ŠTEV. (No.) x. H&v H CHICAGO, ILL., JANUARY, i. 1924. LETO (Vol.) XVI. \m/ . v. MHLMflKlft 'Ave maria" ♦ 4» * * * + * * ♦ * * * "AVE MARIA" Izhaja i. in 15. vsakega meseca. — Issued every 1st and 15th day of the month bv THE FRANCISCAN FATHERS la the interest of the Order of St. Friticis-1853 West 32nd Place. Chicago, 111. Naročnina $2.5© na leto. — Subscription Price $zso per year. Entered as second-class matter. Oct. 20. iQiq at the post officft at Chicago. 111., under the Act of March 3. 1870. Acceptance for mailing at the -special rate of postage provided for in Cection 110.1. Act of October .1. 1017. authorized on October 25. iqtq. X * * * * + * * * * * * ALI VESTE? da se tu v naši cerkvi sv. Štefana v Chicagi bere vsako nedeljo ena sv. maša za naročnike naših listov in sploh vse, ki na katerikoli način delajo za njih prospeh? ANTON GORNIK SLOVENSKI MESAR Rojakom v Tower in Šoudan, Minn., priporočam svojo mesnico. Najbolji« blago. Nizke cene. ; Tower, Minnesota. TE DNI IZIDE PRVA ŠTEVILKA NAŠEGA NOVEGA LISTA "ST. FRANCIS J9 v angleščini. Ta list bo eden izmed najbolj popularnih katoliških listov V Ameriki, ki bo posebno zanimiv po svojih kras-• nih povestih in podučnih člankih. Najznamenitejši ameriški pisatelji in pisateljice so nam zagotovili svoje sodelovanje. Posebno bo Zanimiva prva številka, katero bi moral vsak ameriški Slovenec prečitati in jo.potem dati dalje svojim ame-kanskim prijateljem in znancem. ST. FRANCIS MAGAZINE bo popolnoma v modernem duhu pisan in urejevan list in smo prepričanja, da se bo priljubil vsakemu, kdor ga bo dobil v roke. Veliko nalogo ima ta list, da bo seznanil naše samo angleško govoreče sodržavljane, posebno katolike z nami Slovani. Koliko so na primer naši slovenski pijonirji naredili za katoliško cerkev v Ameriki, za civilizacijo Indijancev i. t. d. Koliko Amerikancev ve za to? Kako malo! Imamo velike potrebe, katerim bo mogoče odpomoči samo s pomočjo vseh Amer. katolikov! Pred vsem pozidava kolegija in semenišča, kjer se bodo slovenski katoliški mladeniči izobraževali za duhovski in redovni stan. Kdor se naroči na list "St. Francis Magazine", naredi za to veliko dobro delo tudi v tem. Zato stariši naročite takoj list "St. Francis Magazine!" Naročniki lista Ave Maria, takoj na delo in vsak naj sku,-ša nabirati naročnike med Amerikanci za ta list. St. Fi "ancis Magazine stane $3.00 na leto a'li $5.00 za dve leti. Kdor pošlje naročnino za dve leti naprej dobi posebno nagrado. NAROČA SE: "ST, FRANCIS MAGAZINE" 1849 West 22nd Street. ŠE PAR STO IZTISOV KOLEDARJA Ave Maria za leto 1924 imamo. zalogi. Kdor ga še nima in ga želi dobiti, naj nemudoma piše ponj, sicer, bo prepozno. J = Z veselite svojce v stari domovini s koledarjem 'Ave Maria"; v domovini namreč radi slabih razmer 'nimajo tako lepih in velikih koledarjev, kakor pred vojno. Ave Maria ko!edar je največji in najlepši slovenski koledar kar se jih je sploh tiskalo. Cena 50c., za Evropo 75c. Naroči se pri: "AVE MARIA" i 1852 W. 22nd pi. Chicago, 111. I Družinska pratika za prestopno leto 1924, cena 15c., se dobi v zalogi knjigarne, "EDINOST", 1849 West 22nd St., Chicago/Ill. $$$$ AVE MARIA Naročaiaa m cdo leto za Ameriko laja. Za Kvropo 9v*o. Naročmisa ca pol lata za Ameriko Sija. Li»t t obrambo n. vere med ameriškimi Slovenci ŠTEV. (No.) 1. JANUARY, 1st 1924. LETO (Vol.) XVI. ROJAKOM SIROM AMERIKE. DRAGI ROJAKI: — Danes Vam imam nekaj posebno važnega razodeti, važnega za nas, še bolj važnega za Vas. Odkritosrčno Vam hočem razodeti, da si boste povsem na jasnem, za kaj gre. Odkritosrčnost in jasnost se mi zdite tim bolj na mestu, ker vem, da so o nas precej razširjeni nekaki predsodki, ki jih je treba razbliniti, če hočemo da bo to, kar Vam imam povedati, našlo pravi odmev. Kakor veste, dragi rojaki, smo mi slovenski frančiškani zasedli mej Vami nekaj župnij. A ne mislite, da smo zato prišli za Vami v Ameriko, da bi bili Vaši župniki. Odločno ne! To ni naš poklic, vsaj prvotni in prvi ne. Če smo to storili, smo storili na ljubo tukajšnim škofom, ki so bili in so še v veliki zadregi glede narodne duhovščine. Toda po pravici Vam povem, da se raztreseni in raztepeni po malih župnijah, po eden, ali kvečjemu po dva, vedno bolj čutimo kakor riba izven vode. Nekako odrezani se zdi-mo od mogočnega in sočnatega debla svojega reda. Mi smo redovniki. Kot taki smo v prvi vrsti poklicani, da po samostanih, s strogo samostanskim življenjem, kot nekake vestalke sv. cerkve čuvamo in neprestano netimo ogenj najvišjega krščanskega idealizma, ki obstoji v popolnosti evangeljskih svetov. Široki svet, v katerega so nas razmere vrgle, pa nudi za ta vzvišeni vzor jako slabo oporo. Kajti po malih župnijah, kjer je samo eden, ali kvečjemu dva, pri najboljši volji ni mogoče uvesti strogo samostanskega življenja, ki bi nas dvigalo k našemu stanovskemu cilju, po katerem stremiti smo se slovesno zaobljubili in je naš prvi, glavni namen. Župnije, zlasti male župnije, so nam pri zasledovanju našega prvega, stanovskega cilja bolj v spodti-ko, kot v spodbudo. Mi smo frančiškani. Kot taki res da nismo navezani samo na samostanske celice. Naš red namreč ni zgolj premišljevavni red. Sv. Frančišek, naš redovni vstanovitelj, se je po dolgem kolebanju odločil za mešano samostansko življenje. Njegov življenski program je bil: "Non sibi soli vivere sed aliis proficere, Dei zelo ductus. Ne samo sebi živeti, ampak tudi drugim koristiti, gnan od božje ljubezni." To je in mora biti tudi naš življenski program. Kot taki imamo tedaj dva cilja: Prvi, splošno redovniški, krščansko-redovniška popolnost, drugi, misijonsko delo za bližnjega. A ta drugi cilj mora biti prvemu vedno podrejen, ga mora podpirati, ne pa ovirati. Vse kar dosego prvega bolj ovira kot jo podpira, je proti vzorom našega reda. Osamljeno življenje po župnijah je, kakor povedano, dosegi našega prvega cilja bolj ovira kot podpora, tedaj bolj zlo, dasi včasih žalibog potrebno zlo. Naš drugi cilj so misijoni, ali notranji, ali zunanji, ali mej rojaki ali mej pagani. Franči- 2 "AVE MARIA" škanski red' sicer ne nosi zunanje firme misijonskega reda, kakor več novejših redovnih kon-gregacij. Kljub temu je od početka sem do danes, vedno zavzemal eno prvih mest, tako na notranjem, kakor tudi na zunanjem misijonskem polju. Po izkazu najnovejše zunanje-misijonske statistike, je glede števila misijonarjev izmej vseh na prvem mestu. To je tedaj naš drugi cilj, s prvim popolnoma v skladu. Ako se ga zavedamo in stremimo za njim, smo na mestu, smo celi frančiškani. Ako ne, se moramo čim prej na novo orientirati, kreniti v drugo smer, proti njemu, ne od njego proč. Smo se pa tega svojega zvanja slovenski frančiškani v Ameriki doslej tudi res zavedali? Kot celota, ki je nositeljica tradicij reda, lahko z mirno vestjo rečem da. Drugo, važnejše vprašanje je, če smo temu zvanju primerno tudi ravnali. Glede tega ne morem na celi črti reči da. Deloma da, deloma ne. Glede modernega mi-sijonarjenja, potom katoliškega tiska, si ne delamo nikakih očitkov, v tem ozira nam ni treba nove orientacije. To nam mora vsak priznati. Na tem misijonskem polju smo storili več, kakor smo bili dolžni, ker smo delali in še delamo preko svojih skromnih moči. Osebno pa doslej našemu ljudstvu res nismo bili to, kar bi mu po svojem dragem poklicu morali biti, misijonarji z živo besedo sirom slovenskih naselbin. Kadar smo mogli, in kolikor nas je moglo, smo se sicer vedno radi odzvali vabilom, čeravno smo vedeli, da bo doma vsa-cega manjkalo in smo morali za nedelje sami pomoči iskati. Da v tem oziru nismo mogli več storiti, kakor smo, nismo bili krivi sami, temveč razmere, v katere smo bili vrženi. Leto za letom smo se tolažili, da se bodo zboljšale in nam omogočile, da pohitimo še za dragim svojim vzorom, da skoraj postanemo tudi živi misijonarji po vseh slovenskih naselbinah, kamor nas bodo klicali. To upanje nam je vsakokrat na novo vsplamtelo, ko nam je kedo naših starokrajskih sobratov pisal: Jaz bi tudi rad prišel v Ameriko. A komaj smo ga dobili sem, je že prišla kaka prošnja odkod: Ali imate koga na razpolago? Ta in ta župnija je prazna. Nobenega duhovnika nimam, ki bi bil zmožen vašega jezika. Pošljite mi enega. Prevzemite župnijo. — Verjemite mi, da vsaj mene vedno srce boli, kadarkoli dobim kako tako prošnjo. Na eni strani je težko odreči, ker vem, da je potreba, na drugi strani je še težje ugoditi, ker vem, da je uslišanje vsake take prošnje korak od našega cilja proč. V takih žalostnih razmerah nam ni kazalo druzega, kakor zamašiti ušesa vsem takim prošnjam in zaklicati: Naprej za vzori, brez katerih svojemu narodu nikoli ne bomo to, kar bi mu morali biti! In tako smo storili. Sklenili smo, da kar najprej vstanovimo svoj kolegij in samostan ob njem. V samostanu se bomo potom urejenega samostanskega življenja lažje dvigali k svojemu prvemu cilju, krščansko-redovniški popolnosti. V kolegiju pa bomo vzgajali narodni redovniški in duhovniški naraščaj. Redovniški naraščaj nam bo omogočil uresničiti naš misijonski vzor za celo Ameriko, duhovniški naraščaj bo pa mašil vrzeli po župnijah, da jih ne bo treba nam, ki nismo v prvi vrsti za to poklicani. Skušnje, ki smo si jih pridobili kot apostoli katoliškega tiska, so nas k temu prisilile. Dan za dnem dobivamo iz naših številnih malih naselbin sirom Amerike razna jobovska poročila te-le ali podobne vsebine: Pri nas se ne da dosti narediti za vaše lepe liste. Par družin nas ie katoliških, drugo je vse rdeče. Ne čudite se! Rdeči agitatorji prilezejo v vsako, še tako majhno naselbino, oznanjat svoj rdeči e-vangelij. Mi pa že pol leta prej pisarimo in pisarimo na vse strani, da bi nas prišel kak slovenski duhovnik za veliko noč obiskat, pa ga včasih več let ne dobimo. — To je gola resnica. Seveda ni tega kriva zanikernost duhovnikov, ampak pomanjkanje. Mi, kakor rečeno, se vsako leto odzovemo vabilom, a ne moremo vsem naselbinam kaj, ker nas je premalo in imamo šf drage obveznosti, ki