vi . stev. 176 PHIMOPSKI DHEYH1K GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE (1864) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, petek 27. julija 1951 Cena 20 lir V Kesongu so se sporazumeli Mnevnem redu pogajanj za premirje Zaceli so se že uvodni razgovori - Na današnjem se-stanku bodo razpravljali o določitvi razmejitvene črte 26-~ Na dan£®'n’i'fc' tegafaTtfvKieiS(*gu so se deski m kitaijsko-korej- doevric, i sporazumeli o nsihante'1. Posojanj za- pre- Foroži^^^ti. veljstvo »1 Je-llzdaio F0- na Koa-mf ; "fuzenah na-redov razumeli„ “a 50 se yP°- isdiu: “Kueceni' dnevnem 2." SSfe?dncviliega red!a;-- veue črte Voja-sfce raznieji- ^eh»k1^!?On.(iiOl80vic*r' ^ Prfc‘ ttirfe • ^SF^nosti in za pare-ločila a Kore|ji. vključno do-^nkcii-0 ‘®esrtavi. oblasti in g«nizaC J™?™® nadzorne or-čiia _ 1> k1 to izvedla dolo-in PreTO?*ellanjiU sovražnosti kih; ^°gDVcr o vojnih ujetni- vladlam priza-PctnSjj v na obeh straneh, ru dne«*0 na pravega * iti: žSf'5®®}. ki je pmitntev ■n kj 4 6r*enanje sovražnosti, v->h treba doseči v ta- rih. Pripomniti je treba, da je peta točka sestavljena zelo generično in db-pušča možnost razpravljanja o morebitnem priporočilu za umik tujih čet g Koreje; in prav v tem je kompromis, ki so ga včeraj predlagali nasprotniki. Značilho je, d!a je pekinški radio darnes poudaril, da so se delegati sporazumeli, «da v db-ločemeimi času skličejo sestanek višjih oblasti, ki naj razpravljajo o vprašanju postopnega umika vseh tujih čet g Koreje«. Gledie druge točke dnevnega redla domnevajo, da. bodb Združeni naredi skušali določiti razmejitveno črto ob sedanji fronti. dolčim se bodio nasprotniki zavzemali, da se ta črta določi ob 38. vzporedniku. Namestnik vodtitslja informacijskega urada Ridgwayevega glavnega stana general Nuckcfc je izjavil novinarjem, da bo d'o prenehanje sovražnosti prišlo šele po podpisu premirja. Živahno razpravljanje pred- videvajo gledie omg točke dnevnega red.:a, ki določa ustanovitev nadzorstvenie- organizacije za izvajana e določb o prenehanju sovražnosti in o premirju. Domnevajo, dla bo delegacija OZN zahtevala sestavo mednarodnega nadzorstven riga odbora, k-i bi imel prost dostop po vsej Koreji in pravico do letalskih iavidnišikSi poletov. Tudi glede vojnih ujetnikov se zdi, da bo razpravljanje precej Živahno ker imajo Severni Korejci in Kitajci malo zavezniških ujetnikov v primeri s kita jsko-korejskimi ujetniki, ki jih imajo zavezniki. General Nuckolsi je nato pripomnil, da me predvideva® no-bene- spremembe v sestavu delegacije OZN. ki bo vodila dlruigi del pogajanji Prečfstavniik angleškega zunanjega ministrstva je nocoj izjavil, da ie britanska vlada z zadoščenjem sprejela na znanj«, dla so sle v Kesongu sporazumeli o dbevnem rediu pogajanj za prenehanji sovraž- nosti. V britanskih uradnih krogih poudarjajo .ponovno-, da je angleška vlada izrekla generalu Ridgwayu zaupan.ie pri vodstvu pogajanj. Kirk bo odstopil WASHINGTON. 26. - Ameriški poslanik v ZSSK, admiral Kirk, se bo odrekel v pričetku zime svojemu položaju v Moskvi. Tam je že odi leta 1949 in dobro obveščeni krogi so izjavili, da ne misli preživeti v: Moskvi letošnje zime. V uradnih krogih so te vesti potrdili. Kirkovega naslednika bodo izbrali med- naslednjimi osebnostmi; George Kennanom, bivšim svetovalcem zunanjega ministrstva, Cherlesom Bohle-nom, sedanjim svetovalcem zunanjega ministrstva, Juliusom Holmesom, ministrom ZDA v Londonu in Walterjem Donnel-lqjem, visokim komisarjem ZDA v Avstriji. Omenjajo tudi Ralpha Buncheja, ameriškega člana pri tajništvu OZN. TRUMAN O VLOGI ZN V BORBI PROTI NAPADU Acheson izjavlja, da se Zahod ne sme dati premamiti zaradi spremembe sovjetske taktike WASHINGTON, 26. — V svojem -pismu, ki .spremlja Ac-heso-n-ovo poročilo ameriškemu kongresu o delu Združenih držav v organizaciji Združenih narodov v letu 1950 poudarja predsednik Trumen, da ima borba Združenih narodov proti napadalcem na Koreji mnogo pomembnejši smisel, kot ga imajo uspehi, ki so jih tam zaenkrat dosegli. Predsednik Truman zlasti poudarja vzajemnost Združenih narodov, ki jo je najbolj dokazal nagel in odločen skupni nastop proti napadalcem na Korejo, in poudarja velik pomen njihovega sklepa, da se rajši takoj postavijo napadalcem po robu, kakor da bi gledali križem rek, fcako padajo narodi drug za drugim pod u-da-rei napadalcev, kar bi dovedlo do splošne svetovne vojne. Na Koreji žrtvujejo tisoči življenje, da ne bi v novi svetovni vojni izgubili milijoni življenja, pojasnjuje Truman v svojem pismu. Truman nato posebej naglasa, da Združenih držav ne vedi HOVH DE BHSPERIJEVH VLHDH Zunanje ministrstvo prevzel De Gasperi - Pella bo vodil novo ministrstvo za bilanco Senat in parlament se sestaneta v torek • Vlada je slaba kopija prejšnje . da bedo dana vsa Vl'lV5 J®«''® proti obno- !SWS 0be ^ražn-ostb). *^5io sSfl,®01?1 se tasta po , P° sem i mtri zjutrai ob ■■‘aljevav m ^asu iin bosta i"* razn' -iJ^SOvare o dO-lo-- ,^aasnj-ej Vtne črte. S ob iil sesta,nejc se je za-k,ra'jevnem času , t Ii je vpraša.', r^iem ya 23 mmenj-e o je i,. Predlogu. Admiral Predlo da se brinja s Štiri minute po £er|erai severnokorejski 5?to je £,eiC;ital dnevni red. .. lral Joy izjavil, da 5,a r«ia tega dh-evn-;- 11 ie general Nam je 86 s tem strinja ^«nwiwS?nn-. dla ie.^. jr« --e« reda nov korak i« *Weni-tev premirja. hr'v*'*R'a v let» Pirya točka rešena, je tre- še o ostalih šti- RIM, 26. — De Gaspe-ri je aefit-avil svojo sedmo ylado. Danes z jut ra i ga je sprejel predsednik republike Einaud-i, kate-reir.iu ie De Gašper; predložil v podpis uka-z o sestavi nove vlade ter je nato prisegel. Za njimi so prisegli ^e ministri. Nova vlada j.-» takole sestavljena; Ministrski predsednik, zunanji minister jn začasni posli ministrstva Afrike (!): De Gašper i; minister brez listnice in ministrski podpredsednik Fic-ci-oni; minister brez listnice; Sforza; notranji minister: Scel-ba; pravosodje; Adorne Zali; finančni n.imister in začasni posli ministrstva državne zakladnice; Ezio- Vanioni; miinister za bilanco; Giuseppe Pella; obramba; Ran-doilto Pacciardi; prosveta; A-ntonio Segni; javna dela: Salvatiore Aldisio-; poljedelstvo in g«izdovi; Am-intore Fanfani; promet; Pietro Mal-ve-stiti; pošta in brzoj-av: Giuseppe Spataro; industrija in trgovina: Pietro Campilli; delo in socialno skrbstvo: Leopoldo Rubinacci; zunanja trgovina: Ugo La Malfa; trgovinska mornarica: Paolo Cappa-. Popoldnie se je nova vlada sestala ped De Gaspeirijevim i Glede nove vlade je tajnik predsedstvom, in imenovala za | republjkamiike stranke Reale pioditajniika v ptedlseidlstvu vla-d:e Andreottija. Nato so imenovali še ostale državne podtajnike, Vlad® se bo ponovno sestala v soboto zjutraj. V torek 31. t. m. pa bo De- Gaisperi prebral v senatu in v parlamentu uradno sporočilo vlade. V zvezi s sestavo nove vlad;? komentirajo- krogi večinske stranke predivsem De Gasiperije ve iajave novinarjem, ki je poudaril: 1. atlantska politika se bo v celoti nadaljevala; 2, obramba lire in nadzorstvo ravnotežja cen. De Gaisperi je dejal. d® se J? o- gospodarski politiki v tisto včasih preveč diramatiziralo. veindar p-a se ne more ugovarjati, da i/katere pritožbe gJedle počasnoati nekaterih ukrepov najdejo- opravičilo «v pomanjkljivosti sedanjega sistema« in prav zato sta bili odpravljeni finančno in zakladno ministrstvo ter ustanovljeno ministrstvo za bilanco-. 3. Poudaril jo, da sta agrarna reforma in novi sindikalni zakon dive vladni obveznosti. 4. O vladnem programu bodb razpravljali i na seji vlade in nate pred parlamentom. Barriman navzoč m seji jgzijske komisije za petrolej Sv*, da so na seji sprejeli važne sklepe, ki jih bo Harriman danes *ačet'J anSteškemu poslaniku - Zdi se, da se Perzijcem sedaj mudi za tek pogajanj z Londonom ■ Angleška vlada proučuje nastali položaj 26. — Zvečer se yetroioi -%,--“rzijska komisija l«* tudi3' TNa Se3i bil na' M^.Avereli Tr“m?nov odposlati a°btn namman. Nekate-rt,obveščeni krogi so ilK sPfeip]i so -na tem sestar.-. bo H -vazne sklepe, ki PVhJ0 , obveščeni mu jj" sklepe, &K°rožil anol"}?n jUtri ziutraj Pherdu g škemu Poslaniku ari*irr - * 110 kotif,5ri je i,llel tudi tiskov-nterenr.^ m...... ;em je v z ?°Ve!ial er?nco- Novinarj ^or.-rir,, ’ da bo odpotoval . i —'J uu^jutuvaj ^enom (j. '° Potrebno, pripravi Anglijo , all8 bujskega okraia 7.1» toneš lu-ietnico *«|e hrvatsKega naroda skupno s hrvat- ■i ntv, “**■ tu,ui svatje tO. obletnico vsta. lil ^°ti -nai'o^°» tudi Hrvatje buj- si ^ že sinoči imeli akademije 'i govori . Tau nimi p-rirerlitvami. ..'J .' okupatorju. Po vaseh 3)0 •“ »tleli v Umagu aka-V kultm-no prireditev, L tudi J,80 kot gostje nastopi* >,e8a kulturno umetni- Joža Vlahovič iz ^ži^j.^Ptfldne so zastopniki Ih li orguniizacij obiskali U ob < P®dlih borcev V NOB IV Sttnl prili!ki položil vence ,V1 Padlih. Sinoči £0 ^ vidnejših hri->Crtre'i kresovi, ki so na-a “anašnji praznik fcJJfli j. 2!' juliju so v Bujah «Xlo»i^»t«vo, ki prikazuje > 2?^ °svobodilne borbe. Ze f«.." naciri?,ey or8anizirala pri* ' 5adov- ki so bili v buj- B°rbo oltraju med osvobodilno vjh, Kostar)^'°SlaVe b°dO V BU- Momjanu, Sv. bn Vett» gradu 5?’ UmaŠu in sl- ob 8 ur?' n Proslav *!avnos^ u^i d0 10 ure bodo od-lr - ®uish in ?Yan ja in giovo. 5-ponipr, ?0 jici bodo o^'-v Novem^ Padlim bor- ri!l tri spornihltfu 1,11 'oocio spominske plošče. na pogajanja s Perzijo. Potrdil je, d.a je poslal v angleško prestolnico perzijske ponudbe za pričetek pogajanj in je dodal: «Upam, da bodo ti nasveti temelj za pričetek ponovnih pogajanj med obema strankama v prijateljskem ozračju«. Danes zjutraj je obiskal perzijskega ministrskega predsednika Mossadegha, ki je še vedno bolan v postelji. Na vsak način je mnogo znakov, ki govore, da se Perzijcem sedaj pričenja muditi za pogajanja z Londonom. To priznava tudi današnji «Bakhtar Emrouzi), glasilo, narodne fronte, ki pravi, da' se bo zunanji minister Bagher Kazemi v kratkem sestal z angleškim poslanikom Shepherdom, da bi od njega izvedel, kakšen odmev so povzročili v Londonu zadnji perzijski predlogi. Danes popoldne je Shepherda sprejel perzijski šah. Vse kaže, da je to vprašanje tudi njega zelo zanimalo. Medtem pa je senator Datta-ri izjavil tisku, da bi morala aivgleška delegacija, če bi prišla v Teheran, brezpogojno priznati podržavljenje petroleja. Sele potem bi mogli govoriti o «modus vivendi«. Zanikal je, da bi Perzijci ovirali črpanje nafte v Južni Perziji. Angleška vlada se je danes zr.ova sestala z namenom, da prouči najnovejši razvoj perzijskega vprašanja. Proučili so vsa poročila, ki so jih prejeli, zlasti pa težave angleških strokovnjakov v Abadanu in način, s katerim bi izkoriščali ležišča nafte v pričakovanju sporazuma. Kljub temu pa so zanimive predvsem izjave v Te-herar.-u, da mora priti do pogajanj v najkrajšem času, ker bo sicer prišlo do katastrofe, in na drugi strani nenadni molk v Londonu. Predloge so dobili in sedaj jih proučujejo že r.-ekaj dni. Hkrati so dobili tudi potrebna pojasnila. Zdi se, da se je v prvem delu spora Angliji zelo mudilo, Teheranu pa ne; sedaj pa se dogaja ravno obratno. Med današnjimi dogodki naj še omenimo, da je perzijska vlada predložila parlamentu v podaljšar.-je zakon za podaljša- nje izjemnega stanja v pokrajini Khftzistan, in pa pretep v prestolnici med pristaši Tude-hp in nacionalisti. En demonstrant je bil težko ranjen, nekaj drugih pa laže. V Abadan pa bodo prišle jutri 4 angleške torpedovke. izja-vii, db bndb elani republikanske atranke v vladi zastavili vise sile, da se dosežejo smotri, ki si jih je nova- vlada zastavila. Sa-ra-gat pa je za svojo stranko napovedal opozicijo brez predsodkov in j-e pripomnil. d'a nova vladte, ni tehnično nič boljša cd prejšnje, politično pa še šibkejša. Glavni tajnik liberalne siliran, ke Vi-iiaibruoa je izjavil, da- liberalci čakajo, da se nova vlada izkaže z dejanji, vendar s potrebnimi pridiržki. Dejal ie, d.a je nova vlada manj srečna ponovitev prejšnje, ki temelji na kompromisu različnih ten-dent. V krogih levičarske opozicije -pa poudarja že izraženo mnenije, d"a sedanja rešitev krize ni nolbena rešitev, ker De Gaspari predseduje vladi, ki ne predstavlja niti njegovt stVan-ke v čelisti. Varnostni svet o Sueškem prekopu FLUSHING MEADOW, 26. — Varnostni svet je pričel danes razpravljati o izraelskem protestu, ki zahteva «stalno in brezpogojno« prenehanje egipčanske blokade za prehod ladij, namenjenih v Izrael preko Sueškega prekopa. Izraelski predstavni« je dejal, da sedanji položaj grozi napredku ce lotnesa področja. Egipčanski predstavnik pa je obtožil Izrael, da je po premirju podvzel proti Egiptu vojaške akcije in izgnal milijon A-rabcev. Egipt bi lahko ladje zaplenil, jih pa samo zaustavlja in preiskuje. Oprostil se je pred drugimi državami, ki zaradi tega trpe škodo. Ker se ni oglasil noben delegat, so zasedanje prestavili na sredo, 1. avgusta. Medtem se bodo posamezne delegacije lahko pripravile. Današnjo sejo je vodil ar.-gleški predstavnik Gladwin Jebb, prihodnjo pa Američan Warren Austin. vprašanju Kašmirja. Pakistanski ministrski predsednik je predložil vabilu mirovni načrt v petih točkah, za dosego ((mirnega ozračja in prijateljskih odnosov«. To pod pogojem, če se umaknejo indijske čete s pakistanske meje. Obsodba v Addis Abebi ADDIS ABEBA. 26. — V abesinski prestolnici so na tajnem procesu cbsodiili na smrt 8 oseb. Njith namen je M umoriti Haide Selfssja. Prorcis je tr-sjai dvt. dn . 3. Med o^toje-nimi .te iudi -Cržavfli minister in bivši predsednik parlamenta, Bitwodied Negash. Pred abesinskim cesarjem so 10. julija priznali svojo krivdo in -pro siili pomilostitev. Berlinski promet BONN. 26. — Visoka zavezniška komisija je danes obvestila sovjetsko komisijo v Berlinu, da ne bo odobrila trgovinskega sporazum-a med Vzhodno in Zahodno Nemčijo, če Rusi n^ bodo odpravili vse omejitve trgovine med Berlinom in Zahodno Nemčijo. Zavezniška visoka komisija pravi v svojem uradnem poročilu, da si ((pridržuje pravico za take ukrepe, kot bodo potrebni za zvobodo gibanja in trgovino zahodnega Berlina«. Istočasno pa zavezniki izjavljajo, da so pripravljeni sodelovati z Rusi v borbi proti ilegalni trgovini med obema Nemčija-ma. LIMA, 26. — Po vesteh, ki prihajajo iz Arequipe. je pričel znova diel-ova-ti vulkan Ubi-nas v pokrajini Sanchez Cerro, Iz njega se vale veliki oblaki dima in. slišati je podzemeljsko bobnenje. Lava je že uničila veliko pridelkov. Prebivalstvo panično beži. Zaenkrat še ni Ibi-lo žrtev. Lianiniovo vabilo Nehruiu KARAČI. 