INFORMATICA YU ISSN 0350-5596 FACOM kompjutere proizvodi Fujitsu, tvrtica koja najveću pažnju posvećuje sistemima. LSI s rebrima za hlađenje Prije svega kompjuter je sistem, tj. sredstvo za obradu podataka koji u sebi sadr5i hardware, software i aplikacionu tehnologiju. Naravno razne tvrtke bave se prodajom kompjutera. Ipak, malo je tvrtki koje mogu ponuditi potpuni izbor sredstava za automatsku obradu podataka -konstruirani tako, da osim optimalnih performanci, imaju mogućnost ugradnje u veće sisteme. FUJITSU je jedna od tvrtki koja to mo5e ponuditi. Kao vodeć"^ proizvođač kompjuterskih sistema u Japanu, FUJiTSU^proizvodi široki asortiman proizvoda od minikompjutera s jednim LSI cipom do u svijetu najmoćnijih LSI sistema, kao i široki izbor periferne i terminalne opreme. FACOM kompjuteri obavljaju va^ne aktivnosti u poslovnim i državno-administrativnim organizacijama u mnogim zemljama sirom svijeta. U Japanu, drugom po redu najvećem tržištu kompjutera u svijetu, instalirano je najviše FACOM sistema u usporedbi s drugim modelima ostalih proizvođača. Ovi moćni, pouzdani FACOM kompjuteri sposobni su za obavljanje svih mogućih poslova, Oni upravljaju satelitima u svemiru, daju prikaz atmosferskih prilika real-time grafikonima u boji, obavljaju bankovno poslovanje ponioću on-line sistemala vise od 7.000 filijala i ekspozitura i još mnogo, mnogo toga, FACOM kompjuteri su potpuno integrirani sistemi gdje se kombinacijom visoko-kvalitetne tehnologije, moćnog softwarea i već provjerenih aplikacionih programa postile efikasnost i pouzdanost kojima nema premca. Za dalje infontiacije obratite se na: Zavod za primjenu elektroničkih računala t ekonomski inženjering 41000 ZAGREB Savska c. 56 Telefon: 51Ö-706, 510-760 Telex: 21Ó89 YU ZPR FJ FUJITSU Fujitsu - Limited -Tokyo. Japan NFOR MATICA Časojiia iiMl.'iJ.i SlovtJiiNko riniSlvo INFOltMATIKA, 61000 LjiililJiin.i, .lriiiK)Vi( 3'J, .Uujoal.ivij(i UREDNIŠKI OOOOH; ČtHni: T. Al<;ksić, Dooyrad, I). Ililrakov, Skopje, P. Drü gojlović, Hijt.'kii, S. il(KÌ/,;it', l,j, Niivćik - tnikrtj rač:iiiiiiliiiki N. I'ii|iić - .šliKlinitska vpiiiSanJa I., l^iitaii - t(-.'rMiiii(iU'>i(ija H. I'(i|iuvič - novico in ir.;iiiiiiilvo.sl[ V. Hajko vič -. vzgtijii in ii-.ohiažovanje M. è|iO(iral(>vit - rolrol Ika I*, l'ani: 1(1 - laf^iinaliiištvo v liiiinanÌ!iiiònll> In eT niN vuduN S, Turk - niaieriiiliia ojirejna Telinirrii iiriiilnik : li. Miini ZAroi-.NišKi svi^r I', Dfiiiovtic, Zavod Sit Slovenije /Jt tliiižbeno planiranje, l.jiilil jaiia A . Joriiian-lihizit!, Slovonsko drnSlvo INKOUMATIKA , J.jnhljaiia H. Kle-'iiionf ir , I.SUHA, lilokliooifiliiinlka, Kranj S. Sakalila, In.slilnl zn sdcioUKjijo iii filozortjo pri Uiiiv<^r/.l v l.juljljiinl, Ijnbljana J. Virane, KaktiUiUa y.n «ìU.'klt'Otcliiiikri, Unlvoiza v l.jiihlJani, LJiihlJiina Uredništvo in uprava; 61000 Ljuhljaiiu, Institut "Jo/,of Stefan", Jamova loliilon (Ofil) 26:) ifil, tolofjrom! JOSl'lN, tolex: ;il af.'J YU JOSllN, l.t^itiia naročnina v.a dclovnt^ oitjaiil/acljn jo 300,00 (lln, za |i0.satiioznlka I IH) ,01) din, proroščen teiTielj-ne, Yiiyoalìivla EülTOHtAI. DOAIil): T. Ali.-kälc, Dfo'irail, I). Ilitnjkuv, Skopjo, 1>, J)nt-gtijlovlć, Hijakii, H. Iltxl;?.;ir, l-|i»liljnnii, 11. Hoi vut, Miijihoi-, A. M.-intlJ.l^, S(tr;ijuvo, S. Mìlli^|l^, Viiiiižclii.j S. Turk, Zayiotj. ■ ErJiToiì-fN-f;iiM.;i'' : A'. I'. Ž(.'!(!ziiikws Ü, J(>i'iuvfi - Iii li> I'll t II rti iiiul ML!tjtliiijs I.. Ijifiat't - J'riii:i!.s.s Iitfor.iiuilLCH IJ. Nijvak - Micj ocomimtni a N. I'iipić - .SiikUjiiI Mnltoi'S L, I'ljiMii - TiM iiiliiiilüiiy II. I'lipovir - Nijwa V. Hiijkovlt" - l!(hn:alli|»i.|IJu 111 rilo/.ot'lju prt linlvi-iv,( V l.|iihljiml J. Vli'Mut, I'.ikiilti'la y-i (jlckli'oli-liniki), liitlvurxn v IJulilJiuil lit'iuliiii.ii'loi'i) I l.|iilil|iitia, liiütltul "Jnf.i^l Sliiriiu", Jatiujv.i :i'>, I'liiiii.'! (l,l-aliloi JDSHN LjuljlJii-rm, ToI.!X!:i| Jh'» Yd losriN Annual sulisc rl|>ili>ii i itlc lor iiIiidìkI Ih IIS ^ IH (or cuui|ijiiil<'r>, iiikI l'ü for liiillvltUialH , 0|tlMÌiiiiH i'>i|ii'i>sMi'it In Ujk i-oulriliuCltm« itrt> not iihcoh«»'» i lly i)hai'<'y lUt> I'jilliii'lal Duaitl, tViitti'iMiy! 't'lNkania Kri, Noviik V, HnJkuviC I. Slnilk O. Vlliia CONTIiNTS 6 C(>int>ulttrti iit ISKHA 7 IDA - liiltirpriMiitlv IWolt.ll Amo* mat MailiJ Willi Mici>x:utTi|iut<:r 14 f^untrul of l'i(K t;:iii Mudol tJalng ii MIcrocDini'iiliir 18 SlriK tni iitliiii .I'nii syati^iiiu l6lé jiti(Jiii<|nu liiJcrni.iUijó 23 eioL:trU'»l Sihiiiiliilor wllli Mtcru-coinpuliir M(iH(ll) 28 Uucno for CoiiiiduiìIcu- ' (iuiia iiHiiio Mlrr(jroin|i)iti»r 30 Universal KI'IU')M l'ruijriiuiiiiur 46 UHri'B liivolviiuiciil In lii/ortiiat|uii Syatcìin |}ijviilo|iini>iil 4® Turnilnolinjy Iti Yu()uitliiv Coui(ìij-> Inf Scli!iu;o 67 Giuriti lull 01 Nfws 71 Litoralurti am) Mutilliiuii navodilo članka za pripravo Avtorje, prosimo, da pošljejo uredništvu naslov in kratek povzetek članka ter navedejo približen obseg članka (število strani A 4 formata), Uredništvo bo nato poslalo avtorjem ustrezno število formularjev z navodilom, Člnnpk tipkajte na priložene dvokolonske formularje. Če potrebujete dodatne formularje, lahko uporabite bel papir Istili dimenzij. Pri tem pia se inorate držati predpisanega formata, vendar pa ga ne-vriŠite na papir, . [Jodite natančni pri tipkanju in temeljiti pri korigiranju. Vaš članek bo s foto postopkom pomanjšan in pripravljen, za tisk brez kakršnihkoli dodatnik korektur. . Uporabljajte kvaliteten pisalni stroj. Če le tekst dopušča ujiorabljajte enojni presledek. Črni trak je obvezen. Članek tipknjte v prostor obrobljen z modrimi črtam!.. Pilpkajte do črt - ne preko njih. Odstavek ločite z dvojnim -presledkom in brez aamikanja prve vrstice novega odsta-■vka. Prva stran