smo jih sprejeli. Ker pa vemo, da je to naš dragi stanovski poklic, zato smo se odločili, da začnemo s samostanom in kolegijem. Kolegij nam bo dal misijonarjev, ki bodo v samostanu vedno na razpolago, kadarkoli nas bo zapuščeno ljudstvo po naselbinah potrebovalo, da mu dušo zopet prive-žemo na Boga in tako obvarujemo pred rdečimi volkovi. Sicer so pa misijonarjev potrebne tudi naše organizirane župnije, ki imajo svojega duhovnika. Še tako vnet dušni pastir in dober pridigar, postane ljudstvu polagoma vsakdanji. "A V fi MARIA" i To čuti sam in čuti ljudstvo. Oba si želita za izredne prilike: misijon, obnovljenje misijona, stirideseturno pobožnost itd. druzega. Mi dobivamo na kupe prošnja sledeče ali slične vsebine: Misijon bi rad imel, obnovljenje misijona, češčenje, ali imate koga na razpolago? — Niti polovico teh prošnja pri najboljši volji ne moremo uslišati. Ko bomo v lastnem narodnem kolegiju vzgojili zadostno število misijonarjev, ki bodo samo temu poklicu živeli, nam ne bo več treba na take prošnje s težkim srcem odgovarjati: Ne moremo! > To je mogoče doseči le potom narodnega kolegija. Tujerodnih kolegijev te vrste nam ne manjka. A koliko slovenske mladine študira v njih in se pripravlja za duhovski stan? Mi jo imamo še največ po kolegijih naših tujerodnih bratov, zlasti nemških. V dobrih šolah so in dob-.rih rokah. Toda kar mi kdo piše, mi piše navadno angleško. Jezik mu dela težave. Kje se naj ga neki nauči! Naša narodna duša, katero poznati je velikega pomena za misijonarja, mu je s sedmimi pečati zapečatena knjiga. Bo li mogel biti tak, ko konča svoje študije, misijonar mej našim narodom? Ni mogoče! Če jih tedaj hočemo imeti in imeti jih moramo, si jih bo treba v lastnem narodnem kolegiju vzgojiti, v katerem se bodo sicer v ameriškem duhu izobraževali, a tudi v narodnem, vsaj toliko, da bodo mogli biti kos svoji nalogi kot narodni misijonarji. A še druga poročila dobivamo mi iz naselbin. Zdaj pride od tod, zdaj od tam kaka prošnja: Lastno župnijo bi si radi vstanovili. Toliko in toliko slovenskih družin nas je. Vse je navdušeno za to. Povejte, kaj nam je storiti! Kaj jim moremo druzega odgovoriti/ kakor: Poiščite si duhovnika, ker brez njega ne morete ničesar in nikamor. Dober svet, žalibog, da v danih razmerah navadno neizvedljiv, ker jim ne moremo povedati, kje ga naj iščejo. Danes tako prosijo župnijsko še neorganizirani rojaki. Jutri jim zna slediti že ta ali ona organizirana slovenska župnija, ker so duhovniški pogrebi pogostejši kot nove maše. Skrajni čas je, da dobimo narodni kolegij, v katerem se ne bo vzgajal samo re-dovniški, ampak tudi duhovniški naraščaj. Na tej širši podlagi ga nameravamo mi dvigniti. Niti najmanj ne dvomimo, da ko ta svoj načrt izvedemo, se bodo naši narodni duhovniški poklici podeseterili. Ko smo te svoje načrte pred večimi vplivnimi ameriškimi škofi razvili^ so-jih z največjim veseljem pozdravili. V svojih pismih jih blagoslavljajo in nas spodbujajo, naj jih skušamo kar najhitreje izvršiti. Po njih opogumljeni smo šli takoj na delo, ker nam itak enajsta ura bije. Naša misel ni več samo misel, tudi ne samo trden sklep, ampak deloma že dejanje. Pred kratkim smo sklenili kupno pogodbo za farmo, kjer bomo zidali kolegij s samostanom. Farma leži na lepem kraju mej Chicago in Jolietom. Prvi korak je narejen. Toda mej prvim in zadnjim je še dolga, trnjeva pot. Ne strašimo se je .Namen je preplemenit, da bi nam pogum klonil. Vse kar naš frančiškanski komisarijat premore, vsi prihranki, ves zaslužek naših patrov po župnijah, vse, prav vse bo šlo v ta namen. Toda kaj je to v primeri s tem, kar bo to delo stalo! Kar si moremo mi na leto prihraniti, je par tisoč, da moremo poravnati stroške za naše študente in klerike po tujih kolegijih. Več tisoč na leto nas stanejo. Le s pomočjo ljudstva nam bo mogoče načrt izvesti in to tim prej, čim bolj in čim prej bo ljudstvo razumelo velik pomen tega podjetja za slovenski narod v Ameriki, ter se temu primerno odzvalo našemu klicu na pomoč. A ne računamo samo na pomoč slovenskega naroda. Preveč drzno bi bilo, samo z zaupanjem nanj započeti tako delo. Naš komisarijat sestoji iz slovenskih, hrvatskih in slovaških frančiškanov. Kolegij, ki ga bomo postavili bo za vse te tri narode. Vsem hočemo dati misijonrjev, ker so jih vsi potrebni. Zato bomo pa tudi vse mobilizirali, da nam pomagajo. V ta namen začnemo z novim letom izdajati za Slovake posebni nabožni list. Pa tudi angleško katoliško Ameriko bomo zainteresirali za to, potom angleškega lista "St. Francis," ki je te dni izšel. Veliko dela, veliko žrtev nas bo to stalo. A veliki cilji so vredni velikih žrtev. Trdno upamo, da jih bo naša katoliška javnost, zlasti slo-vensko-hrvatsko-slovaška, kateri bo započeto delo v prvi vrsti koristilo, znala ceniti in nam ne bo odrekla svoje pomoči. Šele ko bomo slo-vensko-hrvatsko-slovaški frančiškani v Ameri- 4 "AVE MAR! A" ki to dosegli, bomo lahko rekli, da smo svojim dragim narodom dali to, kar smo mu v smislu frančiškanskih vzorov dolžni dati. Rojaki! Danes sem vam vso to našo in vašo velevažno zadevo le načelno razvil. Potrebno se mi je zdelo, da veste za kaj gre. Če sem s tem spodbil kake Vaše morebitne predsodke in pomisleke proti započetemu podjetju in Vas pripravil do priznanja: Glej, glej, dobro nam hočejo, pomagajmo jim! sem zaenkrat dosegel kar sem nameraval. Prihodnjič bom stopil pred Vas s podrobnim' načrtom, kako nam lahko pomagate, da čim prej izvršimo, kar smo započeli. Prepričan sem, da nas naši upi, ki jih stavimo na Vas, ne bodo osramotili. Vsem in vsakemu posebej prav veselo novo leto! Rev. HUGO BREN, O. F. M. provincijalni komisar slovensko-hrvatsko-slovaških frančiškanov. Računi in proračuni. V zarji let se delajo računi in proračuni. Ob večerni zarji starega leta računi, ob jutranji zarji novega leta proračuni. Tudi mi smo ob večerni zarji starega leta malo pregledali svoje Iračune in ob jutranji zarji novega leta napravili proračun. A ne umejte nas napačno. Ne predstavljajte si nas, kako smo ob zatonu leta s slastjo šteli dolarje preostanka in kako si belimo glave, da bi jih v prihodnjem letu pomnožili. Nam naše časnikarsko delo ni v prvi vrsti "biznes," ampak apostolat dobrega tiska, kar nam v smislu katoliških načel, za katere se borimo, mora biti. Mi ne živimo od časnikarstva. Kdor al-tarju služi, naj od altarja živi. Tako pravi sv. pismo. Tega se mi držimo. A ker vemo, da danes ne more zvesto altarju služiti, kdor ni obenem apostol katoliškega tiska, zato smo se posvetili tudi temu apo-stolatu. Časnikarsko delo je za nas misijonsko delo. Ko bi ne bilo, bi mi že zdavnaj odložili peresa, če bi jih bili sploh kedaj v roko prijeli. Zakaj nihče ne verjame, koliko žrtev, koliko truda nas to stane, ki bi ga nam samo radi kruha ne bilo potreba. Prepričani smo, da nas je ravno to idealno pojmovanje časnikarstva vzdržalo na površju, ko so nas na vsak način hoteli vtopiti, kakor nepotrebne mačke. In ne samo na površju nas je vzdrža- li. B. lo, ampak nam je celo od leta do leta pomagalo do novega razmaha in razcvita. S tem idealizmom stopamo v novo leto, v trdni nadi, da bo Bog, za katerega v prvi vrsti delamo, tudi v prihodnje z nami. A zopet nismo sanjavi, predrzni idealisti. Kakor človek ne more brez materialnih sredstev služiti i-dealom in stremiti za rojim i, tako časopisje ne, najmanj tako, kakor je naše, ki nima za seboj kake močne Jednote, ki bi v slučaju gmotnih težav segla v žep, privlekla ven per-gišče dolarjev, z velikimi številkami in rekla: Na tu imate, ker ste tako nesebično stali ina braniku za naše verske svetinje, da ste pri tem pozabili na vašo gmotno moč. Navezani smo popolnoma sami nase. Zato nam je zdrava pamet svetovala, da smo se na pragu leta malo ustavili, obrnili za trenutek oči od svojih vzorov za prihodnje leto in se resno vprašali: Kako stojimo? Ali smemo z utemeljnim zaupanjem zaklicati: Naprej! do nadaljnih, še vzvišenejših ciljev? In kaj so nam računi na to odgovorili? Varali bi sebe in druge, ko bi bahavo zatrobili v svet, da so nam rekli: Sijajno stojite! Rad bi vedel, kateri a-meriški slovenski časopis, naj bo nabožen ali političen, je mogel pri zaključku svojih računov to reči. Mislim, da nobeden. In če kateri, tistemu bo morda najprej zapel mrtvaški zvon. Ameriški Slovenci smo premajhni in glede časopisja, oz. zanimanja zanje tudi premalen-kostni, premalo prebujeni, da bi kakemu uredniku ali upravniku privoščili za Silvestrov večer to veselje. Noben bandit, ki bi pregledal listo naročnikov tega ali onega našega lista in imena njegovih stalnih dopisnikov, bi menda ne imel posebnih skušnjav, da bi vlomil v njegovo blagajno. Kateri naših časopisov se sme postavljati z več kot 15.000 naročnikov. Večina jih ima pod, in še daleč pod 10.000. In dopisniki? Vedno ista imena. Ostalo spi in brunda in zabavlja. Zato ni čuda, da urad-ništva in upravništva jadikujejo in tarnajo, kako težko rijejo naprej. Ni čuda, da mi katoliško-misleči še danes nimamo svojega dnevnika. Brez dnevnika pa tudi nabožno časopisje ne more tako naprej, kakor bi moralo. Katoliški dnevnik je za nabožno časopisje to, kar je bil Janez Krstnik za Kristusa. Oba sta predhodnika. Kakor je Janez Krstnik Kristusu pot pripravljal, tako ga pripravlja katoliški dnevnik nabožnemu časopisju. Kljub temu pa, da si mora naše nabožno časopisje samo utirati in ravnati pot v katoliške hiše, moramo priznati, da si je Ave Maria v toliki meri osvojila srca katoliško mislečih a-meriških Slovencev, da se ji ni treba bati krize. Seveda bi lahko še 5 mnogo bolje stala, ko bi se vsi, ki pravijo, da so našega prepričanja, tega v polni meri zavedali, kar pa nikakor ne moremo -reči. Dosti slabo znamenje bi bilo za nas, ko bi si morali priznati, da je samo kakih šest do sedem tisoč vernih ljudi mej nami. Tega ne moremo verjeti. Radi pa verjamemo, da jih ni dosti več, ki bi se na celi črti zavedali, kaj katoliško prepričanje danes od njih zahteva, sicer