26. -- Pakistanski ministrski predsednik Liaquart Ali kan je danes povabil v Karači indijskega ministrskega LAUSANNE, 26. — Do tragične bikoborbe je prišlo dla-nes med trgom pred picsta-jo in pristaniščem Ouchy. Neka krava, ki so j« nalagali na živinski vagon, je zdivjala in pričela besneti n® trgu pred1 postajo. Na ogilu ulice T.issot jo je h-otiel nekdo zaustaviti, vendar ga je napadJa z rogovi. Nesrečnež je bil ranjen v1 glavo in po telesu. V naglici so g'a morali preipe-lijati na kliniko. Takoj nato je žival napadla še n-eko drugo osebo in jo lahko ranila. Tudi nek tretji, ki jo je hcrtel usltaiviti. je končal v bolnici. Toda tp še mi bilo dovolj. Zatekla se jie na neko dvorišč« v pristan,išlču in težko ranila. predsednika Nehrurja. Oba I Josepha Ague-ta. Končno je državnika bi razpravljala o ‘ kravo ustrelil policaj. na Koreji nikakršna gmotna korist, ker tam ne iščejo za sebe nit-i kakega izrednega položaja niti kakih ugodnosti, temveč edino le namen, da preprečijo polom mednarodne varnostne organizacije, ki jo predvideva listina. Združenih narodov, kajti — izvaja Truman svojo misel — kot sem bil že cd vsega začetka prepričan, verujem še danes, da če bi stali cb strani, ki so nas klicali Korejci na pomoč, bi organizacija Združenih narodov prenehala biti branik proti napadalcem. Organizacija Združenih narodov je dolžna, da v smislu svoje ustanovne listine ščiti pred napadalci ne glede na to, če napadajo velike ali male države. Zato so se Združeni narodi postavili v bran, ko so. napadali Severnokorejci, ravno tako kot tedaj ko je napadla Kitajska, ker r.e poznamo dvojne mere, eno za male in drugo za velike države, kajti ni si mogoče misliti, kako bi mogla OZN delati po taki dvojni meri«. Nato polaga Truman v svojem pismu veliko važnost na resolucijo Glavne skupščine Združenih -narodov, pod- geslom; «Enotni za mir». zlasti zato, ker predvideva, članice OZN držijo določene oborožene oddelke v stalni pripravljenosti za primer, da bi jih potrebovali Združeni narodi v zvezi z morebitnimi sklepi odbora Združenih narodov za skupne ukrepe, ki si prizadeva ohraniti mir in varnost po svetu. Potem poudarja Truman, da so Združeni narodi nadaljevali svojo borbo proti večnim sovražnikom človeštva, proti lakoti, bolezni in neznanju. V ta namen zo Združeni narodi v preteklem letu začeli izvajati načrt o tehnični pomoči, ki naj bi zboljšala gospodarske razmere v nerazvitih državah. Truman zaključuje svoja iz-j vajanja z mislijo, da ni naroda na svetu, ki bj imel sam vso modrost in da zato ne sme nihče pričakovati, da v polni meri uveljavi svoje stališče, če hočemo pošteno in iskreno v skupno korist poravnati naša nasprotja. Na današnji tiskovni konferenci pa je Truman izjavil, da je sporazum o dnevnem redu za pogajanja o premirju na Koreji vlil novega upanja, da bo prišlo do prenehanja sovražnosti. Trumen ni hotel podati nobene izjave glede nasledstva a-meriškega poslanika v Moskvi Alana Kirka, ki je zaprosil za upokojitev. Glede delovanja ((komisije za psihološko vojno«, ki je bila pred kratkim ustanovljena, je predsednik izjavil, da ima ta organizem nalogo vskladiti razne vrste dejavnosti, zato da se «dobi mir«, pripomnil je, da bo ta komisija stalna in da bo sestavni del osrednjega urada ameriške .informacijske službe. Ameriški državni tajnik Acheson je danes pred senatno komisijo za zunanje zadeve zagovarjal vladni program za pomoč tujini, za katerega je določenih 8,5 milijard dolarjev. Acheson je izjavil, da bo mogoče sledila doba relativne mirnosti, če bo prišlo na Koreji do premirja. Todia Zahcd ne bo smel dopustiti, da bi se zaradi enostavne spremembe sovjetske taktike opustilo z vidika ravnotežje sil- Dejal je, da ni nevarnost danes nič manj realna kakor pred enim mesecem, in da je kremeljska strategija vedno ista. Ce pogajanja za premirje ne bi uspela, je dejal Acheson, bi morali biti pripravljeni na množičen napad nasprotnika na položaje OZN. V tem času je nasprotnik okrepil svoje sile, toda general Rid-gway je vedno pripravljen. Nato je Acheson povedal, da bo po mnenju vlade potrebnih 25 milijard dolarjev v prihodnjih treh letih, zato da se ameriški zavezniki pripravijo na obrambo. Omenil je še, da nameravajo ZDA določiti del gospodarske in vojaške pomoči ZA ANT1FAS1STE ni vojne škode! (Še o sklicevanju na fašistično zakonodajo) Španiji, in je pripomnii, da je po razgovorih admirala Sher-rnana s Francom nova ameriška politika do Španije v razvoju. Dalje j-e Acheson dejal, da .imajo ZDA gospodarsko in finančno možnost izpolniti obveznosti programa vzajemne obrambe. Na koncu je še izjavil, da je Moskva sprožila svojo tako imenovane ofenzivo miru, zato da bi morda prepričala zahodne države, naj opustijo svoje obrambne napore. Avstrijci v Italiji zahtevajo spoštovanje narodnostnih pravic DUNAJ. 26. Kot se je izvedelo v 'avstrijski prestolnici, je ljudska ’ stranka Južne T-irl-ske spet sprožila vprašanje pravice Avstrijcev kot narodnostne manjšine v Italiji. Dunajski list «Die Presse« piše o Južni Tirolski in pravi, da je juž-no-tirolska ljudska stranka zahtevala od italijanskega notranjega ministra Scelbe, naj Italija spoštuje pravice nemškega jezika v krajih, kjer živi avstrijska manjšina. Ljudska stranka s-e pri tem sklicuje na določila mirovne pogodbe. WASHINGTON, 26. — Pred senatno komisija za zunanje zadeve je Acheson dejal, da sedaj proučujejo morebitne spremembe italijanske pogodbe glede izkoriščanja italijanske industrije. TOKIO, 26. — Izvedelo se je, da bo japonsko delegacijo v S. Franciscu vodil predsednik vlade Jošida. Delegacija bo štela 15 oseb. VVASHINGTON, 26. — Včeraj so prepeljali v ameriško prestolnico truplo admirala Shermana. PARIZ, 26. — Vodja Eisenho-vverjevega glavnega stana, gen. Gruenther je odpotoval v ZDA. Včeraj smo pisali o tem, fca-Jco je conski svet s sklicevanjem na fašistične zakone razveljavil sklep občinskega sveta občine Devin-Nabrežina, da je za sprejem v občinsko službo potrebno z.na,nje slovenščine. Pribili smo, da je skrajni čas, da ZVU končno spravi fašistične zakone tja. kamor spadajo - tja, kamor je že pred 6 leti odšel Mussolini in mor je naše ljudstvo ob koncu zmagovite osvobodilne borbe pometlo fašizem z vsem. kar se ga je držalo. Toda ni še konec.. Neverjetno se sliši, da so danes, šest let po zmagi nad fašizmom, še mogoči uradni akti, kot ta, ki ga je P od štev. prot. 26836 C C dne 14-6.1951 poslala iov Obadu Ivanu iz Saleža 14 «So-vraintendenza, di finanza, Ter-ritono libero ai Trieste». in j ki ga objavljamo v celoti: iiln riisposta aila eua leitera del 6- c. m. si comunica che questa sovraintendenza ha ri-tenuto di non doverle concede-re un acconio sul risarciraen-to d. g. in quantoche Lei ha ii potrt Eto condanna sotto la imoutazione di cospirazione diretta a settoporre un-a parte delto stato a domiinio stran ie-ro, cioe p er un reato tassati-vamemte co-nsiderato dalfart. 4 detla iegge n. 1543 del 26. 10 1940. II snvraintender.te-(dott. U. Tortorella) V prevodu se ta dokumeiit današnjega Trsta, ki ga je podpisal, kot je videti, prav oni superintendant, po katerega so nedavno morali iti kar d Neapelj (in so očitno vedeli, zakaj!), glasi: «V odgovor na Vaše pismo od 6. t- m. Vam sporočamo, da je ta superin-tendenca mnenja, da Vam ne pritiče predujem na povračilo vojnp škode, ker ste bili obsojeni pod obtožbo zarote z namenom, da se del države podredi tuji vladi, t. ;j. zaradi zločina, ki ga izrecno predvideva čl. 4 zakona štev-1543 od 26.10.1940». To pomeni, da ljudje, ki sc se borili proti fašizmu in bili zaradi svojega proti fašističnega delovanja od fašizma preganjani, po še vedno veljavnem (!) fašističnem zakonu iz dobe najhujšega terorja, nima. jo pravice do odškodnine (koliko je tudi primerov, da taki ljudje še danes nimajo niti pravice do službe, n. pr. tov-Stariha Zora, Fradel Manja, \m;i isi\ bkya\ prišel ¥ Beograd Britanski poslanec bo qosl ministra Djiiasa * Pripovedovanje bivšeqa kominjormističnega emigranta o skrajno težkem položaju v Bolgariji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. — Bivši britanski minister za ljudsko zravje in laburistični poslanec Aneurin Bevan in njegova žena Jenny Lee, tudi članica britanskega parlamenta, sta prišla danes popoldne v Beograd. Kot gosta ministra Milovana Djiiasa bosta nekaj časa prebila v Jugoslaviji na oddihu. Britanska gosta je sprejel minister Djilas, ki ga je spremljal Vladimir Dedijer. Novi izraelski poslanik v Jugoslaviji dr. Esra Yoran, je danes predložil svoje poverilnice predsedniku prezidija ljudske skupščine FLRJ dr. Ivanu Ribarju. Predsednik zvezne vlade maršal Titc je poslal predsedniku vlade LR Hrvatske dr. Vladimirju Bakariču pismo ob proslavi jutrišnje desetletnice ljudske vstaje na Hrvatskem. V svojem pismu poudarja maršal Tito, da je za vedno minil čas nekdanjih protiljudskih režimov in srednjeveške Paveli-čeve strahovlade. «Ce pravim za vedno«, poudarja maršal, «je to odgovor vsem reakcionarnim izdajalcem, ki v inozemstvu rovarijo proti nam, pa tudi vsem onim, ki jih pri te™ podpirajo«. Maršal Tito zaključuje, da kljub današnji mednarodni napetosti jugoslovansko ljudstvo lahko mirno opravlja svoje miroljubno toda težko delo. ker je socialistična Jugoslavija močna in enotna, zgrajena na osnovah resn-ičn-e narodne enakopravnosti in pravičnih medsebojnih odnosov. Dolgo zgodbo osebnega kesa- nja, polno mračnih slik o življenju v Bolgariji, je pripovedoval danes novinarjem bivši kom-informist Ratko Tončev Vladkov, ki je v oktobru 1949 zbežal v Bolgarijo, a se je pred kratkim skesan in obupan vrnil v domovino. Vladkov je dejal, da govori v imenu 9/10 onih, ki so zaradi keminformizma e-migrirali v Bolgarijo in zdaj žive v obupu. Pripovedoval je o težkem življenju bolgarskih delavcev, ki ga je sopznal, ko •je delal v usnjarni y mestu Ruse. Se težje pa je življenje na vasi, kjer Cervenkovi ljudje za. htevajo od kmeta, naj odda še več žita, kot ga je pridelal. Sam je videl grozne prizore v vasi Strklevo ob nasilni rekviziciji žita. Kmetje so tako oropani vsega, da so brez kruha in da hodijo pozimi po več desetin kilometrov do najbijžjega mesta, da bi kupili kak hleb. Zelo težko je tudi življenje jugoslovanskih političnih emigrantov, katerih velika večina je pozimi leta 1950 morala prodati rezervno obleko in obutev, prineseno iz Jugoslavije, da bi se nasitila. Nekatere žene so morale iti na pot moralnega propada, da bi se preživele. O težkem položaju v Bolgariji govori tudi samo glavno glasilo Komiinforma «Za trajen mir in ljudsko demokracijo«, ki pravi, da je položaj neznosen in priznava, da vse večje število članov bolgarske KP sploh ne izvršuje več navodil partijskih vodstev. R. R. itd. itd.) za vojno ‘-kodo, ki so jo povečini prizadejali, v vsakem primeru pa zakrivili fašisti! Zanimalo bi nas, ali se g. finančni superintendant zaveda, da je z dokumentom, ki ga objavljamo, podpisal nič več m nič manj kot opravičilo za fašistično ropanje in požiganje po naših vaseh? Mar ve, kaj misli naše ljudstvo o tistem, ki ima še danes borbo proti fašizmu za zločin? Dolžnost ZVU pa je, da takim i;n podobnim postopkom enkrat za vselej napravi konec in da fašistično zako-nods-jo končno spravi tja , kamor spada. Grazzini, plebiscit priimki in še kaj Po enodnevnem oddihu se je spet oglasil naš Srno Graezi-ni, eni časnikar, ki se bo še dolgo lahko bahal s to redko častjo, da je prvi ukresal iskro za iredentistično kampanjo, ki se je tako žalostno končala, tako žalostno, da celo «grof» Sforza ni več zunanji minister. Zaradi bolezni, pravijo. Mcrda. Celo iredentistični tisk Pa je danes objavil ameriške komentarje, da bo «brez Sforze sporazum o Trstu lažji». Po neslavnem polomu hrupa, ki je segel celo v diplomatske akcije glede italijanske su-verenesti nad Trstom, Grazzi-n.j nekako obrača plašč po vetru, to je, po vsej priliki išče pot za umik od preostrega stališča do ZVU ■— saj končno Rim ni tisti, ki daje Ameriki obilno dolarsko pomoč... Pravi torij Grazzini, da je opazil «qualche sintomo di muta-men-to n-eflla p-olitica - del GMA». na koncu, prav z zadnjo besedo, pa sramežljivo zabrenka na novo struno: plebiscit. Kakšen, za koga ali kaj ali proti komu ali čemu, kje, kdaj — tec/a nam modrijan, ki je kot Kolumb 'Ameriko odkril TrH in cono B, ne pove. Pač pa Ve povedati nekaj drugega: V coni B ahrvatizira-jo» italijanska imena. Prav preprosto delajo to tam: nekaj tisoč osebam so le k priimku pritaknili vakcent ali cedille« (to jg znak v francoščini, ki pomeni, postavljen pod črko, c, <1a se ta tudi pred a> o, ali u. izgovarja kot s; hrvaščina ali slovenščina kot zna,no tega znaka nima, pa tudi tisto o ak. centih ne izraža najglobljega filološkega znanja); no in s tem akcentom ali cedille se Italijani naenkrat, spremenijo v Slovence ali Hrvate. Ali pa ve vsevedni Grazzini, do se je nekaj podobnega nekoč res dogajalo, samo v obratni smeri in kar še danes ni popolnoma, popravljeno. 4(i pozna, «Regio decreto legge del 10.1.1926 N. 1.7», ki g a poleg kraljevega krasi tudi podpis Mussolinija in F.ede-rzon-rja, in ki določa «ia restituzione in forma italianan primkov na tako enostaven način: «La resti-tuzione in forma italiana šara pronuneiata con decreto del prefetto della provincia, che šara notificato agli interessati, pubblicato nc-lla Gazzetta Vffi-ciale del Regno ed annottato nei registri dello stato civilen in ki določa še globo od 500 do 5000 lir za enega, ki bi še nadalje uporabljal svoj barbarski priimek? Zakonski dekret od 7.4.1927 štev. 494 pa je razširil ta zakon, prvotno v veljavi samo v pofcrajiroi Trident, nj], vsa ozemlja, ki se jih je Italija polastila po prvi svetovni vojni. Ali ve Enzo Grazzini, koliko priimkov je bilo takrat v Trstu nasilno poitalijančenih? Ali ve, da so bili ti priimki tako malo italijanski, da je njihova dostikrat prav za lase privlečena urestituzione in forma italiana.» povzročila celo neredke primere, da so se trije bratje, ki so živeli v različnih krajih, dobili kar tri različne prim-ke, kot da niso sinorrt istega očeta? Ali ve, da je ((italijanska oblika» na pr. priimka Biz. jak po Pizzagallijevi knjigi dPcr Vitalianitd dei cognomi nella provinci a di Trieste» Bi-si, Bisia, Bisiacchi, Bisacchi, Bisiani, Bissi in morda še kako, kar smo prezrli? Pa naj ve ali ne, take vrste poročanje je nepošteno in če ne že Grazzinija, pa lista, kot «Corriere della Sera» nevredno. Toda v zadnjih tednih iredentistične kampanje smo se naučili. da se ničemer več ne čudimo. Morda samo še temu, kako si ti ljudje predstavljajo (mirno sožitje s sosedi«. V ((Slovenstoemi Poročevalcu« je Allbert Rejec objavil pod naslovom «Za mir na Jadranu« članek, iz katerega objavljamo zaradi njegove zanimivosti zadhji del. V Sloveniji živi na dleseit tisoče Slovencev iz Tržaškega ozemlja, z Goriške pod Italijo, ki so morali pod fašizmom zapustiti svoje rojstne kraje in ki se nočejo vrniti v razmere, ki so obremenjene z oso zakonodajo fašističnega režima. Celo iz Beneške Slovenije trni nekaj stotin beguncev, ki so morali zbežati pred trilcaUm-sti, ki še zmeraj dajejo ton pri ravnanju z beneškimi Slovenci. Pa vendar pri nas »e ustanavljamo nobenih iredentističnih organizacij in ne opletamo okoli z nekimi iredentističnimi prapori, četudi čutimo grenko izgubo slovenskega etnično strnjenega ozemlja. Prej kot skupina ameriških senatorjev je naša držam pokazala razumevanje za težko-če, v katerih je italijanska vlada zaradi gospodarskih problemov in pritiska nacionalističnih in iredentističnih krogov. Da napravi konec brezpravnemu piratskemu vdiranju italijanskega ribiškega brodov- ja v jugoslovanske teritorialne vode in vrišču iredentističnih krogov ko smo te ladje levili in vračali nazai v njihove za- ZA MIR NA. JADRANU hodne luke, je Jugoslavija I sklenila sporazum o ribolovu. Ko so ta sporazum o ribolovu zaradi nacionalističnega h-uj-s kan ja ni mogei izvajati, je bila pripravljena ga revidirati in je 28.3.1951 sklenila nov sporazum ter znižala za 1/3 odškodnino za ribaren/je v naSih vodah. Naša diržava je tudi privolila, da se obnovi vlaganje prošenj za opcije, vkljub točno določenim rokom v mirovni pogodbi, za vse Italijane, ki so imeli prebivališče na ozemlju odstopljenem naši državi. Z najširšo širokogrudnostjo Je privolila celo v to, da mešana Jugoslovansko-1 taMJanška komisija rešuje te prošnje in da sme biti samo malenkostno število opcijskih prošenj negativno rešenih. Iz prvega obroka vojnih reparacij, ki Jih dolguje Italija naši državi, smo dali na razpolago 10 milijard lir kot prvi obrok za Izplačilo premoženja. ki so ga optanti pustili v naši deželi. Ce bi bil kdo upravičen zahtevati revizijo mirovne pogodbe, potem bi bila vsekakor naša država tista, ki bi bila popolnoma upravičena, to zahtevati in sprožiti doma in v svetu akcijo za revizijo. Le poglejmo, kakšne in kolikšne krivice nam je naprtila mirovna pogodba^ Od Skadirskega jezera do Postojne so italijanski armadni zbori in okupacijske oblasti v skoraj 2 in pol letih, ne glede na slovensko in hrvaško ozemlje Julijske krajine, zagrešili ogromna divjaštva ’n prelili morje krvi. Pobili so 437.956 jugoslovanskih ljudi, kar Je 4 in pol krat več kot šteje vsa italijanska manjšina v Jugoslaviji, 131.250 ljudi je postalo s pretepanjem in življenjem v taboriščih nesposobnih za delo, so postali doživ-ljenski invalidi. V taborišče so poslale italijanske okupacijske oblasti celo ogromno armado 109,437 ljudi. Italijanski kazenski