TT" Trstio.,! 2©_ septom-Tora, 1BSB_ Juri s pušo zabavlja vsako drugo in zadnjo soboto v mesecu — kadar ga ne konfiscira policija — pa saj imamo tiskovno svobodo! Juri s pnšo velja veliko, pa ga pošiljamo in prodajamo le za malo denarja. — Za ceio leto velja 3 gl., za polu leta 1 gl. 50. Naročnino sprejema lastnik, izdatelj in odgovorni urednik : IVAltf »OliINAR Tisk C. Amati~ja sinov. Pisma, rokopisi in novci, naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo: Via Ferriera, broj 323. Oglasi se sprejemajo in objavljajo po pogodbi ali dogovoru. Posamezne številke se dobe v vsili tabakarnah v v Trstu in pri g. Preselnu v Gorici po 10 soldov. iPrilioclnja številka izide J©. Oktobra. IZ KOBARIDA. V občnem zboru pri ,,litronu“ sklenilo je pivsko društvo, da si nakupi z denarjem, ki pomankuje „Čitalnici41 za vsacega uda stari cent soli, ker sprevidelo se je, da je je vsem v obilnej meri treba. Toneli Golobrada, Franceli, adjutant tajnik. flikar in roganist — prezident. IZ BRD. Dne 28. t. m. bode volitev v Ve-derjanu, g. Andraž Kočijaž si je namenil imeti mesto 24 svetovalcev, zdaj po novem odloku jih bode 48 svetovalcev, 6 županov, 6 obhodnikov, ?in tako mora biti tudi 6 tajnikov, hvala Šior Dreuša za novo iznajdbo. Zamrznen Jurjegram ki je na Nanosu obtičal v snegu Vipava 23. avgusta. Gospod Ci-fink, ki je razun g. Gozdnjaka, najbolj na to deloval, da bi se dovolili čitalnični prostori dijakom, moral je nujno odpotovati (v Prago). V posebnem telegramu, ki se bo pri prihodnji dijaški veselici v Vipavi prebral izreka svoje obžalovanje, da se besede ni mogel udeležitv. Zato je pa razobesil na svojem stanovanji velikapsko zastavo v narodnih barvah, od katere se je pa radi pomanjkanja prostora videlo samo 5 kvadratnih centimetrov. Laudanda voluntas!! Pred rojstvom Se 1. oktobra seje imelo roditi dete z imenom „Tržačan *)“ to bi bilo vsaki dan razven ponedeljka, kaj novega povedalo in bi bilo v vsako hišo rado prišlo, če bi se mu bilo le 2 solda dalo. Ker je pa culo dete, da je svet še pregrešen, umaknolo se je in svoj porod tako vredilo, da bo zagledalo z novem letom beli čisti dan. Tržačanava roditelja. Tužna Istra Buzet. Čudno ali hvalevredno, dne 6. t. m. je v Buzetu konstituvalo po §§. 119 i 196, obč. f- novo i staro občinsko zastopstvo. Uzrok, da je instaliranih vseh 60 je, ker se niso stari zastopniki najavili, a novi so imeli pravico do tega sedeža, ' in tako se je zadovolilo vsem 60. Vrh tega Pa se je še vlada postavila neki občinski odbor . *) Z veseljem pozdravljamo to novo povzetje in želimo Najboljšega vspeha. Stavci. (aggiunta comunale) t. j. občinsko oblast nove vrste (!) o kojej ljudi jako radi govore — češ, kakor o volku, kajti zdaj ne bomo več ničesa plačevali onej junti v Poreču, mariveč vse uašej juuti v Buzetu. Ta sveta izmišljena oblast obstoji iz 5. golih čilik Hrvatov se svojim presidentom Pinjato in ua čelu prav tako, kakor bi bili v zedinjenih državah v Ameriki. Kdo ve, kako plačo bodo imeli ? Eui pravijo da bodo jedli sirak i žabe — da bodo znati ločiti dobro od hudega, eni pa bodo jeli kobilice, kakor Janez v puščavi, da se bodo pripravljali na pokoro, mogoče, da se jim bode kaj boljšega posrečilo pri prihodnjih volitvah; ker so pa sami čisti Hrvatje v junti, kaj če pa deželni Poreški odbor P Pritožil se je na namestništvo v Trstu, čemu ni v njej nekoliko Buzetskih Italijanov; — proti temu so zopet, tukajšnji Hrvatje se pritožili pri namestništvu, da hočejo imeti tisto novo oblast, da je jako od potrebe in prav tistih 5 udov, koje so sami izvolili. Gosp. Rinaldini, dvorski svetnik, je podpiral prošnjo tukajšnje Hrvatske stranke, kakor je bil obljubil 19 Buzetskim občinskim zastopnikom v Trstu dne 27. Prosenca t. 1. iu tako je uslišana prošnja tukajšnjih Hrvatov! Koliko časa pa bode ostala ta juntaP Ljudstvo govori, da bo ostala 6 let, 6 mesecev, 6 tednov, 6 ur, 6 minut in 6 sekund. — O pač, kdo pa more tako natanko pre-računiti ? Mahdi je uže poslal svojega poslanca povedat, da misli to tako ostati; tedaj živila ustava, živila enakopravnost v Istri! Tragikomedija pivskih bratcev uod Babo Dragi Jurček! Ti imaš tvojo puškico vedno nabasano, če je treba streljati. prav imaš, kar ni vredno, da živi, pa naj ga vzame vrag, ali pa Kurent. Povsod si že bil, le semkaj pod „Babo* (ker si geograf, uže veš, kje je to). — Te še ni bilo. Zato pa kar pazljivo čitaj naslednjo smešno, a resnično „tragikomedijo". „ Omikano* in „izobraženo* pivsko osobje: 1. „ Tenorus primus*, ali „muzikus trarata-tam*, znameniti sluga našega „magistrata", kojemu slavni: od nedelje do nedelje krompir, krompir . . . itd., na njegovem tamburju tako zeld ugaja, da si možicelj misli: I—hi—hi, jaz sem muzikus, da mi ni nobeden „kus“. 