bi imela Ave Maria najmanj od petnajst do dvajset tisoč naročnikov. Glasnik P. S. J. se ni prijel, ali vsaj ni vspeval, kakor bi bilo želeti. Imel je navdušene prijatelje, ki so ga radi brali, ki so radi tega z žalostjo sprejeli vest, da ga bomo s prihodnjim letom opustili. Dobili smo več bodrilnih pisem : Naprej! Tudi zapjotovila (podpore niso izostala. Toda take spodbude so laskave za urednika, ne pa za upravnika. Temu posamezna zagotovila podpore ne dvignejo termometra navdušenja za nadaljne delo in žrtve. Kaj tacega zmore le podvojeno in potrojeno število naročnikov. Jaz sem bil osebno vedno proti Glasniku. Se razume, da ne radi njega, ampak radi razmer. O, bi bil potreben tak list. Ravno zdaj, ko nam je srčne kulture po vzoru božjega Srca tako krvavo potreba, bi bil najbolj na mestu. Toda tla zanj še niso pripravna. Srce Jezusovo je za naše, v resnični kulturi srca tako beraške čase, zaenkrat še previsok vzor. Zato Glasnik niti v onih najboljših hišah, kamor zahaja Ave Maria, ni našel tistega sprejema, kakor bi ga bilo pričakovati. V teh razmerah boidimo veseli, da imamo vsaj en nabožni časopis, Ave Maria. Temu skušajmo utreti potj v vsako katoliško hišo. Ko se to zgodi, potem bomo skušali iz šole Marijinega Srca polagoma priti na univerzo božjega Srca. Prav za prav pa Glasnik ne bo popolnoma prenehal. Glavna vsebina: Častna straža in Mesečni namen bosta prešla v Ave Marijo, pod vodstvom dosedanjega urednika Glasnika Rev. John Plaznika. To se nam zdi zlasti radi t 7 meličanka, dika slovenskega Karmela. Toda nihče tistih, ki so se temu čudili najbrž ni vprašal kako. In če bi vprašal, kdo bi mu vedel odgovoriti? Bog že, a pota njegove milosti so tajna. Sama? Deloma tudi. Toda ona je nesla to skrivnost s seboj. Stene njene celice in samostanske kapelice? Tudi deloma. Pa tudi te mrzlo molče. Gotovo pa je, da ko bi te otvorile svoja bleda usta, bi nam pripovedovale celo bojno zgodovino. Povedale bi nam, ;da so bile priče njenih vročih bojev, predno je karmeličanka S. Marija Terezija v končni bitki premagala vročekrvno, lahkoživo, vsega dobrega vajeno Agnezo baroneso Morsey-Piccard. Da se je pa to primeroma tako hitro zgodilo, bi nam vedele pojasniti stene kapele graškega, dunajskega in slovenskega Karmela. S. Marija Terezija od Jezusa je bila evharistična cvetka. Ob taberna-keljnu, v tleh z Jagnjetovo krvjo poškropljenih, je hitro, kakor v cvet-ličnjaku, vsklila in vscvela v vzor-karmeličanko. Ko se je njena rodna sestra M. Marija Ivana od Križa žrtvovala za organiziranje ljubljanskega Karmela, so ji kot desno roko pridelili tudi njo, da bi ji v začetnih težavah kot dvakrat sestra stala ob strani. Tako je prišla v slovenski Karmel. Takrat pač ni mislila, kaj jo v bližnji prihodnjosti vse čaka, sicer bi bila pri pozivu: Sestre, ki so odločene za Ljubljano, naj v imenu sv. cerkve in reda gredo iz klavzure, padla pred pdestqjniqo j na kolena in jo prosila: Ako je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene. Toda Gospod ve, koliko človeško srce prenese in koliko ne, zato nam miro le po kapljicah vi iva v kelih življenja. Polagoma jo je, seveda z njenim lastnim sodelovanjem, pripravljal za dve najgrenkejši kapljici, za smrt ljubljene sestre in predstojni-ško beremo. Oboje je sprejela udana v voljo božjo in v zaupanju na njegovo pomoč, t (Dalje.) LILIJA IZ RAJA. K. Velikrat. zlasti sredi temnih noči, ko je vse počivalo okrog nje, vse spalo, samo njej spanec ni za-tisnil očesa skoraj celo dolgo noč, zlasti takrat, ko so ji njeni grehi, njeno grdo grešno življenje kakor strašna gora stiskali srce, ko jih je videla vse v strašni obliki temne noči, neovirane vesti in domišljije, ko ji je srce skoraj strahu koprnelo, zlasti pri takih prilikah je vselej v duhu zagledala to krasno podobo preroka iz Nazareta, ki jo je ljubez-njivo pogledal, stegnil svojo roko, kakor v blagoslov in vsikdar se ji je zdelo, kakor da je v duhu planila k njemu, mu objela njegove noge, se jih oklenila in milo zajokala: "Sin božji usmili se me! Odpusti!" Večkrat bi bila rada vprašala vsaj svoje služabnice, katerih nekoliko je še ostalo v vili, o Jezusu. Pa je bila sestra Marta vsikdar blizu, da ni bilo prilike. Tako je preživela več tednov v velikem koprnenju in hrepenenju po onem presrečnem trenutku, ko bp smela v resnici pasti predeli in čuti od njega sladke besede odpuščanja. Ril« je nekega lepega dne. Ravno je zopet sedela v svojem naslonjaču na vrtu poleg umetnega studenč-ka, ki je ljubko žuborel in se izlival v jezerce, kjer so švigale ribice. Globoko je bila zamišljena in željno zrla proti goram, ki so obdajale Magda-lo od severozapadne strani, in koder se je vila pot proti Kafarnaitmu, kjer je zadnjič videla preroka iz Nazare- ta. Kakor bi ga iskala je sledila beli poti in mislila, da bo morda zagledala. kako se pomika mali sprevod njegovih prijateljev in On v sredi med njimi proti Magdali. O, ko bi ga vsaj od daleč mogla videti! Koliko tolažbo bi zadobila. Iz tega premišljevanja jo vzbudijo lahni koraki. Po tiho je nekdo prišel, In preckio je Marija pogledala nazaj, kdo je, sklonil se je smehljajoč obraz dobre sestre Marte nad njenim naslonjačem in jo prisrčno pozdravil. "Kako je moji dobri sestri Mariji? "Zopet joka? Marija,'ne jokaj! To ti zna škodovati!" In ljubeče ji je z roko popravila dolge lase, ki so ji padali na njen bledi in izmučeni obraz. Marija ni odgovorila. Solze si je obrisala in globoko zdihnila. "Obisk sem ti pripeljala!" je nadaljevala Marta. "Marija, mati velikega proroka iz Nazareta, te je. prišla obiskat! Saj jo poznaš?" Marija je stopila pred naslonjač in je prisrčno milo pozdravila bolnico. "Me veseli, hčerka, da si ušla smrti! Cula sem, da si bila zelo bolna! Vendar Rog je dober! Dal ti je nazaj zdravje," nagovorila jo je Mati prerokova. Lahna rdečica je zalila obraz bolnice. Rila je v vidni zadregi. Na eni strani bi bila njena duša najraje za-vriskala veselja, ko je naenkrat videla pred seboj mater tistega, po katerem tolikanj hrepeni njeno srce! Veselilo jo je tudi neizrečeno, da njena sestra tudi ljubi preroka iz Nazareta in je njegova učenka, ker drugače bi ne bila njegova mati tukaj. Na drugi strani je pa njeno prejšnje grešno življenje stopilo v trenutku pred njene dušne oči in jo tako zmešalo, da ni vedela, ali bi pozdravila došlega gosta ali bi veselja zajokala. Vidna zadrega se ji je brala na obrazu. "Ne boj se, hči!" govorila je dalje mati Jezusova, ki je opazila to zadrego." Dolgo se že nisve videli. Vendar nisem pozabila na te. Molila sem pogosto za te. Zadnjič sve bili skupaj v Kafarnaumu. Se vedno se Marija ni mopla popolnoma oprostiti zadrege. Kar do besede ni mogla. "Marija, je bila že pogostokrat pri nas v Retaniji. Tudi Jezusa smo imeli že velikrat v svoji hiši kot dragega gosta." je pristavila Marta. "Kako sem vesela!" je slednjič spregovorila bolnica. In res kakor svetel žarek sredi temnega obnebja, je posijala radost na njenem obrazu. "Ako je mati tukaj. Gotovo pride tudi Sin! Ako se je mati ne sramuje. potem sme gotovo upati tudi. da je veliki prerok ne bo zavrgel!" si je mislila. Dolgo so kramljale med seboj tri prijateljice. Kolikor dalj je pa Marija govorila z Materjo Jezusovo, toliko večje je bilo njeno zaupanje, pa tudi njeno koprnenje, da bi že sko- raj prišla presrečna ura, da bo mogla pasti k njegovim nogam in ga prositi odpuščanja. Ljubeznjivost in neka nebeška milina, ki je.odsevala od matere prero-kove, kakor tudi njene tolažljive in bodrilne besede, so počasi vlivale v njeno srce pogum. Vedno bolj in bolj je dobivala oblast sama nad seboj in nad svojimi čutili. In ko je gledala pred seboj to nebeško čisto lilijo, iz katere je odsevala sama lepota in čistost in neka nerazumljiva svetost, primerjala je bolnica svoje življenje in svoje umazane grehe s to najsvetejšo ženo, kolikor jih je kdaj bilo na svetu. In v srcu jo je nekaj zapeklo, da je začela govoriti o sebi in o svojem življenju, česar si do sedaj ni nikdar upala, ker ji deloma Marta ni pustila, začela je govoriti sedaj. "O, dobra sestra, kako me je sram, ko se spominjam svojega prejšnega življenja!" je dejala. ""Pozabi to, sestra!" odgovorila ji je Marta! "Bog je dober! Skesanega srca ne bo zapustil!" je pripomnila Marija, mati Jezusova. "Da, upam, trdno to upam! In vendar, koliko sem grešila . . ." solze so se ji vlile po obrazu. Tudi Marti in Jezusovi materi so se orosile oči, ko ste gledali toliko skesanost in toliko srčno obžalovanje nesrečne žrtve g.eha. "Ko bi že skoraj prišel Prerok sem v Magdalo! Toliko sem že moč- na. Nihče bi me ne zadržal, da bi ne hitela k njemu in mu padla k nogam in ga prosila usmiljenja!" "Saj ne bo dolgo, ko bo prišel. Ježe na poti sem!" je rekla prorokova mati. "Res?" se je zveselila Marija. "O. kako. bom potem srečna! Samo to si še želim!" Dolgo so se pogovarjale. Slednjič so prišle služabnice iiv so odpeljale bolnico nazaj v palačo. Jezusova mati in Marta ste pa tudi odšli iz vrta. Marija se je vrnila v svojo sobano tako potolažena in tako pokrepčana. da je kmalu legla spat in je po bolezni prvo noč prespala popolnoma mirno. (Dalje sledi). Sužnjevo sovraštvo Prosto prevel P. Blanko. Po njegovi hitri hoji je lahko spoznal vsak, da gre po svojem poslu. In v resnici je prišel v mesto, da bi pri nekem starinarju, s katerim je že večkrat trgoval, kupil zlato zaponko, katero je potreboval, 'da bi dokončal tuniko za bogatega rabina. Črez dva dni je morala biti obleka oddana, Gaj pa ni imel v svoji zalogi nobene primerne zapone, ki bi dolikovala dragoceni obleki. Prepričan pa je bil, da bo pri judu Izaharju našel kaj primernega, kar bi zadovoljilo tudi njegov fini okus. zato je šel naravnost k njemu. Kdo bi opisat Gajevo razočaranje in zlovoljo, ko pri svojem vstopu ni našel starega judovskega kramarja. Neka približno dvanajstletna deklica je pri njegovem vstopu nadzorovala trgovino in mu zatrjevala, da gospodar mora priti vsak čas. Gaj se je toraj odločil, da ga počaka, ker