oddelki so zažgali 142.555 hiš, tako da so cele pokrajine v Liki, Bosni i-n Crni gori postale aterra deserta«, na kateri se sedaj mučimo, da bi vzra-slo novo življenje. Tja naj pošlje CLN svoje misionarje in veliki italijanski ilustrirani ted. nlk svoje fotoreporterje. Bodo imeli kaj fotografirati: Nepre- staindarda nova naselja. Sad-1 kopravno stališče v mednarod-nega drevja so posekali za o-\wm svetu, da odpadejo vse gromne gozdove, nič manj kot 4,750.000 sadnih dreves. Skoda, ki jo je povzročila italijanska vojska, je bila cenjena, od primera do primera in ne kar tako pavšalno, na 10 milijard dolarjev. Italija z vsem raizruše-njem, ki ga ji je prinesla iredentistična in fašistična politika, bj nikdar ne mogla tega plačati. Naša delegacija je zato na mirovni konferenci zahtevala 1/10 stvarne odškodnine, t. j. 1 milijardo 300 milijonov dolarjev. Na mirovni konferenci so nam, kot toliko naših upravičenih teritorialnih zahtev, odbili tudi to in nam priznali 125 milijonov dolarjev. Todta tudi od te vsote, ki bi pokrila le neznaten del stroškov za obnovitev pogorišč, bomo dali desetine milijard lir za pivmoženja, ki so jih pustili itdlijanski optanti v Jugoslaviji in ki so fih morali v mnogih primerih prepustiti Slovenci in Hrvati pod fašizmom italijanskim funkcionarjem. Doslej Jugoslavija ni še gledne vrste požganih vasi in dvignila 0l<^u proti onim re-mest in z ogromnimi žrtvami vizijskim poizkusom, ki streme na škodo našega življenjskega J za tem, da doseže Italija ena- omejitve, ki le količkaj omejujejo njeino suverenost, toda je odločno nastopila v vseh izjavah svojih odgovornih državnikov proti diktiranju pri eventualnih pogajanjih glede usbdte slovenskega in ftroafcsJc-e-ga ljudstva v obeh conah STO. Na mirovni konferenci so pri postavljanju francoske linije, ki je z malenkostnimi spremembami obveljala: v mirovni pogodbi z Italijo, zastopniki velikih sil trdili, da hočejo s francosko Unijo doseči uetnično ■ravnotežje» proti naši zahtevi o pripadnosti tržaškega mesta njegovemu naravnemu jugoslovanskemu zaledju. S tem etničnim ravnotežjem so dosegli, da j? nad' desetina slovenskega naroda ostala izven svojih dr-žavnih meja. Mirovna pogodba je postavila slovenskemu narodu takšno državno mejo, da gledamo ?ja 70 km dolgi obali tržaškega* zaliva iz razdalje treh. ttirih kilometrov na mer-je slovenskih ribičev in kmetov in ne moremo do njega. Pa da bi vsaj pri onem delu slovenskega prebivalstva, pri Dvakrat v zadnjih 50 letih je italijanski imperializem pljitsnil svoje umazane valove na narodnostno sklenjeno 0-zemlje jugoslovanskih naro- ■" do v: v prvi svetovni vojni s swswya..%a & « wr?ttr« - pri v svoji ustavi. Za Beneško Slovenijo ne veljajo rve določbe mirovne pogodbe, ne ustava, zanjo je zakon samovolja videmske prefekture in kvesture, zanjo veljaije Jiaeionalistična navodila, ki jih dtijejo vse italijanske stranke od demokr-ščanske do informbirojevske. Beneška Slovenija je dežela, kamor ne sme stopiti noga Slovenca italijanskega državljana iz goriške pokrajine. Pri o-gromm italijanski obutveni industriji, ki s svojo obutvijo prepla^Mja tuji trg, so beneški Slovenci v sredini Evrope narod v copatah; vsi: moški, žen. ske in otroci po teh nesrečnih, bednih vaseh nosijo le copate. Odarislbga moškega ni doma: nad 15.000 odraslih beneških Slovencev si s trdim delom služi grenki kruh v Franciji, Belgiji in drugod. Kaj je potem čudno, če Slovenci v coni A STO nočejo slišati ničesar o italijanski revizionistični in iredentistični propagandi in se krčevito bore proti vsem raznarodovalnim poizkusom trža- 15.000 goriških Slovencih, pri ške občinske uprave. conskega 50.000. beneških Slovencih in | predsedstva in ZVU. čem kot moderni barbari. Po prvi svetovni vojni smo komaj rešili dalmatinsko obalo, po drugi pa so nam vsilili meje, ki so pustile izven državnih meja 180.000 Slovencev in Hrvatov na; sklenjenem, etničnem ozemlju; pr{ nas je ostalo le 79.000 pripadnikov italijanske narodne manjšine. Kaj torej še hoče, ta italijan. iki iredentizem, ki ga predobro poznamo prav notri v njegovo drobovje. Ali misli, da nas bo astrašil s svojim bučanjem po italijanskih trgih, s svojimi plohami interpelacij v rimskem parlamentu, s svojo gostobesednostjo v italijanskem tisku, s svojimi namigovanji o obrambi Evrope na grebenih Alp. Jugoslavija je pokazala in stalno kaže pripravljenost na gospodarske in druge žrtve, potrebne za sporazum med obema državama, nikdar Pa ne bo klonila pred iredentističnim hujskanjem in tudi ne dopustila, da bi še nadaljnji deli našega narodnega ozemlja padli pod zobe itaHjamk£g& nacionalizmi- PRIMORSKI DNEVNIK 2 — 27. julija i5i( F _ ; TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE • MALI OGLASI Petek 27. julija Pantaleon, Dušan Sonce vzide ob 441, zatone ob 19.41. Dolžina dneva 15.00. Luna vzide ob 23.33, zatone ob 14.53, Jutri, sobota 28. julija Zmagoslav, Svetomir Mučenik66 si dela reklamo Včeraj se je odigrala v prostorih pristaniškega doma komedija, dobro zrežirana in vodena osebno od znanega mojstra Vittoria Vida lija. Poccecai je na dolgo in široko (preko dve uri in pel) objasnjeval zbranim novinarjem svoje »mu-ke in trpljenje» po jugoslovanskih zaporih. Mož kaže zelo dobro, zdrav in rdečeličen je. Očividno ga skrbi samo to, ali je dovolj »močno« govoril, in ali je šef zadovoljen, zato se med vso tiskovno konferenco obrača predvsem k njemu, ki mu prizanesljivo kima: «Kar naprej, saj si se dobro naučil». Njegova zgodba je pa strašno romantična, približno tako, kot če berete Grofa Montekri-sta, ali Karla, Maya. V njej je vse polno mučenj, lakote, pretepanj in čudovitih, čisto nemogočih stvari. Pa pojdimo po vrsti. Najprej so ga zaprli, potem so ga pretepali (med drugim celo tako, da je kos debele palice, ki se je zlomila na njemu, ostal v nespoštljivem delu telesa) seveda romantične vožnje v skrivnostno vilo in mučenja z elektriko tudi ne manjka. Saj je o takem načinu pisala celo «Pravda» — kako bi mogli tokrat pozabiti nanj. Pa bg tega menda dovolj, čeprav je keminformistični heroj povedal še mnog o takih in sličnih zanimivosti. Ta je tudi dobra: ves čas izpraševanja (6 mesecev) je imel zvezane roke in je moral stati — drugače batine. Da seveda ne omenjamo takih malenkosti kot šoto raz, lakota, žeja itd., ki bi same morale uničiti najkrepkejšega človeka. Našemu heroju ni bilo seveda nič, junaško je premagoval vse muke v čast in slavo vesoljnega kominformizmn. Potem so ga sodili. O sodbi je možakar raje tiho! O njej noče mnogo povedati. Pa mu bomo osvežili spomin mi. Obsojen ni bil zaradi političnih zločinov, temveč je tedaj sodišče, ugotovilo, da je, v času, ko je bil predsednik mestnega ljudskega odbora v Umagu, zakrivil tež’ ke prekrške gospodarskega in moralnega značaja. Ko smo že pri karakterju, in pri proslavljanju njegovega življenja, kar dela na veliko Unita, bi radi pripomnili še to, da so ga že leto dni pred resolucijo iz sličnih razlogov izključili iz KPSTO. Nato so sledila dolga pričevanja o življenju v jugoslovan. skih «delovnih taboriščih«, ki jih lahko čitamo v kateri koli številki »Dela«, »Lavoratora«, »U.nitd«, »Pravden. »Messagge-ra» in kar je še takih in podobnih listov, m ki so 'i razen imen in krajev podobna kot jajce jajcu. Vse to se je dogajalo v beli Ljubljani pred očmi vsega prebivalstva, kajti delali s0 tudi na primer (kot pravi sam) na postaji, v parkih in drugod v javnosti, ki seveda vseh teh čudežev še, ni videla in ker nima smisla za romantiko, tudi sestradanih jetnikov ne. Nekaj pred koncem kazni smo zopet v Kopru, potem pa v Buje, kjer je mož že nekoč bil, pa smo pozabili pri tolikih premestitvah. Tam je vso zimo prespal pri odprtem oknu, to je brez šip in na goli mizi brez odeje in brez prehlada. Seveda so ga tudi tepli, kar se mu ne pozna, čeprav )e od takrat minulo le malo časa. Takoj ko je prestal kazen, so njega, tako važnega človeka in takega kominformističnega heroja, ki bi lahko povedal tako čudbvite stvari in ki lahko postane tako nevaren pri tem — IZPUSTILI. Nato je pobrisal v Trst, da pove vsemu svetu, kakšna krivica se mu je zgodila: Namesto kolajne za »zaslužno« delovanje, ker so ga bili kmetje — kolont iz Umaga »tako vesela» in za druge take lepe reči,\pa ga vtaknejo v luknjo! Naj si ne dela sivih las, Vidali mu bo že preskrbel kolajno! Kot je običajno, se na tiskoi>-nih konferencah oglašajo tudi novmarji. Prvi je, predstavnik šovinističnih istrskih esulov po. udaril svojo popolno solidarnost Z ubogim trpinom, nato pa ga vprašal, ali ni že prej vedei za vsa taka »preganjanja«, saj je njihov tisk že od leta 194S dalje opozarjal nanja Tokrat se je oglasil »debeli kanon« ali Vidali, ki mu vpra-ianje ni bilo všeč in je izjavil, da je to polemika, mi $mo pa na liskoimi konferenci. So pa trmaste butice na svetu. in so hotele le vedeti, nakar nista ne Vidali ne Poccecai nič vedela o preganjanjih pred le tom 1948, kar jima zelo radi verjamemo. Končno je naš heroj še pri■ kazal strahotno preganjanje Italijanov v Istri in preobrat v jugoslovanski politiki, kjer mu je le ušlo, da se sedaj laže diha in da mnogi ljudje le zaupajo, da bo bolje. Zdi se nam, da smo za čita-telje, ki ljubijo golo, čislo resnico, napisali kar dovolj. Končno Pa še majhno vprašanje: Kakšen smisel bi imela vsa ta mučenja, če človeka pozneje izpuste in lahko pride z navadno osebno izkaznico v Trst, ne da bi bili potrebni skrivnostni pobegi in ve, da bo tukaj našel zelo pcslušpa ušesa in radodarne roke. V TOBAČNI TOVARNI se nadaljuje Izkoriščanje delavk v • M V Naši članki o položaju tobačnih delavk v Trstu so vzbudili veliko zanimanje med vsemi ženami — delavkami, najbolj seveda med prizadetimi, od katerih se je skupina včeraj ponovno javila v našem uredništvu, da nam opiše nevzdržne pogoje, ki so jih uvedli delodajalci v omenjeni tovarni. Te delavke so nam povedale, da je vodstvo, po končani stavki sklenilo sprejeti na delo nekaj novih delavk, ki bi pomagale ostalim pri čiščenju in razdeljevanju tobaka. Nekaj žen, ki so bile že pred leti zaposlene v tobačni tovarni in ki so bile sedaj brezposelne, je dobilo poziv, da se javi pri direktorju tovarne. Čeprav so bile poučene o položaju v tovarni, so vendarle sklenile, da se bodo pozivu odzvale, saj je bila to prva prilika po tolikih letih, da dobijo zaposlitev ter s tem pravico do socialnega zavarovanja ter bolniške blagajne. Toda čim so prišle v pisarno direktorja, jim je bilo žal, da so,ta korak storile. Sprejem, ki so ga bile deležne, je že dovolj jasno kazal, kakšno bo njih bodoče življenje y tovarni. Službujoči uradnik jim je predložil listino, na kateri je bilo označeno, da je vsaka delavka pripravljena sprejeti službo za plačo 520 lir dnevno ter jih pozval, da listine, podpišejo. Ker so vse delavke vedele, da so tobačne delavke z zadnjo stavko dosegle nekatera povišanja plač, se je ena izmed njih usodila zelo tiho pripomniti, da pač ng more podpisati te listine, na kateri niso vključeni tudi omenjeni poviški. Da bi ne bila kaj takega spregovorila: službujoči uradnik jo je nahrulil ter ji dejal, da je pač popolnoma svobodna, da listino podpiše, ali pa da se odpravi domov. #M: nikogar ne silimo«. Vsa prestrašena sr potem ni upala ziniti niti besedice prav tako brez besed so ostale tudi ostale delavke. Kol avtomati so nato podpisale listino, ki predvideva dnevno plačo 520 lir; sedaj ne vedo ali bodo prejele samo toliko plače ali pa bo vodstvo tudi ti j im nakazalo pridobljene poviške. Na vsak način so sklenile, da se bodo z vso--odločnostjo uprle če bodo videle, da ih hoče vodstvo prikrajšati tudi za ta skromen povišek. Način sprejemanja na d»lo v tobačni tovarni je res takp ne človeški ter proti vsm zakonom in predpisom, da bj mu zlepa ne mogli najti primere. Da je vodstvo uvedlo prav podpisovanje listin, nam še bolj jasno kaže, kako hoče do kraja izkoristiti revščino in bedo tržaških žen delavk, ki so prisiljene sprejeti tud: takšne nečloveške delovne pogoje samo zaradi tega, ker ne morejo dobiti druge primerne zaposlitve in ker sicer ne bi mogle preživljati niti sebe niti svojih družin. V sporazumu, ki je bil sklenjen med sindikalnimi predstavniki ter delodajalci v Rimu takoj po končani stavki, je bilo določeno, da se bo tudi hrana izboljšala. Predvideno je bilo celo tako, da bodo vse tiste delavke, ki ne bi sprejele hi-ane iz tovarniške menze, dobile dnevno 100 lir kot nekak nadomestek. Vse te določbe o izboljšanju hrane so ostale seveda le gole obljube. Do danes je hrana v tovarni pray tako slaba, ali pa vsaj zelo malo boljša, kot je bila pred pričetkom stavke. Razumljivo je. da so se zato skoraj vse delavke hrani iz menze odpovedale ter da so zahtevale od vodstva, da jim izplača raje dnevno 100 lir. Ker pa je vodstvu verjetno mnogo bolj ustrezalo plačevati hrano v menzi (ki po mnenju delavk ni vredna 100 lir), je tudi ta svoj ukrep preklicalo ter izjavilo, da delavke ne bodo prejele omenjenih sto lil tudi, če ne bedo sprejele hrane iz menze. Takšen je danes položaj v tobačni tovarni, ki je posledica «velikega uspeha« tridesetdnevne protestne stavke vseh delavk. Radovedni smo, če ko-minformistični sindikalisti in sindikalistke govore tudi v navzočnosti tobačnih delavk o «zmagi». Prepričani smo, da ne, sicer bi jim kaj slaba predla. Nezadovoljstvo in ogorčenje med tobačnimi delavkami stalno narašča. «Ce delodajalci ne bodb držali svoje obljube ter obnovili v teku dveh mesecev pogajanja za rešitev vprašanja uveljavitve nove delovne pogodbe, ki bo predvidevala tudi draginjsko doklado, bomo stopile v še. bolj odločno borbo. Takrat ne bomo popustile, pa četudi bi nam grozili, da bodo zaprli tovarno. Takšen položaj se ne sme in ne more več nadaljevati«. Ze 26 dni Iraja «narcbe» stavka, ki postaja za delavce občinskega poljedelskega podjetja že nekako usedna. Tečno 1. julija, ko je stopil namreč v veljavo ukrep o odpustu z dela vseh v tem podjetju zaposlenih delavcev, so se ti delavci uprli ter zasedli podjetje, katero je še danes v njihovih lokah. Sledili so prelesti in intervencije na vseh mogočih mestih, toda do rešitve vprašanja ni prišlo; delavci držijo zasedeno pod. jetje ter opravljajo dalje svoje delo, ne da bi seveda za to prejeli kakršno koli plačilo. Upravna komisija, ki je bila pozvana, da predloži načrt za rešitev tega položaja, je na svoji seji, ki je bila predi dnevi, izdala poročilo, v, katerem odklanja vsako krivdo za nastali položaj ter poudarja, da ne odgovarja za usodo delavcev, ki jih občinsko pedjetj« ni sprejelo na delo, pač pa so bili poslani od Zavezniške vojaške uprave. Upravna komisija je obenem zahtevala, naj bi odgovorni krogi rešili to vprašanje ter s tem pripomogli k ilčuvanju občinske imovine. Razumljivo je, da delavci niso mogli sprejeti omenjenega poročila Z zadovoljstvom, posebno še, ker zahteva upravna komisija indirektno posredovanje IZPRED ZAVEZNIŠKEGA SODIŠČA S 50 dolarskim bankovcem »Kraljevine volkov" je prebrisani Bolgar Dzgov prišel do 20.000 din Je kdo od čitateljev žp videl ali slišal o 50 dolarskih bankovcih «Kraljevine volkov?