4» ^ yUk dan rwen sobot, nedelj j^utKi daily Sunday* and XXXIV. Cena li«ta je »6.00 PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote »Vk I • M Uredniški in uprevnilki prostori: NIT South Lawndale Ave. t Office at Publication: IM7 South Lawndale Ave. Telephone, R~*well 4904 * ■*cond cl« nstter January 1«. 1KU. «t t:,« po«t uifloa . __ _ «t ChicMo, imaats. undar ih« Act tf Con*™. 2 M^ilSS CHICAGO. ILL Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in section 1103, Act of Oct 9, lSlt, authorised on June 4. 101». ČETRTEK, IS. AVOUSTA (APQUST 13), 1S4I Subscription $6.00 Yearly ITEV.—NUMBER ISO Ameriiki pomorščaki drže pozicijo na otokih r . . Napadi na japonske mornarične in leUlske baze se nadaljujejo. Cungking poroča o japonskih pripravah za invazijo Indije. Nemške čete prodirajo naprej ob vznožju Kavka-škega gorovja. Moskva priznala padec Pjatogorska. Angleži bombardirali osisčne transporte na Sredozemskem morju ske čete so se morale pod silnim pritiskom sovražnika umakniti na nove pozicije. V bitki v enem sektorju fronte pri Kraa-nodaru so Rusi rszblli 10 nemških tankov, 37 motornih vozil in ubili čez tisoč nemških vojakov. t Uradni komunike pravi, da je mas Washington, P. C~ 13. avg.— Ameriški pomorščaki so se izkrcali na treh otokih Solomonove-ga otočja in drže ter utrjujejo ,voje pozicije kljub ljutim napadom sovražnika, poroča morna-rični department. V akciji so enote bojne mornarice, toda detajli o bitki niso znani. Druga vest pravi, da so ame-riške "leteče trdnjave" napadle japonske mornarične in letalske baze ter bojne ladje pri Rabaulu, otok New Britain. Štiri so bile poškodovane ali potopljene. Bitka za posest Solomonovih otokov trsja že šest dni, toda poročila so pičla. Mornarični department pravi, da so operacije uspešne, toda izgube sd velike. Washington, D. C« 12. avg.— Bitka za posest Solomonovih otokov, ki se je pričela pred petimi dnevi, se nadhljuje, pravi komunike mornaričnega departments. Ameriški pomorščaki, ki io invadirali te otoke, drže svoje pozicije kljub japonskim napadom. Ameriški in avstralski letalci n ponovno bombardirali japonsko letalsko oporišče pri Rabaulu, otok New Britain. To je bil k četrti napad iz zrsks na to opor&e v zadnjih, treh dnah-Napad je bil izvršen tudi na japonsko bazo pri Samaraju, ki leti na južnovzhodnem koncu Nove Gvineje in zapadno od Tula-gija. otoka, kjer so v akciji proti Japoncem enote ameriške bojne mornarice in letalake sile. Ame-riški letalci so sestrelili v bitki nad Samurajem pet japonskih bojnih letal. Mornarični department poroča, da so enote bojne mornarice in letalske sile napadle japonske militaristične nsprsve na otoku Kiski, ki spada v grupo Aleut-»kih otokov pri Alaski, in japon-rte parnike. Eden parnik je bil potopljen, dva pa poškodovana. Japonci so zasedli tri otoke pred vee tedni. Ti so Kisks, At-tu in Agsttu. V operacijah, ki *> se pričele 22. julija, so Ameriki potopili devet japonskih pamikov in ladij, enajst pa poškodovali. Cungking. Kitajska, 12. avg.— Ameriški letalci so bombardirali skladišča v Hankovu, pristaniščem mestu ob reki Jangtae, in Japonsko militaristične naprave, * Klasi vest iz glavnega stans generala Josepha W. Stilwella. Vrni j so več razstrelnih in zaži-«alnih bomb, ki so porušile po-"»ole in zanetile ogromne požare. Napad na Hankov Je sledil bombardiranju Halphonga, Japonske mornarične in letalske ba/( francoski Indokini. Pred-■^vmk kitajske armade Je dejal, 'i-. >r. nove japonske čete do-H-l« v Hajphong. On sodi, da * ;,l"'nci pripravljajo na inva- ' J J' »li pa province Jun- nar: J ; kc čete se zbirajo tudi * Formozi, enota Japon-' ""»rnarice pa v bližini Juž- ^"lncga kitajskega obrežje. 12 avg -Naraike ko-r" l Hit «JO naprej ob vznožju - ' • gorovja in dospele ' " ' Cerkesa, ki leži 70 milj {?"" '^dno od Armavira Ione se bližajo Grazni-' bogatega oljneg« IZ l M,mkvi prt"^ po* rska, ki leži 140 mUJ "" ' »roznija. H^i'isnodara in eeveroi Maj kope. SovJet- P*'. r, nemško poveljstvo vrglo nova divizije v boj proti Rusom ns fronti pri Stalingradu, da zlomi odpor sovjetske oborožene sile. V bitkah na tej fronti so Nem ci utrpeli ogromne izgube v vojaštvu in materialu. Berila, 12. avg;—'Vrhovno poveljstvo prsvi, da so ruske čete v pasti ns ozemlju med Tsupso in Novoriskom, mornarično bazo ob Črnem morju. Proti tej bazi prodirajo nemške oklopne in motorne kolone. Nemški letalci so napadli bombami ruske parnike na Črnem morju. Enajst pamikov ao bombe potopile, šest pa poškodovale London, 12. avg.—Tu še niso komentirsli radijakega poročila iz Berlina, da je nemška podmornica potopila britskega. letalo-nosca Eagle na Sredozemskem morju. Poročilo pravi, ds *> je torpedi zadeli letalonoeca ga potopili. , . Kairo, Egipt. 12. avg.—Položaj na egiptaki fronti se ni izpreme-nil. Britsko poveljstvo prsvi, ds so v teku le praske med vojaškimi stražami. Btitaki letalci so ponpvno bombardirali osišČ-na oporišča v Libiji, med temi Tobruk, toda rezultat ni znan» Letalci so nspadli z bombami osiščne transporte na Sredozem skem morju in enegs potopili. Nacijske oblasti groze Holandcem Proklamacija vojaškega poveljnika • s' ■ ' ; r '*' ' ' London, 12. svg.