljati na svoje borbene zaveznike. Oni so od nas odvisni za orodja, ki jih potrebujejo, da dovršijo svoje delo. Napravite sedaj takoj svoje načrte, ka- = ko boste nakupovali čim dalje' več bondov, da se zagotovi rana zmaga. Poročajte takoj o vseh dogodkih v "A. S/% Id se dogode ▼ rmM naselbini I NAZIJI ODVEDLI FRANCOSKE VODITELJE V NEMČIJO London, Anglija. — Kakor je došlo poročilo iz Švice so naziji odvedli iz Francije pet* francoksih političnih voditeljev, ki so bili doslej zaprti v Franciji. To so bivši predsednik Francije Edouard Dala-dier, bivši ministerski predsednik Leon Blum, general Maurice Gamelin, ki je poveljeval francoski vojski do razsula, potem Paul Reynaud, obrambni minister in minister George Mandel. Kakor omenja poročilo, so bili odvedeni v Koenig-stein, trdnjavsko ječo. -o--- POLJAKI V ANGLIJI ZAHTEVAJO MAŠČEVANJE ZA UBIJANJE TALCEV London, Anglija. — Vs< poljske organizacije so te dn sprejele odločno resolucijo i da naj se apelira na vse za vezniške države, da te ma-^uijejo s \zračnim* bombardi ranjem ubijanje talcev od strani Nemcev. Resolucija pravi, da naj se Nemce tozadevno posvari, da bo za vsako mesto, kjerkoli se ho ubijanje talcev vršilo razdejano eno nemško mesto. Nemške oblasti pa naj se tudi obvesti, da bodo vojaške in civilne oblasti odgovarjale po vojni za varnost civilnega prebivalstva v okupiranih deželah. -O- UPORNIŠKO GIBANJE V SRBIJI New York, 23. marca (United Nations Information Office) _ Bolgarske čete i- grajo čedalje večjo vlogo v vojnih operacijah osišča, naperjenih proti guerilskemu bojevanju v Jugoslaviji. Zdaj so se te operacije razširile tudi. na Šumadijo in prav do bližine Beograda. V bližini Niša je prišlo do ljutih spopadov med srbskimi rodoljubi in bolgarskimi četami. V sofijskem časopisu "U-stro" je objavljena vest o smrti vojnega obveščevalca tega lista, po imenu Rumen Jankova, ki je bil ubit, ko je spremljal vojaške sile okupatorjev, o katerih delovanju je poročal. Njegova smrt dobro označuje, da so se tam razvneli boji zagrizenega značaja. Niš je važno železniško križišče na spoju glavne železniške proge iz Beograda v Sofijo in Carigrad. -o- Kampanja "Am. Slov." je r teku, pridobite mu kakega no« !| vega naročnika! i!________ SEMENA - SHEBOYGAN - SEMENA ufcraraŽŠT"^SSS^SS^- ™™lškal " cvet- MJDSS^^n'* toVLHm SKUPIN ,er SKD. GKO^rHiD^^r^r0*'1 VRTNm " T8AVm-HENRY STAHL SEED STORE NtAGAHA AVE""E Wo* 219-J SHEBOYGAN, WIS. ^ I ne bi nikoli uganili moje starosti' To- a da ymo en razlog je, da zgledam tako -A / mlada in delam, kakor popolnoma mlada JL . To * P* radi tega, ker mi moja gospodarica posveča posebno vojno pažnjo J i --'J / OnaJe pametna Ona ve, da zdaj nemo?e / / K _^VA dobiti nove pralnice, zato pazi name, da V V Hf^ \ vzdrzim do zaključka vojne. V\( ^J j \\ " rgjgP* Tudi vi storile, kakor . VvL^ VV — Prvo je, kar si L ik t^/ f " , Stffc J bii zapomnite, očistite * L- j £ ffv^M Umite"* P° uporabl' • -----"7 enem razpustite val - ^^Trt^ggr ljarje' da ne Postanejo Jr _m\ ' T Ploščati od stiskanja. ^^JP Poribajte kad. - Kad, ^ ^ ^ i ki drži vodo mora biti s na. Rabite lahko^kTž flE^^PTrf^ gorko vodo. Po umitvi ^"hAJ kadi jo osušite z meh- *ŽC fc^jS