ni hotel iti brez prepotrcb-nega okraska domov. In ko je'tako sede čakal, zapazil je začuden nenavadni nered, ki je vladal v trgovini. Na mizah in klopeh so v največjem neredu ležali vsi mogoči dragoceni predmeti, kakor da bi jih kdo v naj- večji jezi vrgel tja. Na svoje največje začudenje je celo zapazil veliko svoto denarja različne vrednosti ležati v enem kotu razmetanega po tleh. Kaj se je tu moralo zgoditi? . . . Kakšen neverjeten, da, strašen dogodek je mogel tega do skrajnosti skopega, v svoj denar zaljubljenega juda, ki je prej imel vse v najlepšem redu in je bil skrajno nezaupljiv, zapeljati do tolike malomarnosti in neumnosti? Kaj je ponorel, da pusti celo svoje premoženje pod nadzorstvom slabega otroka — mlade deklice? Ta je takoj zapazila njegovo začudenje in je bila pripravljena z veseljem zadovoljiti njegovi radovednosti. "Izahar," pravi deklica, kakor da bi se hotela opravičiti zaradi skrajnega nereda, "mi je prepovedal se česa dotakniti." "Tako!" odgovori Gaj precej ravnodušno. "To je prvič, da vidim njegovo blago v takem neredu." "To je zato," pojasnjuje deklica, "ker se mu še nikdar ni zgodilo kaj podobnega. Ne, še nikdar ne!" Tn ker je prišlec ni ničesar več vprašal, ga je mala začudeno opazovala. Naposled jo zopet premaga prirojena zgovornost, pa nadaljuje: "Ali me veš nič o tem? Ali nisi zadnje dva dni Izaharja nobenkrat videl?" "Ne." Odgovori Gaj na kratko. "Predvčerajšnjem je moj gospodar vzel vse te lepe svoje dragocenosti, ki jih vidiš tu. s seboj, da bi jih prodal. In proti večeru sem ga videla predčasno priti domov z vsemi temi nakopičenimi dragocenostmi. Komaj sem ga spoznala, tak jc bil. Z groznimi kletvinami jih je zmetal tje, kjer ležijo sedaj. Strašna jeza ga je stresala kakor mrzlica. zdelo se mi je. da bo zdrobil vse, kar mu pride pod roko. Boječ se, da bi mogel v tej jezi ubiti tudi mene. skrila sem se v kot. "Kaj se je pa zgodilo? Kaj ga je tako razburilo?" "Polagoma sem mogla razbrati iz besnih besedi, ki so mu v presledkih bruhale iz ust, da je neki tujec napravil bič iz vrvice in zapodil iz templja njega in vse druge, ki so prodajali v njem. Ta neznanec jim IO "AVE MAR I A" je prevrnil menjalske mize in jih izgnal ven z besedami: "Hiša božja je hiša molitve, vi ste pa napravili iz nje jamo razbojnikov." "Oho!" odgovori Gaj zamišljeno. "Brez dvoma," nadaljuje dete, "i-ma ta tujec veliko moč, da so se vsi prodajalci razkropili na vse strani. Ne ve pa, kako grozne sovražnike si je s tem nakopal ... O, če bi bil slišal samo grožnje in kletvi-ne mojega gospodarja . . ." In tresoč se po celem telesu je deklica zakrila svoj obraz z obema rokama. "Kje pa je Izahar sedaj?" vpraša Gaj. "Ko bi jaz vedela natančno! Ni si privoščil niti toliko časa, da bi vre-dil te stvari, zmetal je celo denar okoli . . . Le pr glej .... že dva dni dohaja domov komaj za trenutek. Zadnjič, ko je prišel domov, je kar pri tekel, krohotal se je grozepolno in slišala sem ga govoriti:" Ha, ha, lastni učenci so ga izdali . . . velikim duhovnom in Pilatu ne bo u-šel . . . križali ga bodo!" . . . Komaj je mala deklica izgovorila te besede, pririnila se jc velika postava Izaharjeva skozi nizka vrata. Suh iti brezkrven, kakor je bil že poprej: je sedaj izgledal bolj mrliču — duhu podoben, le v globoko-ležečih očeh je žarel čuden, mrzličen ogenj. "Končano je!" zaklical je poln besnega veselja, slep za svoj obisk. "Takoimenovani 'kralj Judov visi trdno pribit na križu, na tem za sužnje in razbojnike določenem mučilnem orodju. Njegova sramotna smrt bo maščevala Izrael!" Besno veselje je žarelo pri teh besedah iz njegovih oči. "Ah!" zakričal je zmagoslavno, "slednjič smo ga vendarle ujeli . . . Celi narod je zahteval njegovo smrt; po kapljicah je moral piti sramoto in zaničevanje, s katerim nas je poprej obkladal." "Koga pa?" vpraša Gaj prestrašen. Izahar ga ni slišal. Pijan od svojih lastnih besed je nadaljeval s pe^-klenskim smehom: "Bil sem med njegovimi prvimi obtožitelji; nisem ga zapustil od tistega trenutka, ko so ga ujeli, pa do zdaj . . . Ah! te sednice . . . ena za drugo ... to kričanje: 'smrt mu!' ... ta nepopisna zasramovanja . . .! "Kdo pa je bil to? Povej mi njegovo ime!" silil je Gaj. A ta se še vedno ni menil zanj. "In potem pri Pilatu, ki se je tre-notno prestrašil naših groženj . . . ta zbesnela, po njegovi krvi in smrti koprneča druhal, ki je rjovela: "Križaj ga! Križaj ga! ... O tudi jaz sem bil med njimi, tudi jaz sem si hotel ohladiti nad njim svojo jezo. in sovraštvo, tudi jaz sem ga za-sramoval, kolikor sem mogel in bi ga rad še bolj, samo da bi slišal en sam vzdihljej . . . samo eno pritožbo" . . .! "Njegovo ime . . .!" klical je Gaj zastonj. "Da, da. to je res čudno! . . . Niti najmanjšega vzdihljeja . . . čeravno je bilo pri bičanju njegovo telo tako razmesarjeno, da je bilo celo ena sama strašna rana, iz katere je pri vsakem udarcu brizgnila kri... On jc molil! . . . Ah! to je bil tisti, ki me je pred par dnevi izgnal z bičem iz templja. Njegovo bičanje me je vsaj deloma maščevalo!" Gaj ga v razburjenju silno zagrabi za iztegnjeno roko in kriči nad njim: "Ime, ime, njegovo ime hočem vedeti!" Jud ga začudeno pogleda in pravi hladno: "Jezus, Nazarenčan!" Gaj se nehote prime za svoje srce, kakor bi se bal, da mu zastane in zajecljal: "Kaj ste pa storili z njim?" Zaničljivo odgovori stari Jud z okrutnim nasmehom: "Naložili so mu križ na rame in ga vlekli na Golgato. Tamkaj umira sedaj med dvema razbojnikoma. Ravnokar prihajam s griča, kjer sem ga videl pribitega na sramotnem križu in viseti na njem." Smeh, ki je sledil tem besedam, je bil bolj podoben smehu lačne hijene, ki je našla svojo žrtev, kakor pa človeškemu. Z grozo ga sune Gaj od sebe, plane črez prag na ulico in beži pred tem okrutnim možem, čigar zmagoslavje ga je napolnilo z gnjusom, kakor pred strupeno kačo. Ko je bil žc daleč proč, mu je še vedno v duši donelo pretresujoče krohotanje vsled sovraštva ponorelega juda. Bežal je brez miru in srce mu je težila mukepolna zavest: Jezus iz Nazareta, ta ljubeznipolni prerok, s katerim se je nekdaj sešel ter ga je z enim samim pogledom zadel v globino njegovega srca in si ga pridobil, ta Jezus je izdan, ujet, obsojen, mučen in kakor . . . Gaj se je od groze stresel. Poznal je pobesnelo divjost ljudstva, kadar se v njem prosto razvijajo neukročene in neizprosne živalske strasti, poznal je krvižejno zaslepljenost druhali ... V duhu vidi, kako jim je bil izdan ta Ponižni, Čisti, Nedolžni . . . Bežal je dalje kakor brez glave, kakor da je v skrajni sili najdražje mu bitje. Hitel je, da' bi še enkrat videl Njega, Jezusa, predno umrje, kateri edini mu je prinesel na temno pot njegovega življenja svobodo, mir, ljubezen in usmiljenje . . . Ko je prišel iz mesta, srečal je jo-kajočega moža, katerega vzdihovanje ga je vstavilo. "Kefasl" zakliče Gaj, ko je spoznal učenca, "Kefas, ti jokaš, ker so križali Učitelja?" Simon povzdigne svoj od duševnih bolečin skremženi obraz in pravi: "Jokam, ker so ga križali, a še veliko bolj zato, ker sem ga poprej trikrat zatajil!" Gaj se nehote zgane, kar je zapazil tudi apostelj. "Nikdar si tega ne odpustim," nadaljuje, "ali" — tu mu jok sko-raj zaduši glas, "On mi jc odpustil !" Gaj je šel svojim potem. "Odpustil . . ." godrnja sam s seboj. Zopet in zopet--vedno eno in isto! Ali jc samo v tej besedi zapopadeno vse življenje, ves nauk tega nepoznanega Učitelja? Vsaj meni se tako zdi . . . Oh! Seveda je mogel odpustiti svojim učencem, katere ljubi in se jc usmilil grešnikov, na katere je zadel v teku svojega poslanstva, ali kakšna prekletstva mora sipati sedaj v svojem trpljenju nad svoje rabelje! . . . (Dalje slccli.) "A V E : M A R i A" il Častna straža. ZAKAJ TE NI? Dr. F. T. V 'Mojzesovi knjigi.beremo : "Ni ga; naroda tako velikega, ki bi imel svoje bogove tako blizu, kakor je naš Bog - blizm" Blizu nam je Bog po svoji povsod pričuj očnosti, in v njem živimo, se gibljemo in smo, kakor pravi1 apostol (Dej. ap. if, 28); Blizu nam je Bog po svoji milosti, saj vemo, da v duši, ki je v posvečujoči milosti božji, prebiva po" besedah Jezusovih presv. Trojica: "Ako me kdo ljubi, bo moje besede spolnjeval; in moj Oče ga bo ljubil, in bova k njemu prišla in pri njem prebivala." (Ja. 14. 23.) Božji ljubezni pa tudi to ni zadoščalo. Včlovečila se je večna Beseda in je kot človek občevala z ljudmi, učeč in dobrote deleč. V smrt je šla zanje, in tako je ljubil Jezus ljudi, da ni mogel preboleti ločitve od njih; na predvečer svojega trpljenja je postavit 'zakrament presv; Rešnjega Telesa. Kruh je vzel z mize v Toke, blagoslovil gfi in ga razdelil ApostOlrtm Pekoč: "Vzemite in jejte, to je moje telo." In kruh ni bil več kruh, ampak priivo in živo telo Kristusovo je bilo pod zunanjimi podobami. Tudi kelih je vzel, blagoslovil ga in dal učencem: "Vzemite in pijte iz njega vsi, to je namreč kelih moje krvi v odpuščanje grehov." In vino ni bilo več vino; ampak Jezusova rešnja kri. O srecj." ni enajsteri, ko so bili tedaj tako blizu svojemu Učeniku in Bogu! Izmed toliko milijonov tedaj živečih ljudi so bili samo oni deležni te skrivnosti vseh skrivnosti! Pa ne zavidajmo jih, saj smo mi pr^vtako srečni. Isti, katerega so gledali in prejeli oni v dvorani zadnje večerje, je v naših cerkvah pred nami; pod podobo pšeničnega kruha, ki je inorda zrasla pri nas, je prišel pred nekaj urami ali minutami v našo sredrt, le kratka je pot. d" njega. Vse je tiho okrog male hišice,- obdane od cvetja in sveč. naše oko ne zapazi nikogarali če bi bili mi čisti duhovi, bi videli angele, te nebeške kneze, zbrane okrog slehernega tabernakeljna, kako molijo svojega Boga in strmijo nad nerazumljivo jim skrivnostjo njegove ljubezni in ponižanja. Kdo izmed nas še ni ...prebiral,, s vi pisma in čital o Jezusovem- življenju. videl morda lepe slike krajev ki so v evangelijih omenjeni, pa ni zaželel sam pri sebi: "O da bi jaz enkrat videl na Ins trie oči ono srečno deželo Palestino, o'da bi