članka : a) v sredino zgornjega okvira na prvi strani napišite naslov članka z velikimi črkami; b) v sredino pod naslov članka napišite imena avtorjev, ime podjetja, mesto, državo; c) na označenem mestu čez oba stolpca napišite povzetek članka v jeziku, v katerem je napisan članek. Povzetek naj ne bo daljši od ]Q vrat. d) če članek ni v angleščini, ampak v katerem od jugoslovanskih jezikov izpustite 2 cm in napišite povzetek tudi v angleščini. Pred povzetkom napišite angleški naslov članka z velikimi Črkami. Povzetek naj ne bo daljši od 10 vrst. Če je članek v tujem jeziku napišite povzetek tudi v enem od jugoslovanskih jezikov; e) izjiustite 2 cm in pričnite v levo kolono pisati članek. Druga in naslednje strani članka; Kot je označeno na formulnrju začnite tipkati tekst druge in naslednjih strani v zgornjem levem kotu. Naslovi poglavij; naslove ločuje od ostalega teksta dvojni pr,esledek. Če. nekaterih znakov ne morete vpisati a strojum jih čitljivo vpišite s črnim črnilom ali svinčnikom. Ne uporabljajte modrega črnila, ker se z njim napisani znaki tie bodo preslikali. . Ilustracije moi-ajo biti ostre, jasne in Črno be!e. Če jih vključite v tekst, ae morajo skladati s predpisanim formatom. Lahko pa jih vstavite tudi na konec članka, ven-■ dar marajo v tem primeru ostati v mejah skupnega dvo- kolonskega formata. Vse iUistrncije morate ( nalepiti) ^ vstaviti sami na ustrezno mesto. f Napake pri tipkanju se lahko popravljajo s korekcijsko folijo aH belim tušem, Napačne besede, stavke ali odstavke pa lahko ponovno natipkate na nsprozoren papir in ga pazljivo nalepite na mesto napake. V agom jem desnem kotu Izven modro označenega roba oštevilčite sirani članka s svinčnikom, tako da jih je mogoče zbrisati. Časopis INFORMATICA Uredništvo, Institut Jožef Stefan, Jamova 39, Ljubljana Naročam se na časopis INFORMATICA. Predplačilo bom izvršil po prejemu vaŠe položnice. Ceniki letna naročnina za delovne organizacije 300,00 din, za posameznike 100,00 din. Časopis ml pošiljajte ne naslov Q stanovanja Q delovne organizacije. Priimek............................................ Ime................................................ Naslov stanovanja Ulica,............................................. Poštna številka Kraj....................... Naslov delovne organizacije Delovna organt^aclja................................ Ulica.............................................. Poätna številka_Kraj,...................... Datum...................... Podpisi instructions for preparation of a manuscript Autliors are Invited to send in the address and short auminary of their articles and Indicate the opproximato aim of their contributions ( in terms of A 4 iiaper ). Subsequently they will receive the outpr's Icits . ■ Tyiiö your manuscript on the enclosed two-columii-format manuscript paper. If you retiuiro iidditionsil manuscript paper you can use similarrsize wliite paper and l(e(!p the proposed format but in tligt case please do not draw the loriiiat limits on the iMjjer. !»e accurate in your typino and through in your jiroof rouil-Inrj. This manuscript will lie pliotographicaHy red Send journal to hotnu address Q com pan y ' s iu l< I rt'ss, Surname........................................... Name.............................................. Home address Street.............................................. Postai code_ C ity..........».............. Company address Company................................... Street............................................. l'ostai code_City......................... Uate.......................... Sitjnatui o Use a good ty|i<>wrUer. If tlie text allows it, use slntjle spacing. U.s(.> n liinck rllibon only. Keep your onpy within the blue margin lines on tlie jiapur, typing to tlm litiiia, but not beyond them. Double space between ]ùiru(jniphs. First page (i)imci«(;('ipt: a) Give till« 1)1 tlK* paper in the upper box on the first , page. Use litwk letters, b) Under tins tliUi give author's name«, comp;my name, city and sldto - all centered. c) As it is m;irlu>d, begin the abstract of the paper. Tyt» over bolli Ilm ctilunins. The abslraci should be wrflten in the lim(|iiiigii of the paper and should not uxcesed 10 lines. d) If the paper J.h not in English, drop 2 cm aftfir having written IIki nliHtract la the language of the patxtr and write the ab.itract In English as well. In front of the abstract pnl llie Ij:n(jlish title of the i^aiH^r. Ui;u block letters for iho title. The lenrjht of the abstract should not be gi'cdtiir than 10 lines. e) Drop 2 i:ui niid begin the text of the paf)er In the Iwft column. Second and MUCCHOiUng pages of the mnnuscri[iti As li is market! uu the pa(>ei(; beyin tlie text of the «econd and succely in blai::k ink or with a pencil. Do nc^ Ufio bhk* Ink, bncflUiu! it shows poorly. (ttUHtralkMiM muiit bo black nnd white, ahat p and clear, ir yon IncDi pai'iite your ilhn^trational into the Iftxl l^t^op tho propciHod l ormat. Illustrai Ion con also be placed at tho imd fjl «11 Kixl ninterldl pruvldod, lnwavur, that thi»y aru Uupt wItiUn the mnigOi linen of Owi Cult ni'/n. two-culuinii loi'u'iat. All illtiiiirtilloiiH nniat bo pliit'itl Into appr ipiWulii iioultonH In the Inxt by tim nutliui-. Tyiilnii oi-riii'rt nxiy be cormctml by iialno white ci,irrfn:tloii paini or by t itlyplnij the wunl, MfnUmcti or inii agt itjili un a (li/ictf i)f tìpatiuif, white paixtr ttiid jjafitfng U iiuiirly over tìcnu'« Ksm pencil 111 nuniliur unch piii.jti on (liu up|ioiwi(ilit-liail(l coniKi' itf the miiutiHci'lpt, uuisMu tlm bim« margin Itutsa ao that (he ntunburH may bu Di ani'd, IiiforDiiitJcn št. 2 lotalk računalniki V iskri d.reè ■UDK 681.3:061.5 tSKRA IhKi a-lil(jKli onii!l(niilkrt