Pralnico imejte pokri- JEv ko cunjo. Odstranite^^aKfP - Kadar zgoWi -^K vrt lo in umijte pralni- perilo, jo poSe s co tudi spodaj. platnom, daTobvar! fRf jete pred prašenjem. Gospodinj« bodite pre- °b Prvem znaku kake Tidae' ~ Ni*dar naj Nepravilnosti pokličite vam vrtilo ne pade iz P°Pravljača. ['.'DjP rok v kad. ker to vam vS odbije in odkrhne por- \ celar>- Pleh bi vam za- T~ mJfWW } pot-em rjaveti in" Kaj P* glede mazanja9 Vlif kad puščati. Pazite na „ ™«uija. - enamel na pralnici, ka- Nikaka splošna ___ kor pazite vaše fino navodila ne kri MŠ rT^Ub pohištvo. iejo vseh tipov ^M'h ^ '/ Radi tega pripo- MRVCj ?- / Čuvajte električno vrv. ^ g^gr-^ ^»s^erieče iz- ^ffZj&fifiŽ pustite niS^- irfali m /^Vr^^EL ma~ tleh in nikdar ne zavo- 3® VfiSe pral" ^Oj^T zite pralnice preko vr-^Mj VJv ^^^^, vi. Kadar premikate . Ako teh navodil nimate več, potem mašino okrog imejte ^^ ldlte 11 va^emu prodajalcu električnih stiskače na vrhu, da se 1 >^»11 predmetov. In najbolje je, da greste vam ne prevrnejo in ^^M^^mf^ k čimpreje, če vaša pralnica ne padejo na tla. ^^ m »na namazana v kratkem. COMMONWEALTH EDISON COMPANY j ^ Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC - Četrtek 8. aprila 1943 \ .V ' t" * * Hlapec Jan Stijn Streuvels To je bilo zdaj vse pometeno kakor č hiša, v kateri je nekdaj prebival in ki se je n spremenila v kos zemlje. Žito je rastlo na č njem in nič ni več spominjalo, kako je bilo p prej. d "Vzrok vsega je očetova smrt," je mislil. t< "Sicer bi še vedno služil tam gori." In ni poskušal dognati, ali bi bilo bolje j< tako ali drugače. n "Najino prvo leto bo dobro leto, če poj- s« de tako naprej," je dejala Vina. p Vreme je bilo ugodno, sadeži so kazali s dobro, vsenaokrog se je bohotila rodovit- v nost! Košček zemlje, na katerem je zače- 2 njal cvesti drobnovlaknati lan, je ležal n mirno in enakomerno kakor majhno je- n zerce. Krompir je imel trdne, zdrave po- j ganjke in bohotno žito je že rumenelo. . p Imela sta v hlevu dve kozi in zajce in do- v volj krme v zalogi. Za zimo, ko zemlja po- o čiva, sta si kupila statve. Povsod, kamor je 1 Jan pogledal, je bila njegova sreča zako- I renin jena tako trdno, da se ni bal nikakih č hudičevih naklepov, ki bi jo skušali izrva- r ti. Čutil se je neprecenljivo bogatega in c na izsušenem obrazu mu je zmeraj igral r zadovoljen nasmeh. s Vesel je bil, ko je opazoval Vinine gib- 2 čne, lesketajoče se oči. Zvečer, po delu, je 1 vladal globok mir. 1 Ob nedeljah sta v vsej spokojenosti šla j pohajat po polju, da bi videla, kako vse 1 raste, ali pa sta ležala v travi na jasi v bu- < kovem gozdiču, ki je stal tik ob hiši. Večer £ je bil tam miren in samoten; dan je tonil v > gostem čadu nad polji; murni so cvrčali. c Povsod je vladalo popolno, tiho veselje in i zadovojstvo; podeželska čistost narave, v i kateri so živeli starejši ljudje, je bila slika i nemotenega dušnega mirU! " 1 Žetev je potekla prav tako gladko in 1 podjetno kakor setev. Jan je delal s podvojenimi močmi, zakaj vse, kar je spra- i vil v skedenj, je pridelal sam in je bilo nje- ^ gova last. * Vina ni govorila o tem, a sama pri sebi je čutila globoko zadovoljstvo nad svojim • življenjem. Jan