« Večinoma najbrž ne, toda kdor ima otroke, ki z zanimanjem sledijo in prebirajo revije s pustolovskimi pravljicami, katerih je polna vsaka prodajalna časopisov, jih je prav gotovo videl in se tudi dodobra nasmejal.Je to na slabem časopisnem papirju s kričečimi barvami natiskan bankovec v velikosti naših novih 1000 lir, ki ga otroci najdejo v notranjosti kupljenega albuma ali revije in služi za prekupčevanje med njimi. Zbirka teh daje otrokom tudi pravico do neke nagrade ter jih otroci zelo čislajo, kot bf bil dober'dčriar. Na vrhu bankovca stoji z velikami črkami zapisano »Kraljevina volkov«, medtem ko se ob strani, kjer imajo pravi bankovci v vodnem tisku kako prispodobo ali kako zgodovinsko osebo, človeku reži v obraz kosmat gobec volka, pod katerim je napisano, da je to največja glava v kraljevini in sicer «Kralj volk«. Ne manjka niti podpis blagajnika Ciccia in predsednika «državne» banke Lupoti-nija ter velika številka na sredi pove tudi vrednost: 50 dolarjev. Eden izmed teh bankovcev je prišel v roko tudi beguncu bolgarskega porekla Stojanu Dzgovu, ki je čeprav je vedel, da je bankovec neveljaven in služi le kot igrača, hotel z njim prevarati kakega naivneža. Iz taborišča pri jezuitih, kjer ima zatočišče, se je nekega dne odpravil na Opčine, kjer je takoj našel dva naivneža in sicer Grka Christa Paljarisa in Turka Kosto Kacehatija, katere sta bita presrečna, da sta lahko brez vsakih težav dobila za 20.000 dinarjev 50 «ameriških» dolarjev. Kupčija je bila sklenjena in Dzgov je bil že na varnem, ko sta moža izvedela, da tisti bankovec ni prav nič več vreden kot košček navadnega papirja. Potrta nad izgubo denarja sta iskala pravice pri policiji, ki je goljufa prijela in ga prijavila zavezniškemu sodišču. Pričanje Turka in Grka, ki IZ ISTRSKEGA OKROŽJA Prejemal ji d«e pokojnini jSaflS&S V« Pred okrajnim ljuosikim sodiščem v Kopru se j* moral zagovarjati neiki Cunja Lovrenc iz Škofij, stanujoč v Vain.arimi št. 11, zaradi sleparije v škodo ministrstva za socialno skribstvo FLRJ, Zadleva, ki je spravila zvite ga Cunjo pred sodišče, je naslednja: V narodnoosvobodilni borbi je Cunja izgubi] sina in jt zato napravil prošnjo za pokojnino po padlem na višjo invalidsko kennistjo v Beograd1. Seveda je bila prošnja uslišana in je taiko prejemal 1200 din pokojnine na mesec. To pa rmi še ni bilo dovolj. Sel j« dtelje in napravil še eno prošnjo na komissijo v Miljah, v kateri je z-nova prosil, da bi mu odobrili pokojnino po padlem sinu v italijanskih lirah Nevedel je nov naslov in bivališče ter še sprt menil iirc v Zugna Lorenzo. Prošnja je bila ugodno rešena in je tako dobival mesečno 12.000 lir in prejel se vse zaostanke. Zadleva Pa je prišla na dan, ker Sq na ministrstvu pregledali prošnje in odkrili sleparijo. Cunja je bil predan sodišču. kjer je moral zagovarjati. Pred sodiščem je Cunja priznal, da je prejemal dve pokojnini in da je osleparil ministrstvo za socialno skrbstvo Z-a 336.000 lir. Ljudsko sodišče je1 upošteva lo starost Cunje in ga obsodilo samo na 3 m: sece zapora, na plačilo 10.000 din kazni in na povračilo prisleparienegs zneska. janko popravili svoj nepravilni odnos do dela. Nova frekvenca električnega toka RAZGLEDI1 Izšla je 6. številka uHaz-giedovn v kateri so prispevki Nikolaja Peršiča, Borisa Pahorja, Dore Gruden, Alojza Rebule, Rada Pregarca. Priloge: Maksim Sedej: Deček z maskami, Veno Pilon: Lakota, Riko Debenjak: Krizanteme, France Mihelič. Tihožitje z lutko. Tone Kralj: Pust. Noben ljubitelj slovenske kulture in tržaški Slovenec ne sme biti brez te revije. Iz piranskih ladjedelnic Dela v tej ladjedelnici na predujejo po predvidenih načrtih. Težave so z nabavljanjem potrebnega železnega materiala, ki ga je treba dobavljati iz inozemstva. Za to pa ni vedr.o na razpolago dovoli deviz. Vendar pa so bili pretekli mesec splavljeni trije novi vlačilci v skupni tonaži 150 ton. Eden od teh je bil zgrajen v tekmovanju na čast izvedbi delavskega gesla: Tovarne delavcem! Sedaj gradijo v tej ladjedelnici dve veliki motorni ribiški ladji za podjetje »Sardella« v Novem gradu Ena bo splavljena že v tem mesecu. Skupno bosta imeli okoli 120 ton nosilnosti. . Delavski svet, ki je prejel upravo ladjedelnice v svoje roke se trudi, da bi odpravil vse nedostatke delovne discipline in proizvodnje. Na zadr/ji seji ki jo je imel, je bila diskusija zelo živahna. Bilo je tudi precej Dne 3. avgusta od 7- do 10. ure in 5. avgusta od 7. do 14. ure bo za poizkušnjo izpreme-n-jena frekvenca električnega toka v jugoslovanski coni STO od 42 periodov na 50. Definitivna izprememba frekvence od 42 periodov na 50 bo izvršena 25. avgusta ob 15. uri. Poizkusni pogon s 50 periodi v 3ekundi je brez vsakega posebnega vpliva za one potrošnike toka, ki imajo samo žarnice, radio aparate, aparate za gretje (kuhalniki, električne peči termofor ji itd). Ti potrošniki lahko brez skrbi rabijo električni tok kot običajno. Oni potrošniki pa, ki imajo električne motorje, induktivne navoje in kondenzatorje morajo strogo nadzorovati učinek teh aparatov. Prekontrolirati morajo sledeče: vsi električni motorji bodo imeli približno 20 odstotkov več obratov nego s frekvenco 42 periodov. Zaradi tega je treba prekontrolirati, ali stroji s to povečano brzino delajo zadovoljivo, ali se električni motorji preveč segrevajo in, ali električni motorji zmorejo l istem učinkom delo (posebno pri dvigalih in slično). V času poizkušnje je treba prekontrolirati kinoaparate in ostale naprave kino dvoran, stroje za električno varjenje, releje vse vrst, ultravioletne žarnice in razne gospodinjske aparate, kakor mline in slično. Pri črpalkah prahu in hladilnikih ie treba paziti, da jim električni motor ne pregori. Na trasformatorje, električne vode. varovalke, stikala in druge dele električnih instalacij nima izprememba frekvence nobenega učinka. V novi tržnici že od začetka julija deluje prodajalna sadja, zelenjave ir.- drugih kmečkih pridelkov, ki je začela igrati važno vlogo pri reguliranju cen. Privatniki namreč ne morejo kar na lastno pest dviga ti cen, če je ponudba majhr.a po količini. Ze do sedaj je ta trgovina ugodno vplivala, saj je nekatere pridelke prodajala za 5 do 6 din ceneje kot privatniki. Nedvomno bo v bodo te igrala še večjo vlogo pri cenah v korist naših delovnih ljudi. Izola V nedeljo 29. julija Koper V novi tržnici bodo sta trdila, da ne poznata dolarjev in sta bila prepričana, da predstavlja volkoy gobec pri bankovcu nekaj vzvišenega, je vzbudilo v razpravni dvorani obilo smeha in tudi vedno mrkemu majorju Reaksu so se nategnile ustnice v rahel nasmeh. Obtoženec pa je še enkrat potrdil, da je vedel o neveljavnosti bankovca, vendar je tega dal smo kot garancijo za sprejetih 20.000 dinarjev, katere pa je mislil čez teden dni vrniti. Ce sta kila njegova tovariša tako naivna, da sta na-sedla, pa ni njegova krivda- Na vsak način pa obljublja, če ga seveda sodišče pusti na svobodo, da vrne najkasneje v. dveh dneh denar, če pa ne morejo ugoditi, potem mu seveda ne preostaja drugega, kot sprejeti obsodbo in prestati kazen. Sodnik je v razsodbi dejal, da sta za goljufijo delno kriva tudi Grk in Turk. ker sta na tak naiven način podlegla, vendar je kljub temu žalostno, da se skušajo varati med seboj ravno begunci, ki živijo v pomanjkanju ter je zaradi tega obsodil Dzgova na šest mesecev zaporne kazni, odi katerih mu je štiri mesece odpustil pod pogojem, da se mora v bodočnosti lepše obnašati in da ne bo nikogar več z naivnimi triki prevaril. Sodnik maj. Reaks, tožilec dr. Savona, prevajalca Krumml in Giorgio, odgovornih oblasti, da bi jih s silo cdpodili z delovnih mest. V svojem dnevnem poročilu, ki so ga po 26 dnevni «narobe» stavki delavci izdali, poudarjajo, da bodo s svojo borbo nadaljevali ter da bodo vztrajali na svojih delovnih mestih. Ce jih bodo merodajni krogi s silo pregnali s podjetja, bodo torej ti krivi za škodo, ki bo v; podjetju nastala. Ob koncu pozivajo še, da bi bilo vprašanje rešeno v njihovo korist. Upravna komisija občinskega poljedelskega podjetja zahteva odstranitev delavcev, mediem ko poudarjajo delavci, da bodo na svojih delovnih1 mestih vztrajali. Ker odgovarja le Zaveznika vojaška uprava za usodo teh delavec v je njena dolžnost, da z rešitvijo tega vprašanja ne odlaša več, temveč da pove svoje jasno mnenje, kje rodaiišana veljavnost oseDnm iznaznic votivnih unravicencev NOVE DOLOČBE O SVOBODNI TEKMI S CENAMI IN O TRANSAKCIJAH ZA LETO 1951 - UKAZ ZVU - ST. 128 TRST, 26. julija (PIO-AMG) — Ukrep ZVU št. 130 podaljšuje veljavnost osebnih izkaznic in drugih osebnih dokumentov, ■ ki so volivcem potrebni za istovetenje pri prihodnjih občinskih volitvah, a je njihova veljavnost že zapadla. Ukrep določa, da je tak dokument veljaven, če na dan volitev ni zastaran za več kot eno leto. URADNE OBJAVE POPRAVEK K ČLENU 677 ZAKONIKA O CIVILNEM POSTOPKU UKAZ ZVU ST. 127 TRST, 26. (PIO-AMG) — Ukaz Zavezniške vojaške uprave številka 127 popravlja- člen 677 Zakonika o civilnem postopku. Novi ukaz stopi v veljavo dne 1. avgusta 1951. izvršitev __________ „_____________________ (Clen se nanaša na namerava zaposliti 80 delavcev. I sodr.ega sekvestra. DVA MESECA SO PO TRUPLU potegnili iz vodnjaka tudi glavo Neki potaplja; družbe »Morena* je včeraj s pomočjo petih dTugih uslužbencev potegnil iz vodnjaka na Ul. Flavia nasproti bivše tovarne Gasilni, ikjie-r so 1; junija t. 1. odkrili olbglavlijenp trupilo nezna-ca, glavo, ki nima na sebi skoraj nič več mesa1. Glavo so pciožili y mrtvašnico, kjer je na razpolago oblastem, ki bo do skušali rešiti problem,, kdo je neznanec. Obisk tatov v odsotnosti družine 2 uri odsotnosti iz stanovanja družine Tomasi iz Ul. Chiadino 15, je zadostovalo r.-eznanim lopovom, da so splezali na balkon stanovanja, vdrli skozi vrata in prebrskali v stanovanju vse omare, dokler niso staknil par zlatih uhanov. Ker se jim je zdelo premalo, so pobrali tudi par novih rjuh, nekaj otroških majic ir.- končno še usnjeno aktovko. 43-letna Antonija Nesvadba por. Tomasi, ki je stvar prijavila policiji, je izjavila, da je utrpela približno 40.000 lir škode. maigal fantu na noge. Ker je Dra goni krvavel, ga je peljal do najbližje postaje Rdečega križa, od koder so fanta taikoj odposlali v bolnico. Zaradi ran na čelu in licih 9o ga sprejeli na II. kirurški oddelek, vendar bo verjetno že v 7 dneh okreva L * * * V bolnici, kamor je sam prišel, so niudiii prvo pomoč 44-letn+mu Ruggeru Caisariju iz Ul. del Rivo 4, ki je izjavil, da ga je v bližini angleških kasarn v Ul. Roseetti podrl na tla kolesar, ki je po nezgodi jadrno izginil. Mož ima globoko rano na zgornji ustnici ter se mu verjetno b0 zacelila v kakih 10 arah. Nezgodi kolesarja in pešca 12-letm Giarupaolo Dragani iz Ul. Tor S. Piero je včeraj popoldne odšel s svojim kolesom na majhen sprehod po mestu, toda v Ul. Bazzoni se je iz neznanih vzrokov zaletel v zadnji del motofurgomčina, last Acegata, in odletel na tla. Šofer vozila, 44-letni Dcminik Ukmar s Proseka, ki je občutil siunek, je takoj ustavil, izstopil in P'> TRST, 26. (PIO-AMG) — Ukaz Zavezniške vojaške upra. ve št. 128, ki je bil pred kratkim podpisan, prinaša nove določbe, ki zadevajo svobodno tekmovanje s cenami in transakcije za leto 1951. Živila in drugo blago široke in vsesplošne potrošnje je izvzeto iz svobodnega tekmovanja s cenami in transakcij. Nove tarife za taksije Občina obvešča, da bodo v kratkem uvedene nove tarife za taksije. Ker je bilo z odobren jem novih tarif odrejena prilagoditev taksijevih avtomatičnih tarifnih števcev in ker je to štf v teku se obvešča, da bodo v onih taksijih, na katerih sio spremembo že izvršili posebne tablice. Po teh tablicah bodo potniki dolžni plačati oni znesek, ki ga bo kazal avtomatični tarifni števec ter morebitne pribitke. Ko bodo prilagoditve tarifnih števcev končane, bodb vsi taksiji opremljeni s'tablicami, na katerih bodo navedene vse odobrene tarife. btiM. OBVESTILO IZLETNIKOM ZA KOMEN Za izletnike za Komen: iz Sempolaja odpotuje avtobus 29. t. m. ob 4. uri zjutraj izpred Furlanove hiše. Izletniki iz Sv. Križa naj bodo pripravljeni pred Švabovo hišo ob 4.20 zjutraj. *** Za izletnike za Komen: iz Na. brežine odpotuje avtobus 29. t. m. ob 4.45 zjutraj s trga. * * * Motociklisti, ki so se vpisali pri okrajnem odboru OF Nabrežina za izlet v Komer.', naj se zberejo na bloku Fernetiči v nedeljo 29. t. m. ob 6. uri zjutraj. Vodja motociklistov je Caharija Angel. Pedagoška [ilmska predstava Samo lažje Draške pri trčenju motorja v avto 31-letni Bruno Orlando iz Ul. Tiziano Vecellio je za volanom motorja «Guzzija» last 30-letne-ga Ettora De Pala iz Ul. Donatello, ki je sedel na drugem sedežu, vozil po Ul. F. Severo proti Opčinam. Pred njima pa je vozil na svojem «Fiatu 1500» 56-lelni Luca Esposito iz Ul Capuano in prav ko je ta zavil na desno z namenom zavoziti v garažo, je Orlando treščil z I motorjem vanj. Od vseh se je i samo Orlando laže ranil po lič- 1 nio; in kolenu ter si zlomil me-zinec desne roke. S policijskim . avtom so ga odpeljali v bolni- , co, kjer so mu nudili prvo pomoč ter ga odposlali domov. ! Kljub temu pa bo moral držati kakih 25 dni svoj zlomljeni mezinec v mavcu. V petek 27. julija ob 21. uri bo v koncertni dvorani Zavezniške vojaške uprave filmska predstava, posvečena pedagoškim vprašanjem. Na programu bodo filmi: «Pedagoški študij«, «Otroči med odraslimi«, «Sola» in poučni barvni dokumetarr.i film Wa!ta Disneya «Cloveško telo«. Vstop prost. HJSrOlOVŠČiNE JOBftlGJt VOJAKA Izšel je ponatis prve i PUSTOLOVŠČINE DOBf GA VOJAKA SVEJK* j V SVETOVNI VOJN v izdaji Založništva ga tiska v Trstu. K«1? stane 330 lir in je v pf°“j v slovenskih knjiga*®'’! Predstava na gradu Sv. Nadaljuje se prodaja nic za predstavo, ki bo v so^i 28. t, m. na gradu Sv. Trgu Verdi 1 in v Galeriji r ti 2. Na sporedu je Verdijeva 1 «Moč usode« v" kateri bodo ®*? pili v glavnih vlogah P>lar0,Lr torel, Giulietta Simionato, to Turrini, Ugo Savarese, Siepi in Fernando Corena. ^ Zbor je pripravil Norberto : la, dirigiral bo Carlo koreografija je od Anite “rt"‘ Strelske vaje Cete TRUST bodo imele ske vaje na spodaj navej^, streliščih, ob navedenem in času: 1 ‘jO strelišče za puške v BS*®, dnevno od 23. do 28. julij* ^ do 18. ure; I na obeh streliščih na i dnevno od 23. do 28. julij* ^ do 18. ure; Vaje v ostrem streljanj® ji) j do na naslednjih strelišč1® r navedenem dnevu in uri; lt Na bazoviškem strelišč®^. puške: od 30. julija do 4. * sta. dnevr.o od 7. do 1®- ll.hair vez™ Na infiltracijskem . „ šču v Malem Repnu: od 3“' lija do 3. avgusta od 23. ure. . nsk* RUŠILNE VAJE BRITAp CET „ PIO-AMG " ^3 TRST, 25. šilr.e vaje, na katere se.na.,iiji objava št. 1958 z dne !?• Lili* objava št. 1958 z dne Cijii 1951. bodo v času od 30. J® do 2. avgusta 1951. S tužnim srcem naznanjamo, da nas je po kratki ir.' mučni bolezni za vedrio zapustila naša ljubljena Fanika Skumavec rojena Prekuh Pokopali smo jo v torek 24. t. m. pri Sv. Kriz® v Ljubljani. Žalujoči mož Makso, sorodne rodbine v Ljubljani in rodbina Skumavec v Trst® Ljubljana - Trst 27. julija 1951. GORIŠKEGA SEJA OBČINSKEGA SVETA prireja uprava lokalnega gospodarskega podjetja mestnega LO v Izoli s sodelovanjem sindikalne podružnice veliko vrtno veseli Co v shajališču tovarne «Arri-goni«. Spored veselice je naslednji: Zjutraj budnica mestne godbe, sledijo razne športne manifestacije z bogatimi darili, tekma v vrečah, vlačenje vrvi. počasna tekma s kolesi. V popoldanskih urah bo vokalno inštrumenti^lni koncert s sodelovanjem mladinske godbe «Hinko Smrekar« iz Ljubljane in italijanskega kulturnega krožka iz Pule. Poleg tega bodo tudi veslaške regate, srečo-lov in druge zabavne prireditve. Temu bo sledila velika loterija z dobitki: 1. radioaparat, 2. 