2. „Tenorus secundus11, ali „muzikus kotlae11, znameniti fabrikant kotlov in ponev, kojemu glasovi njegovih kotlov, tako zelo ugajajo, da je zanj ni lepše „muzike14; da! niti svetovno znani ,,du-delsak41 se ž njo ne more meriti. Mož je sicer fajn „kerlc“, samo da mu časih reko: „Pikč pikoli!14 3. „Basus primus ridikulus'1, ali „muzikus dretaeu, po domače: županova Mičica, svetovno znani „šoštar“ našega „magistrata14, koji se je naužil vse muzikalne „fis-e“ in „mul-eu pri dreti, kojo vlači skozi volovsko in morda celo „oslovsko14 usnje. Fantek je uže: speljaneek s perutničicarni. Haha. 4. „Basus primus komikus11, ali: „muzikus bombardonus44, po domače: „Toleli44, kojemu je bombardon „suprema lex“; pri petji mu pomaga osobito fini njegov nos. 5. Basus secundus serius, ali: muzikus bistagor — tibiegotu, kojega muzikalno „izobraženi44 glas, bi se dal primerjati glasu „urhov44, ki časih tako vabljivo iu ginljivo kvakajo po „podbalskem44 močvirji; kakor bi slišal peti: Bratje bodimo veseli, — z žvenketanjem „kozarcev'’1, v roki „vinskih bratcev. 6. „Basus profondus tremul»s“, alir muziku* Marinetus et organus lajnibus1', — prepoln „omike“ in „izobraženosti'1, kojo srka iz litrona. Ta je ob enem cvet in zvezda muzike vseh „baž“. Sicer je njegovo glavno opravilo „krpanje starih hlač, — zraven tega je velik kvantač14; nadomestuje pa tudi telefon, ker se po njem koj raznesejo na vsa vetrove vse one „pikantne14 kvante, katere se rode v modrih bučicah „podbabarskih44 svetovno znanih bab. To so ob kratkem fotografije in tipi naših celebritet in prvakov, ki bi radi povsod nosili zvonce — — morda kravje — — a njih „omiko44 in „izobraženost44 naslikamo do pribodnič. Froc Nespeljanček.. Komar piše Jur ju Bil sem v Celovški razstavi in sem tam videl reči, ki jih oni mladi Jurčič ni videl. Kar sem tam videl razstavljenega in kar me je posebno zanimalo pa je le to (Morebiti se bodo tudi Tvoji bralci veselili, ako jim razstavljena čuda pokažeš?) 1. Dve Zilanki (Zilani so skozi in skozi Slovenci), ki pa slovensko govoriti nič ne znata. 2. Trlico za šolske rešpektorje na Koroškem, s ktero uboge slovenske učitelje, tako dolgo ter-(orizir)ajo, da se okoli prsta oviti dajo. 3. Maulkorp, s kterim bodo učitelji usta svojih šolarjev zamašili, da doma ne bodo mogli slovensko govoriti in pri Cesarjevem prihodu „živijo klicati. 4. Niirenberger — Trahtar, s katerim se bo prihodnjič slovenskim šolarjem nemščina v glavo vlivala, ker se je4brez tega predolgo ne naučijo. 5. Zibelko, ktero žena ziblje in zraven ob enem tudi sirovo maslo mede. 6. Pipo ali fajfo, ktera vedno kadi, treba je le mehur s tobakam zraven obesiti ; od spodaj se lula tobak od zgoraj pa pepel odpada. 7. Gosli, na katerih gode vdana žena, ob enem goni tudi stroj za šivati in tako svojemu možu strgane hlače krpa. 8. Mlin za kofe, ki kadar se melje lepo muziko dela. 9. Žlico, s katero bi nemčurji radi vse koroške Slovence popili. Jur! piše politiko „Spasi Gospodi ljudi tvoja, i blagoslovi dosto-janije tvoje; pobjedi Blagovernemu Justinjanuj i Principalu našemu na soprotivnija darijaj, ij tvoje sohranjaja Krestom tvojim šiteljstvo.11 Tako Juri večkrat moli za svoja bratovska prijatelja, kojima je prvi politični vodnik. Oj kolikokrat je Juri javno izpovedal, da se silno boji razprtijo mej Justinjanom i Principalom prav radi Basne i Jurčegovine. Lansko — minolo leto se je v tajni kuhinji uže nekaj kuhalo za oni zemlji. Juri pa je videl dosti dima vzdigovati se iz kuhinje. Skorači se bliže ognjišča. Pazi i motri, kaj se tri vse meša i pripravlja. Keče Juri sam v sebi: O Juri, Juri! tu-le se slabo kuha i kuri ! A Juri takoj ugane, kaj mu je začeti. Stopi k stranskim dverim. Potrka. Uže sta skupaj z Principalom. Pravi mu Jure : Oj čuješ me bratko moj zlati! V kuhinji oni le tvoji gori in se kadi. Mešajo se neslane jedi; meni to dobro ne diši. Ogenj naj se hitro pogasi. To Juri tvoj želi. In res, kakor Juri hotel, tako se je zgodilo. Vstavilo se je sovražno delo — nevarna kuharija radi Basne i Jurčegovine. Železni Lesjakovič tam gori na tistem Brusovem se je uže tino smejal v široko švabsko pest; češ: Jurju temu Jurjastemu niti zdaleka se ne sanja, kakšno politiko poigravam mej Justinjanom i Principalom. A prej nego Lesjakovič, imel je Juri do drobne mrvice vso politiko v sredi svojih možjan, zato Jehko o nji piše. Jurjeva politika je očividna in po ceni. On ruši sovraštvo. Utrjuje ljubezen i prijaznost mej Justinjanom i Principalom. Mir ta presladki in jedinost ta zlata, naj vlada — naj živi mej Avstrijo in Rusijo. To je Jurjeva želja, — Jurjevo delo od nekdanjih časov. Bodi prav za res „tavženkrat11 hvala višjej oblasti, da so Jurjevi predlogi v politiki jednoglasno vsprejeti. To kažejo fakta. Juri, kakor zdaj znano vsemu svetu, je z pametno, modro politiko Justinjana i Principala trdno zvezal v sveto alijanco. Jurjevo delo je razsvetljeno. Lesjakoviča vse to neznansko boli in jezi posebno tudi zato, ker sta oba Jurjeva prijatelja z seboj pripeljala celo mravljišče bližnjih svojcev tja v Krajni-Rež. Skupno so se tam gostili in veselili. Dolgo časa ne mine, ko zopet pridejo skupaj. Takrat pride gotovo tudi „Števanija“. Tako svečanega i pomenljivega shoda še ni bilo mej Justinjanom i Principalom. Vsaj je tudi Krist naglašal mir i ljubezen to lepo svojim blagovestnikom. Prav tega se drži Juri v politiki. Pri svečanem obedu v Krajni-Reži posebnih napitnic ni bilo. Napilo pa se je: „Bog živi Jurja s pušo!