Kiaiij, iiifjOMlavlJ/l ■ V ćiđiiku so na krafk« riekat Hačunaiaiki. COMPUretiS AT !SK1(A: Tiie arficie is a short sumniar/ iif Iskra'a activilfo« nn coniputerii. There is a short exjtlada-tiori why, wlifìl ami how ìjì iskra tìiiteriiHj li)0 area ot buslaiisfc computers. Soinfi luinciplc-s aljout l.liu oi>^!iations in Iskra-Conipuiers i'Iaiit are.explained. U VOID Članek ni kompleksni uvodnik oziroma prikaz celotne računalniške dujavnosti v Iskri, amjjutc le skužo olido-lali mskrjtere problenio.pri osvajanju tu mudarne (ülino-[o(jij(i jjri Linein od flomačiti proi/.vajaIc:iinì, dovolj zanimiv UmIì za tako slrokovno revijo kol je JNPOHMA 1'ICA. MoJe poglede in izkušnje (olokironik, 27 let delovnu dobo, od tega pi t^ko 20 lot pri Iskri; na računalniklii 7 Ifl, intßn/lvno nekaj manj kut 2 leti) nikakor ne gro jeinali iio£ positilaio, ■ niti ne Erdiin, da se z njimi strinja vSÉìli 27000 Iskriniìi dulnvcèv. fSKlU iN HAČUNALNi.S'l'VO Zelo korisino je vedno navosil avoje reforence (svoj« sem navedel že v nvodu). Ziutnje čase Ja lo poslala (na ijodrocjn račiinalin.šlva) posebne vrste nuja v naši domovini. Podaiki, kaj Je nuka fjru|)ii ali yriip.ic:ija proizvedla oz. dobavila na enotni JugOHlovanski trfi, ao zfipiepažoujočt. fri Kxn ni nič va^.no, da se priniorju-jo podai-ki kol, n.pr., pooit;iii laliko za lakro ijilimo, da Jl' d.-.nics pj-i.solna na pi i-kti 'tOO insta-lauijali oproine za avlomalskt) obdcdavo pi*rtuiKov tloma in v tujini, l'ofileiio ju, ( O la p()il;ili!k !■■ izideiiini. Nn prvom Mie.ytu (po vi-eilno.'iti lii.iliieija vlož.^nii-via dola) so pi oiu;đorJi m knudji^njo anomai.skili (cIct'oiiSkdi COjnral. 'lV!li Jo oki og TiO, iii.rd njimi tudi, vcrjDlnu, efli'!n od najliiliejsih l ačiinalnikuv, dnilavlJiaiMi iz iiijiiio, v ri.SSU. i^rugo meato ziiKfda (ne po vrednosti vlož^^iioga dela, ampak italo, koi- Je eden izmed rei.lkili, će ne i;iiinl jugo-ülovanäki CPU, ki jo razvit bioz (njo poinuci in Id ga Iskra serijitkii proizvaja iz n.snovriih oif^ktrontìk/li mentov) niikrotačunalnik ISKKADATA 16H(I. i'.:iizkusna serija ( Id ko/iov ) jo l>ila proizvertena !ela P)7V, letos je stekla reilna proizvodnja, l'oiem isledijo (vr.sioi red določa lasliKt vlož.eno dtdo in ne finalna vreiinosi proizvoda); nukaj ICI Histeniov za ki iniljinij« pi'OLesov v elekUotjo-spodaifilvu, 2S0 iitótalacij l'hilipsove ri[)i-mrB za AOI> («kupina, ki je izdütala aplikacijsko .software pitkoie, hislaJlrala in vzd|-iiije lo opiumo, se Je leu l',i7V ialcijrli ala / Iskro), v okviru lakritùh KasiO])slt;v pa jo IjìIo lzvi!jzvodnJe lirocesorjiiiv za avtonialske Lelelonske centralo-, ju l.skra f)b zflo dobroni nodclovanju ziianstvonlii u.^lani'iv (pred-vsom Id'' Uiilvc^i /o v l.juliljani in InsLinna -ložef Slefnn) pridobilii Kiliko znanja, preinljt4ia v taki ineL'1, da lahko pir^iizvaja elektroniko pod.-:klope, ukloi»: In aparatui o za raiümal-iilski! -sl.slome zelo .širokeria spokli a. (.tCil (o prol/.vudnjff lahko i.ioKriva (udi z iaMdio proizvoilnjo imegrlrandi vftzljt .Soveda |va jo vpi'asanjo muabibio.'^li krilićno, s^aj ra-i-unabii M -si.-Koint in-olzviijajo v l'azinor onta majhnih «e-rijali. Velikoki .d temelji ndbu llev bolj na Hiraiewki kot na roalabiliiiìHlni «pinovi. Mthior.i.' Jts ti|,)h"'iin prlmm ravno ))i iiiu!;ioteg jiredmela in določil licenčne poyodbe veliko odvisno od interesa ler znanja obeh liartnerjev, kako ta določila izvajata- I'li lahko li diino, tla si je Iskra tekom nekajletnega delovanja na področju siiecialiKlranih računalniitov nalirala dovolj iif.kuSenj, da je vslopila še na področje poslovne obdelave [lodatkov. S tem je izpolnila le nekak imperativ, ki (ja je postavil nagel razvoj (in s tem i^ocenilev) ter prodor računalniške oj.^reme. na izredno širokem področju-Brez jireiiravanja lahko trilimo, da bi elektronska industriji.!, posebno profesionalno usmerjena, v nekaj letih propadla, če bi ne obvladala računalniške dejavnosti v dovolj širokem sjjektru. Za nas, samoupjavno družbo, je čim večja osamosvojitev na toni po<.lročj\i Se posebej |5oniembna, kar t^otrjuje tudi srednjeročni plan SHS, v icaterem je iskra posebej zadolžena za računalniško področje. Poseben članek bi Iii I potretien, če hi hotel o|.iisatl zna-čiliioatl lirenčne pogodbe Iskra-CliC za družino niini-raČLinalni.škili sislemov ISKliAlt.JV PA C-18. l'oQodba vsebuje i.X)leg določil o prenosu znanja rudi čvrsta kupo-prod.ijna določila za dotinve, ter nekatere elf.Mnente Icoopej-act je, Z njo si je Iskra zagotovila osnovo za izpolnjevanje planskih obvezno.sti. V li_-]n uvoihdku l)i raje nanizal ,še nekaj misli o precej tivaljeneni UKM odnosu. [JICM pogodba je v bistvu navatina kupoprodajna ■porjodlia nižjega razreda. Nižjega razreda /-alo, ker se dobavitelj ne obvezuje drugega, kot dn liobavi liarclware, kl ima določene lastnosti. Navarino taka, C)t':M, pogodba niti ne vsebuje klavzule o tjaranciji. IVoizvajalec ne' jamči za pravilno pist>iii niićin, v poiiročjo poslovne obdelavo podatkov. Za dopolnitev grobe slike naj Liavedeni št; nekaj. V okviru DO Iskra-lilektromohanika je bila 1. 1977 ustanovljejid TO/.IJ Računalniki. 'l'ÜXÜ Uačnnaljiiki je enota, ki deluje bolj v smislu komplemoga engineerinija kot pa na način klasične proizvodnje. Razlog je bil implicitno naveden Se v tekstu. DO lilektroniehanika Je namreč opremljena oziroma proizvaja v svojih tozdih že vse sesiilvnr; dele - |.voflskiope, ki so potrebni za CIHl. likojiomsko neopravičljivo bi bilo podvajati (o proizvodno opremo. Zato nastopa 'lOZD Računalniki kol liiLalisl pri proizvodnji hardwara (integracija sistemov) in kol enota, ki oskrbuje uporabnike s sistemi "na ključ". Pri tem seveda ne računamo, da bomo vse probleme lahko obvladali .saini. Zanimiv poflatek je, da pri tem, več ali n^anj u.si3<5Šno, sodelujemo (ali skušamo koordinirali oz. sodelovati) s kar IB različnimi znanstvenimi institucijami, družbenopolitičnimi forumi, ostalimi jugoslovanskimi proizvajalci in važnejšimi velikimi uporabniki. 