mogel obiskati tiste kraje, po katerih je on hodil in jih- posvetil s svojimi stopinjami !" Zares, vsak dober vernik se čuti srečnega, če vidi n. pr. Bet-lehem in kraj Odrešenikovega rojstva: če gre v Nazaret, kraj Jezusove tihe in skrite mladosti, če hodi po jeruzalemskih ulicah in trgih, kjer se je Jezus tolikokrat mudil, če, "'' stojii'.tia^kuvj, kjer .je , stal judovski tempelj, posvečen od toliko Jezusovih obiskov in molitev; če gre na Oljsko goro, goro žalosti: če more na Kalvarijo, goro groze in trpljenja, kjer se je dovršil .največji dogodek v svetovni zgodovini. In če bi nam eden pokazal preprost kamen, rekoč: "Glej, ravno semkaj je stopila Kristusova noga, ko je legel na križ," in bi nam rekel, da ga smemo vzeti za sporni p s seboj domov, kako bi spoštljivo in hvaležno poljubili to dragoceno relikvijo, in kako bi doma večkrat govorili o njej! Pa kaj, v svoji župni cerkvi najdeš drugo Palestino, drugi Betlc-hem, drugi Nazaret, drugo Betanijo, drugi Jeruzalem z Oljsko goro in Kalvarijo: prav tisti Jezus, ki je tam v plenicah ležal, tam rastel.in del.aU tam učil in se udeležil obeda, tam molil in v grozi potil krvavi pot, trepetal pribit na križ in umiral in ležal tam v grobu, prebiva v vaši cerkvi. Pridi tje, ker srečen in blagoslova poln kraj je to! Z Marijo in Jožefom ga moli, s pastirci in modrimi mu daruj svoje srce, z apostoli obnavljaj dejanje vere in ljubezni, z spokomo Magdaleno obžaluj pred njim svoje preteklo življenje; izreči mu sočutje in zadoščaj za vse žalitve in mlačnosti, katero je že pretrpel in mu jo nehvaležno ljudstvo še izkazuje, z desnim razbojnikom prosi za srečno smrt zase in za 'druge! Vsak dogodek iz Jezusovega življenja deli v cerkvi prebran ali premišljevali vso drugo luč, saj je oni, ki je bil središče teh dogodi 12 'AVE MARIA" kov, le nekaj korakov od tebe oddaljen in oba gledata in poslušata trepetanje večne luči, ki gori med njim in med teboj. Z istimi ljubečimi očmi te gleda, kot je gledal svoje apostole, če so vsi navdušeni zanj .šli in delali zanj, ne meneč se, kaj bodo ljudje rekli: Isti strop vaše župne cerkve krije oba — o srečen vernik, prihajaj pogosto v to novo sv. deželo, tu se rad dalj časa pomu-di in govori z Jezusom! O, in še neizmerno bolj srečen si lahko, lahko prideš k kameniti mizi, pogrnjeni z belim prtom, in razdalja med teboj in Jezusom se zmanjša, se zniža: odpreš svoje ustnice, in Jezus je v tvojem srcu. Tvoje srce je kakor betlehemske jaslice, kot nazareška hišice, kot soba za goste v Beta-niji, kot jeruzalemski tempelj, kakor kraj Jezusovih dušnih muk na Oljski gori in kakor prostor na Kalva-riji, kjer je nad Jezusovo smrtjo solnce bledelo in se je tresla zemlja in so pokale skale in so mrliči prihajali iz grobov. In ti veš. da je Jezus tudi tebi govoril besede: "Jaz sem kruh življenja. Kdor je od tega kruha, ne bo umrl . . .. bo živel vekomaj; in kruh, katerega bom jaz dal, je moje meso za življenje sveta. Resnično, resnično vam povem, ako ne boste jedli mesa Sinu človekovega in pili njegove krvi, ne boste imeli življenja v sebi. Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan. Zakaj moje meso je res jed in moja kri je res pijača." Poslušaj, kako ti dopoveduje, da je pripravljen priti k tebi in tvojo dušo nasititi! Pre-vdari, da te hoče z največjimi obljubami priklicati k sv. obhajilu! Ti pa prideš tako malokedaj. vsak vzrok, vsak izgovor in vsak prazen človeški ozir ti je dovolj, da zamudiš jutro za jutrom to srečo. Sv. Janez Zlatoust razvija nekje to-le misel: Koliko jih je, ki pravijo: "Rad bi videl Jezusa v obraz, videl njegovo postavo, obleko, vedenje. čul njegov glas, in če bi ga videl iti po naši cesti, bi mu pritekel zasopel naproti, in bi padel predenj na kolena in bi ga gledal in ne odmaknil oči od njega, molil ga in ga prosil in izrabil najsrečnejše hipe svojega življenja." Pa sveti govornik zakliče: "Glej, vse to in še več, še večje reči se vršijo v tvojem kraju. Le priteci zasopel v svojo cer- kev, padi na kolena in ga glej in ne odmakni oči od' tabernakeljna, moli ga in prosi in izrabi te najsrečnejše hipe svojega življenja! Vsak dan, vsako uro lahko to storiš — pa ne-češ. Vsako jutro odpre mašnik sv. ciborij in ti govori: "Glej Jagnje božje," ti pa sediš mrzlo v cerkvi in te ni h obhajilni mizi, kjer bi rad Jezus prav v tvoje srce stopil. Tešč si, smrtnega greha nimaš saj veš, da mora biti za smrtni greh kakšna važna reč in moraš ti z jasnim spoznanjem in zavedanjem in z mirno odločno prosto voljo prelomiti zapoved —. ali če se bojiš, da ga imaš, je spovednik blizu na razpolago; tebe pa ni. Zakaj te ni? Zato ker ne-češ! Zato, ker veš vse potrebno in slišiš vabilo Jezusovo in sv. Cerkve poziv, pa si kakor nesrečni Ezav, ki je dal za borno skledo leče vso srečo in bogastvo prvenstva. Jutro mineva za jutrom, tone v preteklost, ki se ne bo več vrnila; zamujene prilike za obisk Najsvetejšega in za sv. obhajila so zatonile za vedno, nisi jih hotel porabiti. Pa še imaš čas in priliko, taberna-kelj te čaka in čaka te Jezus v cibo-riju, pridi! M. Elizabeta: O hostija preblažena! Srce gori, moj duh strmi v ljubezen najsvetejšo, v skrivnost neba, v sladkost sveta, v ljubezen najčistejšo. Razneti, Bog, ljubezni žar, priveži me na svoj oltar! Ti luč višin, skrivnost globin, ti blaženstva svetišče, o hostija prevzvišena, ti čistih src gorišče. Ugasni blesk in soj sveta, ti moj zaklad si, hostija! O hostija preblažena, o, da te smem objeti, ob smrti vsaj, na poti v raj daj svoj sijaj mi zreti. Vtopi naj v tvoje se srebro ugašajoče mi oko! "A VE MARIA" MIR KRISTUSOV V KRALJE STVU KRISTUSOVEM. Molitveni apostolat za januarij. Rev. John Plaznik. To je življenski program sedanjega sv. očeta. V resnici program, ne samo blesteča, a puhla fraza. V bistvu je to isti program kakor oni svetniškega Pija X.: Vse prenoviti v Kristusu! Mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem! Ko bi bil, kako vse drugače bi izgledalo med krščanskimi narodi. Kraljestvo Kristusovo na zemlji, sv. cerkev, bi ne vedela nič o notranjih vojskah, krvavih še najmanj. Sicer je in ostane bojujoča cerkev, a nikjer ni rečeno, da se radi notranjih bojev imenuje bojujoča. Ne, to bi niti ne smela biti. Kristusova družina je. Kakor bratje in sestre bi se morali njeni narodi razumeti med seboj. Prerok Izaija je z obljubljenim Mesijem narodom napovedal zlato dobo vseobčega miru. "Volk bo pri jagnjetu prebival," tako pesniško o-pisuje ta vseobči mir, "in leopard bo pri kozličku ležal, tele in lev in ovca bodo skupaj hodili in majhen deček jih bo gonil. Tele in medved se bosta skupaj pasla in njih mladiči bodo skupaj počivali in lev bo kakor vol slamo jedel." II, 6 si. — "In bodo meče v lemeže in svoje sulice v srpove pokovali: nič več ne bo narod zoper narod meča vzdigoval in tudi se ne bodo dalje več za vojsko vadili," 2, 4. V prozi povečano: Tak mir bo prinesel Mesija na zemljo, kakoršnega svet dotlej še ni okusil. Mesija je že tu. Devetnajst stoletij in čez je že, kar je zadonela prva sladka Gloria nad Betlehemom, zna-neč dobo miru. V teh stoletjih se jc razdonela po vsem svetu. Toda, ali kaj vemo o tem miru? Se zdi, da ničesar. Narod je zoper, narod, krščanski nič manj, kot nekrščanski. Da, kakor je pokazala zadnja vojska in se kaže po vojski, krščanski še bolj kot nekrščanski. Se je li prerok zmotil? Je li Kristus kralj vojska in ne kralj miru? Oh ne! To misliti bi bilo bogokletno. Kristus je prinesel mir na svet. Šamo na neki pogoj ga je navezal: Mir ljudem na zemlji, ki so dobre, blage, pripravne, volje. Te je ljudem skozi vsa stoletja, odkar se svetonočna Gloria razlega po svetu, manjkalo. In čim bolj jim je te manjkalo, tim manj so vedeli o Kristusovem miru. Zadnja leta so pa krščanski narodi in njih voditelji popolnoma pozabili na ta predpogoj. Vladarji sveta, tudi krščanski, so hoteli svoje narode le z diplomatskimi sredstvi in s postavami, za katerimi so stali njih varuhi z orožjem v roki, krotiti. Res se je na zunaj zdelo, da je vse mirno. V resnici pa so bile te ljudske mase le ognjenik, ki se zdi mrtev, v resnici pa vre in se kuha v njem, da v trenutku, ko so že vsi mislili, da se je za vedno izbljuval, z elementarno silo buti na dan in pokoplje pod gorečo lavo vse, kar se je naselilo v njegovi bližini. Da, tak na videz mrtev ognjenik je bila samo z diplomatsko umetnostjo in silo orožja vladana krščanska Evropa, središče kraljestva božjega na zemlji. Njeni duhovni vladarji, papeži, so ob vsaki priliki svarili in prosili svetne krmilarje, da v notranjosti vre in se kuha, da se je bati najhujšega. Niso hoteli verjeti. Žalostno. še bolj žalostno pa je, da ne verjamejo niti sedaj, ko je ta vulkan v svetovni vojski odprl svoje žrelo in začel metati iz sebe ne lavo, ampak kri, v kateri so utonili milijoni. Še sedaj, po tolikih tako britkih prevarah, mislijo ti slepci in voditelji slepcev, da bodo brez Kristusa vladarja src narode zopet spravili in zbratili. Pustite vse upanje! jim kliče namestnik kralja miru. Kamenje, ki nima srca lahko spravite na en kup in bo mirovalo. Ljudi, ki imajo privlačujoča ali odbijajoča se srca, nikoli. Z zgolj zunanjo silo in diplomatskimi zvijačami ne. Samo z ljubeznijo in pravičnostjo, ki je njena hčerka. Zato je papež, dasi že tolikokrat zastonj, znova zaklical tem padarjem ponorele človeške družbe: Mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem ! Samo na podlagi notranjega srčnega miru, ki ga je Kristus prinesel na svet tistim, ki so dobre, blage volje, je mogoče zopet spraviti sprte in smrtno se sovražeče brate in sestre v Kristusu. Kdor hoče krščanske narode potem, ko so se tako temeljito okopali v lastni krvi in solzah, na drugi podlagi zopet spraviti, poskuša nekaj nemogočega. Zopet bo na videz mrtvi vulkan naprej kuhal, da v dogled-nem času še z elementarnejšo silo začne bruhati. Zato molimo, da bi ti slepi in gluhi ob svitu svete noči končno vendarle spregledali in od-mašili svoja ušesa skrivnostnim a-kordom mirovne himne Kralja miru. Vsakdanja molitev v ta namen: O presveto Srce Jezusovo, po rokah prečiste Device Marije, ti darujem vse molitve dela in trpljenja današnjega dne. Prvič v spravo za vso brezmejno slepoto, s katero so udarjeni današnji voditelji narodov. Drugič pa za njih spoznanje, da je edini pravi program sprave po krvavem svetovnem potopu program namestnika Kristusovega: Mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem! Vesoljni cerkveni zbor. Prvotno je bilo govorjeno* da se bo nadaljevanje.vatikanskega cerkvenega zbora, ki je bil 1. 