“ Bog jemu ohrani zdravje na mnogaja ljeta! Vsi gosti i gostinje izrekli so sožaljenje „na tem“, da ni Juri v Krajni-Reži navzoč. Sklenilo pa se je pismeno izvestiti mu vse, kar se je bolj imenitnega govorilo. V dan 26. avgusta vdobi Juri pismo. Vozilo se je z Moravskega dva dana. Na poštnem pečati je stalo 26./8. Hlastno i urno odpre Juri to pismo. Čita: Presrčni prijatelj ! Po tvoji volji in želji vse storjeno vse dovršeno. Sveta zveza utrjena i podpisana. Najini sorodniki za svedoke. Kalna-Oki in Greš prisegla molčečnost. Radi Basne i Jurčegovine vse lepo modro porazumljeno, kakor ti predlagal. Ganistan nam ne ujide; Vindija, naša pradomovina — takže ne. En časek še lehko počakamo, jaboljko bo počasi na jablani dozorelo. V srednji Aziji od Hinda do Koreje dela i mnogo načrtov. V Bolgariji napravimo barjarje. Plesali bomo z Muhojedom. Vreme je v malo letih dozorelo za godce i plesalce. Strmo goro i Skrbijo zdaljšamo, kakor vidiš na pri- loženem zemljevidu. Adjutanta omenjenih dežel z nami popolnoma porazumljena. Muhojeda ven iz Carignala. „Tihiliste“ na Ruskem uničimo. Kupčijo z Kapitanom zakrožimo i preustrojimo. Vsak nekaj dobrega; ne eden vsega. Sajasta zagreha grešena v Krimu zbrisana. Tega ni bil kriv Justinjan. O svojem času osvobodimo zajetih 40 tisoč bratov tvojih bližnjih . . . kakor želiš, da ne’bodo stradali polente. V spomin tisočletja smrti svetega Metoda, se imenuje Črno morje za vso bodočnost: ,Cirilovo morje"; Kaspiško pa: Metodovo morje. Ta sklep bode gotovo po volji vsej veliki žlahti... To premembo naj razglasijo vsi slovanski časopisi. Prihodnja vojna bo lokalizirana. Drugače svetovni mir ohranjen. Naše veselje v Krajni-Reži nepopis-Ijivo! Bog i Vseslovanstvo pa sreča junaška. Na cigansko kričanja dveh Ajdovskih pobalinov se ne oziraj. Mej pšenico je povsod ljulika. Toliko za danes. Vse več osobno, ko priplavaš v balonu. Na zdravje ! V imenu skupnega shoda stara bratovska prijatelja Principal i Justinjan 1. r. V Krajni-Reži 26. avgusta 1885. Koleričm' iM ia trai kili Pacar! poboljšaj se, Imamo marsikaj za Te še ! Ak’ ne nehaš zbadati Slovence, Ti še grenke dali bomo penitence! Za danes malo le bomo pisali, Golo to le kratko prašanje dali : Je li poznaš ti tistega duhovnega Gaspuda K’ nekdaj po Berkinih je vozaril dva mesarja — Juda? Ko jim konjiča fuksa je vladal, Klavno živin’co gor’ na voz nakladal ; Kad kada pa bruhal kletve po junaški, Kak’ to ima navado uže vsak’ falot tržaški? Prorčk takrat čegav je bil ? Moralo kakšno je učil ? Le t& Gaspnd tačas je bil prorok gimnastike tržaške! Kakor sedaj prorok je klape cikorjaške! Ojoj, ojoj ! Pacorov Andreja, ššrenjak ! Ti vavek onaj isti stari si ludjak! — matto. PETARDA Juri je prvokrat svojega živenja čul poči petardo v Trstu. Irredentovski pobalini igrajo se radi z prahom, ker je bil pa v nedeljo praznik v laškem kraljestvu radi Rima, pa, v Trstu ni noben znal, zažgali so nekteri otroci malo praha v papirju zavitega, da je počilo in veselje je bilo dovršeno. Ves Izrael je bil vesel, pravijo, da so se celo ranjki dobri patrijotje Hermet, Angeli itd. v grobu veselili, koliko je nad tem ležeče več povesta Indipendente in Šalobarda. DOPIS Iz Tarčenta pod Karnom, (Via Udine) tretji dan novega leta Židov. — „Kedor hoče izvedeti kaj novega, nesme vedno pod dimnikom čepeti tako vsaj pravijo živi ljudje, ako uže ne stara pri-slovica. Nekaterim ljudem je pa uže pri rojeno, da morajo vedno okrog po okrogli zemlji kolovratiti, kakor postavim, deseti brat ali pa večni Žid „Ahasverus" in več tacih čudnih oseb, ki so živele, ali pa lahko še žive, drugače so čmerikavi, sitni in ne strpljivi — brez vsacih simpatij mej živečim čiovečanstvom. Da jaz in „Juri“ kolovrativa tudi zmerom okrog, ne dd, se tajiti; vidi se naju povsod, tudi tam — kjer naju ni treba; povsod vtikava svoj — nos, ne vem ali je to kazen človeka, ali pa taka bolezen; a nekaj mora biti, drugače — bi se ne bila rodila na to pregrešno zemljo; baje ne za drugo, kakor da pikava dobre in poštene ljudi, ki so iz — kukavičnega gnjezda, ki so — dobrotniki sveta, ali pa narobe ; da loviva — muhe, ali pa tuhtava politiko malih in velikih Slovencev, in Bog vedi kaj še ! Slednjič Bog ve, če se kateri Slovencev naju usmili, da nama da, za