—Nscijsko vojaške oblasti so zapretile, da bodo vsi Holandci, ki bi pomagali vpadalcem ali se pokazali na cestah v slučaju zavezniške invazije, ustreljeni. Grožnjo vsebuje proklamacija, katero je po radiu prečital general FriedricK Christiansen, komandant okupacijske armade v Holandiji. Grožnja je bila izrečena kmalu potem, ko je Pieter S. Gerb-randy, predsednik holandske vlade v izgnanstvi^ v svojem govoru po radiu apeliral na svoje rojeke, naj bodo potrpežljivi, dokler ne pride poziv, naj se sk-tivno udeleže kampanje za uničenje sovražnika na svojih tleh. Christiansdh je dejsl, da ae Angleži in Američani zanešejo na pomoč holandakega prebival-Sm pri invaziji, potem pa je prečital proklamadjo. Ta pra ▼i: "Kadar bi kateri koli Anglež ali njegov zsveznik stopil ns holandske tla, morajo prebivalci aloditi in se pokoriti instrukci-jam vojaških oblasti. Ostati mora doma, ali najti zavetje pred bombnimi napadi ter se držati proč od dejanskega bojevenje Vsi, Id bi so pokazali na cestah bododtstreljeni. Oni. ki bi pomagali sovražniku, ne bodo ušli posledicam svoje akcije V London dospelo poročilo pravi, da ao naciji pospešili de-portacijo hotandskih Židov in več tisoč že poslali v končen tracijsks taborišča. Green obsodil * dualno gibanje Razkol med mijami Kongresa industrijskih organizacij Mlokigan City, lad. 12. avg.-William Green, predsednik Ameriške delsvske federacije, je v svojem govoru na konvenciji unije idruženih oblačilnih delavcev obsodil dualno delavsko gibanje in udrihal po unijah, ki ao pred aedmimi leti izstopile Iz ADF. 'Takrat so naa unije zapustile in ustanovile rebelno dualno .gibanje," je dejal. "Vedno sem trdil in še trdim, ds so vodi* télji dualnega gibanja povzročili veliko ^kodo delavcem. Naša organizacija stalno napreduje, do* čim oe v konkurenčni grupi opaža razkol. ADF je zedlnjena, enotna organizacija, ki ima zdaj šest milijonov članov." Green je povedal delegatom, "da moramo kot produkcijski vojaki skrbeti, da bo ameriška oborožena sila dobila vse, kar potrebuje. Podpirati moramo ameriške vojne napore v vseh ozirih." Predsednik ADF je udrihal po voditeljih unij, ki so povzročili razkol v vrstah organiziranega delavstva. "Ozrite se na levico in videli boste trenje," je dejal. "Oni, ki so naglašali, da bodo povgdli delavce v sveto deželo, v kater! bosta pravičnoot in mir, sg danes kavsajo med seboj. Dve glavna voditelja sta si neprestano v laseh in obkladata drug drugega z grdimi imeni. Ropro-zentanti ADF niso nikdar rabili takih Imen. Kljub temu Jo naša dolžnost, da storimo vse ze VOJAŠTVO SKUŠA ZATRETI IZGREDE,V «DUI NaciontUùm poiigajo KITAJCI ZA l TOlUra naj se strnejo v eni mogočni delavski organizaciji in vodijo borbo za svoje previcc." « _ i- A Vprašanje odno- ; šajev s Francijo Roosevelt ne bo imenoval hovega poslanika Wssklngtoa, D. C« 12. avg.— Predsednik Roosevelt ni hotel odgovoriti reporterjem, ki so hoteli vedeti, ali bo Amerika storite korsk glede Izboljšanja od-nošajev z Lavalovo vlado v VI-chyju. Odnošaji med drŽavama so golš formalnost, odkar je bil ameriški poslanik William D. Leahy odpoklican. Predsednik Jo dejal, da se šo ni odločil zs imenovanje novegs poslanika. Odločitev zsvisi od rszvojs dogodkov. Roosevelt je dal razumeti, da Amerika ne bo imele diplomatične reprezentaci-je v Vichyju, dokler Lavalova vlada ne revidira svoje politiko. Roosevelt je imel rszgovor z reporter j i potem, ko se je francoski poslanik Gaston Henri-Hsye oglasil v državnem departmen-tu in konferlral z Wellesem, dr-žsvnlm pod tajnikom. C ar dm naš prevzame povelj »t vo mehiške armade Mexico City, 11 avg.—Tu krožijo poročila, da bo general Le» zero Csrdenaa, bivši predsednik, izbran ze vrhovnega poveljnika mehiške oborožene alte na kopnem, morju In v zraku Cardenas je sedaj poveljnik vojeških oddelkov, ki strsžijo tri tisoč milj dolgo mehiško obrežje od Calif orni je na severu do Gua tarnale ne jugu. Trije obiti pri ekepiozifi Ottawa. Kanada. 12. svg,— Trije dele vel eo bili ubiti, deset pa ranjenih pri ekepUxdji. ki oe jg pripetila v tovarni razstreliva v predmestju Ottawe. opja IRAJO AVO BombaJ. Indija. 12. avg.—Tukajšnja vlada je storila odločne korake, da utre masno kampanjo za neodVimoht Indijo in izgrede. Britsko *cete so priskočile na pomoč policiji pri zatiranju izgredov (n sitmirov, v katerih je bilo 38 ljudi ubitih in 940 ranjenih samo v B»mbaju v zadnjih treh dneh. 'Uradno poročilo priznava, da so Jo situacija poslabšala. Neki, policaj jo bil včeraj ubit po razkačeni množici. Veliko Število indijski)! delavcev se klati po' bombajskih cestah, uprizarja napade in požiga Javna poslopja. Požgali so že več poslopij, mod temi mestno tyšo. Povzrdčana škoda se coni na več sto tisoO dolarjev. Policaji in vOtaki so ponovno streljali na raifmčcns množice. Avtoritete so zMOli izvajati zakon, ki določa pretepanje iz-grednikov in demonstrantov. Nadaljnji policijski in vojaški oddelki so m mobilizirani sa zatiranja izgredov. Ti so v toku no samo O Bombaju, temveč tudi v Now Doihiju, kjer Jo sadež vlado, Potni, Kslkuti, Pooni in drugih mestih.4 Policija in vo-Jaške osfta ea etmJSM co več tisoč demonstrsntoV in izgrednikov v Kslkuti, ko so ns-valili na vladno poslopje. Izgredi sn izbruhnili po trotaciji Gandhija in drugih voditeljev Vsoindijskegs kongresa, stranke nscionslistov. Čnagklsg. Kitajska. 