je bil ter ostal zanjo mirni, zaprki moški, ki je komaj povedal, kaj je polnilo njegovo dušo; to pa je čutila, da 1 je za njegovo redkobesednostjo dobrota, ki je ni mogel kazati. Navadila se je na 1 to, brzdala je svojo zgovornost in preskrbela vse, kar je le želel, ne da bi mu bilo treba kaj reči. Nekaj pa je v njunem zakonu s strahom in začudenjem opažala: da je bil Jan docela ravnodušen do božjih reči. Živel je, kakor da se primeri vse kar tako in kar na slepo; nikdar ni prosil blagoslova ali milosti za bodoče; nikdar se ni zahvalil za to, kar mu je bilo dobrodelno dano. In zdaj, ko je bila v drugem stanu in je prosila Gospoda za srečen bližajoči se porod, se Jan ni prav nič zmenil za to in je bil kakor tujec, ki ne ve, kaj se plete in za kaj gre. "Jan, vse, kar dobimo, prihaja od Boga," je dejala. "Kdo ve, kako dolgo bo najino blagostanje trpelo, če ne bova molila. Huda ura ali pa še kaj manj, pa sva na tleh. Vse, kar imava, je v božjih rokah." Jan ni na to še nikdar mislil. Prej, pri kmetu ni imel nič svojega. Zaupljivo je živel tjavendan, in če je vse zbila toča ali če je bilo vse uničeno, je mislil, da je pač neka nujnost, ki je jačja od vse človeške mo- či in ne more nihče pri tem ničesar izpre-meniti. Kaj več ni mislil, zakaj svojo plačo je dobil kljub temu in jed je bila pripravljena o pravem Času. Bolezni ni nikdar poznal in življenje mu je v preproščini teklo v delu njegovih rok. Zaradi dolgotrajnega zanemarjanja mu je služba božja iz detinstva postala daljna, mrtva stvar. V nedeljo je šel k maši, ker so vsi ljudje hodili. Razen nerazločne predstave, ki je izvirala iz pouka krščanskega nauka v mladih letih, je komaj kaj vedel o tem, kar se imenuje nadzemeljsko. Zdaj so pa bili sadovi, ki so rastli tam zunaj, njegovi, zdaj se je bal sile kakor skrivnostne moči, ki zadnji trenotek odloča, ali je kako delo koristno ali brezuspešno. Ta povsem novi občutek ga je še v spanju vznemirjal in že v zgodnjem jutri* se je oziral, če ni v ozračju sledu o kaki nesreči. Na zunaj je pritrjeval Vininemu mnenju. Ker je vedel, da misli dobro in da o teh rečeh dosti več razume kakor on, je pač kar njena obveljala; mirno kakor neveden otrok je sedel in si dal pripovedovati stvari, ki so se mu zdele čudovite in vendar abotne. Brala mu je pobožne odstavke iz življenja svetnikov in iz drugih starih knjig, ki jih je prebirala že za časov svoje matere. Jan je poslušal, dokler ni od utrujenosti zakimal in ničesar več slišal kakor mrmranje brez vsebine. Delal se je, kakor da bi bil prepričan, in ni prosil natančnejših razlag in pojasnil. Poslušno je vero-! val vse, kar je hotela; glavno mu je bilo, da ni nič motilo njegovega notranjega miru. Preden je šel spat, se je poslej odkril, pokleknil pred svetniško podobico in ponavljal molitve, ki jih je Vina na glas brala. Tega se je tako navadil, da je nazadnje delal, kakor da je bilo od nekdaj tako. Prišli so zimski dnevi in so še povečali enoličnost življenja. Ob slabem vremenu je Jan delal v tkalnici. Vina je vila prejo in skrbela za gospodinjstvo. Potem sta imela dvojni užitek od odeje, ki je bila dovršena okoli ledenega novega leta. Delala sta in delala in sta bila