trudapolno delo — brco. Ker me je Bog ustvaril tacega kakeršen sem, — pardon, manjšega! namreč, muhastega, trmastega, svojeglavnega, z osmimi naglavnimi grehi in kaj vem kakšnega še, moram, nolens volens — kamor mi srce veli, ali pa — muhasta glava. Mej kolovratenjem po krogli veličastnega sveta, trčim nek dan, (ako se ne motim bilo je v soboto 5. septembra) na „Piazza Grande" v Gorici v velikem Umbertovem kraljestvu, kjer zastopa konzul Čuk veliko Grgarsko državo, tu se je vil, vračaje se od pogreba sprevod veteranov ž njih godbo z laškimi godci iz Brvačiue, ki so svirali: „Garibaldi-Marsch", na kar pridirja društveni predsednik gosp. vitez CatineUi, ki ustavi godbo ter zavkaže svirati Jenkov „Naprej"-Marsch. Prizor katerega sem tu videl, ne pojde mi hitro iz spomina! Visoka gospa majala je z belimi robci iz hišnih okenj ter vpila: bravo CatineUi, živio CatineUi! še celo konte Melš prikazal se je na balkonu, ploskal z rokama, ter vpil: živijo CatineUi! in slavni mestni magistrat poslal je po svojem tajniku Favetti-ju slovensko trobojnico, katera je spremljevala veteransko do senenega trga, kamor ono društvo hrani svojo zastavo. Kmalo potekel mi je spomina vredni dan, ter prišla je noč, katera me je s pomočjo Morfeja v sladko spanje zazibala, kjer sem celo noč sanjal samo o dogodkih prejšnjega dne, kjer sem v sanjah videl majanje z robci in slišal ploskanje z rokami in živijo vpitje. — naglo bežala mi je noč, hitro napočil je dan gospodov, dan miru in počitka. Tega popoludne napravim se v družbi mojih laških pa-trijotov na Ajševico v gostilno, kjer se je bilo zbralo laško društvo se svojo tricolore pit in jest ter vpit: Viva Italija, Viva Umberto, Yiva Garibaldi ter take in enake vsklike. Videl sem mnogo lahov iz laških občin: Rifenberka, Brji, Sela, Črnič, Šempasa in Prvačine. Na čelu bil jim tisti Podkraš-kogorski, ki je nosil laško tricolore. Sam zlodi, sem si mislil, bode nas slovenska policija zasačila, ter tirala v — kajho k Ajševskim fantom. Vsa ta truma valila se je pod visoki hrast na prijetno trato v zeleni gozdiček, pod hrast iz katerega je vrgla, pred nekaterimi dnevi, laško trikolore, slovenska golazen. Tu vstane nek laški kmet iz Sela z imenom Bavčar ter pozdravi laške goste v laškem jeziku: slednjič vsklikne trikratni: Viva Umberto, Viva la Patria Italiana! enako njemu zavpila je cela množica. Na to se je zapela laška himna ob enem nesla laška trikolore na vrh visokega hrasta, ki je oznanjevala daleč okroglemu svetu: da tukaj so laška tla, na katerih prebiva čist narod italjanski, ki ljubi svojega Cesarja — pardon, kralja in celokupnost svete Italije. Še celo nebo bilo je veselo ter sladko nad nami se smijalo. Perje visocega hrasta se niti ni ganolo, obstalo je ter strme poslušalo krasno ubrano laško petje, ki se je daleč okrog po Panovcu zelenem odmevalo. Kmalo prišla je noč. Združeni gosti stiskamo si roke, ter molimo in prosimo Boga in modro nebo, naj nas čuvata in odrešita hude — „Velegrajske kuge11 ter odidemo vsak na svoj kraj. Jaz in vsi moji laški prijatelji, bilo nas je število deset, peljemo se pozno v tihej noči domov na laški Dornberg, kjer so imeli baš ta dan šagro in ples. Prišedši v laški Dornberg vstavimo se v „Andrej čkovi“ gostilni, ali kakor že pravijo „pri zlatem levuu a „Juri"! ne smejaj se če pisem zlat, ker verujmi, da niti pozlačen ni, je komaj — barvan na zid; tu kličemo dopijo laškega vina. Tu je svirala tudi slovenska godba iz Gorice (čudno, laška vas, pa slovenska godba)! Mej tem ko pijemo to božjo laško kapljico, sukala se je laška mladina na slovenske melodije prav po „taktu" na okroglih brejarjih. A prav kmalo je to skakanje in rajanje minulo, kajti cvileča godba ponehala je pihati v istrumente in počivala je ravnokar skakajoča mladina. Ta počitek pa, je tudi nekov slovenski godec porabil v svojo korist, skoči iz „banka" na cesto, kjer jame pobirati „čike" t. j. zavržke kratkih smodk in vržink, ki jih hlastno hrani v žep. To vidši nek laški fant iz Dornberga, prime godca za roko ter mu da eno na zadnjo plat „cole scarpe patcovate" ter reče: „Mostro di Sclaf! Va bater tamburo, domani sera tempo per cercaro le „čike“! Mi pa smo kmali na to odrinili „direktno" na Tarčent, kjer smo se pristavili pred modro hišo zaraščeno v zelenih akacijah, kamor smo shranili svojo laško trikolore ter ošli k počitku, čakat — ponedeljka. Materijsii „Poli šoštar" Štefan Dekleva „Politiš* -- šoštar in vitez brezove „smole* se je vendar na „Jurjev* opomin, če ne druzega nekoliko na zvunanji obliki očedil. Sedaj vsaj v čedni obleki politizira. Postal je pa prevzeten nad svojo slavno dekoracijo ! ? Vdobil si je namreč, izvrstnega sodruga gosp. „Debenjaka*. Prav sparjena sta, ko dva solda. Oba jednake velikosti, jednaki „kozji bradi11, sploh ju ne bi človek na prvi pogled razločil, ako