12. avg,— Kitajci izražajo svoje simpstije indijskim nacionalistom v borbi za neodvisnost Indijo in obsojajo aretacije voditeljev Vsoindijskegs kongress. Dr. Sun Fo, predsednik zakonodajnega svo-ta (parlamenta), je dejal, da so simpatije kitajskega ljudstvs ns strani nacionalistov, zaeno pa je apeliral na Veliko Britanijo, naj izravna konflikt. Predstavnik vlade Jo dejal, da jo Kitajska pripravljena storiti vse za likvidacijo konflikta. Kitajski listi so objavili uvodnike, v katerih na gla^ajo, ds Jo borba za neodvisnost Indije v soglasju z načeli atlantskega čarterja. Porast itevila » ♦>< uposlenik delavcev Washington. D. C., 12. avg,— Philip B. rieminig, načelnik administracije WPA, poroča, da Je število uposlenih delavcev na-rsstio za 3,100,000 od mesece ju nija pretekVga leta do junija toga leta. V ameriških industri-jsh dela zdaj okrog 53,000,000 delavcev. Mati ruškega pisatelja ubita Moakva, 11 avg. — Tukajšnji listi poročsjo, da Je bita meti slovitega ruskega pisatelje Miha j ta Solokova ubita v nemškem letalskem napadu na Vašensko» jo. kozaško vso Solofcov je avtor knjige "Mirno teče roka Don," ki je izšla v milijonskih izvodih ivg. od- Vojni manevri na Islandiji zaključeni Reykjevik. Islandije. 12. — Največji vojni manevri, kar so ameriške četa izkrcal« tam otoku, eo bili pravkar ključen! H so oe vršili pod vodstvom grnerels Chaiieee H Booneteele, poveljnike oborožene sik no lglondijt. Domače vesti Naši bblnlki Chicago.—John Rudman, 3009 So. Springfield ave., član druš-tv» Slavij« št. 1 SNPJ, je težko bolan lo več dni. Napadla ga Ja pljučnica in nahaja s* v bolnišnici St. Anthony's. Obiski šo niso dovoljeni. VaUka manifestacija PrisMrcev v Clevelandu «jflAD Cleveland.—Zadnjo nedoljo jo bilo čez 4000 primorskih Slovencev v pohodu in na ehodu—Narodni tabor—v Euclidu na pro-atom, kjer ao govorili Župan Lausche, Marij Urbančlč, prof. Boria Furlan, dr. Čok, Rudo Trošt in več drugih. Žena pred- Kk Rooaevelta jo brzojsvno vila zborovalce. Slovenci v borbi . i' , I ' t Il \ ( 'ki Ji proti Italijanom Gerilcl napadajo vojaike vlake Moskva, 7. avg. (ICN).-^Udio-postaja "Svobodna Jugoalsvijš'r je oddala dno ft. avgusta sledečo poročilo vrhovnogs poveljstva Četniške in prostovoljske armade bojih v Sloveniji: Poveljstvo tretjega oddelka alovanaklh gerilskih čet poroča, da Jo v teku mesece juHJs izgubila laška armada na tem ozemlju 822 vojakov in 82 častnikov. V isti dobi jo bilo ranjenih p*eko 300 laikih vojakov in dva ofioifja, s 17 jo bilo. ujetih. Tretji'oddelek slovenskih geriloev jo boril tudi proti nemškim Četam. Skupno ao osvojevglci Is-ln vo-lfltbUl v juUjulM¡0 rasen tega kaznovali «smrtjo 82 vohunov in izdajalcev. V isti dobi so vrgli is tira 8 sovražnih vlakov ns železniški progi Liubljana-Trft in Ljubijo-na-Novo mesto. Izvršili so 11 napadov na sovražno vlake, ki »o prevažali vojni material. Štiri laško divizijo, ki so 15. julljs začelo ofenzivo pooti osvobojenemu ozemlju v Sloveniji, so po svojih prvih neuspehih in umikih znovs pričele s prodiranjem in uspelo radi svojo velike številčne premoči in obilne tehnične in vojaške opreme, da zasedejo noksj naših postojank. V toku zadnjih dni so Italijani pripeljali celo težko mehanizirano srtilerijo, ki strelja no osmo na naše utrdb«, temveč tudi na mirno vosi na osvobojenem osemlju. Dne 30. julija *o slovenske na padalne gerilske šoto vrgle lg tire italijanski vojaški vlak, pri Čemer Jo poginilo veliko število vijakov In Častnikov. Istočssno »tudi pri 6t. Vidu slovsnski ge-i vrgli iz tračnic vlsk poln laških Vojakov. V Sloveniji divjajo hudi boji, ki prizadevajo sovražniku težko Izgubo. V znak maščevan j s rušijo laški banditi vasi, do katerih prodrejo in pobijejo miroljubno prebivalstvo, vačinoma žene, otroke In starce. Slovenci pe odgovarjajo na vsa ta nasil-stvs s vedno odločnejšo borbo proti osvojevalcu. Saboter ja nastopita pred vole poroto i Chicago, 12. avgusta*—George John Dsscb in Emast Peter Burger, nemška saboterjs, kf sta se izognila eksekudji s pričenjem Roosevelt okrcal protidelavski tisk i * Vladni odbor v stavko Staijcarji pozvani na dtflo ¿1» Cleveland. O« 12. avg.—Delavci, ki ¿6 zastav kal i v dveh tovarnah Cfraphite Bronze Co., so bili pozvani po uradnikih svojo unijo, naj še takoj vrnejo ne delo. Poeiv jo bil isdan, ko so uradniki prejeli telegram od vojno-del^Vskega odbora z ss-gotovllom; 'da bo ta rešil spor mod kompomljo in unijo. William Bullock, organizator Unije Mechanics Educational Society of America, Jo dejal, da je odredil kondanje atavke po prejetju teletftAma In da so so nekateri stavkarji še vrnili na delo. Pred intervencijo vojno-do-iavskega odbora so predstavniki častniškega letalskega zbora pri-porolsli kohčanje stavko. Kom-panijs istfoluje motorje sa bojno letala.«' Unija jo oklicala stavko v znak protests proti odalovitvam delavcev, MesdnojMŠanje ni bilo zapleteno v kontroversi. Mechanics 'Educational Society jo noodviana delavsks unija. Bayoaao. N. J« 18. avgusta.— OkM| tisoč delavcev Delavci ne ovirajo pro• dukcije vojnega materiala REPORTERJ NAJ UGOTOVE DEJSTVA I nelégalno, prt General Cable Corjj. Oklicana je bila, ko jo korporacljs odbila zahtevo glede zvišanja plače sa deset odstot kov. Zatemnitev v Chicagu ¡n okottbi uspešna Chieag<^ 'l3. avg. — Poskusna zatemnitev * Chicagu ln okolici, ki Jo trajala od daeetih do pol-enajstih, J* bila po izjavi šupana Kellyja uspešna v vseh ozirih. Izvršene so bilf kršitve odredbe t nekaterih slučsjlh ln Župan Jo dejal, da bodo kršilci prišli pred sodišče. Oprava hotelo Ls Salte je bila trikrat pozvana po telefonu, naj u|sone luči. Administracija civilno obrambo pravi, da Jo bila zatemnitev 88-odstotno popotna. tfr*. Korporacije ovirajo produHHjo jekla Wasftfttf&n, D. C. 12 avg-* "Pfodukdfa jekla ovirajo oni, ki hočejo obdržati kontrolo ne glede na to, kaj vlada sohteva," Jo rekel «eftator C. G'Mehoney, demokrsflz Wyomlnga, ko Je Henry J. Landhal, tajnik-bla-gajnlk Pacific-Amorican Steel it lron Co,, fijavil pred senstnim odsekom, 'ds direktorji United States Steel Corp. vodijo opozicijo preti konstrukciji jeklarskih tovdfo na zspadu, Landhal Je dojal, )U so morale nekatera u>varne «apreti vrsta zaradi po-manjkanja jekla. Nemški Aptoni aktivni v Colombiji Bogota. Colombije, 11 ovg^— proti svojim psjdošom prod va-lLiet Le Razon prsvi, do so no jaškim sodiščem v Waahingto-1 djski špMni ns delu in do ob- nu, bosta nastopita prod !