1'fi tem je seveda vsàk prepričan, tta so problemi, ki jib gleda iz svojega zornega kota, "naj, naj prioritct-nejši". Tako, reoiLno, (li liiln za nokateio ži; vse rešeno, če bi Iskra proizvajala le |)eriferijo (ki je problem znse; o njem, če bo modnišlvo za to, kdaj thiiijič), ostali pa Ili reševali in re.šili "kom|)leksno dojavnoat". Pa ima(m) človek velikokral občutek, da si.- niti ne zavedajo, da spada pod "kon>]>leks" tudi, n.pr., vjiraSa-nje, kako otjvladali čez 2^-.') te!;) vozni jKirk 70 servisnih vozil, čt> tmčemo v redti vzdrževali planirano sisteme pri ufiorabnikili I Inlorniaf.Ica wt. 2 iotnlk )'J7e! i da-programski paket za izvajanje funkcij digitalnega avtomata z mikro računalnikom udk 681.3-]81.1.06 TDA d.ćuk 'm.tomžić rtavzes Int; titu t "Jožef Stefnn", L.)ubi jaiirt ''r'dkul. teta za sti'Ojniätvo, l.jiililjnfiu Opisan je programski paket IDA, ki omogoč/i izvajanje funkcij digitaljiuga avtomata. Ffikazane BO prednosti mikroračundilniSke izvedbe, k poucInrKom iia enoetčtutu.'.ni vnašanju f.Ddfitkov v pro(ir;imiikoiii jeziku IDA. Paket IDA omogoča poljubno razäiifitiiV osnovnili funkcij digit al nejja avtomata :: novimi krmilnimi programi za okna. S pomoćjo programa IDA je izdelan univerzalni ciigitalJii proti^aiiuitcrr UDl^ ki ima že vgrajene krmilne programe za vhodno-i'/,hodne enote in '/.ò izvajanje funkcij ftasovnih relejev in števcev. Opisana je tudi praktična uporalja UDP v programatorju aa brizganje plastične itiase. IDA - INTERPRETATIV DIGITAL AUTOMAT MADE WITH MICROCOMPUTEK. This paper deals with program packet IDA for execution functions of digital automat. Comparative advantace of microcomputer version is presented, v^ith emphasyse on program lanf.uage IDA. Prostrani IDA makes possible to expanse normal functions of digital automat by new prograiiiB, called drivt^i's. Universal digital pivograiiiator UDP is made of program jjacka^e IDA and contains drivers for uerial and paralel input-output units, drivers for proEram timers and counters already. It is also discuiicd about practical use of UDP in programator for automatic injection mouldinß machines f.or plastics. 1. UVOD Avtomat je sistem, katerega delovanje ni neposredno odvisno od človeka; če gre pri tem za digitalne spremenljivke, govorimo o digitalnem avtomatu. Avtomatizacija industrijskih procesov se da pogosto realizirati s poiuoijo krmilne enote, ki deluje kot digitalni avtomat. Za avtomat so značilna notranja stanja 3, vhodi I in izhodi O (slika 1). © Slika 1. Preprosta shema digitalnega avtomata. Avtomat-prel>a j a iz stanja v stanje v odvisnosti od vhodov, izhodi pa ao lahkoi - odvisni od 'stanja in prelioda. v to starije ' CMally-jev avtomat) - odvisni le od stanja (Moorov avtomat). Značilno je, da se da vsak Maljy-jev avtomat pretvoriti v Moorovega in obratno /1/. Ker je struktura Moorovega avtomata enostavne jfta , je /na osnovi tega izdelan digitalni, avtomat IDA, Digitalni avtomat se da izdelati s «talno logiko ali programi.rano - ti pomočjo računaj ni ka (ki je tudi digitalni avtomat!). Ce želimo spremeniti delovanje avtomata s stalno logiko, moramo i avesti prnvezave, ali pa spremeniti, dodati ali odvzeti df.le opreme. Avtomati za različne namene bodo imeli tudi različno opremo. Količina opreme (vezij) s povečanjem kompleksnosti močno naraste. Pri računalniški realizaciji je oprema stalna, vuaka sprememba funkcije zahteva le spremembo programa. Z ustrezno organizacijo programov in programskim jezikom (točka 1) pa je to Äelo pre[iroBto, Slaba stran računalniške verzije je v hitrosti odziva, saj gre pri tam za ■ zapoi'edno obdelavo informacij, medtein ko je pri stalni logiki paralelna obdelava. V -ätevilnih praktičnih primerih je zahtevani raakcijnki Čas mnogo večji od reakcijskega časa računalnika, tako da je računalniška izvedba Sprejemljiva. Zaradi v.se niije cene mikroračunalnikov, je tu-iJi 17. ekonomskega vidika vse bo.lj upravičena uporaba mikroračunalnika üü izvajanje funkcij digitalnoga avtomata. 2. opis digitalni;c-;a avtomata Digitalni avtoiiMt liu /Kijlaže /»rafično prika-^.o z diagramojti prehajanja atanj (slika 2), J'rodpoetaviiiu), da se avtomat nahaja v ü tanj u A. Izliod a je adviiien If:"; oti ataiijd (Moorov avtomat). Spi'Kjii.jiH):a izhodov SIJ izvrii le v primeru, či; iivtomat priiido v novo Litanje, to pa pomeni, da moraju hiti vhc.ili. t-i k Sni, da ju i 7 pol njen 12H0Db IZHOO C Slika 2. Izsek iz diagrama prehajanja stanj. ali pogoj a ali a, v prvem primcr-u prs ide avtomat v stanje v druj^ein pa v C. Tabelarifino je lahko Avtomat opiäffi s tnbolo prohodov {slika 3). stanje izhod pogoj -nrehod v pogo] -prehod v pogo] -isrohod v A a o - lì fl - C Slika 3'. Tabi la pt-e hodov V tabeli proliodov določa vrstica trenutno stanje avtomata, stolpci pa poboje pi^ehodov, -prvi stolpec pa določa vr'èdnost izhodov stanja CMoorov avtomat), 3. ZAMISEL IM I?,V1:DQA ieleli amo izdelati posploSisn dißitalni avtomat; ki bi izkoriiča]. ftim prednosti mi- kroraèunalnii'ktì iiivüdbe, pradvsoin ßlede enostavne spremembe funkcija avtomata. I'oleg tega smo želeli doseči čim bolj kompakten zapis tabele prehodov. Realizacija zaradi koristnih možnosti, ki jili nudi računalniška iavedba, odstopa od na jprepros ec j , Moorovega avtomata. 