ne bi prvi po smoli smrdel. Kaj neki vedno politizirata slavna moža ? ! Šoštar: Mnogo smo jih naredili in premagali ( ! ?) — ni res gospod učitelj ? Prebili bodemo tudi še kako hujšo ? Učitelj: Ja ! Vi ste fina in prebrisana glava, povsod dobro poznata, na vas se lahko zanesemo ! Š.: Slovenščino znam, talijanščino kraja ni konca — pa tudi v nemščini se ne pustim prodati, tako videte, da se lahko do vsacega obrnem. U. : Nemščina, nemščina! Ako te ne bi bilo, jaz bi bil slovenski ,,01imp“ zaslužil, a tako ne vem, kaj bode djal Bleitveis ? ko bodem potrkal na vrata. — Š : Zakaj neki učite nemščino ? U.: Potreba, potreba! Ali ne veste, da moj obširni trebuh mnogo drži. S. : To pa je druga, in zraven še družinica. Gotovo bodete tudi v tekočem letu nemščino poučevali, kali ? U. : Frštecih. Juri, ko je čul žalostno pritožbo stopi bliže ter ustrli na uho šoštarju: Povzdignol sem te, dobil si red, ker pa nisi zadovoljen in ne držiš svoje kruhove skrinje zaprte in blebetaš, pograbil bodem tebe in smolo ter oboje odnesel v balonu v Franz-Josefs-Land, da boš tam politikoval. Naloga Jurjeva. Mačji kremplji „Vsaka gospica rada pride pod avbo; ko je pa pod njo pričenja hrepeneti po svileni obleki in klobučku in konečuo še skuša moževe hlače obuti.14 * * * „Po Liebigu je poraba „žajfe" merilo za narodno omiko; zategadelj sedaj izvažajo Nemci toliko tega blaga v Kongo, skušali bodo črnce (zamorce) do belega oprati.1' * * * „Nekteri ljudje imajo elastične ude, jako pripravne za telovadbo — drugi imajo elastične možgani, zmožne za vsako duševno delo, in zopet drugi imajo elastično vest, zmožno za vsako hudodelstvo !“ Gustelj. Sladke goriške koreninice Vrnili so se fantje iz preiskovalnega zapora v prijazno Ajševico, zbog česar občna radost — a pobeseni nosi.naših sovražnikov nam dokazujejo, da se hlačice tresejo šestnajsterim goriškim dečkom. Ni čudo! Saj so toženi veleizdaje i razžaljenja samega cesarja! Nič nenavadnega na Primorskem! * * * Ajševci so šli skupno do glavarstva, da se jim povrne zaplenjena osodepolna zastava, vdobili je sicer še niso, a preiskovalni sudac zagotovil jim je, da zastava je dobro shranjena — pod sodnijskim ključem! — Tolažba je res mala, a tem veča sigurnost, da je ne bo noben goriški pobalin v tem času oskrunil! * * * Omika naših žido-lahonov vedno raste. Razbili so v temni noči slovenski uapis prodajalcu dežnikov Ferrariju v Raštelu (na levi strani proti Travniku.) Slovencem, ni treba posebe Ferraria pri-poročevati. Ni ga slovenskega napisa v Gorici, da bi ga druhal ne bila oskrunila! Corriere o tej surovosti molči. To židolahonsko glasilo, mojster v draženju proti Slovencem je tudi trdovratno molčalo o eni točki zadnje seje magistrata. Navadno vsako besedo naših mestnih očetov, ako je še tako bosa i jalova, kot velevažno lahkovernim razbobna. Gitaje sporočilo te seje, nahaja se slednja točka: Po predlogu sta-rašine inženirja (!!!!!) starorimljana Battttistiggg-a naloži se šolskemu odseku pregledati rošentalsJco šolo (v Ajševici) in, naj se odsek prepriča se-li podučuje v slovenskem in laškem jeziku. Aha! tu zajec v grmu! Corriere je o tem molčal, vodja go-riških lahouov Židinja Luzzatto ve zakaj! Corrierju je znano, da pod Gorico spadajoči Ajševci so vrli Slovenci in se ne dajo poitalijančiti in v tem jih je vtrdilo vedenje tistih goriških olikancev, kteri so hoteli Ajševcem 30. julija pokazati, kakšna je laponska kultura ! Štiridesetdnevni preiskovalni zapor smo si zapamtili in ena misel nas objema: Nikdar se ne damo poitalijančiti! Goriški magistrat je prekrstil ime naše poštene slovenske Ajševice v Rosentbal; Goriški magistrat nam ni dal mnogo let šole kljubu postave, dokler jo niso Ajševski očetje od goriškega župana demonstrativno tirjali, in, ko so nam šolo dati morali, dali so nam — smijajte se Slovenci l učitelja, kteri nima postavne sposobnosti za podučevauje v slovenščini ! Tako skrbijo goriški mestni očej e za Ajševico in modro sklepajo, kjer nima učittelj sposobnosti za podučavanje slovenskih otrok, naj se slovenskim otrokom italijanščina vlija, da tem lože Ajševico poitalijanči. Juri na potovanji Treba je stare prijatelje počestiti, tako si misli ,,Juri“ in ako jih ni več, pa proslaviti. Solnce je gorko grelo, ko sem se čez Kras v Vipavo pomikal. Na Opčini se nisem vstavil, kajti Mičeta ni bilo doma, za drugo pa je zdaj glasoviti Mirkovič magi-stratovi komesar tu; lahko mi še balon sekvestrira, si mislim, veslal sem naravnost naprej. V Skopem vstavil me je na Kalu tamošnji g. učitelj, namazal mi električni stroj z teranom, mislite si to novo znajdbo, potem pa sva se poslovila in smuk v trg. Balon obesil sem na stari grad, da mi ga ena ali druga stranka ne pokvari, ali pa kak ober-liberalec celo ne predere, kakor je nekdanjo Vipavsko jedinost in zloščino pretrgel, da