«■•>• »«•' no vslsporoto v Chicagu in pri čela proti šeetim osebam ki ao obtožene, da so («omagale Her-bertu Heupts. . Federalni dle-triktni pravdnik J. Albert Woll )o dejal« do oo bo zaslišanj« proti ptHnohtikom saboterjov pričalo prihodnji teden. Heupt Je bil eden irmed ssboterjev, ki so bili uamrčeni na električnem stolu v Wsshingtonu zadnjo soboto. vešče jo poveljnike podmornic odhajanju pamikov iz Cartagena, Berranqullle In drugih pri-, stanišč, zaeno pa poziva avtoriteta. ne j podvzamajo drastične korake In sotrd špionežo. Ne-deljnji parnik Je bil potopljen po ooiščni podmornici. Ta Jo bil U .P napadU In potopila v bližini obrežja. Dvajset članov jo izgubilo življenje. Waaklagton. IX C* 12. avg.— Predsednik Rooaevelt jo na konferenci s časnikarji zavrnil očitke, da delavci povzročajo konflikte v industrljsh, ki so udeleženo v produkciji vojnogs materiala, in naglasil, da protidelavski tisk hoče ustvariti vtis, da delavci ovirajo ameriška vojna prizadevanjs. Nekateri re-portarji so skušali issiliti od predsednika priznanje, da so de-lsvci glavni element v povzročanja jtrenja, ki ovira razmah vojno produkcijo. Roosevolt Jo oposoril reportor-je ns kampanjo prod šestimi meseci zs revizijo ali odpravo 40» urnika v Industrijah, Nekateri časopisi ao hoteli uveritl javnost, da Jo 78 odatotkov delavcev v vojnih industrijah savojevanih v stavkaj dočlm Jo bilo dejansko lg pol odstotka, ali največ poldrugi odstotek delavcev prizadet. Nekateri reportor j i oo na ukaz lastnikov čaaopiaov namenoma potvsrjsll dejstvs, ds očrnijo delavce v očoh ameriške javnosti. Časnikarji so stavili Rooeevel-tu več vprašanj in on Jih Jo mo- "Z ozirom ns potrebo vodjo vojne produkcijo, ksj mislite vi o delsvskem zaupniku, ki jo in-struiral člane svojo unijo, nsj msnj producirsjot" Predsednik jo povedal reporterju, ki jo stavil to vprašanje, nsj zbore dejstva in mu jih predloži, "Ali hočeta komentirati divjo stavke, ki so pojavljajo v vojnih industrijah dnevno brez odobritve uradnikov mednarodnih unij?" jo bilo drugo vprašanje. Roosevolt Je vprašal, kje ao bila take stavko okllcano, in reportor jo omenU lo eno stavko—v to-vsrnl Csrnsgie Steel Co. v Pitta-burghu. Predsednik Jo potem opozoril reporterja, nsj bo bolj prevident In skušs ugotoviti dejstvs, preden stavi tako vprašanje, Roosovelt Jo rdel, ds Js bil opozorjen ns divjo itavko v nekaterih lnduatrljsh, ki ps niso vzrok ss vznomlrjsnjo. Nacijshi teror se nadaljuje Sest Cehov ustreljeni^ v Pragi Leadon. 11 svg^-Poročlla o nacijskem terorju na češkem. Poljskem In Holandakem prihajajo v London. Berlinska radio-postaja jo naznanila okaekucijo šestih Čehov v Pragi zaradi is-daistvs in sodelovanje s sovražniki Nemčije. , Nacijske avtoritete v Holandiji so eretlrsie nedaljnjlh dvesto oseb in jih pridržalo kot talce. Aretacije so sledile napadu na nemakl vojaški vlak. Holandske čaanikarska agentura Aneta je poročale, da Je bil vlak vržen ts tire zadnji petek v bližini Rot-terdama. Predstavnik poljske vlade v is-gnsnstvu je dejal, da so naciji itmčlll in umorili duhovnika Jana Piowawarcsofcs v koncentracijskem taborišču pri Oowtece-mu On je bil rektor semenišča vKrskovu. Nadaljnji trt je poljski duhovniki so bili uotreijeni v Nowys0SSH. TI oo bili Kecs* marszyk, Deozoz in Brsndya avgusta PROSVETA pasovi ifc naselbin PROSVETA TITE ENLIGHTEHMmfT Datum v oklepaju na primer (August SI, 1942), poleg i naslovu potntni, da vam ja s tem datumom potokla nar it to pravočasna, ds ss vam list na ustavi. esti iz podjarmljene are domovine ^ oklic prekega v Zagrebu J"» julij. (UP)-Ve-prihajaj» v London, jav-i je 16 jugoslovanskih kih bataljonov potisnilo la-gsedbene čete i* večjega Bosne in da so prieilili obda proglasijo preki sod V, Zagreba, praslolmce ie manonetska države, ta ^ »Neodvisne" Hrvatske d tem, ko vodijo četniki , petjh različnih krajih v proti drugi l%ški armadi, vsvi izgredi v okolici Za-povzročili aretacijo več SUov, od katerih je bilo po teh mnogo ubitih, adi stalnih nočnih napadov luh oddelkov je bila doloma, po kateri v okolici Za-ne sme nikdo več is hiše velja ukaz, da ostanejo v stanovanjih od 11. ponoči zjutraj, in to pod grožnjo e kazni. * p 1 očgjo tudi, da so oetniki, rodstvom Konstantina Na-0-letnega veterana iz špan-aeščanske vojne, ubili ali |v preteklih dveh tednih talijanov. vesteh s kontinenta «o ti in oni pod komando MihajloviČa zasedi' v sami Hercegovini in Črni gori kvadratnih milj ozemlja. V...— očnoct četnikov narašča ocajo, da so Nadjovl od-ujeli 1200 vojakov in čast-laske posadke o priliki za-Prijedora, ki leži približ-I milj severno od Ljubuške milj od Jadranskega mor-iano je tudi, da so tam za-i velike količine vojnega iala, ki so ga takoj razde-ugim četam generala Mi-riča za uporabo proti dose-D lastnikom. nja poročila kažejo, da po-o čete generala Mihajlovi- dalje bolj odločne v svojih ih na nemške, laške in ma- Trpljenje nasada v Sloveniji Objavljamo posebno važne vesti, ki smo jih prejeli o trpljenju ljudstva v*Sloveniji: Madžari so internirali vsa slovanske viaokošoloe iz Prekmur-ja in jih odpeljali na Madžarsko. Internirani so tudi bivfti nerodni poslanec Josip Klekl (skoro 80 lat star), dr. Franc Klar in Janko Bajlec. Slovenski jezik je prepovedan v šolah in cerkvah. Iz Ljubljane je bila v maju znova poslana v internacijo skupina intelektualcev. Med njimi se nahajata tudi sin profesorja dr. Borisa Furlana in Hafner, urednik Slovenca. Fran Terse-glav, prejšnji uradnik Slovenca, je že interniran več kot pol leta v Italiji S. aprila 1942 na veliki petek popoldne, so nacisti ustrelili v Mariboru 30 moških talcev. 