zrak ali ljuft do njega. Men j ko more zrak ali prav za prav kis lic zraka do zelja, bolj?i se da ohraniti; torej je prav, kadar kuharca za vsakdanjo potrebo zelja iz kadi vzame, de zgorno lego poravna in tako potla?i in s kamnjem oblo?i ali s tiskavnico pritisne, de zelnica ?ez in ?ez po ?elji plava in dotiko zraka brani. ? Tako ti bo ostalo zelje celo leto kaj dobro.
Kako s kislim  zeljem ravnati, de se ne spridi.
V Zagreb?kih Novicah ? Luna imenovanih ? je oznanil modri kmetovavecKlinggraef svoje 48 letne sku?nje: kako s kislim zeljem ravnati, de se ne spridi, reko?:
?Od tega, de kadi za zelje morajo ?iste in sna?ne biti, predin se naribano in popolnama zdravo zelje va-nje dene, mi mende ni treba ni? govoriti, to vsak sam ve; ? povedati pa vender moram, de se kadi za zelje nar bolj?i o?editi dajo, ?e se po-Drei z aonam Dobeliio. notem na dobro zmiieio.?
Xar gotov?i pomo?ek, de se zelje ne spridi5 je pa potem ta, de se zribano in le sredno mero osoljeno ?elje ne tla?i z nogami, kakor je skorej sploh navada, ampak de se s pripravnim batam prav dobro v kadi za-tol?e. Pri?ijo?a podoba vam poka?e tak bat, kteriga si vsak lahko napravi.
To stori, de ni treba potem nikoli vode prilivati, ker ima zelje ?ez in ?ez po verhu svojiga lastniga soka ? to je zel ni?e? dovelj.? Z zeljem tako natla?ene kadi ostanejo tako dolgo od-perte, de ?ez zelje stoje?a voda o?itno ka?e, de se je zelje popolnama ski-salo, kar se kmalo zgodi, ?e je hram ali klet dovelj topel (to je, de gorkota v njem saj 13 stopnic na Romirjevim gorkomeru znese.) ? Se je zelje dobro skisalo, naj <se posnamejo pene in po verhu stoje?a zelnica in potem nai se
pokrovi tikama po ?elji polo?e, in s kamnjem ali pa ?e bolj?i s tiskavnico  *) pertisnejo,   de  ne  more
*) Nar pripravni?i tiska v ni?a ali pre?a za zelje,   namesto nerodniga kamnja, je izrisana in popisana v 47. listu pred- > lanjskiga leta.                                                Vredni?tvo.