dandenes nek Čudni dualizem v Vipavi vlada. Kaj nek to streljanje, skoraj mi so ti šmentani „kalaniri Vipavski11 pod gradom balom prestrlili, le ko sem jaz vstrelil, spoznali so me. Voz za vozom je pridrdral v trg, da so pevci lepo peli pri maši in slavnosti, to je še Juri občutil, če tudi sekiric ne pozna. Šola tempelj omike katerega je ranjki Juri Grabrijan postavil, okinčan, je bil z zastavami. Spominjka nad oknom, na vsakem kraju vrat, sta ukusno izdelana, govori bili so izvrstni. Ker se vsaka vesela stvar z jedjo in pijačo izvrši, bil je tudi banket, toda drugačen ko pri dijaški veselici. Občinstvo je bilo zbrano v šol-skej dvorani, pravi čestitelji onih, katerima sta se spomenika postavila. Pri tej slovesnosti se je grešilo, vso stvar izvršil je krajni šolski svet, in ker je to stvar imel krajni šolski svet v rokah, tudi se ni vdeležila slovesnosti vipavska inteligenca ra-zven nekaterih gospodov, katerim otročje kujanje nič ne imponira. Aklimatiziran Lah je v Vipavi predsednik krajnega šolskega sveta in ta šolski svet je izvršil vse to. Takoj je Jmju v bučo te-lebilo, da je gotovo radi tega tudi po vsej vipavski dolini povodenj nastala in prav zato je Pluvius vse zatvornice odprl vrh Nanosa, da maščuje krajni šolski svet. Mej tem, ko je od vseh krajev voda na pregrešno stranko grmela, je baje sijalo milo solnce drugi stranki, godba je hodila po trgu gori in doli, ko lansko leto pri slavnosti 25 letnice vipavske čitalnice pa med instrumenti ni bilo one trombe, katera je zidovje Jerihe podrla in tako stoji tudi še čitalnica in bode stala, ko nejedmega društva več ne bode. Bes te plentaj, dosta mi je! hitro se vsedem na balon, vzamem daljevid in iz višavo zapazim marsikaj, kar bodem pri priliki povedal. Čez Kras grede pridružil se mi je ge opnski Miče in pa nek drugi tič, ta dva sem pa k stroju djal in tam sta vrtela in obračala tako, da je balon skoraj pred vsako krčmo vstavil. Na moje karanje sta mi odgovorila, da suha elektriciteta ne žene tako hitro, ko mokra, posebno se jo z vinom zaliva. Jaz sem si pa mislil, vsi ljudje vse znajo, jaz pa eno več, pa sem si jo za uho zapisal. Bila je tema, ko sem treščil z balonom v svojo palačo, pa to je le vse mokra elektriciteta delala. Juri. Tuirl "V ZBrd-Ilo. Ko sem zadnjikrat bil v Brdih sem obljubil meštri Žvanu, da za volitve se vidimo. Pripravite butice! Ker „Juri“ nikomor nič dolžan ne ostane, tako tudi zdaj hočem spolniti, kar sem obljubil, toraj denem svoje opravke na klin, napravim balon in hajdi na rajžo proti Brdom. Po poti nisem nič kaj posebnega videl, razun šior Dreuše iz Podgore in tistega velikega iz Martinjaka, ki sta šla proti „Farri", ju lepo pozdravim, posebno pa šior Dreušo, ki se toliko pomuja, da bi vsa Pooblastila celega sveta pobral, da bi volili njega za župana v Šmar-tenski županiji. Ko me je zagledal šior Dreuša, ves se je prestrašil, in nekaj posepetal na uho temu velikemu z Martinjaka, češ, zdaj pa nas bo že ovadil, da midva agitirava pri Lahih. Ko sem poznal, da jima ni ljubo z menoj govoriti sem ju pustil, ker sem dobro vedel, da se jima mudi agitirati. Mislil sem si, le agitirita v Lahih, jaz grem pa v Brda, kjer več opravim, kakor vi dva. Ker pa Juri je tudi radoveden, zato, ko dospem v Vi-polže, privežem balon na borter hočem iti v grad ; ravno srečam berača, kteri počasi koraka od grada, naproti meni in me prosi miloščine ; se ve da, jaz ga ne pustim praznega, pa vsejedno ga vprašam ali so ga bogato obdarili v gradu, in berač mi odgovori: o ljubi moj gospod, kar je ranca nuna Marijana umrla, grad se je zaklenil ubogim, sedanji gospodar šior Pepo je ukazal celi družini, da ne smejo nič beračem dajati in tudi, da morejo duri vedno biti zaprte. Močno se začudim beračevemu pripovedovanju in grem pogledat, in res dobim duri grada močno zaklenjene; tolčem in tolčem prav močno, da se je že skoraj grad tresel. Kar nekdo skozi okno pokuka in vpraša, kdo da je, jaz se oglasim in rečem: ptujec sem, ki bi si rad ta starinski grad ogledal. Potem mi odpre šior Pepo ; sreča da me ni poznal, kar ni nobeno čudo, saj ni tudi naročen na moj list. Ko sem si dovolj ogledal, hočem oditi; šior Pepo mi stavi nujno vprašanje, kdo da sem ? toraj si mislim, tukaj je treba lagati, odgovorim: jaz grem pogledat, kako bode s prihodnjo volitvijo v vašem županstvu, zakaj, jaz sem tudi volilec II. razreda. Ko sliši šior Pepo, da sem volilec, začne se prav hliniti, ter mi ponujati, ali bi ne hotel vzeti kozarec vina, šalama itd. Jaz mu odgovorim, da nimam časa, da se mi mudi gledati volitve, na to mi odgovori šior Pepo, da zmaga je gotovo naša samo, in se popraska za ušesi, samo tukaj v Vipolžah so trije hudiči, ki nam motijo vodo, da ne gre vse, kakor bi moglo biti, pa bo že šlo! ma potem jim bomo že pokazali zobe. Tedaj se mislite maščevati? mu