7. aprila 1942 na novo 30 tal cev. 11. aprila 1942 na novo 30 tal cev. 16. aprila 1942 na novo 80 talcev. Vsi ti uboji so bili izvršeni v Mariboru. . V Begunjah pri Bledu je bilo ustreljenih 10. aprila 10 in 18. aprila 50 talcev. V 14 dnevih so torej Nemci postrelili skupaj 230 nedolžnih slovenskih žrtev. V Ljubljani je bil na cesti ubit profesor ljubljanske univerze dr. Lambert Ehrlich, jugoslovanski delegat na mirovni konferenci v Parizu in Ivo Parsuh, eden izmed voditeljev mladinskega pokreta v Ljubljani. Morilce so sicer postavili pred sodišče, toda tam se nahajajo v družbi z uradniki Gestapa. V Ljubljani in okolici so torej gestapovci ubili letos do sedaj že 46 Slovencev, med njimi eno ženo in dva otroka. Med ubitimi so povečini voditelji lokalnih slovenskih mladinskih skupin. V Ljubljani se nahaja približno 55,000 laških vojakov. V marcu in aprilu je bilo v Pismo iz Londona notranjoetl v prazni nadl, da s tem udušijo upor. Poročevslec na radiu je dajal, da so bile v neksterih provincah požgane vse kmetije in vasi ln da so v Sloveniji Lahi zažgali samo v mesecu juniju 42 vasi. Zasedbene oblasti osišča v Jugoslaviji so na novo zapretile, da bodo domovi vseh tistih, ki bodo osumljeni, da pomagajo četnikom generala Draže MihajloviČa, brez usmiljenja po-žgani. Vrhovno poveljstvo čet generala MihajloviČa poroča po svoji tajni radio oddajni postaji, da je bilo bosanako mesto Doberlin z napadom zavzeto. Po celi vrsti divjih bojev je četnikom tudi uspelo zavzeti vse tovarne in premogokopne rudnike v okolici. Čete osišča so izgubile v teh bojih preko 3000 mrtvih, ranjenih in ujetih. V celoti so čete osišča izgubile po poročilih generala MihajloviČa že 23,000 mrtvih, odkar se je razvilo četniško gibanje. __ljubljanski provinci zapaljenib garnizije po Jugoslaviji 38 vasi za kazen za sabotažo. Tu-rabljajo velike količine d» v ljubljanski provinci je pre* bivalstvo zdaj brez zaščite in varnosti. i - Tehnična fakulteta ljubljanske univerze je zaprta, odkar so odkrili Lahi, da so dijaki člani neke tajne slovenske mladinske organizacije. Po verodostojnih vesteh iz Berns, so Nemci zsčeli deporti-rati slovensko prebivslstvo iz bivše avstrijske province Koroške. Do 15. junija je bilo posla nih 2300 slovenskih kmečkih rodbin v Ruhr, Nurnberg in Augsburg. Po drugih vesteh so postrelili Nemci v teku marca, aprila, ma ja in junija 403 talcev na Bledu in 564 v Mariboru. Med žrtve štejejo povečini slovenske intelektualce, toda tudi delavci in kmetje se nshsjsjo med njimi. V...-Italljaneko vojno brodovje bom bardlra Jugoslovana!» obratne vasi London, 3. avgusta (UP).—Ita UJanake vojne ladje ao bombardirale vasi na črnogorski obšli. in municije. iročilo iz glavnega stana ila MihajloviČa veli, da so i ubili 62 vojakov in ena-cirja pri napadu na neko to kolono blizu vasi "V" in v neki drugi bitki v vasi ¡bili ali ranili 160 laških vo-in častnikov, 50 jih ujeli. ettaiki ubili 600 Italijanov ▼ teku dveh tednov kva, 29. julija (ICN).—Ra-itaja "Svobodna Jugoslavi-javlja sledeče poročilo vr-komande četniške armade h v Liki: stri borbi so se spopadli li- rilski oddelki z neko itali-» kolono 5000 vojakov in k°v. V tej bitki ja pogini* tbližno 100 neprijateljskih t* in 7 četnikov. gi liski in dalmatinski čet-ddelki ko uspešno napadi* aško artilerijsko kolono v i mesta Knin, ujeli 4 negovane možnarje in jih ta-brnih na sovražnika. Po-9 počakali v zasedi oddelek, poslan iz Gospiča Italie »v pomoč, ter mu prizadeli la izgube. neke bitke v vasi lk so « etniki pognali v beg vojaški oddelek, ujeli la*<»v m dva častnika ln aa- 1 Vt'like količine orožja ln S* materiala. Ji spopadi so bili tudi v tl (''».pu a in v vaseh Mir-T-min (J a j in Dorin jJj^^m.eli sovražniki Vf-"a moštvu in voj- IzguL« mah i V AP*I Kuharja julija (Kadiopre- . k[u l>r Kuhar ja na J*" -nu kratko govoril ' proti nemško-m Trpljenje, ki ¿7"' »""naša)« v tej bor-toda iz svojega 1 " v boljšo bodoč-'"'J Jugoslovanov ' /mago pravica, govora poziva > 'f irn je mogoča po-1 r 'ion, da oddaja- u, trv NO) z jugoslovanskimi četniki. Zrsč-ne ln kopne čete oslščs so po-šgale in uničila stotina vssi Jugoslovanskit radiooddaje Columbia Broadcasting Corporation v New York« oddaja dva» krat dnevno za Jugoslsvijo ob naslednjih ursh: 12:30 PM ns valu 19.06 ali 15.270 kilosiklov; na valu 25.3 ali 11.830 kilosiklov. 3:00 PM na valu, 19.6 ali 15.270 kilosildov; na valu 31.3 ali 9.590 kilosiklov. Govornik je ameriški Jugo-slovsn Vsss TrivanovHč. Dvakrat tedensko, v torek in četrtek ob 3.30 PM, sa oddajs vrši v slovenščini. Cenjene slušatelje prosimo, da javijo avoje vtise in želje Trlvanovlču, c/o Columbia Broadcasting Corporation. Pripominjamo, ds so te oddaje dobrovoljnl prispevek Co-lumbije vojnemu nsporu Amerike in Združenih nsrodov in ds družbs zs te oddaje ne prejme nikake subvencija od katerekoli vlade. Vseslovenski kongres v Argentini Buenos Aires, Argentina, 31. julija (Reuter).