10 kg težak prašič, 3. štedilnik in 4. en par gorskih čevljev. Ob 17.30 uri drugi del vokalno instrumentalnega koncerta in nato tombola s sledečimi dobitki: kvaterna 1500 din, čin-kvina 2500 din, I tombola 5000 din, II tombola 1000 din. Zvečer tretji del vokalno instrumentalnega Koncerta in nato prosta zabava s plesom do 3. ure naslednjega dne. Pijančeve grožnje Policija je zaradi telefonskega poziva nastopila v Ul. del Bosco, kjer je neki pijani mož pred skupino ljudi grozil sicer odsotnemu 55-letnemu industrij-cu Luigiju Serianiju stanujočemu v Ul. Settefontane 103. Ker so se ljudi bali, da bi pijanec resnično nastopil proti Serijani-ju, so raje poklicali policijo, ki je čim je prišla na mesto, moža legitimirala in dognala, da se piše Gino Innocenti, star 38 in stanuje v Ul. del Bosco 36. Nato ga je dodobro preiskala in našla kakih 16 cm ddlg kuhinjski nož, ki ga je imel skritega pod suknjičen in zataknjenega za pasom. Takoj so ga odpeljali na poveljstvo in ga pridržali ker, mora policija izvesti preiskavo, nakar bodo moža poslali pred sodišče. Izgleda, da se je Innocenti hotel maščevati nad Serianijem zaradi poslovnih zadev. Športno Izletniška dejavnost mladine v teh dneh dokončali s postavljanjem kamer.itih miz, kjer bodo potem prodajali ribe. Dela so že v veliki meri dokončana in bo to res nekaj prav potrebnega in lepega. Koprske gospodinje bodo lahko zadovoljne, ko bodo dobile ribe na tako hi; gieničnem prostoru. Do sedaj so ribe prodajali r.a primitivnih mizah v pristanišču, kar nikakor ni bilo ne zdravo in ne lepo. Mladina je v športu v zadnjih časih zagrabila zares. Fo vaseh ima prireditve športnega značaja kot kolesarske dirke, konjske dirke, tek čez ovire, strelski šport in drugo. Vs-e to združuje s krajšo kulturno prireditvijo. Posebno jo zanima strelski šport in se združuje v strelske skupine. Ze v .24 krajih je mladina ustanovila take strelske skupine. Zadnje čase v Dekanih, Kortah, Sv. Petru in Sv. Luciji, pripravlja pa ustanovitev podobnih skupin v Izoli, Strunjanu, Sečovljeh, Kam-pel - Salari, Saletu, Borštu in Ospu, ueDina ie odo&rila družinski dauek Predsinocnjim je imel občin-. ka so svetovalci nekoliko neje-sfei svet v dvorani deželnih sta* vol*jni poslušali poročilo odbo\ Nezgode na delu 35-h trn težak Carlo Domicil iz Ul. Concordia se je moral včeraj zateči v bolnico zaradi precejšnjih ran in poškodb na prstih flčsne noge. Moža, ki je izjaAil, da m*i je med delom pri nalaganju neke ladje v staijem, pristanišču padlo z žerjava na nogo nekaj jeklenih plošč, so sprejeli, tudi zaradi Verjetnd-h poškodb na kosteh, na ortopedski oddfelek, kjer bo ostal od 10 do 30 dhi. * * * Med popravljanjem neke zgradbe splošne bolnice je 32-letnemu Francesou Marzaniju padtl na roko precejšen kamen, ki mu je prsta leve roke. Tudi on se je zatekel v bolnico,, kjer to ostal 10 do 15 dni. * * * Dvaintridesetletni pismonoša Fulvio Pavan iz Ul. Kandltr, je na stopnicah stavbe v Ul. B'. Filzi, kamor je nesel nek telegram, padel in si zvil levo nogo. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek ter se bo moral zdraviti 10 do 15 dni. nov na gradu prvo sejo izrednega zasedanja. Ob 21.15. ko je bilo število svetovalcev komaj zadostno, je župan otvoril sejo in predložil v odobritev zani-snik prejšnje seje. Takoj nato so proučili prvo točko dnevnega reda in jo odobrili brez vsake pripombe. Slo je za nadaljevanje popravljalnih del v stanovanjski hiši Musina v Ul. Se-minario. Popravili bodo nadaljnji dve stanovanji, polovico stroškov, ki znašajo v celoti 120 tisoč lir, bo krila občina polovico pa ECA. Omenjeni izdatek bo občina krila s pridrževanjem najemnin. Nadalje so prav tako brez ugovora odobrili prispevek 150 tisoč lir mestni knjižnici, nabavo 15 stotov drv in izdatek 6 milijonov za zvišanje poslopja sirotišnice Oddone Lenassi. Po odobritvi omenjenega izdatka je prosil za besedo svetovalec Bratuž in svet prosil, da bi posvetili nekoliko skrbi tudi sin venski sirotišnici v Ul. D. Bosco in popravili prostore, v katerih so že več let nastanjeni begunci, ki nameravajo to po slopje v kratkem zapustiti. Zupan je Bratužev predlog da1 v zapisnik. Potem ko so odobrili še prispevek v znesku 10-000 lir filološki ustanovi I. Ascoli, so se nekoliko pomudili pri novi lestvici družinskega davka w leto 1952. Odbornik dr. Bettiol je svetnikom obrazložil novi zakon o dmžinskem davku, ki pa je tako Tapleten. da ga je le malokdo razumel. Marsikdo si je v tej zvezi želel podrobnejših pojasnil in se mu je nekoliko upiralo, da je treba davek nujno odobriti. Kljub temu j« večina glasovala za lestvico in davek so odobrili s 24 glasovi. V tej zvezi je svetovalec Battl pripomnil, da medtem ko po-krajinska uprava zahteva nuj-odibii nohet | nQ o^itev davka, se ji prav nič ne mudii, da bi odobrila sklep občinskega sveta za dode litev doklade Scelba občinskim nameščencem. Diskusije o družinskem davku se je udeležil'1 več svetovalcev, ki so ugotovili, da po novem zakonu Vanoni bodo občani s stalno plačo bolj obremenjeni z davki kot v preteklosti in to v korist kapitalistov. katerim ta zakon olajšuje breme družinskega davka. Po odbritvi družinskega dav nika za javna dela dr. Polesija o gradnji zidanih grobov na glavnem pokopališču in odobrili izdatek 4 milijone iir v tej zvezi. Odobrili so tudi nabavo zemljišča Fogar v Ul. XX. septembra. kjer bo državni monopol zgradil tovarno, ter posojilo 97 milijonov lir z mestno posojilnico za kritje primanjklja ja obračuna preteklega leta. Pred zaključkom seje je župan v imenu občinskih nameščencev prosil svet. da bi podprl resolucijo. ki so jo občinski name ščenci naslovili pokrajinski upravi in s katero zahtevajo odobritev doklade Scelba. Pokrajinska uprava kot znano, zavlačuje z odobritvijo doklade Scelba, in se pri tem sklicuje na zakon, po katerem ne bi smeli biti deležni omenjene doklade nameščenci pasivnih občin. Občinski nameščenci utemeljujejo zahtevo svojo s tem, da so doklado Scelba kljub zakonu odobrili že v štčvilnih pasivnih občinah . Draginjska doklada industrijskim težakom Na podlagi nove premične lestvice se je draginjska doklada za industrijske težake zvišala: za april in maj 40 lir; junij in julij pa 30 lir. V dvomesečju avgust in september bo doklada zvišana zopet za 10 lir dnevno. V šestih mesecih se bo na podlagi premične lestvice draginjska doklada za industrijske težake zvišala za 80 lir dnevno. Z dne 1- julija dalje so doklade za otroke 115 lir (95 + 20) doklade za Ženo 68 (59 + 9). Medtem ko stopi draginjska doklada takoj v veljavo, bo družinska doklada stopila v veljavo šele po objavi ministrskega odloka. na tleh. Rešilni avto Zelenega križa je takoj prišel ponesrečencu na pomoč in ga pripeljali v mestno bolnico Brigata Pavia. Zdravniki so po kratkem pirsgledu ugotovili, da si je pri padcu zlomil desno zapestje in sj prizadejal globoko rano na nosu in čelu. Pridržali so ga v bolnici, kjer se bo moral zdraviti nekaj- tednov. Delo pokrajinskega upravnega odbora ROJSTVA, SMRTI IN POB( Tri®1, hcv\ Nesreča v Ul. Orzoni Včeraj popoldne se je 50-letni B-urlim Jožef iz Ul. Mon-tesanto kot običajno napotil s svojim motornim kolesom na delo Vozil je razmeroma hitro. Na fcrižpotjn v Ul. Orzoni pa mu je nenadoma prišel nasproti težki kamion finance, kateremu se Burli-ni ni mogel izogniti. Trčil je z yso silo ob kamion in obležal nezavesten Na zadnji seji pokrajinskega upravnega ddbora, ki je bila pretekli torek, je' predsednik odv. Angel Culot porazdelil po sameznim odbornikom dolcčt ne naloge. Razpravljali so nadalje o raznih vprašanjih upravnega značaja. Naloge so tako porazdeljene: dr. Jožef Cicutu so poverili skrbstvo za zavod higiene in profilakse, profilaksni center ter goriškj zavod *a gluhoneme ter za obrtne in rokodelske šole :n zavod «Duca d’Aosta» v Gradiški; dr. Italo Guerinija pa so določili za zdravniškega skrbnika pokrajinske umobolnice muzejev, pokrajinskih arhivov in šolskih problemov, ki spadajo v pristojnost pokrajinskega sveta; Arturju Mariniju so poverili skrb za uslužbence in socialne zavarovalnice; Rudolfu Zernettiju za ceste, pokrajinska poslopja, tehnične posle sploh in nastanitev policijskih oddelkov; gospe Evelini Pitto-ni vd. Collinellj pa skrb nezakonskih in zapuščenih otrok, gluhonemih, slepih in sirot sploh; dr. Henriku Gaspardisu j so poverili upravo pokrajinske ‘ umobolnice. Nato so proučili še nekatera vprašanja večje važnosti. Med drugim so odobrili izdatek 348.001) lir 2a popravilo cest v Gradiški in mosta na Versi; izdatek 1.372.000 lir za nabavo mleka za umobolnico za prvo polovico tega leta: odobrili so tudi nabavo 230 stotov slame za gospodarsko upravo v umobolnici. Pristali so tudi na napeljavo fluorescentnih svetilk v znanstveni laboratorij umobolnice in potrošnjo 486 tisoč lir za nabavo spektrofometra z vsemi pritiklinami ter razne priprave za diagnozo bolezni. Nadalje so odobrili še izplačilo raznih doklad nameščencem pogozdoval-nih centrov in izdatek 1.300.000 lir za razne nabave podrejenim ustanovam pokrajinske uprave. Sejo so zaključili s predlogom, da bi pokrajinska uprava napovedala natečaj za službeno mesto strojepisca. rodilo 15 otrok, umrlo je ® porok pa je bilo 10. afl Umrli so: 73-letni Anton p ,tesco, 27-letna Marcella T®*-letni Josip Bičič, 59-letna tilde Caschi, 70-letna A a je no ok™ja. Na taboru vlat} '?T!! tuai podpredsednik * ikvt M0,rožene vstaje b-adzs'ansk'm• nemškim, torkin d™9im ok,upa- ' *°'letn';c(, začetka sivo in v Trstu? C e je imel kdo pravico dvigniti glas, proti odločitvam mirovne pogodbe, smo bili to mi sami in nihče drugi. Nam se je zgo dila očitna krivica, mi imamo pravico zahtevati, da se uredijo številna vissča vprašanja med nami in Itali jo. In če smo se mi v mirovnih pogajanjih in v ostalih mednarodnih odnosih držali avesto načel ohranitve in utrditve miru ter v vsej svoji politiki dokazali, da želimo prijateljske odinose med naroai in državami, ki medsebojno spoštujejo neodvisnost in samoodločbo-, ;— potem smerno govoriti samo o naši veliki žrtvi v korist miru ter moramo pred vso svetovno javnostjo z največjo odl-ločnostj-o zavrniti take pojave, kakor so danes v Italiji. Nihče ni in ne bo zbrisa] s sveta dejstva, da žive naši ljudje v Beneš-ki Slovenija, na Goriškem in v Trstu dla so vsi ti kraji naravno sestavni del APPETITO v»UuAn Nc> Uto lU BI ANA le Mifce ®lavv\e Epldske revolucije, ^ncvnr,6111 03811 So na vsa us^ ^ston, Zav'Piii v Italiji za 2a Za c°no B in še več: sfciraj , 111 ,Za našimi dalmatin-k To pot niso bili V Iistlsa dedoma in ^Her.-on, rt sVoje , ’ da ilhdistvo ših v svetu z bi prepričali dri- ~"'J in. vlad; dru-z mimda se jim je zgo-ikstHjT,. Vno Pogodbo neod-Popr". 3 kr,ivica, 'ravit; ' —’ ki se moi;a 1 !e Trst famr) na ta način, rezPogojno, z vsem zaledjem in najmanj / t^kdsta-tm da si Vpjij , vlla-jo ■ bomo '°iim n° c°no n m ialiii v , In ^siro sploh, vrne ti elementi zelo enostavno: 13 Potvlri’ ,'W 8'las. lagali d 1 dejstva In če že J*??* dobili, za kar Erildešdt- , ° Pa VSal Trst Jkp^11'- Morda j, naša in prevtd redko-^zatrin Smo oešteviime e-napade na nas v !* sitDra|j prssliša- 0 ktr w Seveda Preslišali ki &lr^rali vpraša- Odevajo Trst in od *»h,' J*9 ločorv. ' ’“JO 1Tst in a stvarj , Pr'rn°rsko zemljo, v Premi, S!mo.jih pozabili '^kor' n-1-1* hiihovi usodi. našPD e.Wu,dstvomglas- v. 'dhogov d javnega mnenja rat pr»šU taka izzi. ‘Sovo Preprj, i« drtij .; '.canju, da bodo lait^vnik- anski P°litiki b-.1 Dan**.1 . sai»* preprečili Pr-. Papade ,„Sami. Prečili (...Pričali ® svoje ljudistvo rJS)to sm- t- m' da je prija-vs-v ‘h it,‘ 1® nred našimi na- narodom V ^ že 0 lestransko korist-djih pretežno koristno •ki?'*1 'jua-0' Dnlžnost odgo-^'^ti J*J Italiji bi 'bila, kOrt,t ?.1. V obraz.. v0’ Pil ZeS ne Pa p 'd- uSm V,aniplr,jeni fa*'- svojega ljudstva H po-"Jipint ' ‘'»»-eiunarnm °rmskih elementih so P ip 'mperialistični p,- S*- sfav' da C, ' r6s Rudije mi. Vs-Blla!'o*0-trmogi jagoslovan-Pai- ^rahot0;2 f0,0-P°zalD>li na io ’le Pri ltahjan,ske oku-Ij^dv^,"357 AU p"Jra,titi zava^3 M more-Ve-J,Ulciorialnth vanja svo-^ B,n^ P^vic v sio. • na Goriškem našega ctaičn-ega in gospodarskega ozemlja, da sp se ti ljudje v vsej svoji zgodovini_ pred vsem pa v zadnji vojni, borili za priključitev k svoji matični jugoslovanski domovini. Nihče ne more spraviti s sveta dejstva, da je naša jugoslovanska armada skupaj s tržaškim ljudstvom osvobodila. Trst, nihče ne more prevpdti glasov naših ljudi, ki želijo živeti z nami. Kdorkoli zasleduje zgodovino povojnih let v odnosih med' jugoslovanskimi narodi in italijanskim narodom, vsak mora priznati, d-a ni nikdar Ju-goslavija prea-stavljala oviro za sporazum v stvareh, ki med nami in Italijo še niso Urejena. Ce si pa italijanski fašisti, kominfor-mbvci in iredentisti predstavljajo, da pomeni sporazum popuščanje od naših upravičenih zahtev, popuščanje po vsem tem-, k-o smo že dokazali, da znamo žrtvovati v interesu miru veliko, potem se vsekakor motijo-. Maršal Tito je ja-sno odgovoril predsedniku italijanske vlade De Gasperi-ju. da md sicer ra-zumemo njihove težkoče, toda nikakor se ne moremo ra-zg-ova-rjati z njimi takrat, kp govorijo o naši zemlji, o najčistejš-em teritoriju naših slovenskih, hrvatskih in jug. \iarodov vobče. Za temj besedami našega vodite- Od tega dne Giorgiu ni šlo delo od rok, še manj je mogel spati. Predobro je poznal maščevalni duh skrahiranega grofa Rajmunda v Paluzi. Tudi je dobro vedel, da so mnogi kmetje in obrtniki postali grofovi tlačani za malenkostne prestopke. Kaj šele, če se koga dolži umorstva samega grofovega sina. Mar se naj obrne na duhovščino ali na sodnijo? Pri sami taki misli so ga spreleteli rnravi po vsem telesu. Iz mladosti je predobro poznal temr.-e in vlažne podzemeljske jame v gradu, v katerih so umirali ljudje v najstrašnejših mukah in niso nikdar dočakali sodnijske razprave. «Felicita, skrajni čas je že, da se nekam umaknemo. Posestva nimamo, kočo pa bomo pustili botru Darisu. To malo cunj in škarje pa bomo lahko vzeli s seboj. Er.-krat pozneje, ko se pozabi se bomo še vrnili«. «Prav imaš, ne bi rada izgubila Jakoma, pa tudi se predobro zavedam, da n'e bi grof miroval, preden nas ne bo popolnoma uničil. Toda kam, kako?« «1, kam? Ali se ne spominjaš več tistega trgovca iz Trsta, ki nam je lani prodal platno? Mar ni povedal, da so nekje v Istri cele vasi brez Ija stoji prav -slehenni Jugoslovan in sicer s polno zavestjo, d'a za tako -naše stališče ni pripravljen ničesar več popuščati. Kdaj je bila pri nas napisana v našem tisku ena sama beseda o tem, da si prisvajamo kakršnokoli mesto ali kraj, ki na-m ne bi v resnici pripadal? Kdaj je na. kakršnemkoli našem javnem zborovanju ali celo v parlamentu pad'1-a podobna b-seda? Nikdar! Nikdar zato, ker smjj z enako dic®lednoi.tjto, kakor spoštujemo svojo svobodo in nedotakljivost svoje zemlje, priznavali in priznavamo to drugim narodom. V Italiji pa iz-gleda, da so te stvari povsem drugačne. Ne samo to, da imajo vsi fašistični in kominform-ski izzivači možnost karkoli kričati na javnih prireditvah im v tisku, ampak celo v parlamentu se v- navzočnosti predsednika vlade De Gasperija brezsramno razpravlja o »italijanskih pravicah« na našem ozemlju, se pripravljajo pro-I testi za mednarodno sodišče, | Vlagajo dr marše o odpovedi mirovne pogodibe, i«. Pri ^j;ih se smejo postavljati zahteve po Puli, Reki Zadtru in Šibeniku. Tovariši ira tovarišice, prepričevati hočejo domači in zunanji svet, dia je na. primier ta. zemlja, na kateri vi živite, ta vas, katero so vam do tal požgali nemški pajdaši italijanskih fašistov, da so ti kraji tudi italijanski in da ste vi Italijani ter db hočete z \semi, kar ste- v potu svojega obraza zgradili sedaj po vojni. Pod istega fašističnega go apedlarja, fc; Vam je 25 let jemal najosnovnejše življenjske pravice! Kje je konce tako nesramne kampanje in propagande? Morda bodlo jutri pričeli trditi, da je tudi Ljubljana italijansko mesto, kakor so tp trdili v času okupacije, ko so proglasili tstoo-zvatio Ljubljansko pokrajino kot sestavni del svojega imperija, Mislim, da ir.ora naše ijudlstvo glasno povedati, da je dbvoij te fašistične gonje proti nam. Našim ljudem seveda ne pade niti na kraj pameti, da bi jemali resno in dla bi se bali njihovega, pohlepa po Kopru in Piranu, po Puli, Reki, Zadru itd., da bi s-obali nasvetov, ki jih daje fašistični žumalist Zinigarelli svoji vladi. Ne! teh groženj se ne bojimo, ker smo se navadili zaupati vase, v našo pravično pot in v našo meč. Tako vero nam je naša -slavna domovinska vojna pov&rm potrdila. Mi vemo. da ves ta hrup počenjajo zato, da prevpili zavarovanje naših pravic v Trstu, Gorici in Beneški Sloveniji, da bi odvrnili pozornost svetovnega javnega mnenja od dejstva, da se ne morejp zadovoljivo rešiti odnosi "med nami in Italijo, če se ne spoštujejo te naše pravice. Zato smo mi upravičeni glasno zaklicati njim: Fašisti, irendemti-sti in vsi, ki hočete ponovno zastrupljati odnose n-.ed narodi in državami, ki hujskate na vojno — roke proč od Trsta! Ce danes De Gasperi v italijanskem parlamentu utemeljuje italijanske pravice dio Trsta med drugimi tudi s tem, da so plačali zanj že več kot 55 milijard lir, potem naj pač razume on in. vsi drugi, da so žrtve, ki so jih dali naši narodi za Trst in za našo slovensko in jugoslovansko ozemlje, ki ga imajo sedaj pod svojo oblastjo oni, tafe, da se pač ne dajo izraziti v italijanski valuti. Svojim nacionalnim pravicam ae nismo in se ne bomo odpovedali. Tu ni nobene druge poti kakor samo sporazum, in sicer sporazum, ki bo zagotovil pravice našega ljudstva. Zaito je prav, da j odgovorni italijanski politiki in državniki olajšajo tako pot sporazuma, ne pa da jo otež-kbčajo. Nasi jugoslovanski narodi in naš« politično in državno vodstvo je ponovno dokazalo, da. želi sožitja in dobrih sosedskih odnosov z italijanskim narodom, ki naj jih zagotovi resničen sporaeum. Ko praznujemo dan oborožene vstaje slovenskega ljudstva — največji praizmifc v naši zgodovini -—, ko se spominjamo neštetih žrtev, ki so padle v boju za našo sivobodto, ko se spominjamo, na -eh tleh težke borbe našega ljudstva proti fašizmu, je prav, od ob tem prazniku odločno in glasno spregovorimo o pravicah našega ljudistva onstran krivičnih meja in dh temu našemu ljudstvu obljubimo, da se fciomo borili za njegove pravice, čuvajoč pri tem najvišje vrednote, ki si jih želi naše delovno ljudistvo zagotoviti in braniti — mir in svobodo!