odgovorim. Jaz! se ve da, odgovori šior Pepo. Tedaj se jaz odrežem; s tašnimi ljudmi, ki se radi maščujejo, jaz ne občujem. Šior Pepo pa, mi še nujnejše prigovarja, da naj bom tudi jaz ž njimi, češ, da ž njimi držijo vsi briski mogotci, in začne jih imenovati ter reče: v Kozani imamo dobre agitatorje je Majden, Laznar, posebno pa „Toninu z Lažen", kteri se piše pl. Reja, v Šmartnu pa meštri Žvan. Ko vidim, da šior Pepo govori skoraj po otroško, se odrežem in grem; on pa hitro vrata zaklene, da bi ne prišel notri, kteri siromak, sedem v balon in hajdi proti Kozani. Dospevši v Kozano na plac, obesim balon na lipo, ter poprašujem, kje da je Tonin pl. Reja. Hitro mi ga pripeljejo, močno se začudim, ko ga zagledam, bil je ves obložen z volilnimi listki bil je enak sodnijskemu trabantu. Jaz pa ga nagovorim in vprašam, kako bode kaj z volitvijo, ali on mi skoraj, tužno odgovori: Nevem imamo preveč nasprotnikov tukaj; no, pa vsejedno mislimo zmagati. Jaz ga vprašam, kako? On mi odgovori, da šior Dreuša se močno trudi, in, da ima veljavo povsod, da on stori priti vsem Lahom volit. Aha! si mislim, saj res sem ga srečal v Farri, tedaj vpustim Tonina z svojimi listki in jo vrežem proti Šmartnu. V Šmartnu obesim balon, kakor zadnji krat na „drog" g. dr. Jakopiča, in hočem iti v trdnjavo. Ravno pride meštri Žvan, tudi on enak sodnijskemu trabantu, ves poln volilnih listkov, ko me je zagledal, hotel je listke skriti pa, ni mogel, kajti bilo jih je preveč za vse žepe; ves zmešan mi pride naproti ter me nagovori. „O zlata moja Juri! sama Bog ti ga je prinesla, glik zdaj bomo meli volitva. Jaz ga vprašam ali je treba kaj pomagati. Pomagati! Pomagati se ti je ušeč ne boš delala zastonj, ga bomo dobro plačali samo, ke zmagamo, če ne si nam boj smejali ku kudič. Jaz mu odgovorim, k čemu se tolikanj bojite, saj imate večino. Ja moja Juri, so dol v Vipoža tri kudiči. Toni s Perlona, Butincič in Orlista, ke ne-čejo priti v našo klapo in se ne pridejo oni tudi ta drugi ne! v Kozani tudi imamo dosti, ki nečejo priti per naša klapa imam strak, ke ne padamo. Jaz pa ga vprašam, kako je to, saj imate dovolj možev, saj ste razdelili listke, kaj so rekli volilci. O moja presrčna Juri, tista kudič nas je kumplila so zvedeli ta druga stranka, potle majo velika moč, šior Dreuša je falila, kadaj ka je župan ustavla volitva, zakaj je dala von cegalce. Tista kudičuva župan ima vsa furberija v glava, zdaj smo mislili, ke bo volitva na 15. t. m., in neč ne vem, kaj dela ta kudič. No, meštri Žvan, pojte zmeno v Vedrjan, nam bode župan povedal, kdaj bodo volitve. Ne, ne, ne grem ! per tista kudič, mi ima za norsa in tudi tista hrip mi smerdi za to, ke sem jaz zidala tista zid per serkva in, ke ga je ostrelila božja strela, potle je tista Musič, ke je bla tistikrat župana tela ke moram jest plačat, ke je bla slabo narat. Jaz pa mu rečem, da to ne gre k temu, samo pogledamo volitve. Ne, ne, negrem, ko je jezna župan na mene še rešpošta mi ne da. No, pa na volitveni dan boste šli! ga nagovorim jaz. Ja tista dan, ne bom imela neč strak, nas bo pukno. Pa če jih bode drugih več in da zmagajo, saj tista kudič imam strak, pomagitega Juri. No, jaz bom pomagal pa, mi morate povedati, koga bomo volili za župana ? Bravo Juri, tudi jest sim prašala šior Dreušo, enkrat reče, ke bo Musič enkrat ke bo Vendarmin, potle ke bo Florin, potle ke bo Štoklič, jaz pa sem rekla šior Dreuša, keje najboljši, ke bi bla on. Na to mi je odgovoril, da bomo videli, tako se vidi, keje vse zmotnjava. Jaz pa ga vprašam, s kom pa tajnik drži. Tajnik Florin, Štoklič, Šior Dreuša so dakordo. Jaz vam po^ vem meštri Žvan, da mlatite prazno slamo in tako pustim mestri Žvana ter se napotim proti Gunja-čem. Na poti pa srečam moža, ki je šel z praznim vozem, ga vprašam, kaj da je vozil, on mi odgovori: sssem peljal derva gospudu Kocjančiču v Podgoro. Potem mi začne mož razlagati, kako da ga je šior Dreuša motil in prigovarjal, zakaj drži z županom ter mu kazal vse protokole volilne listke in več reči, on pa, da je vprašal šior Drenšo, kdo da je volitev ustavil; na to mu odgovori: tisti vaš župan; mož pa ga vpraša ali zamore župan, kaj takega storiti; on pa odgovori: kdo mu more kaj, kadar je celo glavarstvo ž njim. Močno sem se čudil možu, ko mi je vse povedal ter sem šel naprej, kam Vam povem prihodnjič. <3-x£ina,te Šibrar je tožil nečega kmeta, da prodaja vino v „kotrabantu. Ker pa Šibrar ne govori rad to, kar ga je mati učila, odrezal se je po nemčursko, ne nemško, tako le: bisens ger kemesarn, ih gesagt du gesagt, das Ive Sedmak von unter ter pod tabor, ober der postenje vein verkaz! ja in pod tabor auf en kaz. Sodnik se je smijal, kajti take koloboštre še ni nikdar čul. Da pa gosp. Šibrar spretno govori, skazal se je tudi drugikrat ob priliki lova tako le: bisens ger guspud kontralor, baj uns, unter den pod taber, ober der postenje sind dorten file zajcen, auh lesicen krigen, aber ist hinajn in luknja. * * * A. : Ti sosed! veš, jaz sem na svojo njivo repo vsejal in kaj meniš, da je gor prišlo? B. : Repa! . A.: O ne! tvoje svinje so gor prišle m vse pojedle. * * * Miha: Kdo računi tri četrt leta za celo leto ? Japa: Tržaška finančna direkcija, ker je „Jurju s pušo“ poslala plačilni nalog plačati za leto '1884-85 in Juri komaj eno leto in 4 mesece izhaja. Agencija za posredovanje služeb in stanovanj E. GE ROMIHI-J A priskrbuje službe vsake vrste v Avstriji in inozemstvu. Kupuje in prodaje hiše pod najugodnejimi pogodbami. 