—Dna 14. avguata ____________ sa bo tu vršil kongres prcdstsv- ds Vtem podpirajo čete v bolnikov slovanskih narodov. Dele- gati bodo razpravljali o načrtu pomoči slovanskim deželam pod nemško okupacijo. (Izvirno poročilo Prosveti) I 16. julija 1942. Hvala Bogu, vaa vesti, ki pridejo is Slovenija, ntso o ubijanju, razdejanju in trpljenju. Kes je, teh ja toHko, da ae človek čudi, ko jih prebira, kakšna ja postala miselnost naših v "starih krajih." Kalahna postane človeška duša, če Uvotari vse leto v grozotah in strahu* Kdo bi jim zsmeril, če bi postali trp. ki, zagrizeni, sovražniki vsega» ljubitelji maščevanja »samo? Kdo bi jim zameril, če bi ne imeli nt volje, ne načrtov sa bodočnost? Nazadnje, če narava nt dovolj močna, da ja pritiak prevelik sa njo, se vitalnoat isčrpa, nastopi spstija, najbolj gotov snsk pit» pada in smrti.. ia-Jk'< Pritisk je velik, da bi ne mogel biti večji. Ali naša narava je močna, slovenska volja do življenja je zdrava. Tega vtiaa ae veeellš, ko prebiraš papirja, Iti ao prišli is delela. Vredni ao, da jih preštudiramo nstsnčno, da spoznamo, kaj v "starih krajih" mislijo in kakšno načrte kujejo. i Štirje programi ao pred maflo, programi ca novo Slovenijo, za življenja v njaj po vojni. Dva pd njih aa bavita tudi g organiziranjem ljudi, da pomagajo aami aebi, da aa otresejo sovražnika na svoji zemlji* torej z delovanjem naroda Št pred končano vojno. Pred no SSčnemo govoriti podrobpo o programih, nsj poudarim čudovito sllčnost, če ne enskost, vseh ¿tirih programov. Soded pd teh papirjih, mogli bi biti izdani od istih ljudi ali od ljudi istega prepridanja in mišljenja. Kar hotem še poudariti, je velika pozitivnost, t resnost in umirjenost, ki veje Is vseh teh papirjev. Čeprav šive sredi razdejanja bi uničevanja, v njihovih mislih ni maščevanja, v njihovih besedah nI Izgubljanja Časn ln dobrih namenov v klaverno in podlo aadanjostjo. Vse ja ssmo boljša, svetla bodočnost. "Da sa šaaa okupacija povzdigne duh slovanskega, naroda ... da pripravlja Sk>venee ss osvobodilno borbo, opozarja na nalog*, ki'Jth bomb imeli Slovenci v bodočnosti." Tsko govori eden od onih statutov, ki ima nalogo, da orgsnheirs Slovence v sedartjem suženjstvu. Drugi pravi: MNsi ja vsaoWni narodni pokret, ki združuje vso napredna slovenske stranka v borbi ss osvobojanja bi zed in je-nje vseh Slovencev ter' aa doaa» go narodna neodvisnosti Naša naloga ja buditi ljudstvo, mobilizirati vse site zs odpor tn organizirati narodno vojaka" Kdo vidi in najde razliko mad tema programoma? Rasen teh dveh programov, Id se bavita a aadanjlm delovanjem v Sloveniji, ja prišel iS dežele "Uvodni članek nelegalnega om lad ins koga lists o naši bodočnosti" in "Eden od načrtov sa obnovo Slovenije in Jugoslavije." Poglejmo, kaj govort vsi šthrji papirji o bodočnosti Slo-veni Je. Prvo dejetvo Je, da vsi predpostavljajo svobodna ssdft-njaaa Slovenijo v damateratakl JwgoelavlJi. "Združitev vseh pokrajin, kjer Slovenci živa ali ao še bili v preteklem stoletju kompaktno naseljeni/' Notranja ureditev Jugoslavija mora bfcj toka, da brez Škode za državno skup- nost zajsmči Čim večjo zakonodajno, uprsvnp in finančno samostojnost, popolno politično, Socialno in gospodarsko enakopravnost, kakor tudi razvoj vseh njenih sestavnih delov. Drugi program govori o glavnih nalogah držsvne skupnosti: meddržavni odnošaji, obramba državne skupnosti in nedotskljlvosti njenih fhejs. Vsi štirje načrti enako odločno poudarjajo, da mora biti nova Jugoslavija v posebno prijateljčkih zvezah s sovjetsko Rusijo. Nekateri poudarjajo tesno sodelovanje vsa!) balkanskih nsrOdov, drugi vssh slovanskih narodov, ali vsi bres isjama tesno sodelovanje s Rusijo. Toliko o politični in zunsnja» «itični ureditvi nov? Slovenija, kletno do njene socialne in gospodarske ureditve. "Sociali-aacija vseh surovin sa proizvod« njo In socislizscljs vseh gospodarskih ustsnov obča narodnega snsdaja.1*—'«Odbijamo kapitalistični gospodsrskl red. Ooapo* daratvo mora biti organizirano tako, da je splošno dobro vedno pred dobrim poaameznika. Kapitalistična podjetje morsjč biti sodalizirana." VH riačrtl poudarjajo zasebno lastnino, ali aa-mo onih stvari, ki ao osebnega, kmečkegs, mslolndustrljikega značaja. Onega, kar ne mora škoditi materialnemu dobrobitu pjmmmmmmmm Govor dr. Borisa Furlana na radiu Radiooddaja 6. avguata 1942. V razdobju, ki bo za stoletja usmerjevalo razvoj Človeške zgodovine« smo se Slovenci, sledeč klicu vesti in narodne zaveati, postavili na stran onih izbranih bojevnikov, ki stoje na čelu pro-Srasivnegs človeštva, onih bor-••v, ki bodejo ustvariti v aebi ln v svatu novo sintezo človeške ln človečanske kulture. Naša odločitev nI bila aad računa, ne plod umskega tehtanja razlogov koristnosti. Nismo pri-vse družbe. Delo mora imetlfBiuhnm prišepetavsnju gonov u- čsstno mesto in mora biti temelj-ns družsbns vrednota: 'Delo ja dolžnost vsakega poedlncs proti družbi in tudi njegovs pravica." Poudarjeno je, ds morajo Izvesti sgrsmo reformo do konca, ds država ne sme obdsvčttl osnovnih človeških potrebščin občegs znsčsjs. Družina mora biti posebno socialno zavarovana. Proavstnai in vsgojitvsns politika mora biti v duhu humanl-stične etike, krščanskih načel, narodnih tradicij, verska tolo-rantnoati, dolžnosti do nsrodne edlnlcs. Največja vrednota ja človeška osebnost. Ustava in zakoni morajo varovati svobodo osebnosti, misli in ssvaati. Zanimivo ja drugo mnenje, ki js izraženo v enem izmed programov: "Kdo ja moralno ln duševno močan ln snačajan človek, bo določila nova preureditev vsega življenja." Gotovo ja značaj in morate vedno in povsod ena in ista, razlika je le v tam, kaj priznava družba ss spoštovanja in občudovanja vradno. Ns