« OB USTANOVITVI STALNEGA GLEDALIŠČA V KOPRU Ljndje si žele slovenske nmetniške besede Motiv iz Boljunca Ko razpisuje te č' Ljudskega gledališča v Kopru avdicijo za sprejem čim večjega števila talentiranih igralcev v svoje stalno gledališče, lahko govorimo že o formiranju stalnega, polprofesionalne, ga gledališča v Kopru. Potreba po rednih predsta vah se je nujno kazala že vse minulo let0 in to od dne do dne vse bolj in bolj. Kajti kulturne prilike, zahteve ljudi v našem okrožju so že toliko dozorele, da je ustanovitev tega gledališča pravzaprav izsilila gledališka publika, ali bolje, naši ljudje, ki si žele slovenske umetniške besede z odra. Glav. no torej, kar je potrebno za življenje in rast slehernega gledališča — to imamo — imamo gledališko publiko in to hvalež. no publiko v Kopru in po slovenskih vaseh, saj nam je včasih statistika pokazala, da je bil obisk predstav po naših vaseh cel0 večji kakor pa v Kopru. Drugi, tudi poglavitni pogoj za gledališče je njegova hi. ša. In to tudi imamo, celo jepo hišo, ki pa je bila že marsikdaj neizkoriščena. Glavni trenutni problem so torej ljudje, ki bodo igrali, igralci, režiserji in tehnično osebje. Prav zato razpisuje uprava gledališča ta dni natečaj za sprejem igralcev, torej tistih ljudi, ki imajo talent in veselje, ljubezen do uprava | odra. Kajti vedeti moramo, da T^~‘ se z ljubeznijo, s prizadeva- njem, žrtvovanjem in talentom da mnogo doseči in tudi lepo uspeti. Zato naj' zares ne manjka na avdiciji nihče, ki sta mu slovenska odrska beseda in umetnost pri srcu. Vendar bi rad ob tem razpisu in ustanovitvi stalnega gledališča napisal še besedo, dve, o problematiki našega gledališča. V Sloveniji se je ta mesec razplamtela živahna diskusija prav okoli podeželskih gledališč. Vemo, da so v vseh večjih krajih Slovenije stalna polprofesionalna gledališča, ki imajo svoje stalno in številno gledališko občinstvo, in ki imajo končno s svojimi predstavami tepe uspehe. Vendar se ob vsem tern nehote zastavlja vprašanje: Ali so ta gledališča prešla meje diletantizma, kajti igralski kadri So se pač formirali iz vrst ljubiteljev gledališča, torej iz diletantov. In prav okoli tega vprašanja teče v Sloveniji diskusija o podeželskih odrih. In kako nameravamo tukaj rešiti to vprašanje? Predvsem z angažmajem nekaj poklicnih igralcev iz Ljubljane, dalje z gostovanji prvakov Slovenske, ga narodnega gledališča v Ljubljani in z gostovanjem režiserjev iz Ljubljane. To je eno. Na drugi strani pa se bomo trudili mobilizirati, in zganiti čim več- je število talentiranih ljubite« Ijev dramatike pri nas in pb zgledu jeseniškega gledališča pri vsaki premieri vključiti not ve in nove igralce. Zato mo. ramo k naši avdiciji pritegniti res vse tiste, ki so zainteresirani za igranje in ki jim je pai srcu ustvaritev slovenske oditt ske kulture na Koprskem. Se besedo, dve, o repertoarju. Za prvo polovico letošnje sezb* ne 1951-52 smo predvideli za« enkrat štiri premiere: sezono bomo odprli s klasikom sloven. ske dramatike, z dramo Ivana Cankarja «Kralj na Betajnovi«. Cankarju bo sledila progresiv« na drama sodobnega napredne« ga angleškega pisatelja in dra* MOV! ..GREŽNIKI” MED KNJIŽEVNIKI ZSSR - TOKRAT ClSTOUMlJSKfl KOMETtirm VASIUEVSKAJA je pel servilni ukrajinski pesnik pred dekado ukrajinske kulture v Moskvi - “Pravda,, in CK VKP(b) ostro obsodili vrsto ukrajinskih književnikov in umetnikov, ker so poudarjali ukrajinski narodni značaj - morali bi se že zdavnaj porušiti Na vrsti sta Vanda Vasiljev. skaja in A. Kornejčuk. Tokrat nista dobila samo ta dva najvidnejša ukrajinska književnika energičen udarec, temveč celo sam CK partijle Ukrajine. Kot je to običajno je udarila na iniciativo CK VKP (b) »Pravda«. Kakšen zločin so napravili? Kaj je krivo vodstvo ukrajinske partije? Od 15. do 25. junija so priredili v Moskvi tako imenovano dekado ukrajinske umet nosti od literature preko glasbe do slikarstva. Cvet ukrajinskih umetnikov se je zbral za 10 dni v Moskvi. Tisk je prinašal tople pozdrave ukrajinskim bratom in Ukrajinci so svoje strani pisali zanosne fraze in na veliko kazali svojo ljubezen do velikega ruskega brata. V »Literarni gazeti« je izšla pesem pokrajinskega pesnika Tičine, ki se končuje z verzi: «Stalinu hvala na veke! — Stalinu na vekebi. Tik pred otvoritvijo dekade so v člankih posebno poudarili vrednost vsega, kar bodo Ukrajinci pokazali. Niso varčevali : pohvalami Vasiljevskaji, Kor-nejčuku pa tudi Riljskemu, Bažanu, Prvomajskaji itd. Kornejčuk je pri svojem pri. hodu odzdravljal na superiorne pozdrave Fadjejeva in drugih velikanov. Zelo skromno je poudarjal, da prihajajo Ukrajin. ci v Moskvo ne samo, da pokažejo svoje zmožnosti, temveč tudi, da bi čuti kritiko »starejšega brata«. On Očitno ni pričakoval- vsega, kar se bo dogodilo. Od njegovih del bi morali prikazovati neko dram0 pa tudi nova opera «Bogdan Hmel-nicki« je bila na programu, za katero je napisal libreto on s svojo ženo Vasiljevsko in ki naj bi predstavljala največjo atrakcijo dekade. «Pravda» je 15. ju. nija, na dan otvoritve, prinesla uvodnik, v katerem govori o velikih uspehih ukrajinske u-metnosti, ki jo modro usmerjajo po direktivah komunistične partije in velikega vodje in učitelja Stalina. V uvodniku tudi piše, da je dokaz velikega uspeha ukrajinske književnosti tudi 29 stalinskih nagrad (Va-siljevska in Kornejčuk sta med nagrajenimi). Ukrajinski književniki, pravi «Pravda», so eden izmed izmed slavnih odredov mncgonacionalne sovjetske li-terat-ure, V isti številki je L. Menljikov, sekretar CK KP(b) Ukrajine, napisal članek pod naslovom «Za novi razmah ukrajinske umetnosti in literature«, kjer govori zelo pohvalno q Kcrnejčukovih dramah, a o operi «Bcgdan Hmel-nicki« pravi, da je zelo dobra, ker ni v njej onih napak, ki sp bile v operah Muradelija in Zukav-kkrega, da je' to izrazito ’ socia-listično-’ ealistično delo in da je prav partija zaslužna za to. V tem članku je seveda tudi nekaj obveznih opazk o napakah ukrajinske literature kot je to običajno v vseh stereotipnih člankih sovjetskega tiska: še veliko morajo delati, prouče. vati stalinsko teorijo o jeziku, itd. Vendar članek poudarja, da je ta dekada izpit ukrajinske literature pred- vel-iko domovino in da bo ta izpit uspešen. Ko je bila prvi dan dekade v velikem gledališču predstava ((Bogdana Hmelnickega« in ko je drugi dan izžel članek v «Pravdi» je izginilo vse navdu. šenje. «Pravda» se ni močneje obregnila ob skladatelja K. Dankjeviča, napisala pa je sledeče: »V tej operi je vrsta napak, ki so nastale predvsem zaradi libreta napisanega od V. Vasi-ljevskaje in A. Kornejčuka. Ena izmed največjih grešk je odstopanje od zgodovinske resnice. V operi ni prikazana borba med ukrajinskimi kmeti in poljskim plemstvom. Na sceni sploh ni sovražnih taborov, niti ni prikazano poljsko plemstvo in zakaj se vse to skriva gledalcem? Druga velika napaka je v tem, ker kljub temu, da s-e op-era nanaša na obdobje bojev za neodvisnost ukrajinskega na. roda, ni v njej niti ene vojne scene. Poleg tega je še vrsta drugih napak, o katerih bomo še govorili.« To je bilo samo nekako spo- toma. Težji udarec je pa bil že napovedan. Vseh deset dni so pozneje kritizirali moskovski listi sedaj to, sedaj ono. Vasi-ljevskaja je kar zginila, a Kornejčuk se je posipal s pepelom. »Pravda« je 23. 6. poročala o konferenci za dramaturgijo: «Pcrast dramaturgije še v mn0-gočem zastaja za potrebami ukrajinskega naroda. Življenje delavskega razreda v Ukrajini še ni našlo svojega polnovrednega odraza v delih ukrajinskih piscev. Mnoga dela niso na do. vpljni umetniški višini, napisana s suhoparnim jezikom, v njdh_ so šablonski konflikti. Končno je prezidium Zveze sovjetskih književnikov na svojem plenumu ocenil 50 novih knjig ukrajinskih piscev in delo dekade. Plenum je konstati-ral, da so povprečno dela sla. ba z vrsto napak, da je v delih preveč sentimentalnosti za nacionalno zgodovino Ukrajine, in premalo industrializacije. »Pravda« pa piše, da je bila sama dekada slabo pripravljena. Ko so se iz toplega materinega objema («Mi v Maskvu, Maskva nam mat!« je prepeval pri prihodu Tičina) vrnili v Ukrajino, so že lahko udeleženci dekade čitali 2. julija v »Pravdi« štiri stolpce dolg članek. To je bil velik obračun napravljen od odseka VKP(b), s katerim je brezobzirno napa. del CK KP(b) Ukrajine, Ta naj bi bil v prvi vrsti kriv za neuspeh dekade, in to zato, ker niso udeleženci dekade, a med njimi predvsem Kornejčuk- in Vasiljevskaja, pokazali dovolj politične zavesti. Večina del, ki So jih prikazovali v Moskvi, ne veljajo nič, ali pa zaradi nekih umetniških ciljev zanemarjajo prvenstvene politične cilje Kornejčuk in Vasiljevskaja sta takoj podpisala neko izjavo, s k' ter e prizna-.ata, da sta grešila m obljubljata, da se bosta popravila. Vendar je znano, kako je v teh primerih. Kot književnika sta bolj ali manj uniče. na. Nič lepše se niso izkazali tudi Riljski, Bažan in Prvomajska, ker s0 menda padli pod vpliv kozmopolitskih idej. Celo folklora je bila kritizirana, in to zato, ker moskovskim še. fom ni ugajalo, ker so prika-rovai; stare pesmi in plese iz novoosvo.bej ene karpatske U-Ifrajirjf., prevečje bilo starih pesmi in plesov, premalo pa novih, ki odražaj© novo sovjetsko, Ukrajina,,,Enostavno pre-več_ ukrajinskega nacionalnega duha, a to je buržoazni kozmo-politizem. Moskva zelo rada za. trjuj'e v besedah mnogonacio-nalno sovjetsko kulturo, vendar naj samo kdo-njene besede poskuša izvajati. naznanja vsem ljubiteljem gledališke umetnosti, da bo skušala v. prihodnji sezoni organizirati več svojih uprizoritev z domačimi igralci. Le s temi bi sčasoma zmogli dobiti v Kopru redne gledališke predstave. Za dosego tega stremljenja potrebuje igralce, režiserje, iin-scenatorje, odrske mojstre, pa tudi pevske soliste za morebitne operetne nastope. Zato razpisuje za igralce: avdicije. ?• > fls? ki se bo vršila 24. avgusta t. I. od 8. ure dalje na odru Ljudskega gledališča v Kopru. Za izvajanje predlaga sledeča dela: 1. Poljudno Kajuhovo, Gregorčičevo, Grudnovo ali Zupančičevo pesem. 2. Poljuden odlomek iz Levstikove povesti: »Martin Krpan«. 3. Pesem in prozo po lastni izbiri. i- Odlomek vloge, ki jo je interesent že kdaj igral, ali pa na novo naštudiral. Pesem pod točko 1. naj bo recitirana na pamet. Posebna komisija sestav ljena iz giedaliških strokovnjakov bo izvajanja ocenila. — Avdicija naj bo pregled dela vseh tistih idealnih ljudi, ki se resno ukvarjajo z gledališko umetnostjo. Prijave, ki naj pole« točnega naslova vsebujejo tudi kratek opis dosedanjega dela na kulturnem polju — sprejema pismeno ali ustno vsak dan do 14. ure pisarna gledališča. Uprava Ljudskega gledališča Koper Tako je izgledal pred 53 leti Veliki kanal. To je bilo takrat, ko so še prihajale v Trst velike jadrnice in ko ga še niso zasuli. Slika je posneta iz revije »Stari Tret J IONE MIHEC III krojačev, zidarjev in drugih obrtnikov, da je sicer narod dober in pošten, toda zelo...» «Zabit!» — je pikro pristavila Felicita. — «Toda kako bo z mejo? Avstrija se pripravlja na vojno, potreben nam je denar, voz in ...» «No, ali rti rekel tisti trgovec, da Italija, zlasti Benetke podpirajo naselitev naših ljudi v Istro. Glavno je, da pridemo na beneško stran, drugo bo lahko!« — se je razgovoril Giorgio, ter si zadovoljno po-mencal roki. «Ben, če je tako, bo treba takoj urediti vse potrebno in se podati na pot. Ti končaj z delom, ter izterjaj vse za obleke, jaz bom skočila še danes k botru in ga zaprosila za voz.« «Samo ne vem, kako bo z Marjuto. Vse se mi vidi, da Jakomo ne bo hotel nikamor brez nje, Saj poznaš njegovo trmo. Ce pa ne bo hotela ...» «Ma, kaj češ, da ima ona izgubiti v teh hribih? Očeta nima, posestva tudi ne. Se vesela bo, da gre lahko z nami« je pristavila Felicita. ter nalila vode v kotliček za polento. «No, ja ko pride nocoj Jakomo se bomo dokončno dogovorili« — je še dodal Giorgio, in stopil zopet v delavnico. Sosedov pes je besno zalajal. Giorgio je stegnil vrat skozi ozko okence. Skoro mu je kri zledenela, ko je zagledal, kako korakata proti nje-sovi koči dva karabinjerja. — »Felicita!« je tiho zaklical na vrata kuhinje, kot bi j0 hotel opozoriti na pretečo nevarnost. «Buon giorno!« — je pozdravil starejši, izvlekel iz žepa neki papir, ter nadaljeval odločno: «Ali stanuje tukaj Vida-ii Jakomo, sin krojača Gior-gija m matere Felicite?« «Siorsi!» je odgovoril na moc prijazno Giorgio. — «To je moj sin. Sicer ne vem, kaj i ?e-.Paj Pregrešil. Vojsko je odslužil in tudi sicer ...» «Reci, da ga ni doma že več mesecev, da je šel za kruhom, ba bo ze prišel ...» je šepetala ehcita skozi kuhinjska vrata. ^ «Saj vidite gospodje, da smo siromašni ljudje brez zemlje, pa je Jakomo moral po svetu za zaslužkom in ne vem kje se nahaja« se je naglo opravičeval Giorgio in se pri tem ozi. ral proti hosti, kot bi se bal, da se bo sin vsak čas pojavil.’ «Basta!» je odločno prekinil vodja in krepko prestopil hišni prag. ((Napravili bomo hišno preiskavo in če ga ne najdemo, pridemo za osem dni po Vas!« «Za božjo voljo!« — je vzklik nila Felicita, navidezno užaljeno. «Moj sin je pošten m se nima česa bati!« — je zagotavljal oče, medtem sta karabinjerja prebadala s sabljami seno in pod posteljo. Ko sta bila pred hišo, je starejši dvignil proti klanjajočim se staršem kazalec, ter jima zažugal: »Torej v osmih dneh naj se javi Jakomo na sodišču v gradu, sicer ...» ((Končano je!« — je vzdihnila Felicita in pogledala izprašujoče moža. «Kaj je končano, nič ni končano, v dveh dneh bomo že čez mejo Italije in grof se potem lahko obriše pod r.osom. Moj sin ne bo gnil v grofov- ski ječi za prazen nič. Bi moral naučiti svojega sina pristojnosti! Kaj smo mi živina, a?« — se je opogumil Giorgio, «Tako je!« — se je veselo oglasil Jakomo, ki je prisluškoval iz bližnjega kostanjevega grma. «Moj sin!« — je veselo klikni la mati, ter ga objela. — «Mar ne veš, da so bili tukaj in «Vse sem videl in slišal in če bi se ne bal za vaju, onadva biriča bi ne videla več svojega gospodarja!« — pri tem je popravil za pasom ostro bodalo, ki je povedalo vse. Da bi s® izognili raznim presenečenjem in zasedam, niso izbrali boljše poti ob samem Ti.1-men-tu, temveč so se držali poti ob obronkih Beneške Slovenije, ter prišli na Furlansko ravnico šele proti Gradiški. Po prašni cesti so se leno pomikali trije dvokolesni vozovi, vpreženi z osli. Človek bj dejal, da gredo cigani ali tedanji potujoči u-metn-iki. Karavana je zavila na dvorišče gostilne «Venezia», kjer so se ustavljali vsi potniki, zlasti karnijski in furlanski begunci. Radovedni meščani, posebno otroci so zvedavo ogledovali došleke, in skušali izvedeti njihov namen in poklic. »Artisti (umetniki)?