24—19 Piazza Ponterosso N.ro 2, L nadstropje. HIŠA V NAJEM daje se, štv- 55. obstoječa v Ricmanjih iz 7 sob, 2 kuhinj, kleti, hleva in drugih potreb; katera stoji uprav na najlepšem kraju. Podjetnikom pri građenju železnice, najbolj bi ugajala. Oglasiti se je pri Petru Kuretu štv. 55 Ricmanje p. Katinara. Trst. Optične in telegrafične vrstno električno gonilno in premakljive baterije deluje podpisani — ter venim predstojnikom in novejši iznajdene strelo vršeno bode točno in v aparate — kakor vsako-napravo, stroje, stalne za hiše in zdravnikeiz-osobito priporoči eerk-ič. duhovščini svojo naj-vode. Tsako naročilo iz-najkrajšem času. TOXv£Xzr.^Sri>TI 24—13 Trst, Via S. Lazzaro N. 2020. LJUDSKA KNJIŽNICA katero izdaja „Leonova tiskarna" v Mariboru v snopičih po 6 kr. priporoča se sama po sebi Slovencem. V nobeni hiši po vsej Sloveniji no bi smelo manjkati te knjižnice, ki obsega toliko zabavnega berila v lepih povestih. Slovenci sezite po nji! podučuje otročiče. Uljudne ponudbe, naj se adresirajo na: 3=2. IF1. 5S5 jioste restante. Filijali y Trstu c. li pri?. za trgovino in obrt. Novci za vplačila vbankab pri 24—19 4-dnevni odkaz 3% 8-dnevni odkaz 30-dnevni odkaz v napoleondorih pri 30-dnevni odkaz 3"/o 3-mesečni odkaz 3llt°l0 G-mesečni odkaz 3Vi0/o Okrožni otdel v bankah 21/,,0/o kamate na vsako vsoto, a v napoleondorih brez kamat. Napotnice za Dunaj, Prago, Pesto, Brno, Tropavo, Levov in Beko. Nadalje Zagreb, Arad, Orač, Hermanstadt, Inomost, Celovec, Ljubljano, Salcburg brez troškov. Kupnja in prodaja diviz, efektov, tako vnovčenje kuponov pri 78°/„ provizijona. Provizija na \Varrante, uveti na spora-zumljenje pri otvorenju kredita v Londonu ali Parizu 1/s°/o provizijo za 3 mesece. Na efekte 6°/0 letnih kamatov od zneska od f. 1000 ; za večje vsoto glasom posebnega sporazumljenja-V TESTU, 1. junija 18S5. Anton Bome krojaški mojster TEST — Piazza S. Caterina 1 — TRST odlikovan z svetinjo na razstavi leta 1882. v Trstu, izdeluje vsakovrstne obleke za gospode po najnovejšem kroju in primernej ceni. V svojej zalogi ima na razpolago najbolje blago iz prvih čeških in drugih tovarn. Naročila na deželi izvrši točno v najkrajšem času. Priporoči se čč. duhovščini in drugim rodoljubom za obilna naročila. — 12-8 ]jra in cvetj zbirka vsakovrstnih pesnij dobi se pri našem uredništvu po 60 kr. franko na dom. Dobro znana barija Josipa Seleša »■Via, d.ell’^b.cq.-a.ečLotto« ima vsak dan in vsako drugo uro svež (frišen) kruh — Sprejemajo se naročila vsakovrstnih finih pekarij za »ohceti« itd. Js;!=S=JF=S=!E=5i= !Kdor se hoče smijati! naroči naj se na siljifi „Jirjfi! tiMaf XX. letm-IIls:, za, leto 1QQ0, j, kateri bode prinesel obilo smešnega gradiva, pripovedk in humoresk z ličnimi podobami ,,Jurij“ bode v svojem Koledarju bril burke s prerokovanjem raznih stvari, katere se imajo prihodnje leto zgoditi Ugank, izrekov in smešnih pesnij mu ne bode zmanjkalo. — Izšel bode uže oktobra meseca. — Cena mu je .T*® kr. — Pisma in naročnino upravništvu „Jurja s pušo“, v Trstu JV novi prodajal-niei |fri snega sadja Via S. Giovanni, prodaja izvrstno ^omidoro' krompir pavova peresa Vsak dan prev zame naročila za odpošiljatev sadja, rib in zelenja od 5 ki Igr. daljo po primernej ceni. Ambalaža in odpošiljatev sta prosti stroškov. ^ ll! ! I Polil i m Trst-Srao. Filijalka v ulici Nuova in na no-j vemu AcquedottuJ pozoeTpbotUponaeejeitju ps^, k««. odobren po c. kr. vladi, priporočen od zdravniških strokovnjakov, patentovan od zjedr-njenih držav Ameriških. S || Dosežni uspeh : vsakoršna nerazpoloznost, k I neprebavljivost, kolika, gliste, krvavica (he- , ^ moroide), povračljive mrzlice, vodenica, pra- ! 5 I niča, lenost, slabost, čiščenje krvi. Cisti po-lugoma in okrepčuje zdravje. Z vsako ste-^ Menico vred dobi se tudi navod, kako se ima rabiti lek. NB. Pozor proti ponarejenju ! Da bi dobivanje leka olajšal, zalaga ž njim izdelovatelj vse kavane, mirodilmce, sladica-, rije in likerije v glavnih mestih po celemu svetu. T-vornAca,: Romano Vlahov v biheiuku. Glavna zaloga v Trstu: Via S. Lazzaro 1. rt fiftigrgavnoj iiogJ sozoj e 5 s; ati o Z A «| "2 s 3 S ■e i e e a« 3 S « S t* • 5 fco bC w c« • cs _ »o