1870. vsled okupacije Rima po "veliki" Italiji prekinjen, 1. 1925. nadaljeval- Zdaj se pa čuje iz pol-uradnih vatikanskih krogov, da bi bil ta čas prekratek za potrebno pripravo. Baje bo sklican šele 1927. Takrat upajo, da se bo končno rešilo tudi še vedno odprto "rimsko vprašanje," to je vprašanje papeževe dejanske neodvisnosti napram italijanski vladi. Noben katoličan ne dvomi, di je papež po božjem pravu .od vseh svetnih vlad neodvisen vladar katoliške cerkve. Tudi oficielna Italija to priznava. Dejansko je pa ta papeževa neodvisnost le slaba senca tiste, do katere ima po božjem pravu pravico. Ko bi papeževa neodvisnost obstajala samo v tem, da je Vatikan izvzet izpod italijanske državne oblasti, bi se o neki suverenosti nazadnje še lahko govorilo. Toda suverenost Vatikana ni isto kot suverenost pa-peštva. Prvo pomeni suverenost kraja, drugo suverenost osebe. Papež ima po božjem pravu do obojega pravico, oboje tvori popolno suverenost papeštva- To drugo suverenost osebe in neodvisno izvrševanje njegovega vzvišenega zvanja, je celo bolj bistveno kot prvo. Pa ravno glede tega ima po italijanski vladi, zelo vezane roke. Poglejmo samo v naše zasedeno ozemlje. Papež hoče, da slovenski duhovniki ostanejo tam in ljudstvo v domači, slovenski besedi poučujejo v božjih resnicah. Ko bi bil papež res popolnoma neodvisen, kakor hoče italijanska vlada svet za nos vleči, da je, bi se v te zgolj cerkvene zadeve ne smela vtikati.- V resnici pa fašizem, ki je V Italiji zdaj na krmilu, slovenske duhovnike goni čez mejo. Tistim pa, kar jih je še tam onemogoča dušno pastirstvo v domačem jeziku. Za Trst je papež že zdavnaj imenoval škofa. Toda ne more zasesti svoje stolice, ker kot oseba fašistom ni po volji. Slučajno je zmožna slovenskega jezika, zato se boje, da bi znal ljudem, ki italijanskega ne razumejo, včasih tudi kaj po slovensko povedati. Res je skrajni čas, da se ves katoliški svet zgane in Italijanom pove, da je papež, četudi Italijan, oče vseh katoličanov, ne samo italijanskih in da so vsi enako njegoyi otroci. Zadnji čas je, da se to na polna usta pove, ker se glasovi o italijanski, ne katoliški cerkvi, vedno bolj množe, kar pri tistih, ki ne poznajo celega mučnega položaja papeštva silno slabo vpliva, posebno, ker znajo nasprotniki Cerkve to jako spretno izrabljati- Papeža z živimi barvami opisujejo kot tacega, ki so mu le Italijani srčki, vsi ostali narodi pa le pastorki. Za klic: Proč od Rima si pri današnem razpaljenem nacijonalizmu ni moč misliti bolj učinkovitega sredstva, kakor je to. Za razne narodne cerkve je bilo najboljše propagandno sredstvo. Zato pa če prihodnji vesoljni cerkveni zbor ne bo druzega naredil, kakor da dejansko reši to vprašanje, • bo z debelimi, črkami zapisan v cerkveno zgodovino. Papež bo govoril po radio. Neka radio družba se je ponudila papežu, da mu hoče v Vatikanu inštalirati mogočni ra-dio-aparat, da bo namestnik Kristusov lahko celemu svetu govoril. Pravijo, da bo papež ponudbo sprejel in se te velike tehnične pridobitve poslužil. Z ozi-rom na to, da je moralna moč papeštva inej vojsko in po vojski silno zrasla in še vedno raste, bodo njegove besede na razvoj svetovnih dogodkov zelo vplivale. Komu se je pred stoletji samo sanjalo, da pride čas, ko bo papež lahko v Rimu osebno govoril ameriškemu episko-patu in prisostoval razpravam njih krajevnih zborovanj. Danes 011 lahko skliče splošni cerkveni1 zbor v Chicago in mu sam načeljuip iz Vatikana. V resnici velik ie človeški duh, čudovite njegove iznajdbe, a srce je majhno. Z razumom objema že celi svet in govori z njim, v njegovem srcu je pa tako malo prostora, da niti bratje in sestre istega naroda ne najdejo v njem prostora. Toda ne! Kakor daleč seže razum, tako daleč sega tudi srce, samo če je sorazmerno z razumom vzgojevano. A ta ČE . . . -a- Evharistični kongres v Chicagi. Stalni odbor za prirejanje evharističnih kongresov je na svoji seji v Parizu končno določil, da bo 28. evharistični kongres v Chicagi 1. 1926. Ob isti priliki jc imenoval našega chicaškega nadškofa Most Rev. -G. W. Mudeleina za častnega člana stalnega odbora, princa Gliico in nju-jorškega sodnika apelacijskega sodišča Mr. Martin Mantona pa za prava člana istega odbora. Zdaj se bomo morali pa tudi Slovenci pridno pripravljati, da bomo v častnem številu defilirali pred našim evharističnim Kraljem. Ni dvoma, da nas bodo za ta slovesni narodni praznik obiskali zastopniki naših starokraj- skih katoliških voditeljev. Imeli -bomo lepo priliko jim pokazati, da nismo taki pagani, za kakoršne nas imajo, četudi ne popolnoma po krivici;' Stanje frančiškanskega reda. Najnovejša statistika .pravi, da šteje frančiškanski red v ožjem pomenu besede, to je brez kapucinov, konventualov' in drugih, nekaj nad 17.000 članov, patrov, kleri kov in bratov. Izmej teh je 9031 duhovnikov 2152 klerikov 3868 bratov, 777 novincev in 1204 samostanskih tretjeredni-kov. Porazdeljeni so v 99 provincij, ku-Stodij in samostojnih komisarijatov, ki ■majo vsi skupaj 817 samostanov in 795 drugih redovnih hiš. V zunanjih misijo-nih jih deluje 2549, največ izmej vseh redov. Za njimi so jezuiti s 1879 misijonarji. Višjih cerkvenih dostojanstvenikov šteje red: 33 nadškofov in škofov. iS apostoljskih vikarjev, ki so tudi škofje, t apostoljskega delegata, 2 prelata, 3 višje misijonske predstojnike, 23 članov raznih rimskih kongregacij; 8 apostoljskih spovednikov in 1. apostoljskega pridigarja. Frančišek zopet na obzorju. Ni dolgo tega, ko sfc je še govorilo, da se je fran-ciskanizem preživel, da njegova zvezda ugaša. To se je pa le zdelo. Svet je mislil, da ta zvezda ugaša, v resnici je pa njegove oči mrena preraščala- Zdaj- ko jc "kulturne" narode svetovna vojska z ostrim nožem operirala, morajo to radi ali neradi priznati. Od tistih časov srednjega veka sem, ko je fraticiskanizein prvič nastopil svojo osvojevavno pot, pa do danes, ni -bilo navdušenje za Frančiška in njegove ideje še nikoli v tolikem razmahu, kakor je po vojski. Razna društva, ki so si postavila za cilj na povojnih razvalinah kaj novega, boljšega pozidati, so enih misli, da ie treba v Frahčiškovehi duhu 11a delo in si ga izbirajo za svojega patrona. Vsa italijanska dobrodeljna društva so se že davno postavila pod njegovo zastavo. Zadnje čase jim je sledila Nemčija in Chile, (iraška thejnarodna zveza za svetovni mir, ga ie^ enoglasno zvolila za svojega patrona. .Se španski trgovski zvezi je kot trgovčev sin najbolj simpatičen. Tudi ona ga je izbrala za zaščitnika. -Njegov tretji red, pred malo leti še tako zaničevan, jc danes v majskem cvetju, zlasti v katoliški Evropi. DuhoVniki imajo svoje tretjeredniške zveze. V nekaterih duhovskih semeniščih je do dve tretjini bogoslovcev v tretjem redu. Vse- "A VE M A R I A" tS učiliščniki v Lovailju (Belgija) in Bonnu (Nemčija) imajo svoje tretjeredni-ške skupščine- Letošnjo jesen od 29. avg. — 2. sept. je bil vseučiliški kongres na grobu sv. Frančiška v Asisu. Udele-ležilo se ga je 600 vseučiliščnikov, skoraj samih Frančiškovih duhovnih sinov. Mej njimi je bilo več vseučiliških profesorjev, tudi tretjerednikov. Poznamo aktivne ministre, ki jih ni sram javno izpovedati, da so v tretjem redu, ampak si to štejejo v čast. Celo mej kro-nanimi glavami ima sv. Frančišek svoje sinove. Pred nedavnim umrli vojvoda norfolški je bil eden teh. Španski kralj in kraljica sta oba v tretjem redu- Mej ljudstvom je ponekod tak naval Vanj, kakor takrat, ko ga je sv. Frančišek zamislil. Primeroma mala in še tako pro-testantovska Holandska jih ima 80.000 vzorno organiziranih in silno agilnih na socialno-karitativnem polju. V Belgiji je v krasnem razcvitu. V neki vasi, ki šteje 550 prebivalcev, je 305 tretjerednikov. — Saj je pa tudi čas, da je svet začel enkrat spoznavati, kje je treba pred vsem začeti pravo reformo. Pri sebi. Pa ne pri želodcu, kakor naši socialisti, ampak pri srcu. Tam je vir vsega, ne samo osebnega, temveč tudi socialnega gorja. Saj družba ni druzega, kakor skupina posameznih. Kakoršni so posamezni, taka je družba. Če s© posamezni revolucionarji, je revolucionarna tudi družba. Človek pa, ki mu manjka srčne kulture, nosi v sebi bacil revolucije, s katerim inficira druge. Tretji red ima kot prvo točko v svojem programu, sa-mega sebe v Kristusu prenoviti. Zagrabil je tedaj pereče socialno vprašanje v najgloblji globini, ne za rep, kakor soci- alizem.' Bog daj, da bi tudi ostali socialni reformatorji, ki so še slepi, spoznali, kje je sedež bolezni, potem bo sv. Frančišek postal rešitelj skrahirane moderne družbe. -o- Z dežja pod kap, so prišli oklahom-ski Klani. Zadovoljno so si meli roke in na polna usta so se smejali, ko so vrgli governerja Waltona, ki jim je hotel vrat zaviti in razdreti njih gnezdo. Ne dolgo! Njegovo mesto je zasedel governer-na-mestnik, Mr. Trapp, zaveden katoličan. Njegova žena je ena izmej najboljših župnije, v katero spada. Nobene pobož-nosti ne zamudi. Ko so imeli nedolgo tega sv. misijon v župniji, je pri nobenem govoru ni manjkalo- Vsi otroci so bili v katoliški šoli vzgojeni. Njen mož, sedanji governer, je takoj v svoji prvi adre-si stopil Klanom na prste. Ker so se oklahomski katoličani vsled klanskega terorizma precej zdramili, je upanje, da ga bodo v borbi proti tem krtom ameriške svobode kakor en mož podpirali. Versko ozadje bavarske revolucije. Kakor znano, bavarski fašizem, pod vodstvom nekega avstrijca