3.1. PosploSeiia okna in njihovi krmilni programi Pri (iigitalrioin avtomatu so vhodi in izhodi digitalne spremenljivke, to pa pomeni, da so to laliko posameKni biti digitalnih vhodov oz. izhodov računalnika. Ker gro za realizacijo z R-bitnim mikroračunalnikom, je po fi vhodov in izhodov združenih, in to predstavlja besedo mikroračunalnika - imenujemo jo okno. Okna torej p-redstavl j a jo preslikavo vhodov/izhodov v aktivni (RAM) spomin računalnika. Osnovno so vhodi/iztiođi fizični vhcfdi/iahodi računalnika, pri tem je vsak bit v programskem oknu enak nekemu fizičnemu vhodu ali izhodu. Funkcijo okna lahko posplošijiio tako, da beseda v spominu lahko predstavlja pove;'.avo (okno'* mad različnimi programi v računalniku, ne pa z zunanjim svetom. Funkcijo posaiiVizneca okna definirajo njemu podrejeni krmilni procrami. Ti programi i-»,vedejo preslikavo informacije z/na fizični vhod/izhod, ali icak drug podatek v računalniku. Krmilni programi niso del IDA in so specifični za vsak digitalni avtomat, s čirner je ohranjena Bplošnost avtomata. Naslovi krmilnih programov so v posebni tabeli v okviru paketa IBA. 3.2. Interne spremenljivke Moorov avtomat ima eno interno spremenljivko (Številka atanja), IDA pa jih lahko vsebuje več. To so spremenljivke, ki se ne uporabljajo za di.rektno definiranje poßojev prehodov. Uporabljajo jih l.ihko krmilni programi oken ali pa začetni in ponavljalni pro,granii mo "označbe". Informacije, ki j ili vuebuje tabela oanačb, no enotne po ol.il.ikJ, njihov ponitn pa je ivi/.lii^iin. Oznaka Crj' pomoni konec opisa stanja. Primer opina označbe v jeziku IDA: = IC11 4,05 = 50-0J + 08 = 30-110 ♦ FF Opis označb« zaključuje «.TF. Ostale vrstice se nanašajo na okna (okno. 5 in okno E).2a endCajeci sta dve oütiinbitni besedi <števili), ki ju uporablja krmilni, program okna. Oznafibe so uporabljene na dva načina (glej si, 5): kot podatek za začetni ali ponavljalni program stanja in ko^ podatok o pogojih za prehode. Začetni in ponavljalni programi stanja kličejo krmilne; programe za okna, ki so navedena v opisu označbe. S tem se preslikajo vrednosti fizičnih vliodov v spomin (okna) oziroma obratno. Al i je akno vhodno ali izhodno, je definirano s krmilnim programom. Pri vhodnih oknih ., so podatki, ki sledijo enačaju (n.pr.»05=SO-02) običajno brtiz pomena. Pri izhodnih oknih pa o-^ bičajno prva lirjseda vsebuje podatke, kateri biti izhodov naj se ne apremenijo, dru^a beseda pa, kako naj sse ti biti postavijo (O ali 1), Krmilni programi oken ni.so del ožjega paketa IDA ter jih lahko poljubno dodajamo, s lem pa tudi lahko spremenimo pomen informacij, vsebo-; v.inih v označbah, ki jih uporabljajo začetni in ponavljalni programi. Označbe, uporabljene v pogojih za prehod iz stanja (n.pr. 006 in C08 na si. 51 imajo druijačtin pomen. Prvi podatek za okno, ki sledi 1 enačaju (n.pr. +5=50-02) označuje, kateri biti. okna morajo biti naat.ivljf.mi ("1"), drußi podatek p.i, kateri morajo biti brisani ("O"), da e« prehod izvrftl, Vsi podatki o avtomatu, ki ^a realiKtramo B proCJ^'iii'OHi BO opisani v tabelah. Müd vpl- sovarijijin podatkov ae lößd ili olisct; tabel Bpro-' ti pjnlagajéi, zato jt> ntialnvljanje podatkov posredno, pi'dko kazalnih tabel (slika 6). splošni podatki avtomata tabela programov za okna tabela stanj — tabela označb vhodno/ izhodna okna interne spremen- ljivke program za okno o nj program za' okno n-1 opis stanja o opis stanjam-1 opis označbe o OPISOZNAČBeKM Slika 6. Organizacija pod.itkuv interpretativ-nega digitalnega avtomata (IDA) mrtvega spomina (za programiranje mrtvega spomina) =M - preadresiranje tabel za živi spomin (če pomotoma uporabimo ukaz sL). Podatke o stanjih in označbah, t.j. definicijo strukture avtomata, vpisujemo po ukazu si na" način, ki je opisrin v točki 3.3. Pri tem IDA izpisuje iztočnice. Primer vpisa.LCanja in označbe; znaki, ki jih izpisuje IDA, so podčrtani: ;ISaS-07-09 C06-02 C08-OM CFF flCll ^05=50-02 j08:30-00 irr = Ida čaka nov ukaz Prikaz dela strukture je v enaki obliki, kot jo uporat)!jamo za vpis. Primer prikaza stanja SOS; = DS05 S05;07;09M Cg6-02N coe^ojiN CFFN . JEZIK IDA Jezik IDA je interaktivni programski jezik, ki omogoča vnašanje, preverjanje in spreminjanje podatkov ter testiranje delovanja že- Ijenega avtomata. Vsebuje naslednje ukaze: =B - (begin) ničenje tabel v aktivnem spominu (KAM-u), Program rifimreč formira tabele na RAM-u, kjer tudi testiraino delovanje. Ko smo z delovanjem sadovoljni, prepiäemo tabele na PROM-e preko PROM-proßramaCorja. =I - (insert) vnesemo novo stanje ali označbo (glej 3.3) =D - (display) prikaže se stanje ali označba v isti obliki kot pri vpraäanju =K - (kill> uniči se določeno stanje ali ožnačba =G - (go) proženje programa od določeneca stanja naprej sJ - (jump) izvajanje programa od stanja do stanja =P - (program) programiranje mrtvega spomina (PROM-a). Program javi zahtevano število strani (25Cx8 bitov), s Številko pa povemo, katera stran naj se sprogramira (active) prenese vsebino tabel z isrtvega spomina (PROM-a) v aktivni spomin (KAM)■ -k =L - preadresiranje tabel v predvideno lego IDA nam lahko javi, da tega stanja ni, ali pa izpiše podatka za Zcičetni in ponovi ja In i program. Sedaj pri.čiikujo vpis črke N ali katerakoli druge črke. V prvem primeru nam bo izpisal prvi prehod, drujfciče javi = in čaka na »ov ukaz. S čakanjem črke omogočimo uporabo onovrsLičneg.i prikazovalnika za vt.oduo enuto računalnika. Po izpisu celotnega stnnja, čaka IDA nov ukaz. Podrobnejši opis jezika IDA je v /U/. 5. REALIZACIJA IDA Z'MIKROPROCESORJEM TIPA 8080 Prevajalne in izvajalne programe IDA smo realizirali na mikroračunalniku sistema "mikro--m" /S/ s procesorjem tipa 8080, Prevajalni programi obsegajo okoli 2 K spomina (8-bitnega), izvajalni programi pa okoli.1/2 K. Prevajalni programi za izvajanje niso potrebni in jih v dokončno realizacijo ni potrebno vgraditi. Obseg krmilnih programov, ki so za delovanje avtomata potrebni, je odvisen od števila različnih vhodoy in izhodov in njihove kompleksnosti. Posamezni krmilni program lahko obsega od nekaj deset do nekaj sto beaed. u op - univerzalni digitalni programator □ □ □ (lV O iiiMin jjcd LmJ M Lil^ r^i ffi w .jn Slika 7. 