vesela, da sedita na suhem in gorkem. Prijetno življenje ob večnem povračanju enakih opravkov in pogovorov je potekalo neopazno; poleg tega pa se je pričelo začenjajoče se novo življenje razvijati v edino važno, poglavitno stvar. Vina je blaženo skrivnost zapirala globoko v svojo notranjost. Jan ni maral, da bi kdo opazil njegovo zadrego. Ogibal se je vsakemu vprašanju, na katero ni vedel, kaj naj bi odgovoril. Spokojno je Čakal, kaj se bo zgodilo. Obema se je zdelo, ko da je ta novost prišla docela nepričakovano kakor nekaj, kar je bilo od drugod prineseno in je predrugaČilo vse mirno početje po hiši. Ženske iz soseščine so prihajale zdaj pa zdaj, da bi pogledale Vino, ter se smejale njeni nepotrpežljivosti. Zagotavljale so ji, da je to čisto navadna zadeva, ki se dogaja povsod in ki ne prinaša nobene nesreče. "Prav za prav je to sploh razlog, zakaj se ljudje ženijo!" je menila Dolfova žena. "In ali je fantek ali punčka, je pač vseeno," je modro pripomnila Rielda. Potem so ženske govorile o lastnih skušnjah ; natančno so vedele, kaj je treba^to-riti v vsakem primeru. (Dalje prih.) Tiskarska dela ne vrste točno in lično izvršena Izdeluje naša tiskarna za organizacije, društva, trgovce in podjetja. Mi izdelujemo lepe tiskovine v več barvah. Dajte vaše prihodnje naročilo za tiskovine nam in prepričajte se o naši tozadevni postrežbi. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS "rue A**y °ffJtrioss rue$ocote*. rre*/#sspo "Vrf/f^P^o^. l Gm. 0ouf*S /UtcArHk/r. j T&SfZLZZZ li Ž/HE R£D CROSS HAS ISSUED 5,SOO,OCC FIRST ■-., THE POmSflKfs S PHILADELPHIA AMO CHICAGO/ . KRASNA j ZGODOVINSKA SLIKA! ; Velikost 16Vtxl2M» # IBHHBBBB^^^^^^^^^® Tiskana v Točili bar- ^SSSSE^I ! Osi jž^ v^* i B D- RooMTelL Okrog in J BHr okrog »o ilike vwh do- < 73\ Pr $ T V "i r^f-T v ■ sedanjih predsednikov \ yyi f -i - I Zdr. držav podpisani s J ? ,' • S *'• ">,' I njihovimi lastnoročni- < S \S) -'v 'S B mi podpisi. Pod pred- \ < l ^ - B **<^n^COTO »liko vihra < ,; . * ■ ▼ vetru ponosno zvexd- ,vV i mKS^^JijU :v^r\:B nsteT*< Pod «a- 5 ► (&J. > U " -V^ I P*°*ča in na nji tiskano j < [ ■ ijžr k I«** 1 "> rV fl T okraj ia vi listina pra- < ffij -j}- Lg) I Tic in .Toboičin. Slika I i: imlf ilSMl fc'JSPSaE*; < > -y Br^ " ■ lep kras in zgodovin- < Za^ B ska »omenljivost sa < ^^A'VSy^ywffl Vlak amerikanski dom. ; * t 1 SSgfcr«*« v — ■ M Ker nas naii naročniki - 41 ■■■■^^■■■■■■■ij «a poprasujejo. < J U smo Jih ie nekaj dobili J J ► Slika stane $1.50 brez pošiljatvenih stroškov. J * Posiljatvene stroške plača vsak prejemnik sam« ko se mn dostavi ' i \ sliko po Expressu. To naj vsak, ki bo naročil sliko, vzame na znanje. < J ► in dokler zaloga traja z njimi lahko postrežemo onim. ki si jo selijo. ^ <» Naročilu je prid jati potrebni znesek in ga poslati na: || AMERIKANSKI .SLOVENEC ! j: 1849 W. Cermak Road, v Chicago, Illinois NAROČITE IN CITAJTE lepi zanimivi slovenski družinski mesečnik "NOVI SVET" ki prinaša vsak mesec zanimivo in zbrano čtivo za ameriške Slovence. Stane letno samo $2.00. Za Kanado in vse ostalo inozemstvo $3.00 letno. Naročnino sprejemajo lokalni zastopniki, ali pa jo pošljite direktno m: UPRAVA "NOVI SVET" 184C W. Cermak R