« — je Vljudno vprašal gostilničar. »Ne, ma smo Karn-ijeli, ter potujemo v Istro«, — je ponižno odgovoril Giorgio, medtem ko sta Jakomo in Marjuta poma-gala materi z voza. Tudi z o-stahh vozov, last rodbin Pariš m Karlevaris so poskakali otroci in se zbrali na kup. Na njihovo nemajhno presenečenje jib je gostilničar prav vljudno povabil v hišo, in ko se je Giorgio y mepriliki hotel opravičiti, češ da so le ubogi obrtniki brez denarja, ga je naglo prekinil gostilničar, ,ter mimogrede povedal, da je šlo skozi njegove roke na stotine Kamijelov v Lstro med slovenske «barbare», ki da jih je treba oplemenititi z italijansko kulturo, ter ustavit; njihov pohod proti svetim mejam «mačkrepatrije». (Isti argumenti, katerih se še danes poslužujejo v Trstu razni Bartoli, De Castri, ali v Rimu razni Luciferi, Fachinett; in Zin-garelli-----------). Ko so že sedeli za obilno obloženo mizo, se je kaj kmalu pojavil neki duhovnik debelušnega stasa, majhnih lokavih oči. Klicali so ga za don Mattea. Le-ta je zaželel bodočim pionirjem italijanstva dobrodošlico, ter jim v priliznjenih besedah dokazal njihove dolžnosti med Slovani. Bil je predsednik ita- lijanske propagandistične družbe «Pro oriente«. Seveda, v. svo-jem govoru m, pozabil omeniti, da bodo uživali naseljenci vso podporo s stran; matere domovine in dokaz temu, je pokloni] vsakemu glavarju družine kot prvo pomoč sto avstrijskih kron, — «Ne pozabite, kaj dolgujete domovini jr., da ste v Istri predstraža italijanstva«, je zaključil svoj sladki govor don Matteo. Giorgio ni verjel lastnim o-cem; ko je spravljal denar se je jel nerodno zahvaljevati in zatrjevati, da bo pač napravil vse, kar je y njegovih močeh. Medtem pa se je Jakomo na-lahko nagnal k Marjuti ter ji šepnil v uho: «Zdaj pa lahko obriše pod nosom, grof v Paluzi!«. Se isti dan je krenila karavana dalje skozi Trst v notranjost Istre. V Gradiški so jim nakazali vas Kubed. dolgem potovanju so se trudni in zaprašeni končno u-ftavili na Rižanskem mostišču, kjer se križajo ceste za Crni kal. Koper in za Buzet. Jakomo je prvi zagledal na visokem griču proti jugozapadu zvonik, ter veselo vzkliknil: ((Poglejte, lam bo naša nova domovina. To mora biti Kubed!« Vsi so zastrmeli v ono smer, v mislih so primerjali istrsko gričevje s Karnijskimi gorami. (Nadaljevanje sledi) matika Johna Priestleya ((Inšpektor na obisku«, ki bo hkrati tudi prva uprizoritev tega angleškega pisatelja in drama, tika na slovenskem odru sploh. Iz zakladnice ruske klasične dramatike pa smo izbrali «Trii sestre« Čehova, kot četrto pre-' miero pa bomo naštudirali Gob-č<’Vo opereto ((Planinska rožam Dalje imamo v načrtu pripraviti vsaj eno mladinsko igro za naše najmlajše. To je seveda ie grob okvirni načrt, če ga bomo uspeli izpeljati, bo pač pokazala stvarnost sama. Za vsako premiero nameravamo izdati posebno • številko gledališkega lista, ki naj bi se. znanjal naše ljudi z uprizorjenim delom samim, z avtorjem tega dela in končno pokazati našim ljudem tudi notranje de-1° in rast novega, mladega gledališča. Tako bo tudi gledališki list skupaj s predstavami pomagal dvigati kulturno raven naših ljudi. Pred nami so torej velike, a hvaležne naloge. Kako jih bomo uspeli rešiti, bo pokazala prihodnost. Toda pri nas je do. volj dobre volje, pa tudi želje Po odrskem izživljanju in prav volja in želje morajo premagati vse težave, ki se pač vedno stavljajo nasproti mlademu gledališču. Prva pripravljalna dela so že v teku in uspeh tega dela bomo videli takrat, ko se bo v jeseni prvič dvignila zavesa no. voustanovlj'enega stalnega slo. venskega gledališča v Kopru. DUŠAN ZELJEZNOV Iz filmskega sveta ENO IZMED NAJVECJIH PEKARSKIH PODJETIJ v Ameriki je sklenilo pogodbo z Metro-Goldwyn-Ma-yerjem, p0 katerem bo smelo tiskati na 87 milijonov zavitkih za kruh podobe filmskih igralcev iz filma «Quo vadiš«, kt ga je izdelala omenjena film. ska družba. Namen te rekla-me je, pripravili ljudi na ve-lik obisk tega ((mamutskega filma«, kakor so ga krstili Arne rikar.ci, in ki bo prvič na sporedu letos v oktobru. * * * KOMIKA ABBOT IN COSTELLO zaslužita na dan 30.000 dolarjev, kakor poročajo iz Holly-wooda. V nekaj letih sta posnela 26 filmov, vsakega izmed njih sta izdelala največ v 25 dneh. Pri tem sta imela seveda na razpolago vse, kar sta po. trebovala. Cisti dobiček vsakega filma pa vrže en milijon dolarjev. Od tega dobita Abbot ir.< Costello 50 odst., poleg tega pa krepko plačo po 100.000 dolarjev za vsak film. VREME Področje visokega zračnega pritiska nad zahodno Evropo se širi proti Vzhodu, ver.dar pa se je zajezilo ob Alpah, tako da je genovska depresija še ohranila svojo aktivnost. Obenem močno narašča področje zračne-nega pritiska nad Skandinavijo. Z_a danes predvidevajo razjasnitev, ki bi jo pa vseeno lahko še spremljale pooblačitve. Večje padavine je pričakovati šele okrog 30. julija. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 27. JULIJA 1951 11 liii pil liiilliiiiiil m 'r ILi iliii •1 ii lil: i::i i 1 I i, :::: liii ii!!! I lili ■■NIMn RADIO Jug. cona Trsta: 13.45 Koroške narodne; 19.00 Blaž Arnič: Koncert za gosli in klavir. Slovenila: 12.40 Zabavr.-a glasba: 23.30 Mali or- kestri. Trst II.: 20.45 Lahka glasba; 22.00 Klavirski koncert. Trst I.: 12.00 Moderna glasba; 21.45 Simfonični koncert. Šesti ponesrečeni poizkus za sestavo nove francoske vlade Tudi Paul Kej/naud se je odrekel nalogi za sestavo nove vlade Auriol se je lotil reševati to vprašanje od samega pričetka PARIZ, 26. — Tudi Paul Rey. naud se je odrekel nalogi, da bi sestavil novo francosko vlado. To je sporočil danes proti večeru predsedniku francoske republike Auriolu. Dal je tisku naslednjo izjavo: «Nisem smatral za potrebno nadaljevat; s posvetovanji ir: podaljšati krizo, ki jo je treba kmalu rešiti v interesu republikanske vlade in Francije«. Predsednik republike se je odločil, da bo pričel reševati vprašanje sestave nove franco- Francovi nameni #Dciba» pravi, da hoče Franco rehabilitacijo svojega režima -Od nesoglasja med zavezniki o tem vprašanju, ima edino korist Moskva BEOGRAD, 26. — Današnja «Borba» piše o nasprotovanju javnega mnenja v svetu proti politični rehabilitaciji Francove Španije. tcBorba« pravi, da bi ponoven prihod Franca na površino mednarodnega življenja, odprto priznanje tega fašističnega režima. Zaradi tega dejstva, svetovno javno mnenje nasprotuje vsem razlogom- za paktira-nje s Francom, ne glede na morebitno korist z.aradi strateške važnosti Spa-n-ije. Ne glede na vzroke, ki so vodili ZDA, pri njih korakih v Madridu, so oni dobrodošli Francu, katerega položaj je povezan s težkim položajem. v državi. On danes potrebuje pomoč in- ve, kje jo more dobiti. Zato je pripravljen na odstopanje. Franco je »poznal položaj in prvo njegovo popuščanje je sprememba v njegovi vladi. Medtem pa je to navadna burka, ker so glavna ministrstva obdižaii dosedanji ministri, preostale pa so dobili preizkušeni falangisti, med katerimi je figU general Munos Praude poveljnik «modre divizije« na vzhodni fronti. Zato je iluzija govorit; o skorajšnji demokratizaciji in pričakovati postopno spremembo režima. «Borba» nadaljuje, da gospodarska pomoč še ni glavni cilj Franca. Do nje je lahko priti in to brez velikih naporov. Njegovi nameni so veliko večji. Predvsem pričakuje popolno rehabilitacijo režima, ki je prišel na viado s pomcč-j<,, Hitlerja in, Mussolinija. Pričakuje, da bo njegova Španija dobila časten položaj v mednarodni politiki. Na koncu poudarja «Borba» da so koraki ZDA v Španiji naleteli na nezadovoljstvo javnega mnenja v Angliji in Franciji. S tem, da nastajajo nesoglasja med zavezniki, je predvsem zadovoljna Moskva, ki pričakuje, da bo megla priti do kori3t: v takih nasprotjih. Podpora Bonnu BONN, 26. — ZDA m Anglija so odbile francosko noto, s katero je pariška vlada odgovorila na nemški protest zaradi sedanjega položaja v Posarju. Vest o tem je dal nek predstavnik za-padnonemške vlade. Francija naj bi zahtevala v Londonu in Washingtonu, da bi skupno odgovorili na nemški protest. Sedaj, ko sta ti dve vladi to odbili, bo Francija najbrž sama odgovorila bonnski vladi. Vse kaže, da je glavni spor med zavezniki glede Posarja v tem, da pariška vlada ostaja pri svojih namerah, da bi ločila od Nemčije bogato Posarje, medtem pa sta se London in Wa-shington giedp tega že precej pribhžala B-nnu. Množična zastrupitev UDlNE 26. — L)t množične zastrupitve je prišlo v vasefl Tamai in Pordenone. Člane približno 20 družin se je lotila velika vročina, potem ko so jedli meco obolele krave. ske vlade pri njegovem pričetku. Predvsem se bo razgovar-jal z voditelji posameznih parlamentarnih skupin. Zato je danes zvečer že sprejel predsednika narodne zbornice Edo. uarda Herriotg in Gastona Monnervilleja, predsednika republiškega sveta. Medtem, k0 Herriot ob koncu tega razgovora r.-i hotel dati nobene izjave, je Monnervil-le povedal, da bi bilo predvsem potrebno, da odgovorni voditelji strank izdelajo program vlade, ki bi bil uresničljiv in tudi zanje sprejemljiv, potem pa bi šele posamezne osebnosti poskušale dobiti pred r.arodno zbornico potrebnih 314 glasov za sestavo vlade. Danes ponoči je Auriol nadaljeval s svojimi razgovori. Druga njegova posvetovanja bodo jutri zjutraj. Sprejel bo vse predstavnike strank, med njimi iudi degoliste in komin-formiste. Paul Reynauu, ki je danes poizkušal svojo srečo je neodvisni konservativec, star 72 let in je vodil francosko vlado, ko so se nemške čete med zadnjo svetovno vojno pričele valiti proti Parizu. Od vseh 5 osebnosti, ki so sedaj poizkušale sestaviti novo vlado, je znan kot največji desničar. Doslej so se morali vsi odreči mandatu za sestavo vlade zaradi spora med katoliki in socialisti glede vprašanja državne podpore katoliškim privatnim šolam in lestvice plač. Od včeraj zvečer, ko je Rey-naud dobil mandat, se je posvetoval z Mauricejem Petsche- jem, Mauricejem Schumanom, voditeljem MRP in dvema neodvisnima: Josephom Lanielom, bivšim ministrom in Antoine Pinayem, ministrom za javna dela v Queuillevi vladi. Da ne bo uspel, je bilo videti že včeraj zvečer. Vse je namreč kazalo, da mu socialisti r.e bodo zaupali. Dejansko se z njimi niti ni posvetoval, Njih nasprotovanje mu je že preprečilo, da bi tudi po vojni prišel na vladno krmilo. Enkrat je poskušal dobiti njih podporo, vendar se mu to ni posrečilo. Fo njegovih posvetovanjih sodeč, moremo ugotoviti, da je skušal dobiti podporo na desnici. Ce bi pa hotel sestaviti tako vlado, bi ga morali podpreti degolisti, večina neodvisnih, nekateri radikali in MRP. Vendar bi te stranke le težko vodile Francijo sporazumno z degolisti. K francoski vladni krizi, ki se je danes tako rekoč znova pričela, naj omenimo zanimiv predlog v parlamentu. Nek radikalni poslanec je namreč predlagal, v posebnem zakonskem načrtu, da bi razpisali referendum o vprašanju podpore katoliškim šolam, ko tega stranke ne morejo sporazumeti, kar je tudi preprečilo sestavo nove vlade. Nekateri pravijo, da bi se se. daj sporazumeli, da sestavijo vlado manjšine, ki bi upravlja, la, kakor bi pač mogla, francoska ministrstva. Po ustavi je namreč mogoče razpustiti prav-kar izvoljen parlament. To je dovoljeno šele po 18 mesecih. (P** Vodja severnokorejske delegacije na mirovnih pogajanjih o Kesongu, general Nam II- Schacht gre v Indonezijo KALKUTA. 26. — Dr. Hjal-m»r Schacht, bivši Hitlerjev finančni strokovnjak, je danes se”g*iede potoval preko Kalkute v Dja-karto. Na prošnjo indonezijske Vlade bo proučil gospodarski položaj te države. Nemški finančnik, ki ima sedaj 64 kt, je izjavil, da je njegovo potovanje v Indonezijo »popolnoma privatno«. Dodal je še, da ga Zahodna Nemčija nikoli ni prosila za svet. GOSPODARSKI POLOŽAJ VELIKE BRITANIJE: Gaitskellovi napori za finančno ravnotežje Napovedal je novo nadzorstvo nad cenami, revizijo uvoza z dolarskega področja, omejitev dividend in nove ukrepe proti mezdnim zahtevam LONDON, 26. — Zakladni minister Gaitskelf je danes začel razpravo o gospodarskem položaju Velike Britanije in je napovedal povečanje nadzorstva nad cenami, da se prepreči zvišanje življenjskih stroškov; znižanje uvoza z dolarskega področja; omejitev dividend in nove ukrepe proti mezdnim zahtevam. Nadzorstvo cen se uvede takoj glede cele vrste proizvodov za domačo uporabo in živil. Minister je pojasnil, da je vlada to sklenila, da prepreči stalno višanje indeksa življenjskih stroškov ki je sedaj 125 (podlaga za leto 1947 je 100) in ki se bo čez en mesec dvignil na 127. Glede znižanja uvoza z dolarskega področja je Gaitskell sporočil, da izkazuje britanska izvozna bilanca za prvo polletje 1951 primanjkljaj 544 milijonov funtov šterlingov in da se v prihodnjih mesecih predvideva »morda zelo znaten« primanjkljaj zlatih in dolarskih rezerv na področju funta šterlinga. Glede ukrepov za omejitev dobička delničarjem je sporočil. da bodo te ukrepe vključili v dodatni proračun, ki ga bodo predložili jeseni ob zopetni otvoritvi parlamenta. Vlada bo še danes objavila tozadevno belo knjigo. Nadzorstvo bedo uvedli za vse družbe izvzemši one, ki razdeljujejo manj kakor 10 tisoč šterlingov dividende. Po mnenju ministra bo omejitev dividend zaustavila inflacionistični sunek pri kotiranju vrednostnih papirjev. Glede omejitve mezdnih zahtev je Gaitskell dejal, da bi nastala velika nevarnost za narodno gospodarstvo, če bi se mezde še dalje dvigale kakor lansko leto. Pripomnil je, da je upati, da bo nadzorstvo nad dividendami pripravilo delavce, da bodo sprejeli »pametno o-mejitev« svojih zahtev. V zaključku je Gaitskell tako. le označil in povzel program: 1. Znižanje uvoza in zvišanje izvoza; 2. Znižanje javnih izdatkov; 3. Najbolj učinkovita uporaba razpoložljive delovne sile; 4. Povečanje proizvodnje. Bivši minister za trgovino Harold VVilison, ki je odstopil skupaj z Bevanom pa je naglasil, da se morajo Američani zavedati. H, carey. . predvsem v; Egiptu, fapor ura- j Garibaldi. 15.00: «Tovariš», C. Col |!i - I§p II ' ::r:£-d lili • •• >i -. .škilil .