'iutianii izgled univerzalnega digitalnega programatorja Smatramo, da je poraba spominskega prostora za opis avtomata t.j. tabele, blizu teore-tiönega minimuma. Za opis posameznega stanja je potrebno 8 + 2 x n besed, kjer je n Število prehodnih pogojev, vsako označbo pa Z X + 7j, kjer je 1 število oken v označbi, m pa ätevilo vseh upprabljenih oken; ( ) pomeni celoštevilčni del izraza. Število stanj, označb in oken. je v tej realizaciji omejeno na 2S5, kar pa za večino primerov zadostuje. Reakcijski čas je odvisen od Števila oken, pogojev za prehod iz stanja in časovne zahtevnosti krmilnih programov oken Cod manj kot 1 m sek, do nekaj m sek). Modularnost izvedbe paketa IDA omogoča vključitev Številnih dodatkov, ki presegajo definicijo "digitalrvi avtomat", oziroma razširitev obsega strukture avtomata čez prej opisane omejitve. Vendar taki posegi zahtevajo detajlno poznavanje zgradbe programov in znanje proßra-miranja v strojnem jeziku, medtem ko uporaba osnovnega sistema IDA zahteva le poznavanje nekaterih preprostih navodil. 6. PRIMCM UPORADL IDA 6.1. UDP - univerzalni digitalni programator S pomočjo programskega paketa IDA in mi-kroračunalnifikega sistema mikro-m je zgrajen univerzalni digitalni programator (JDF (slika 7), ki služi za razvoj in izvajanje funkcij digitalnega avtomata, UDP ima vgrajeno: - tastaturo za delo z jezikom IDA - l2-znakovni prikazovalnik, ki služi za izhodno enoto pri pripravi in testiranju programa - t grupe po 3-kodirna stikala, ki poljubno služijo ali kot ročni vhodi (npr. za izbiro ieljenega programa) ali za nastavitev začetnih vrednosti časovnikov oz. Stevcev.Izbira funkcije je pro^r^-^sk^. - troStevilčni prikazovalniki, kjer se prikazuje v odvisnosti od programa vrednost enega izmed M časovnikov ali ^ Števcev. - PROM-programator mrtvega spomina (PROM) za zapis končne verzije programa. - izhodni konektor za optično izoliran serijski vhod/izhod. - izhodne konektorje (M) za optično izolirane vhode/izhode (H x 12 vhodov in 1 x 12 izhodov). Program UDP je razširjan IDA, saj ima ie vgrajene krmilne programe za paralelne vhode in izhode, serijski vhod in izhod,za čitanje vhodov preko kodirnih stikal, za programsko izvajanje funkcij časovnega releja (istočiisno lahko 4) in Števca (do t). Te lahko.nastavijamo programsko ali preko kodirnih stikal. Števci služijo za to, da se lahko določen del v diagramu prehajanja stanj kontrolirano 5tevilo-krat ponovi . Serijski prenos je izdelan za primer, da ' gre za razmeroma počasen avtomat, in da je željeno oddaljeno krmiljenje,(hitrost prenosa je. teOO bitov/eek). Razvita je "neinteligenčna" postaja, ki jo vgradimo v oddaljen stroj in komunicira s serijskim prenosom. Z vgradnjo optičnih spojk v to povezavo učinkovito reSimo probr lem motenj, Paralelnih vhodno/izhodnih vodov je do 9G, moina pa je še nad^iljna razširitev (novo ohišje). Vsi vodi so optično izolirani. UDP služi tako za razvoj avtomata, kot za njegovo delovanje. Izvajalni program UDP zavzema 2 K 8-bitnih besed. 6.2. Programator za stiskalnice UDP brez razvojnega dela (tastature, prikazovalnika, programatorja in jezika IDA) in z uporabo serijskega prenosa podatkov je vgrajen v programator za brizganje plastične mase. k t > Tfriaa hidr izvlakačt napolje to URU.I H žmkv^vac _ hüäöINJE alat nažao usporenje Slika 8, Primer diagrama prehajanja stanj. Sestavljen je iz B kartic in postaje s 3 karticami evropskega formata. Diagram prehajanja Btanj za ta stroj je prikazan na sliki B. (Dvojni krog v diagramu pomeni, da je stanje večkrat opisano-) Avtomat sestoji iz 74 stanj in 128 označb. Število vhodov (stikal) je 36, Ì2hodòv Celektroraagnetov) pa 3S. ÜpiB avtomata (tabele) V fazi testiranja ee je pokazala velika zanesljivost delovanja mikroraCunalniäkega pro-gramatorja UDP in enostavno spremiti janje funkcije, 8 ćimer smo se probližali optimalnemu delovanju stroja. Z uporabo programskih časovnih relejev smo dosegli mirrio delovanje stroja brez uporabe proporcionalnih elektromagnetnih ventilov, s čemer dosežemo velik prihranek na hidra-vliüni opremi. Povečala pa se je tudi hitrost delovanja stroja. 6. ZAKUUCEK Programski paket in jezik IDA za opis in rualixticijo digitalnega avtomata je že v tfone-d.inji 1'azrtierona krirtkotrajni uporabi pokazal 7.natnH prednosti pred i"eallr.;icijo funkcij ne-pcisredno s prograjni. v strojncim oziroma zbirnem jezJ.kii ali v kakilnem vi S j eni vo j skem jeziku, ki ni probj.emako usnierjtri staliSča velikosti, hitrosti in porabljenega pomnilnika. CONTROL OF A PROCESS MODEL USING A MICROCOMPUTER. Control of o process model using proportional as well as proportional-integrol-dlfferentiol controllers is discussed in this paper. Th« controller was reolized by meons of on INTEL 6080 microcomputer. A minicomputer based controller is compared to th« microcomputer based controller on tVie some model. UVOD V zadnjem času se v svetu vse več prehaja no področje vodenje industrijskih procesov z mikroračunoirilki. Procesni rftgufator spre jemo već podatkov in glede nanje uprovljo pioces. Večino regulotorjev je dones analognih. Ker po so industiijski sistemi iohko zelo obširni in zohtevni, so potrebni štftviini ono/ogni regulatorji, po so sposobni reguli roti le posomezne procese. V želji, do bi naredili obSiren in učinkovit sistem procesnega vodenja, so prjäti do reoli-zocije računalniJkego regulacjjskega sistemo. Le-to je dovolj hiter 2o večino industrijskih procesov in lohko opravijo !e razne druge funkcije. Mikroročunolnižke regulatorje se uvojo v procese predvsem zarodi tego, ker je lohko za različne regulacijske sisteme osnovria