to ss najbrže nanašajo ta besede. V družabnem oairu bodo v novem življenju drugI ljudje med prvimi, kakor so biU v staram svstu, kjer js denar valjal vsa. Mislim, ds aam vam naftla najbolj sanlmiva smernica nove Slovenije. Ca na v drugem osi-ru, zsnimivs so sato, kar rojijo po glavah naših ljudi v teh čs sili. Morda ae zde pretepe, da bi bila mogoSe v realnosti. AH veste oni Cankarjev atavek, ds So sanje tem svetlejše, čim temne) Ša je noč, v kateri jih sanjsšt Če vse ne pomeni ni! drugega kakor aanje, vradno ja, da jih P<»/namo, da vama, časa aa smo* ni naši ljudje, ko živa v najtežjih časih svojs zgodovina. > Angleški velak Glasovi i« (Nadaljevanje s S. aam imel opravka a temi ssdsva* mi, alti s drugimi. Predvsem gre radi pohvala. Weil, kdor Mi polivalo, naj stori sled ode. Napiše naj podrob-aosti is svojega življenja in naj aai jil» paši j a. nato ps naj um« j« in bom drage volja opisal njsg" ve vrlina v življenju, kot sem to la storil sa marsikoga Prioi> {U asm tudi Is marsikatero pi smo, ki mi je bilo poslano, te je bila vsebina za priobčitav. Sam eden Ust*, ki si na dsjo ukazovati, kaj in kaka naj pi šajo. Sem tak kot ja bil rimski vojskovodja Cesar, ki ja s snaga svojih aevojavaiaih pohodov poslal eno najkrajših vojnih poročil: "Sem prišel, sam videl, sen. podjarmil." In m»je jr. Sam pri šal aoM tiiiljJ rmrnAol aui m»i, ms vuioi, sem ptiroeai, p* ša se komu d<>p» aociation pravi, ds Francija polagoma propads v fizičnem, ekonomskem in duhovnom oslru pod dominacijo nacijsks Nemčija. Podhrunjevanjo črpa fizično zdravja in Življsnsko silo francoskega nsrods. To sa zlasti oči-tuja pri mladini in starih lju-«iih, ) fttevllo porok js v prvem četrtletju preteklega lato padjo sa 40 odstotkov, štavilo rojstsv otrok ps sa IS odstotkov. Umrljivost med otroci do štlrlnsjsta-gs leta starosti se js povečsla ss dsset odstotkov, med onimi v starosti 15 do SO 1st ss dvajset odstotkov, med atarejšiml ljudmi pa ss 43 odstotkov. Organizacija trdi, ds nadela republike in demokracije la niso izkoreninjene v Franciji. Ta bodo poživljena, če bodo gavtz-niki Invadlrali evropaki kontinent in ustanovili drugo fronto. Organizacija dalja trdi, da močna grupa vodijo opozicijo proti Lsvalovl vladi in kooperaciii med Francijo in Nemčijo. Ta grupa so delavako gibanja, socialisti in komuniatl, pristali generala Char Ume da Gsulls, voditelja Bojevita Francije, ln več vodilnih katolikov. četrtek PROSVITA truda je bilo treba, roti temu mirnemu |3 Eskimi so bili zato ty3 tudi proti veri, ki so toJ ti ljudje. * ^ (Konec prihodnji j SLOVENSKA NARODMa PODPORNA JEDNOTA] Izdaja svoje publikaciji a p ošabno list Prosvet* u k tar potrobno agitacije g društev in članstva to U| gando svojih Idej. NikJ n« aa propagando drugU pornih organizacij. Vufc ganlsacUa ima običaj*, glasilo. Torej agitator!^ in naznanila drugih poda organizacij in njih drafc aa no pošiljajo listu Pro* ......................... ZASTOPNIKI Uj PROSVETE so vsi druitvoni tajniki ta M ¿lani. ki Jih druitva lmZ Preložil IVAN ALBREHT "Ali Je to verjetno?" Kot da govori za kulise: edina nepotvorjena beseda tega večera. Nato je zahtevala dobrovoljno: •Torej jejva!" "Kdor ne pride, nič ne dobi", je dostavil kapelnik. Leonija je naenkrat začela sama od sebe s pomenkom Kakor pijana je bila vsled te skrajne okrutnosti in smejala se je rezkeje. Ta, ki sedi krsj nje in jo ljubi, je ne mara pogledati več, ker si misli: "Ljudi kot svs midva, sploh ne bi smeli trpeti tu. Če bi se naenkrat prelevila in bi izgledala najina nadloga kot trakulja: bog veda, mislim, — utegnila bi motiti ostalo gospodo pri jedi/' Nasičena in zadovoljnih obrazov sta vstala in odšla v park, ki je bil slsvnostno razsvetljen In ves v gneči. Komsj sta za tonila v njej, sta zamrli krinki obeh. Leonije je vzdihnile. 'To je spet prešlo." Lahko pa, da je bil tam in si ni upal notes. "Pojdiva enkrat kroginkrog." "1; Sla sta trikrat. Leonija je'iskala in pazila med obrazi, ki so bili pod pspirnatimi svetilkami piaano pegasti. Poglod na hrbet, tik pced seboj, jo je presunil. Takoj nato ni pojmila več, kaj je videla: niti naj manj e podobnosti daleč okoli. Nekej kolegov ju je vstavilo. Izrazili so svoje začudenje nad tem, da ju ie najdejo v mestu. Drugi so izjavili: "Jutri odpotujemo"; in Leonija, v naglid: "Midva tudi!" Zatem spremlje-valcu, obotsvljaje In bridko: ' "Se prsU — gotovo ie ni." Sil so v kavarno, v prvo nadstropje, zavoljo ločenih prostorov. Sprožene je bila misel na sekt in Leonije se je zavzemala zanjo kot za zadevo svojegs srca. Ko je bil šampanjec na mizi, je rekla, da ni piten; ena sama znfmka je dobra, ime je pa pozabila. Vedela ga je in ga čuvala ... Bila je bujno razpoeajena, da je napolnila s tem vso družbo. Zakgj so jo spoznali ftele zdaj, so rekali, Zakrivila je, da eo sikali zli, čuti drugih žensk, brez ozira, kakor mlakuže pri diru. Moškim je poklanjala, preko ženskih ramen, svoje smehljaje — in bilo je videti kot da je za vsakega vzela nekaj iz svoje duše, — kot iz šopka cvetja—cvetko, ki je ni pogledala in je brez pomena. Večkrat je odprla okno, ki ga je vselej spet zsprl junsk, v skrbi za svoj glas, — se sklanjsla ven in vživela sveži zrak. Nenadoma ae je zvrnila na bratranca — bleda in oči široko odprte od groze; ustnice so se gibale brez glasu. Ka-pelnlk se je za spoznanje dvignil, skušsl pogledati ven In nI našel ničesar; uganil pa je, kaj je zagledala spodaj. Z neko opazko je obrnil pozornost nese — in Leonija je dobila toliko čass, ds je še enkrat odprla okno. Nihče ni več