-p;* J-f j lij |Wf ijjjjfcv iišiliii ¥ miru preko zadnjih alpskih vrhov Tour se bliža koncu - Zanimanje upada • Italijanska neskromnost Alpe smo prebredli; utrujeni in izčrpani se bližamo Parizu. «Tour ante porids», se bo razlegalo čez tri dni v prestolnici. Radovanja ne bo konec. Vesela bosta prvi in zadnji; prvi seveda znatno bolj, ker ga bo spremljal domov trebušast šopek tisočakov. s katerimi se bo lahko brez dela prebil najmanj do prihodnje sezone. Kljub petim vrhom danes boja ni bilo. Razumljivo. Noge se še niso spočile od naporov včerajšnjega dne, misli pa že oprezujejo na jutrišnjo etapo s kronometrom. Bili smo torej priča preseljevanju sedemdesetorice. Besedica o Italijanih. Prven- zavzeli, a v enem jih ni premagal nihče: v povzdigovanju samega sebe tudi po najneznatnej-ši zmagi. Slučajno smo zvečer prestregli radijske valove, ki jih pošiljata v svet radiokroni-sta R.A.l. Med drugim smo slišali tudi tole: Faustu Coppiju je odvzela zmago samo nesreča v 16. etapi. Prijetno, ne? Ze pred krizo je imel Fauoto lepo število minut zaostanka za Kobletom, Izoardova etapa pa povrh vsega ne pove prrav ničesar. Coppiju so namreč pustili, da je zbežal. na ravnini samo, ker je bil popolnoma nenevaren, v strminah pa je imel najboljši čas Koblet, saj je zmanj- stva v letošnjem Touru niso \ šal razliko v času (nad osem L U C C H E S E PRODALA MOŠTVO Usoda revežev Lucchese je prodala nekaj svojih najboljših igralcev, med njimi Mora, Mikeja, Tubara in Mazzo. S tem je vsaj delno zaprla usta požrešnim upnikom. Denarja za nove igralce pa seveda ni. Izvršilni odbor kluba je zato odstopil irj le s težavo so našli naslednika, ki je prevzel krmilo preluknjane barke. Morda bodo s pomočjo domačih industrijcev uspeli do začetka lige ]e skrpati moštvo. Lucchese je ‘bila v enaki stiski tudi lansko leto in se je resno govorilo, da ne bo igrala v A ligi. Lucchese preganja usoda vseh malih. Provincialno mesto nima toliko gledalcev, da bi si lahko privoščilo enajsto-rico, ki stane težke milijone. En0 vleče drugo. Ce ni denarja, ni igralcev. Ce ni igralcev, moštvo ne more zaigrati dobro, torej ni zanimanja gledalcev, ki ne prinesejo denarja itd. Problem je težak, in se pojavlja prav v vseh deželah, tudi tam kjer ni profesionalizma. minut) za polovico. Zato so besede radiokronistov nesimpatično varanje občinstva. Dovolj o tem. Resnica je ena soma: zmagal bo najmočnejši. Pri današnji vožnji je vzbujala senzacijo ena sama stvar: francoski prvak Bobet je bil še v hujši krizi kot zadnje dni. Niti pri najpočasnejši■ vožnji skupine ni držal koraka z ostalimi. Na cilj je prišel 40 minut za zmagovalcem. Spancem Bernardom Ruizom, čigar današnja zmaga na Touru je že druga letošnja. Malih in srednjih begov je bilo precej, najresnejši brez dvoma oni, s katerim se je Gauthier hotel popraviti pred mestnimi očeti Grenobla, ki so vedno, že od najmlajših let z strogim in kritičnim očesom sledili podvigom mladeniča, ki z.astopa po svetu čast mesta. Doma je bil Gauthier prvi, pozneje je opešal. Vrsta je bila sedaj na Spancu, ki mu je beg na zadnji hrib prinesel šest minut naskoka pred zaspano skupino, a na cilj pa kar s sedmimi. Na vrsti je kronometer. O prvem mestu ne more več odločati; ta etapa bo služila Bar-taliju, ki bi rad preskočil Francoza Geminianija in L. Lazari-desa, služila bo tudi Coppiju iz prestižnih rezlogov; drugim pa ne. Letošnji Tour se bliža koncu. Osiitel starček je že, čez dva dni bo ugasnil. V nas se že da- Smo v polni sezoni plavanja čez rokavski prreliv. Ljudje vseh ms in barv poskušajo ujeti na bregovih ožim usaj ščepec popularnosti. Saj je pripeljal Amerikanec celo spoja nedolžna otroka, ki nimata, skupaj niti deset let, da bi se poskušala z valovi. — Na sliki je Florence Chadurick, ki drži ženski rekord v smeri Francija - Anglija s časom 13 ur in 20 minut. Doma je iz Kalifornije, kjer je preko celega leta resno vadila; ko je Evropa ozelenela in veter ni več tako neusmiljeno butal razpenjenih valov v dioverske pečine je 32-letna plavalka prišlo: na stari kontinent in trenirala, trenirata, dan na dam. Postaviti hoče namreč letos nov rekord. nes meša zaradi tega veselje z žalostjo. Čudni smo ljudje. JACQUES COPAIN 21. ETAPA BRIANCON - AIX, 201 KM: 1. B. Ruiz 6.45’24”; 2. Robič 6.47T0”; 3. Cogain, 4. Dotto, 5. Gauther, vsi s časom Robiča; 6. Goasmat 6.51’57”; 7. Ocker« 6.52’02”; 8. Bartali, 9. Deledda. 10. Coppi; 11. s časom Ockersa: Magni, Aeschli-man-ri, Verschu«ren, Pezzi, L. Lazarides, Koblet, Rosseel, De Hetrtog, Demulder, Bia-gtoni, Van Ende, Barbotin, Meunicr, Gemmiani, Diedie-rich, Gigult, Decock. LESTVICA : 1. Koblet 123.24’06"; 2. Ge-miniani 123.33’08” po 09’02”; 3. L. Lazarides 123.36’49” po 12’43”; 4. Bartali 123.44T0” po 20’04”; 5. Ockers 123.49’34” po 25’28”; 6. Barbotin 123.54’ 47”; 7. B. Ruiz 123.55’54”; 8. Bauvin 123.56’49”; 9. Magni 123.58’47”; 10. Coppi 124. 02’29”. Lokomotiva - K. A. C. 10 3 (5 2) ZAGREB, 26. — Nogometno moštvo Lokomotive iz Zagreba je premagalo KAC iz Celovca z 10:3 (5:2). Zagrebčani so danes igrali izvrstno, posebno pa srednji napadalec Firm, ki je sam dal pet golov. Tekmo so igrali zvečer pri električni razsvetljavi. di Sueza in Sudana tamkajšnji propagandisti vneto izkoriščanje za širjenje nezadovoljstva proti angleškim pokroviteljstvom nad Arabci. Anglijo obtožujejo imperialistične politike; ona je kriva, da je sedanji položaj v arabskih državah nevzdržen po vojni, ki so jo izgubile. Obtožujejo Anglijo in ZDA, da podpirata Izrael, ki ga smatrajajo arabske države za grožnjo proti njih obstoju. Posredno pa krivijo Anglijo, da je ona odgovorna za največje vprašlamje v teh državah: problem arabskih beguncev iz Izraela, ki živijo sedaj v največjem siromaštvu. V zadnjem; času pa protiaiv gleška propaganda izkorišča preganjanje, ki je nastopilo v Jordianiji po usmrtitvi Abdulaha. Tami se za to sicer opravičujejo, da so imelj morilci jordanskega kralja namen, u-biti tudi Abdulahovega drugo rojenea Naifa in sina prvorojenega Talala, princa Husseinia. Na vsak način bodo morali Angleži natančno proučiti svojo politiko do Srednjega vzhoda in najti izhod iz. sedanjega položaja. Pripraviti bodo morali načrte, s katerimi bi skušali prodreti preko svojih zaupnikov na seji političnega odbora arabske lige, ki jo nameravajo sklicati v kratkem. Na tem zasedanj bo verjetno Egipt skušal to organizacijo, ki jo je ustanovila Anglija, popolnoma prevzet; v svoje roke. Tretje vprašanje: nasledstvo na praznem, jordanskem prestolu. To pomeni obenem tudi vprašanje, ali se b<> v Jordaniji nadaljevala tradicionalna angleška politika. Politični opazovalci -na Srednjem vizhddu se sprašujejo, če bo ostala v tej državi varnost in če bo jordansko ljudstvo tako podprlo Abdulahove naslednike, kot je njega- samega. Na vsak način je vpliv Anglije na to državo še vedno zelo ..velik. Nadaljuje se angleška finančna pomoč in angleški častniki, ki v-odijo arabsko legijo, bi preprečili vsako grožnjo. Nastaja pa vprašanje, ali bi pri tem, o-stalo, če bi zasedel prestol prvorojeni Talai, Qn se trenutno zdravi V švicarski kliniki Rives de Prangins, v bližini Ze. neve. Nekateri pravijo, da je že popolnoma zdrav, drugi pa d'a so njegovi živci še vedno zelo slabi. Na vsak način imajo njegovi nasprotniki velik argument v rokah, ko v primeru njegove želje, da izpodrine Naifa, lahko vsak čas proglase Talala za duševno omejenega. K vsej zadevi naj navedemo še dva komentarja vplivnih e-gipčanskih listov. «A1 Abram« Piše: »Emir Talai ne b,o prišel do svojega prestola. V Amrna-nu že vedo, kakšen odgovor bodo dali zdravniki: živčnih motenj emirja ni mogoče pozdraviti«. Na drugi strani pa se je pokazal «A1 Misri« za dosti bolj rezerviranega. «Nemogoče je C-živeti načrt za veliko Sirijo, Ab. dulahov sen, ker ni naletel na podporo niti v Siriji in niti v Jordaniji«. Isti list ie zaskrbljen zaradi »niorebitne izraelske vojaške intervencije v Jordaniji v primeru, da bi tam prišlo do neredov«. Iz vsega tega vidimo, da je sedanji položaj na Srednjem vzhodu zelo zapleten. Na delu je poln-o podtalnih sil, interesi posameznih velikih in majhnih držav se križajo. Vse nasprotujoče si vesti, iz katerih je včasih težko razbrati prave namene posameznih virov, nam potr. jujejo mišljenje, da ie v‘tem kratkem času vprašanje Srednjega vzhoda zopet stopilo na pozornico. bert, C. Boyer. Ideale. 16.30: »Divja ljubezen« » Scott. c. Impero. 17.00: »Rdeče skale« Montcjomer;. E. Drevv. Viale. 16.00: »Vesela ježa«, S. b* rel, O. Hardy. Vittorio Veneto. 16.00 «Romanti«” pustolovec« G. Pick, J. Italija. 14.30: »Gianni in P|n0U med cow-boyi». Kino ob morju. Zaprto zaradi P’ letnega odmora. Marconi. 16.30: »Tajnistven v* M. 0'Brien, H. Marshall. Massimo. 16.00: »Pekel v pušč« G. Tierney, G. Landers. „ Novo Cine. 14.30: «Bratci» S. b* rel, O. Hardy. c Odeon. 14.30: «Crna puščica« Hayward. L. Blair. Radio. 16.00: «Južno od Tahi“,n B. Donlewy, M. Montez. ... Savona. 16,00:' «Pripovea,ke str Toma«. Vittoria. 16.00: ((Dobrodošel v‘ častiti« A. Fabrizi, L. CarreU' POLETNI KINO: Javni vrt. 20.45: »Klobučar» grad«. D. Kerr, J. Mason. j Rojan. 20.45: «Rešim te« I. ®e mann, G. Peck. F. Severo. 20.45 »Bagdadska dr Skoljet. 20.45: «Proces». M Brocchetta. 20.45: «Trije rn>l“ tirji«. RADIO JUGOSLOVANSKI! C O N K T K S T A PETEK 27.7.1951. Oddaja v slovenščini: 0* Poročila ob 7.00, 13.30, IjJjj 23.05 — 7.15 Jutranja glasba- b Koroške narodne. 14.00 P0!®, j) grebški solisti. 14.30 Od 'VČej/jLjt danes. 14.35 Igra saksO«V Srečko Dražil. 18.00 Britten-^ termezzo iz opere «Peter gj» mesa. 18.15 Radijski vediež. ‘ Skladbe za harmonike. 19-9° Ki»-Arnič: Koncert za gosli b j vir. 23.10 Glasba za lahko n" Oddaja v italijanščini: 12.00 Slavni solisti. 12.41' 0^. retna ’ glasba. 13.20 intenci) 20.00 Valčki in mazurke-Sindikalni pregled. 20,30 H3,« ske pesmi. 21.00 Enodejanka. Lahka glasba. 22.30 Plesna s ► ba. S I, O V K S I .1 A (J 6.15-7.00 Veder glasbeni sPfLit 12.00 L. v. Beethoven: K9!|jr za klavir in orkester. 12-«“ ao bavna glasba. 13.00 Slov* narodna in umetna glasba. Italijanska zabavna glasba. Zabavna glasba. 15.30-16.CO pf, nos iz Maribora. 18.35 IS«3 p kester Radia LJubtiana. 19.J” v. leli ste - poslušajte! 21.20 KO” j. na ura. 22.30 V deveti dežel' j: vertura; Serepada: Suita 5' |« Pieta, kantata za solo, ,-ir orkester. 23,30 Mali orkestri jo za lahko noč. TllST II. 7.30 Jutranja glasba. ll-3() 0r vsakega nekaj. 12.10 Lahka , kestralna glasba. 13.00 GlaSba jj željah. 17.30 Plesna glasba. ‘ U Glas Amerike. 18.15 kvarteti. 18.45 Tirolski 0 21.45 Simfonični koncert. .J Poje A. Romeo. 23.20 ‘ glasba Enako Je bilo 25. maja 19— Tenda je Kala na tleh ln se s kamenčki «gala», tako je izgovarjala besedo «igrala». Mama — moja žena — pa je sedela na klopi in zanjo pletla hlače, kakršnih je hčerka, drsajoč se po tleh, one dni raztrgala gotovo vsak teden svoj par. Ir. je bilo obema vse prav. Pa se oglasi Tenda Lala: «Ta-£a, tašab — hitro in skrivnostno, kakršna je bila njena navada. Pa kadar je izrekla to geslo, je ?.e bila nevarnost v zamudi: brez obotavljanja in preudarkov, kar na eno dve je bilo treba narediti prosto pot bližajočim se dogodkom, sicer je bilo ie prepozno in v hlačkah nezgoda. Zena torej hajdl z otrokom v kraj tja za generala. Punčka je bila pridna, dogodek se je lepo iztekel, zavesa Je ie padla, že so se zapenjali gumbi in svetovi bi se lahko sukali naprej v neskaljeni harmoniji — pa vam šine zadnji hip izza drevesa stražnik — kakor volk iz grma — in pred ženo. Rdeč je bil kakor kuhan rak — ml je pravila žena — bliskalo se mu le iz oči in je meril ženo in Je meril otroka in je meril nesrečni sled, ki ga je bil zapustil nedolžni otročiček tam v pesku za znamenitim vojskovodjem. In ta sled, kakorkoli ga je gledal in od katerekoli strani, lovorjev venec seveda ni bil, ki bi bil — priznavam — edini sodil pred noge slavnemu gene-ralu, In čim dalj je gledal sled in otroka in ženo, bolj Je postajal rdeč in hud. pa je zagrmel: »V imenu postave! Kaj Je to? Ali ne vidite, kje ste?« In je pokazal z oblastno kretnjo na sled in potem na spomenik. Golobčki moji, žena bi se bila morala tačas potuhniti. Potuhniti in se narediti neumno, e, to Je najbolj pri- poročljivi način obrambe ob takih prilikah, lahko mi verjamete, ki sem strokovnjak. Moja žena je drugače pametna, takrat pa ne vem, kaj ji Je bilo, nemara Ji uža-ljeni materinski ponos ni dal molčati. «Batjuška, čemu kričite!« je rekla. «Oči imate s sabo, lahko sami vidite, kaj je in kje. Ubogi otrok! Pa povejte, kaj naj sploh stori, kadar mu je treba! Ko Je božja volja taka, da ni brez spodnjega života, kakor oni-le vas general! Prestola mu pa tudi ne morem vlačiti s sabo na lzprehod. Mar si ga naj poveznem na glavo? Saj ni policijska čelada!« Stražnik je baje kar plesal. «Ze vemo«, je rigal, «da Je izvestnim ljudem napoti naša slavna armada ln ne le armada, ampak tudi policija m prestol. Za take imamo posebna zdravila«. Sek! Jo je zapisal v svojo beležnico. TENDA LALA NAPISAL FRAN MILČINSKI • FRIDOL1N ŽOLNA In se mi pripeti uničujoči ta škandal prav tisti hip, ko sem revež mislil, da mi naklonjena usoda po nepri-llkah zadnjega časa slednjič vendarle privošči konček težko pričakovanega uspeha. Prav tisti dan sem bil pridrvel ob poldvanajstlh domov, namenjen smukniti v parado, da se poklonim šefu in mu osebno in v lastne roke sporočim zadevo, zadevo, dušice zlate, ki bi bila utegnila postati temelj moje sreče. Nekaj sem bil namreč izvohal. Tako po ovinkih, veste, ln pod roko. Sijajen slučaj, vam pravim, prvovrsten slučaj, ne- kaj izrednega, česar niti v Petrogradu še niso imeli, v Moskvi pa tudi ne. Skratka slučaj, med brati vreden svojih petnajst let ječe. Malo potrpite, čuli boste vse! Paragrafov ruskih tako ne poznate. Torej vam povem, da se je bil zločin doprinesel v gostilni «Pri veselem kozaku«. Gostilna je očiten kraj, razumete. No in ni šlo za manjšo stvar nego za ruskega državnega orla. Otročički moji, to niso mačje solze. Poslušajte! V gostilni »Pri veselem kozaku« se ji bilo torej zgodilo, da so ča stitemu ruskemu orlu ukra-tili dolžno spoštovanje, ga grdili, sramotili, deli v nič. Se več — da so z njim grdo ravnali. In so bile priče na razpolago, zanesljive priče, ki so svedočlle, da so se v gostilni «Pri veselem kozaku« dvoglavega orla celo lotili z zločesto roko — oprlm-ši se orožja, kakor pravi zakon — ga zaklali, oskubli, skuhali in potem snedli v kisli juhi. Srčki nlc se ne zatajujte, če bi se radi smejali! Ali takrat, da ste ovadeni, takrat vam ne bi bilo do smeha. Profesor na liceju Porfirij Jerušin, priznan strokovnjak, je bil ob onem dogodku v gostilni navzoč in je na svoje oči videl, opazoval in spoznal v kisli Juhi dr-žavnega orla. To Je dovolj! Ne? Ce se na profesorja ne boš zanašal, na koga se boš pod božjim soncem, vprašam. Verjetno ali ne, pisčeta moja, kadar gre za veleizdajo, je vse verjetno, in kdor je ovaden, je tudi že obsojen, ne dosti manj. Torej tako ali tako — vsekako slučaj, da bi se z njim lahko postavil pred svetom in sl zopet utrdil ugled, ki ga je bila omajala neugodna brezuspešnost zadnjih mesecev. Pridrvim torej opoldne do. mov, da se paradno okorna tam za šefa. Ljubčki moji, potil sem se kakor konj, tako sem hitel. Sveti Krizostom, doma me je čakal mrzli tuš; afera z generalom Kuropatkinom! Lahko noč, sem rekel, odlikovanje! Zbogom, povišanje! Sluga ponižen, vse zlate nade! Kregal se pa nisem, ni bilo časa. Kapo na glavo pa hajdi v park, če bo moč še kaj rešiti. Ze od daleč sem ga videl, stražnika. Mogočno se je kretal okoli spomenika, štel korake, kimal z glavo in pi-sal v beležnico. Očitno je koval ovadbo. Kolarabov je bil, moj ljubi Peter Petrovič Kolarabov, človek zoprn kakor stenica, tisti, ki so o njem pravili, da je ptiča lo vil pod kapo, pa je figo ujel pocestno. Poklonil sem se mu in ga prijazno pozdravil. — Verjemite mi, bratci, rajši bi ga bil klofnil. »Peter Petrovič«, sem rekel, «saj me poznate, — tovariša sva tako rekoč. Vidim, že pišete... Stvar se sicer ne tiče naravnost moje osebe, ali žena se mi smili in dete, zlasti dete, Jedva 1e staro štirinajst mesecev, mlado je, nemara bi ga bilo moč poboljšati še brez je-če...« »Jako žal«, je odgovoril, skomizgnil z rameni in ško-doželjnost se mu je režala lz glasu, »služba je služba! Ko sva tako rekoč tov®1 r‘J sami veste, da postan#^ kriv, ako opustimo oV*% se tako nam lučajo v * da nič ne storimo...« A Izprevidel sem, da ne/-brez žrtve. Mili moji ki, verjemite mi, rajši dal pet zob tukajle $ kakor eno veleizdajo 1J.y z zaklanim državnim — E - pa ni bilo dr11® f »Peter Petrovič,« sei11^ kel, «oprostite, da se’1’^ motil. Zaposleni ste ^ f gače bi vas zanimal0' d pettl se Je slučaj, kočlJ* ' f levažen, političen...« J Cigan se je delal, k»Kj ga ne zanima, komaj poslušal. / »Tajnost,« sem nad***.*1 »strogo zaupna. Nihče ' J ve. niti šef: gre za dry ga orla«. Zdaj ga je Pr d Spravil je beležnico i® fj zgrabil za gumb «KJe’ ' vprašal. «1 »Tukaj«, sem odg°v° J našem mestu«. a\ (Nadaljevanje ^ I ^ Telefon Jtev »3-808 Iti «4-638 — PuStni preda) 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA ‘Telefonska St. 73-38. _OGLASi: od 8.30 • 12 ln od 15 - 18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak tr,m višine v širim 1 stolpca: trgovski 60 finančno- UREDNIŠTVO: ULICA MUNIECCH1 St, 6, 111. nad. it 20. — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30 • 12 1----------- ... ....-------------------------------------------- . . upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine l stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. KV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod — Podruž Gorica. 111 S. Pelllco t-Il., Tel 11-32 Koper, Ul. Battlst! 301a-I. Tel 70. Odg. urednik STANISLAV NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: Izvod 6, mesečno 15° dl i Poštni tekoCl račun za STO*ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 20-09. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z.