Hittlerja, ni imel tiste sreče, kakor italijanski pod Mussolinijem. Ko je Hittler mislil nastopiti zmagoslavno pot v protestantski Rim, Berlin, mu je temeljito spodletelo. Že je gledal, kako mu svita majsko jutro diktatorja Nemčije, ko ga je noč vzela in je bil lahko še vesel, da ga je. Sprva se je zdelo, da pomeni njegov nenadni padec nesrečo za Bavarsko in njene narodne težnje. Kmalu se je pa pokazalo, da kat. Bavarci Boga lahko na kolenih zahvalijo, ker se mu ni posrečilo, kar je nameraval. Za njegovim hrb- tom je bil namreč general Ludendorf, o katerem že delj časa kroži javna tajnost, da je velik protikatoliški fanatik. Do dna duše je bil baje že dolgo prepričan, da je velika in močna Nemčija mogoča le na podlagi verskega in cerkvenega edinstva in neodvisnosti. Velika Nemčija mora biti vsa protestantska in neodvisna od Rima. Kajzer mora biti nemški cesar in papež. Nedvomno je on imel ta načrt v žepu že, ko so nemški katoliški vojaki umirajoč klicali: Hoch in Heil veliki Nemčiji in Hohenzoller-cem. Toda takrat ni upal z njim na dan. Zdaj, ko mu je Bog tako temeljito prekrižal njegove tajne načrte, jih je pa javno izdal. Kajpada ste bili razlika vere in cerkve krivi, da so prvič padli v vodo. Morebiti, bi jih še zdaj ne bil pokazal, ko bi mu povojne zmede ljudstva ne bile dajale upanja, da mu jih bo mogoče uresničiti. S pomočjo bavarskih narodnih socialistov, ki so si nadeli' nekake fašistovske maske, je mislil priti do svojega cilja. Ko je menil, da tega že za rep drži, je pokazal svoje karte. Ker so pa bavarski katoličani malo bolj trezni, kakor italijanski, se mu je zaželjeni cilj v zadnjem trenutku kakor jegulja izmuznil in ga ranjenega in ujetega pustil v smoli, iz katere se ne bo več izkopal. Zaslugo za to ima monakovski nadškof kardinal Faulhaber, ki je bavarskim katoličanom še pravočasno pojasnil za kaj gre. Od tod besno sovraštvo narodnih socialistov do njega. Tako sikajo svoj srd proti njemu, da se boje za njegovo življenje. Socialist je socialist, naj bo v narodni ali mejnarodni obleki, vedno in povsod zaklet sovražnik prave vere in cerkve, ter vsega kar po kadilu diši. RAZNO. ZAHVALE. Dolžnost me veže, da se Mariji zahvalim za izprošeno milost, ki mi jo je naklonila. Prilagam mal darček za list. Neimenovana, Eveleth, Minn. V svoji bolezni sem se obrnila na prebl. Devico, naj bi mi sprosila ljubo zdravje. Obljubila sem, da se bom javno zahvalila in kaj prispevala za Ave Maria. Bila sem uslišana. V podporo lista darujem $5. Neimenovan. Prisrčna hvala prebl. Devici Mariji za uslišano prošnjo. V podporo lista darujem $5. Mary Hoge, Bridgeport, O. Zahvaljujem se presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu za ljubo zdravje. V podporo lista prilagam $2. Mary Hiti, Chicago, HI. V veliki stiski sem se obrnila na pre-blaženo Devico Marijo in bila uslišana. Iz hvaležnosti darujem $5 v prospeh lista. Neimenovana, Pueblo, Colo. V bolezni sem obljubila, da se bojn prebl. Devici Materi sedmih bolečin jav- no zahvalila, ako mi izprosi ljubo zdravje. Bila sem uslišana, zato spolnujem s tem svojo obljubo in prilagam $1 za nien list. Neimenovana naročnica. DAROVI. Po $5.00: Agnes Krznaritz, Porter, Ind.; Neimenovana, Pueblo. Colo. Po $2.00: Mrs. M. M. Cleveland, O.; Peter Za-krajšek, Davis, W. Va.; Frančiška Cve-nik, Cleveland, O.; Neimenovana Chicago, 111. Po $1.75: I. Oberstar, Cleveland, O. Po $1.50: Lovrenc Grošelj, Joliet, 111.; Aloisia Nose, Pueblo, Colo. Po $1.00: Anthony Basnik, St. Mary's, Pa.; A. Blakač, Spring Valley, Wash.; A. Nem-gar, Eveleth, Minn.; Ana Belčič, Steel-ton, Pa-; J. Klobučer, Pittsburgh, Pa.; Tonuy Squah, Iselin, Pa.; John Kozja, New York City; J. Cimperman, West Park, O.; M. Godec, Gilbert, Minn,. Ana Sugara. Portland, Ore.; U. Petek, Grea-ney, Minn.; Maria Mule, Braddock, Pa.; Cecilija Goršek, Milwaukee, Wis.; J. Potokar, Cleveland, O.; J. Meglen, Pueblo, Colo.; Mrs. Kvaternik, Eveleth, Minn.; M. Sever, St. Clair, Pa.; M. Pla-ninšek, Cleveland, O.; L. Berce, Milwaukee, Wis.; Jos. Stare, Cleveland, O.; Agnes Schmuck, Cleveland, O-; N. Si-monishek, Beadling, Pa.. Helena Stutc, Beadling, Pa.; K. Schneller, Brooklyn, N. Y.; John Kolar, Cleveland, O.; Neimenovana, Cleveland, O. Po 50c.: Jennie Pelkovšek, Little Falls, N. Y-; Johan Klemene, Forest City, Pa.; Mary Balog, Niles, Mich.; Geo. Nemanich, Johnstown, Pa.; A. Brule, Milwaukee, Wis.; Theresa Centa, Avondale, Colo.; Iv. Pritekel, Pueblo, Colo.; H. Ostronic, Omaha, Nebr.; Maria Otoničar, Cleveland, O.; Rev. B. B. Čiček, O. S. B„ Indianapolis, Ind-; I. Tomšič, Valley, Wash. Po 25c.: Anna Jakšič, McGregor, Minn. i6 "AVE MARIA" N/J§ STRIC® My darlings: — Gotovo se že vprašujete, kje je vaš Striček, da ga toliko časa ni naokoli. Morebiti je celo kateri smilil, da je 11a vas pozabil. Toda tisti, ki je kaj tacega mislil, se je zelo zmotil. Kako bi mogel to storiti? Res mi zadnje čase spomin zelo peša. Na moje male pa še vedno rad mislim. Da bi le tudi oni name. Da, to mi je večkrat prišlo na misel, posebno to jesen. Vidite, moji mali, jesen je za nas, ki smo stari, slab čas. Naša kri ni več tako gorka, kakor vaša. Ko vi komaj čakate snega, da bi s svojimi sleights šli ven, se moramo mi stari vedno bolj k peči stiskati in naduha nas tare. Tudi mene je letos zelo zdelovala. Skoraj sem mislil, da bom moral narediti testament. Druzega tako nimam, kakor vas male. Pa ravno vi ste mi delali največ skrbi, komu vas naj zapustim. To me je v osamelih urah tako skrbelo, da so mi večkrat solze tekle. Ljubi Bog, ki vas ima tako rad, si je najbrž mislil: Mali so ga bolj potrebni kot jaz, pa naj še ostane mej njimi. In res se zadnje čase zopet precej bolje počutim. Kajpada sem pri tem tudi na testament pozabil. Posebno vas, my. darlings, ne dam iz rok, dokler mi smrt ne bo čisto na vrat zlezla. Naši stariši sto včasih rekli: Ti meni luč, jaz tebi ključ. Hoteli so reči: Ko boš ti moj naslednik v gospodarstvu meni dal mrtvaško svečo v roke, takrat bom šele jaz tebi popolnoma izročil gospodarstvo. Podobno jaz pravim: tistim, ki mi hočejo prevzeti moje male: Vi meni luč, mrtvaško svečo, jaz pa vam svoje male. Posebno hudo bi mi bilo, ako bi vas moral zdaj zapustiti. V samotnih jesenskih urah, ko sem tolikokrat mislil na vas, najbrž večkrat kot vi name, sem se nekaj posebnega izmislil za letos, kar vam pa zaenkrat še ne povem. Le to vam rečem, da je nekaj posebnega in važnega, pri katerem se bo pokazalo, če me imate res tako radi, kakor vas imam jaz. Za enkrat vam le priporočani, da ' bi lezuščeka prosili, naj bi vašega Strič-ka še toliko časa pustil pri življenju, da bi to, kar si je izmislil, izpeljal. Sam ga bo tudi prosil, toda njegova molitev je tudi že bolj podobna stari kokoši, ki ne more več visoko zleteti. Vaša nedolžna srca so pa kakor mladi orliči, ki se dvigajo visoko gori pod solnce. Če boste molili in morebiti še kako sv. obhajilo darovali v ta namen, bo to zame velika pomoč. Pa kaj mi pišite, kako ste kaj Xmas obhajali, kaj vam je kaj Santa prinesel, pa če je za kaj pustil pri vas . Toraj so long! za danes. Prihodnjič kaj več. Vaš Striček. P. S. Pa vam moram dati mal puzzle: Kaj nikdar ni bilo in nikdar ne bo, — pa je vsikdar bilo in vsikdar bo? Za pravilno rešitev te uganke razpišem tri nagrade: B. "Eversharp" pensils. Brezje (Kranjsko) — Dragi Striček: — Prišli smo še enkrat na lep griček Brezje in se Vas spominjamo pri daritvi sv. maše Tukaj je vse drugače kakor v Chicago, vse veselo kot v nebesih. Se en pozdrav. Jakob in Franica Ponikvar. Draga Jakob in Franica. — Zelo sta me zveselila s svojo lepo kartico, katero sta mi poslala z Brezij. Bil sem tudi zelo vesel, da sta se pri Mariji tudi mene spomnila in molila za me. Bog Vama plačaj. Seveda bili smo dobri prijatelji, ko sta bila še v Chicagi. Jaz se vaju tudi spominjam v molitvi- Veseli me tudi, da se vama dopade lepa slovenska dežela. Le še kaj pišita. Pozdravljena Vajin Striček. Dragi Striček: — Ravno danes. Ko na "thankgiving day" ravno danes je nas obiskal beli moi. Za igračo otrokom tudi za božične praznike bomo šolski o-troci priredili krasno igro za napredek naše šole čast častitim šolskim sestram. Katere se trudijo s znami. Kansas City, Kans., Margaret Veselič- Draga Margaret: — Kako si korajžna, ker „se belega moža nič ne bojiš. Ali tudi bele žene ne? Ali boš tudi Ti za božič nastopila na odru? Le dobro se postavi. da bodo ata in mama in sestre veseli. Pa sporoči mi, kako si naredila! Pozdravi ata in mamo, kakor Tebe pozdravlja Tvoj Striček. Greaney, Minn. — Dragi Striček. — Jest se veselim, ko berem, kako ste mi pisali Vi ste rekli, da naj se varujem, da bi me medvedi ne pojedli. Ni so me še. So tako dobri Mi smo jim tako vajeni kakor ste vi malim ptičkom. In ste rekli, če nisem še zmrznila- O no, tisto pa tudi nejsem še. Letos ni še tako mrzlo, ker imamo še green Gardens. Saj smo brali, da tam, kjer je bolj vroče, da je zmrznilo. Pa mislim, da bodo tudi naše grede prejt zmrznile kakor born jest. Well, tisto tudi nejsem pozabila, ko ste rekli, da moram vsaki pot iti k spovedi, kadar bodo gospod na Greaney. O kar sem bila pri prvem sv. obhajilu sem šla. Tudi nisem še pozabila moliti za vas. Pozdravljeni Mary Flake. Draga Mary: — Jako me veseli, da ste celo z medvedi prijatelji tam gori na Greaney. Daj mi enega poslati v Chicago, če so tako domači. — Lepo te tudi pohvalim, da si pridna in greš toli-krat k sv- obhajilu in da tudi za me moliš. Mary, jaz se pa tebe spominjam pri sv. maši. Pozdravljena1. Tvoj Striček. Pueblo Colo.: — Dragi striček: I has been a long time since I have appeared on your corner but now as vacation is here I have more time to write. I wish to tell you of our lovely May procession at St. Mary's Church last night. The young ladies Sodality took part in the crowniiyr 0f the Queen of May. Miss Rose Snedec who is president of the Young Ladies Sociality crowned the Queen of May. It was all very beautiful and the Church was crowded. Rev. Father