stsl spodaj, nihče ni strmel gor; zadaj pod drevesi vrtna ulica ps so izginjale dvignjene rame, sklonjena glava in korak, — kakor pri človeku, ki beži. To je bil korak človeka, ki je bežal od daleč ln bi se le prarad dal ujeti. » Z dvajsetimi lati je Izvedel, da ne more ljubiti. Bila Je to poirazumljene skušnja, ta pri prvi ljubici. Morda se ne bi bil nikdar bližal nobeni ženski, če ne bi bil slišal in bral o nekem dogodku, ki ss mu pravi ljubeeen. Mislil Je, ds ga je opazil v sebi; — posest ženske ga je hipoma odklnila. Mikalo ga je, da bi takoj odšel, pa ae je s premišljevanjem in vsled rsdovednosti prisilil, da ja ostal, ln Je prieostvoval s jasnim duhom mračnim, nevednim občutjem druge duše. (Dalje prihodnjič.) IGRALKA -(Nadaljevanja.) Okolnost, da se je pa^sem njegovem prizadevanju za razvedritev^v njenem hipoma zamaknjenem obrazu spet pojavil tujec, ga je navdajala s sramom; zato pa je Imela v sebi neksj plačila njegova požrtvovalnost, kadar Je mogel njo, ki jo je ljubil, pol noči prečaratl preko bolesti. "Za obs lahko pride hujše," je pomislil. In ko sta nekoč zvečer stopila Iz restavracije, jima je stal Rothaus nasproti. Vsi trije so se zdrznili in so čakali. Rothaus je zmogel besede: "Bel sem se, milostne gospice, da ste že od- potovali." "Smo še tu," ja d^ala Leonija. "In ostsnete ..." "Ne vem, do kdsj. Pomlad nama ugaja tu. Ali ni lepo nocoj?" "Zelo lepo." "Pe vi ste hoteli jesti." PozdrevU Je ubogljivo ln vstopil. Prvi kot pota ni rekla Leonije ničessr, s dihala je tako, da jo je bilo slišati. "Zakaj naju ni niti poekusll spremiti?" je vprešela iznenada. "Pomanjkanje prisotnosti duhs," Je pojssnll kapelnik. Spet za nekaj čass, pritajeno — iz najgloblje globine: "Vendar je lepo — vendar lepo." In po manj kot sto korskih: "Grozno! Orožno! Brž voz, — domov hočem." Že zjutraj je prišlo pismo od njegs. Prosil je, da bi jedli drevi pri koncertu v mestnem vrtu v treh. Ni se upsls gsnltl od strshu. "Mislila sem vender, ds svs gotova — da okrevam. In ne, ne izpusti me — i znova začenja z mučenjem!" Kakor da ne bi bila upala v to, ne pričakovala. "Kaj naj storim sedaj!" In bliskoma v radostnem navalu: "Kaj naj storim? O!" Ob osmih je sedeU — v oprsvi, ki je ž njo pričela po kosilu — v mali restavraciji, nasproti vbodu. Sklonils se je naprej: "Pogosto je za-držan do pol devetih. O, mogoče je tudi, da čakava do devetih." Med tem se je premotrivala v zrcalu na steni, je bila v skrbeh, kako se vje-ma barva bluze ln las z bsrvo tepete, je naročala Jedi in jih spet odpovedsvsls, ln je boječe rila s nogo po rdeči preprogi,. . 'Tri četrt na devet — zdaj utegne priti." In kollkorkrat so ss odprla vrata, se je porevnsls kakor na odru, kjer bi se venomer dvlgsl zsstor — in se vročično smejala Tudi kapelnlku je bilo neugodno pri srcu. Vroče je želel, naj bi oni vstopil, ds bi blls mu-ka končana; — ko pa je udarilo devet, Je nepričakovano občutil, da bi mu bilo vse ljubše. Do skrsjnosti je napenjal duha, da bi zabaval Leonijo. Sekundo, aamo eno, da bi pritegnil njeno pazljivost! Ne, noben smeh nI veljal njemu ln noben nI bil odkrit; namenjen je bil dvorani in temu, da bi ae naredila tako kot da se sama vjema, v srcu svojem, s svojo vedro po-mlsdsnsko toaleto, smehljajočo poltjo ln s cvetjem svojim. Brez odmore je sklepale ln rszklepsls prsta z nohti, rožnimi kot jaapls, brskals po sebi ln podzavestno vzdihovala. Karkoli je prevlla, — mislila je le na minute atensks ure ln jih izgo-varjala vmea. Pri vsem tem je bil njen glaa blodno nežen ln sladek ... Tu, lzpremenjeno, glasno: 'Torej nI nič, na bo ga več." "Potlej pač ni nič", ja ponovil kapelnik. Naši nastavljeni lokabri k Talni sostopniki sa dolobaa« Louis Barborich. as MQ« Ohio In okolico. * ^ Andrej Pirts Is Ely, * državo Minnesota. Frank Klun ls Chiihohn sa Chlsholm In okollfo. Frank Cvetan Is Tlrt MB, vso srednje-vihodno Paasa, Anton Zornik ls Hsnalds vso nspadno Pennaylvasija Joe Potoraol is Ubraj. | BE 100$ WITH YOUR Polog vseh loh pa lahka m ali naročnik sam poilja «roja nlno direktno listu PROSVETA 2657 So. Lawndale AtkCWb TISKARNA S.N.P.J -i-—sprejema pa-, v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitni časnike, knjige, koledarje, letake itd. slovenskem, hrvatskem, slovsškem, čeita angleškem jeziku in drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8» DA TISKOVINE NAROČA v svoji TISK ah« .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskan . . Cene smerne, unljsko dalo prrs rs Pišite po informacije na naslov: snpj printery 2657-59 S. Lawndale Avenue - • Chicago. Illld TEL. ROCKWELL 4604 Po oklepu lt. redno konvencijo m lahko naroči aa list Preme prišteje eden. dva. tri. Mrl ali pot šlanov Is eno družine k miIsjm nlni. List Proovota rtt-T sa vsa trt1— aa šlano ali nečlsm mas ono letno naročnino. Km pa šloni ie plačajo pri oaesmsntu 61JM tednik, m Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj ni do Jo list predrog m šlano SRP J. Ust Prpoveta Jo vsis gotovo Jo v vsaki drušlnl nekdo, Id bi rad Čltol list vsak sm Pojasnilo:- Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti «j SNPJ, ali če se preseli proč od družine In bo zahteval asm «v°j-tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki Je tsko naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravnUtv« in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosvets. Ako u-P stori, tedaj mora upravniitvo znlfkU datum za to vsoto narocn» Cona listu Prooveta Jot Sa Sdruš. drševo In Kanado 66.66 Za Cleero In Chlcago J* [West Pointers Feed a Big One