instrumentolno opremo enoka, razlikuje pa so pro-gromsko opremo, kor vpliva tudi no nizko ceno mikroročunol-niškego regulotorjo. Regulatorji v industrijskih procesih delujejo po vnaprej določenih programih, Najenostovnejšl digitoln! olgoritmi so diskretni ekvivolentni analognih regulatorjev (proporcionalni, integralni, dfferencsaln? in kombinacije teh). Pri enozončnih regulacijah je PID (proporclonolno-integrolno-diferenciqlni regulator) nojobičOjnejSi in nojprimernejäi, zoto smo fokäen regulacijski algoritem tudi reolizlroli. RočunolniSki sistem no osnovi ustreznih algoritmov ugotovijo kritične in pomembno vrednosti posameznih funkcij industrijskega procesa in glede nanje tr na zohteve vodi proces. Ker je bilo programiranje izvedeno v zbirnem jeziku, je celoten program obsegal le 2 k pomniIniko. Osnovni regulacijski cikel pri PID regulatorju, ki je miniročunolniku (1) znašal 74 mj, se je znižal pri uporabi mikroračunalnika pod 30 ms. Notončnost regulocijskego sistemo znoäo približno 0,5%. Z Ixboljionjem notončnosti analogno-digitalnego pretvornika (iz 8 bitne pretvorbe no vsaj 10 bitno) bi natančnost tega sistema povečali no približno 0,2%, MATEMATIČNE OSNOVE ZA RAZLIČNE DDG REGULATORJE Osnovne matematične onolize za regulacijo industrijskih procesov potekajo v časovnem in frekvenčnem prostoru. Pri direktni dlgltolni regulocijl (DDC) X. rdčunolhiki pa reguliran sistem ne opazujemo vedno, ompok le v enakomernih irvter-volih T. Čas T je določen s Shonnovo enačbo; 1 kjer js f jgornjo frekvenco opasiovonega sistemo'. (1) V takih primerih preide frekvenčni prostor v z~prostar. Ker je v praksi dobrih digitalnih regulacijskih otgoritmov malo !n je onalizo analognih regulocijsklh sistemov dobro razvito, se pogosto uporabljajo diskretni ekvivolentnl onolognih regulatorjev . Najenostovnejil zvezni regulator |e tak, kjer je vhod v sistem proporcionalen pogreSku t'^^^. (Slika 0), Slika 0. (2) Ker pa pri regulaciji t računalnikom opazujemo regulirani sistem le v trenutkih vzorčenja, preldeto enačbi (2) v obliko enačbe (3). U = P£ =P(R - Y) n n n n' (V Enočbo (3) predstavlja lokoimenovani pozicijski proparcio-nolni reguidfor. Slobost proporcionalnega regulotorjo je v tem, da Ima »taci onorno napoko (20to vpdfjemo integrolni dal) in do jo neobčutljiv no hitre spremembe pogreško (zato vpeljemo diferencialni del), Toko dobimo proporciooolno-diferenciol-no-integrolni regulator oli kratko PID regulator. To $e v proksi največ uporablja, ker je razmeroma enostaven in učinkovit 10 splošno-nomensko enozončno regulacijo. Čeprav se delovanje digi hal nego in anolognego regulororjo bish/eno rozlikuje, pa se lahko porabi tgdi pri obravnavi digifotnega regulotorfa klasično teorija. Anologni PtD regulator je opisan z diferencialno enočbo(4)i de (-t) kjer so , kj In kj proporcionol ne konsfante P, I in D tlela PID regulotorjo. Enočba (4) ni ugodna- 20 ročunolniJko obdelavo, Ker sisfema ne moremo vedno opazovoti, je potrebno preiti iz üosovnega prostora v z-prosfor. Prav tako pa moramo tudi odvod in integrai oproksimiroti s pomočjo ny-meričnlh metod v razlike in vsote. Relativna napako zaredi te poenostovitve po z noroščajočim rozmerjem t/T hitro upada in že pri razmerju od 5 do 10 pade v velikostni razred uporabljene aritmetike s plavajočo vejico. Ob upoštevanju te poenostavitve lohko enačbo (4) zopiäerno v naslednji obliki: (5) Če pišemo intervol h kot časovno kons tonto T oziromo vzor-čevolni čos, kf kot 1/T| >o je T; integroci jsko časovno kon-stonta, kp postavimo pred oklepoj kot Kp in določo ojače-nje regulotorjo, se enočbo (5) spremeni v enačbo (ó); kar je dobro znano enočba pozicijskego PID algoritmo. U K^r£„ > n C n iT . (Ö) Ta enočbo je v bistvu zelo podobno izrozom z z-tronsfor-mocijo, še bolj pa je z njo-smiseirK) povezana. Notončnoj-io onoJizo tokego vzorčevolnega otgoritma poteko v i-pro-Stofu, kjer tudi reSujemo stabilnostne probleme. Poleg pozicijskega PID oìgoritma je v literohuri pogost tudi inkreinen-talni o^gorilem, ^n - »^c ' En - ^ . ^(E^ - 2 5^., (7) U literature je znon tudi počosni vzorčevalni algoriterf) razvit po Moslerju, ki ima naslednjo obliko; ^ - t)(0 --1---p- (8) (1-z Md + Pjz ') kjer pomeni: Oj^j --. diskretna regulacijsko prenosna funkcijo in PpfP^iPj .., nostovljfvi poramotri. Enočbo (8) se v časovnem prostoru lahko zapiše kot: Iz eručbe (9) jo razvidno, do Je Izhodno spremenljivka odvisna od treh predhodnih stanj podobno kot PID algoritem in to odvisnost doJočojo trije parametri; odtod ime 3P olgori-tem. Če je proces aproksimiran s listemom I. reda in zakos-r^itvijo 0, vhodna funkcijo pa je stopničasto, daje »o algoritem najboljše rezultote pri T: t = 0 ; r in je t £aiovna konstanto procesa. Vožno je torej le, da je čas vzorčenja približna enak mrtvemu času sistema. INSTRUMENTALNA OPREMA Voden Industrijski proces je opazovan z mi k roro čuna I nikom preko oiHjlogno-digitalnego pretvorniko in senzorja. Krmilni podatek pa dobi proces preko digitalno-ano/ognego pretvornika in dajalnika. V realiziranem sistemu je lahko izhodna nope tos t iz modela v naspiofnem območju od O do 10 V, vhodna napetost v model po v napetostnem območju od - 5 do +5V, Osnovna bločrvo shemo reoliziranega mikfo-računalnlškego regulatorja s stališčo vzorčenja podajo si. 1. mCuwuKiit fADÜEVkL^JIK IT Emo 1t imsftfij^f^i fl> FBOCti Sllka 1. Za ročunotnik nO sliki 1 je uporobljen mikroračunalnik INTEL 8080. Podatki zonj se nohojajo v iiterotufi (2). Sločno shemo vmesnika prikozufe sliko 2. Slika 2. REZULTATI UPORABE MIKRORAČUNALNIŠKEGA REGULATORJA NA SISTEMIH NIŽJEGA REDA (0..,1,) Okviren program, ki smo ga razvili za regulacijo industrijskega ptoceso zelo sploäno podojo slika 3. Tu je možno poleg izpisov, olormlranjo in zakasnitve tudi