Cyprian Braddy, O. S. B. preached a very beautiful sermon on the Blessed Virgin and how we should try to imitate her. Mr. Math Jerman sand "Ave Maria" and it certainly was beautiful as was the whole procession. Sunday evening June the 3rd the Juniors and the Minims of St. Mary's School present and a play at St. Joseph's Hall — I am most sure every one is glad that vacation has come. I amany way. It was long time to wait but at last we can put our books away and also forget half of what we have evrer been taught. Now my detar Striček, I must close. Hrtping I may appear on the corner more oftener I remain your friend Elsie Skiff. Draga Elsie: — Tvojo zanimivo pismo se je zakasnilo. Kajne, da si bila že huda. ker ga toliko časa nisi videla na korneriu. Pa mi boš že odpustila, sem se malo polenil. Pa se bom že poboljšal- Počitnice so bile, pa sO tudi zopet prešle in sedaj, ste že zopet v šoli. Le pridni bodite, kajti počitnic se veseli samo dober otrok, ki je dobro končal šolo. Drugikrat moraš pa slovensko pisati. Tam v Pueblu znate vsi tudi slovensko lepo pisati in citati. Pozdravljena Tvoj Striček. TRETJEREDNIKOM. Tretji red je me j ameriškimi Slovenci še premalo poznan, da bi mogel imeti svoje glasilo. Slovaki so v tem oziru daleč pred nami. Zato bomo začeli zanje s tem letom izdajati posebni mesečnik. Za naše slovenske tretjerednike menda tega ne bo nikoli potreba. Veselilo bi nas,pa, če bi mogli sčasoma naše ljudi vsaj toliko za tretji red zainteresirati, da bi kazalo jim v Ave Maria dati posebni kotiček. Tudi to zaenkrat še ne kaže. Število je premajhno. Sicer jih mora precej biti, ki so bili v starem kraju'v tretjem redu, a so se pozneje zanemarili, ker se nihče ni brigal , zanje. Vsaj te bi polagoma radi zbrali in jih znova vneli zanj. Dokler se pa to ne zgodi, jim pa pri-, poročamo starokrajsko" treetjeredni-šk-0 glasilo "Cvetje," ki popolnoma odgovarja svojemu namenu. Leto 1923. je zaključilo in' vabi svojč na; ročnike na obnoyo naroč^ifre/ža le-, to 1924. Upam, da se bodo tudi vsi dosedanji ameriški naročniki odzvali vabilu in da se bo njih število še pomnožilo. Tretji red silno hitro napreduje. Glej glede tega nekaj po-dajčkov v pogl: Na razgledu. Ob sedemdesetletnici, ki smo jo obhaja- Hripavost in kašelj sta zelo neprijetna simptoma. Da preprečite težje posljedice vzemite Severa's Cough Balsam, ki prinaša zaželjeno in hitro pomoč. Imajte ga pri roki v hiši za zimske mesece. Cena 25 in 50 centov. Vpra&ajte po lekarnah. Severov Almanah za l?to 1924 je natisnjen. Dobe se po vseh lekarnah zastonj, ali pišite nam. W. F, SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA li predlanskim je to tretje drevo, ki je je sv. Frančišek usadil', a se je-zadnje čase zdelo, da se bo posušilo, na novo ozelenelo in začelo buj,-no cvesti. Kar je ljubezen serafin-skega Frančiška vsadila in zalivala, ne usahne. Program tretjega reda je evangeljski program, zato vedno času primeren. Danes, ko je človeška družba tako potrebna obnove na podlagi evangeljskega programa, je tudi tretji red postal zopet modern. Vsi ki so na povojnih razvalinah prišli do spoznanja, da je edini Kristus more rešiti človeško družbo, se z novo ljubeznijo oklepajo tretjega reda. da se znotraj prenove, kar je glavni namen njegovega vodila. A-meriški Slovenci, ne bodimo mej zadnjimi, ki so oz. bodo to spoznali. Zato vas tem potom vabim, da čimprej obnovite svojo naročnino na naše slovensko glasilo tretjeredni-, ške armade, ki šteje nad milijon bojevnikov. in tudi mčj Slovenci na tisoče. Skušajte pridobiti tudi kaj novih naročnikov. Stane kakor lani $1 na leto. Naroča se-lahko pri upravi 'Ave Maria." Urednik Ave Maria. Uredniški kotiček: Lani smo večkrat dobivali kaka kratka poročila iz naselbin, na katera nismo bili pripravljeni, ker nismo imeli v programu zanja posebnega kotička. Nekateri so pozabili, da je dopise prevzela Edinost. Ker so bila pa deloma prekratka in strogo cerkvenega značaja, jih tudi ona ni vseh objavila. Tako smo se nekaterim zamerili. To zadevo bo treba na en način v splošno zadovoljnost urediti. Po mojem mnenjir bi bilo najbolje, da bi se strogo cerkvene stvari sporočale Ave Mariji, ki bo v ta namen imela posebni kotiček: Poročila iz naselbin. Druge stvari: O delavskih razmerah, ženskem socialnem gibanju in podobno bi pa prinašala Edinost, ali mej dopisi ali v oddelku: Ameriška Slovenka. Seveda bodo morali dopisniki in dopisnice bolj pridno poročati, tako, da se bo vsaj za vsak mesec enkrat ta kotiček napolnil. Urednik. fiREZ KNJIGE SLOVENSKA KUHARICA bi ne smela biti nobena slovenska gospodinja. Knjiga je pisana v pri-prostem poljudnem tonu, da jo lahko vsak najpri-prostejši človek razume. Pouči Vas, kako voditi gospodinjstvo, kako se lahko varčuje pri gospodinjstvu, a vzlic temu dobro živi. Knjiga vsebuje 670 strani., Blizu sto slik, ki kažejo razne priprave za kuhanje, konzerviranje, itd. Drugje jo prodajajo po $7.00. Pri nas jo dobite za samo $4.00. Pišite po njo še danes na:, Knjigarno Edinost 1849 — West 22tid Str. CHICAGO, ILL. NE POZABI priporočati na društvenih sejah društvom, ali posameznikom za tiskanje tiskovin KATOLIŠKO TISKARNO "EDINOST Vsa tiskarska dela izdeluje lično, točno in po nizkih cenah. Pišite nam za cene predno oddate naročila drugam. . TISKOVNA DR. EDINOST 1849 W. 22nd Street, Chicago, IIL Naši zastopniki. M m pooblaščeni pobirati naročnino sa "Ave Maria." "Edinost." "Koledar Ave Maria,", molitvenike in drage knjige ter Mt tiskovjae. OHIO. IwkcrtN, Ohio.—Mr. Frank Zupančič, Mr. Joseph Lekian. Bridgeport, Ohio. — Mr. Ludovik Hoge. Mowburg, Ohio.—Rer. J. J. Oman, Mr- Jakob Resnik. ••▼eland, Ohio.—Mr. Frank Suhadol-nik, Mr. Anton Strniša; Mrs. J. Sercelj. Mrs. Ivanka Gaspari. Mford, Ohio—Mr. Frank Stavec. •sBinwood, Ohio.—Mr. John Mesec. Matingham, Ohio.—Miss Marv Mevzek. Lorain, Ohio. — Miss Mamie Perušek. PENNSYLVANIA. Aaabridge, Pa.—Mrs. Jennie Svegel. »—riling. Pa.—Mr. N. Simonič. Btaddock, Pa.—Mr. Joseph Lesjak. Bridgeville, Pa.—Miss Elizabeth Pogačnik. Bar dine, Pa.—Mr. John Krek. Burgettstown, Pa. — Mrs. J. Pintar. S. Jenko. •feaoatburg, Pa.—Mr. Mihael Tom&ič, Mr. John Pelhan, Mrs. Mary Bere, Miss F. Mohorič. Forest City, Pa.—Mrs. Anna Grčmaa, Miss Mary Svete. Imperial, Pa. — Mr. Paul Jamnik. Johnstown, Pa.—Mr- Andrew Tomec. Moon Run, Pa. — Mr. Jakob Drašler-Otypbaat, Pa.—Miss Mary Zore. Rttabnrgh, Pa.—Mr. John Golobic. Mr. J. Bojane, Mr. Geo. Weselich. Btoolton, Pa.—Mr. Anton Malesicb-Mrs. Dorothy Dermeš- MINNESOTA. Gilbert, Minn.—Mrs. A. Preglet. Mr. Frank Ulčar Aurora, Minn.—Mrs. E. Smolich. Biwabik, Minn.—Mr. Frank Globokar-Chisholm, Minn.—Mrs. Barbara Globoc-nik, Rev. J. E. Schiffrer, Mr. John Strle. Ely, Minn.—Mr. Jos. Peshel, Mr. J. Otria, Mrs. V. Marn. Greaney, Minn.—Mrs. U. Babich. Eveleth, Minn- — Antonia Nemgar, Johana Kastelic, Kvaternik Frances. Mountain Iron, Minn. — Mrs. Lucia Kralj. New Duluth, Minn.—Mr. M. špehar, Rev. A. Pirnat Rice, Minn.—Rev. John Trobec. Virginia, Minn.—Mrs. Sterbenc. Tower in Soudan, Minn.—Mrs. F. Lou-shin. McKinly, Minn.—Mrs. A. Hegler Hibbing, Minn, in okolico—Mrs. Mlakar. — Rev. B. Badura. ILLINOIS. Aurora, 111.—Mrs. M. Vesel. Chicago, 111.—Mr. Leo Mladich, Mr. Fr. Koren, Mr. Andrew GJavach. Joliet, 111.—Mr. Marko Bluth, Mr. Jos- F. Muhich, Mr. Paul J. Laurich. La Salle, 111. — Joe Lesjak, Annie Ov-nik. North Chicago in Waukegan, 111.—Mr. Joseph Drashler. Peoria, '111. — Mr. Zabukovec: Springfield, 111. — Rev. Martin M. Ma-žir. Bradley, 111.—Mr. M. Smoley. Milwaukee, Wis.—Mr. Steve Hoynilc, Miss Mary Mohorko, Mr. J. Jenko. Sheboygan, Wia.—Mr. M. Pregar, Mr. John Udovich. Willard, Wis.—Mr. Frank Peroviek. Brooklyn, N. Y.—Mr. Jos. Skrabe. Mr. Joe Češarek. Gowanda, N. Y. — Valentin Dolinar. Newark, N. J.—Mrs. Johana Mevxek. New York, City. — Rev. P. Beningen Snoj, O. F. M. Denver, Colo. Geo. Pavlakovich. Leadville, Colo. — Mrs. Bradach in Rev. Miklavčič. Pueblo, Colo.—Rev. P. Cyril O. S. I, Mrs- J. Meglen. In—-napolis, Ind.—Mr. Louis Komlanc. Thomas, West Va.—Mr. lohn Lahajnar, Mrs. M. Bulich. Ahmeek, Mich. — Josephina Hribljan. Calumet, Mich. Mr. J. Musich; Mrs. Mary Klobucher. Iron Mountain, Mich.—Mr. A. Berce. Detroit, Mich. — Mrs. A. Banks in Mrs. F. Plautz. Ruthbury Mich, in okilica, — Mr. R. Snider. Bridgeport, Conn.—Rev. M. J. Golob. Franklin, Kans. — John Dobravec. Frontenac, Kans. — Joseph Zore. Kansas City, Kans.—Mr. Peter Majerla. Dodson, Md.—Mr. Jernej Intihar. East Helena, Mont.—Mrs- Frances Aio-bro. St. Louis, Mo.—Mr. John Mihelich. So. Omaha, Neb.—Mrs. M. Petrasich-Valley, Wash.—Mrs. Mary Swan. Rock Springs, Wyo.—Miss Apolonia Mrak, Rev- A. Schiffrer. KOLEDARJI. Bajgali! Takih stenskih koledarjev pa že še niste imeli: Mislite si kakšne slike imajo: Kranjska vas, Pri-prosta Ameriška hiša\ Slovenec i" Slovenka v Narodni noši, Ribničanke z rešeti. O, pa kaj še: Kranjski fantje z Baližem in Harmoniko! Ali ste kaj enakega že slišali? Da taki so Grdinovi koledarji za leto 1924. Slike nam je poslal slikar Ivan Tišler iz Vrhnike. Pa to še ni vse: Koledarji so zelo veliki, imajo 12 slik, so čisti in različni pa "Litografirani" kakoršnih še dosedaj nismo imeli! Kdo ne bi ljubil takega v svojemu uradu ali pa v hiši. Naši odjemalci jih dobe zastonj, kdor pa ga želi poslati svojcem, ali ga dobiti v druga mesta, naj nam pošlje ali plača 35 centov, ali 3 za en dolar za komad s poštnino, to leto stanejo več vaa in nas, pri tem pa so mnogo bolji kakor so bili druga leta. Naročila prejemam takoj, odjemalci jih dobe v sledečih prostorih, (ali pazite samo enega vsaka familija, nikar jemati jih za sebe potem pa pošiljati jih v stari kraj, ako ga niste plačali) Dobite jib : Pri meni v stanovanju, v veliki prodajalni za pohištvo 6019 St. Clair in v obeh podružnicah Collinwood in Nottingham. V New-burgu jih dobite v Narodnem domu. Pošljite naročila za vaše znance v domovini, pa tudi za Vaše hiše in urade. Anton Grdina i 1053 East 62 St. Cleveland, Ohio.