vttavljonje različnih regulacijskih olgoritniov. Sliko 3. Odlivi ìoborotorijskego procesa so prikozani no sliki 4. Re,-Ferenina funkcijo, ki jo generira mikroračunalnik je Diroc«v irnpulž, stopnica in čosovno naroščojoča funkcija. Indusfrij-ski" proces je predstovljen kar $ pasivnim sistemom prvega redo s prenosno funkcijo 0,8/(1 +5r), kjer je r = 20 in lOOj. Vxorìevolna periodo je v primeru izpisa posameznih regulocijsklh funkcij 5s, brez izpisovanja po Je lahko le 30 ms, Konsfonte zo P in PID regulotor so izbrone poljubno, 00 po oprinnolno giede no reguliran proces, kojti trenutno zrione in uporobne metode dojejo postopke la izroìun konstant onalognlh reguiotorjev, zo diskretne, po je potrebno poiskati metodo s katero bi določili. /■twrsWA T. It, f MiCW ■ i Mi J, 1 M —TTT t e K 1- ivj ti ! z' T 0 K f hi i ».D $TlfwtCA f < t C r L A r i. t Sirka 4. Primer mikroračunolniSkego izpisa pomembnih funkcij pri regulaciji prikazuje tobelo 1. Tobelo podajo korok, referenčno funkcijo, ki jo generiro mikroračunalnik, vzorčeno izhodno funkcijo Y, izročunani pogreäek e in po izbranem regulacijskem olgofitmu izračunona regulacijska funkcijo U, ki je vhod v regulirani sistem, tzpis je narejen za ćosovno nora- Sčojočo referenčno funkcijo, za model sistemo prvega reda s čosovno konstanto r = 20t in propoj' ionalni regulotor z ojačenjem 10. TABELA 1 . KOFIAK n^rCREHCA lEHOU T EPSItOM VHOD U «0 •0. 000 EKP- • 0. OOS CXf-tl • 0. OSO EXP-»« «.g. «g« BXP-OO 01 >1. 951 EXP-01 »7. ais EXP-02 • I. MI EXP-oa •4.687 EltP-OI 03 SOO 6,1P- 01 ♦ T. 012 EXP-02 «1.71S EXP- 01 • 1.718 BXP^.O 0 03 ♦ 3. 751 eXP-3J + 6. S5D EXP-01 '2.909 EXP-01 -a.soD IXP-OO DA + 5. 990 E»P-S1 ti. ais EXP-OS «4.3IS EXP-0) ♦ i.sia EXP«9 0 DS + 6, 25 D EXt>- e 1 • 1. CIS EXPtDO -3.906 EXP-DI -J.906 EXP^OO Dt ♦ 7. AOO EKP-01 »T. 912 BtP-DS «AfTIS EXP-01 ♦6.71B EXP» 0 0 [7 . »8. 75 0 EJtP-Ol Iti EXP* OD EXP-01 •s.»«8 CXP^OO «a «1. 900 EXP^-OO + 7, til EXP-Sa »9.Sia EXP-01 •■9.SIS EXP^OO 09 * 1. 125 ♦ 1. Hi EXP*0O -2.012 EXP-01 -s.sia £XP^90 10 ♦ 1. £50 EXP-O« •J. 155 E>;I- 01 • 9. 37S EXP-01 •».375 EXP<90 375 EKP*O0 »1. 562 inp-00 -t.B75 EXP-01 -1-875 EXP'DO IS + li SOO tip» 00 ♦ T. 031 exp-oi ••7.948 EXP-01 t7.969 EXP» D a 13 ♦ 1, 62 5 F.XP- 00 • 1- 794 EXP* 00 -1.718 EXP-01 -1.71» EXP» 9 0 U * 1 ■ 750 DO + 9» 375 EXP-01 •e.t£5 EXP-Ol •8.125 EX P» DO IS * 1, 875 EXP»0ll • 1. OOS EXP* 0 0 -l.iTI EXP-01 -1.171 EXP»0 0 16 • 2. 3CC e-::'>iio >1. 171 EXP«DO ta.SUI EXP-D 1 •O.SBl EXP-0« It • S. i:s E;.I'«SO Irt» EXP-0 9 -S.343 EKP-02 -Äf34 3 EXF J 1 U • Z, 250 E-^P' (0 ■ »1- 60 1 EXP*Off * 5- 404 EXP-01 • e. 484 EXP-10 t? ♦ a. 37 5 EJti^OO »S. 382 E;DO •1.796 exp-Di •1.196 EXP+ D 0 21 000 E.- -4. 143 0 » s<> >3. 625 EÌT-CD -3. 065 EXP-OS <■). 39 0 EXP-II! • 5-390 J;{P+0 0 30 •3. 750 EXP'OO •3. 554 eF. )o 31 Z5Ù ESP-00 • 3. 9 45 EXP- 9 9 • 3. ;rt6 EXP-01 -3.046 EXP»9 9 35 * 375 EXP-tO • 3. TI» EXp. 0 9 . 4. Ort 0 ESP-CI •S. 640 E:;r-9 0 36 ■>3 0 EXP» 00 •3. SrtS EXp. 0 0 • i. 546 EXF-01 •5. 506 £>.■>-9 0 37 ttKP* 00 + 3. 867 EXp,a 0 •7.570 £XP- 9 1 •7.57S E.VP» JO 3« 750 EXP^ PO Ü57 EXP.0 J • 4.9;: 1 EXP- 0 1 • 4.9B1 EXP-90 39 e7S B1 -rt. «111 EXP-0 9 -4. 699 EXP-01 • 4. 659 EXP-9 0 •5. SCO EXP« D i 492 EXP'00 • S. 07B EXP-01 • J. 078 EXP^tO 11 '5. 125 E-tP-DO 570 EXP- 00 -S-S.t EXP-01 -3.544 EXP» 9« iä nse e.»00 •1.7^2 tXP-DO •I.74J EXPUl PRIMERJAVA Z ZNANIMI TOVRSTNIMI REGULATORJI V literaturi (1) obrovnovani miniračunalniiki regulator smo primerjali z mikroračunalniskim regulatorjem v loborotorijski izvedbi. Mini ročunol niski regulotor je bil prog rami ron v jeziku SAATO-FOCAL no procesnem miniračunalniku PDP-8/E. Poroblien je bil Ićk pomnilnik pri 12 bitnih besedah. Mikroračunolnilki regulotor ju bil progromiron v zbirnem jeziku, porabljen po je bil 2 k pomnilnik pri S bitnih besedah. tega je razvidno, da so bile roziskave z mikro-računolniskim regulatorjem oprovlčeno. To dejstvo potrjuje tudi tabeia, ki prikozuje lostnosti posomeznih regiilotorjev, Iz te je razvidno, da lohko mikroračunotniSkl regulator nodo-rnesti miniroòurxilniSkega, le do je programiranje prvega dosti težje. V prid mikroročunolniškemu reguloforju, govore tudi vsi ekonomski faktorji. V tobeli 2 je podan porabijeri ročunalniiki (CPU) čas za opisane algoritme realizirane no miniračurialniku. TABELA 2. DDC olgoritem Roe, (CPU) ČOJ. (m») Pi D 3 P Mrtvo cono 74 62 111 Pomembne podatke (čas vipotw, foktof duSenjo in umirltvenl čas) zo odziv sistemo, ki je reguliran z opisanimi DOC olgoritoii na miniraiurialniko podoio 'obelo 3. Uporobljeno je Stopnidoild referendno funkcijo, TABELA 3. DDC olgo- Čos vzpona Foktor Umirilveni ritem (s) duienjo čas +!%(«) PI 54 0,03 189 PID 45 0,26 150 Mrtvo cono 39 0,33 270 Bistven podatak o rsgulironem sistemu i® zgornjo frekvenca sistemo, ki je Se pomernbno. Po enaibi ( ' ) je doioòeri minimalni ćas vzorčenjo. Pri ttìm siitemu je čas enega regulacijskega koroka velikostnego redo 50 ms. Kcdar je torej v regulironem sistemu 10 Hi £e pomembna frekvenca, tedaj bo ročunolnik zaseden le z oprovilom regulocije. Seveda so v industrijskih procesih znatno nižje, v takem primeru po lahko računalnik oprovljo še razne druge funkcije. Ker imamo reafizjron program vodenja industrijskega procesa s PID regulacijskim olgoritrnom, bi ročunolnik izredno ekonomično vodii hkrati več približno enok'h industrijskih procesov . RočunolniSki (CPU) ios porobljen zo roiHćne operacije je podon v toljeli 4. V prlmorjovi s tobelo 2 je ćos porobljen ZO PIO olgoritem no rnikroroćunalniku krojSi, kot čas porabljen no miniročunoiniku. Če bi realizirali Dohlinov olgoritem na mikroročunolniikemu sistemu, bi bil potreben čos mokiimalno 120 ms, kar daje prednost temu sistemu glede čosovne izkoriščenosti. Ta velika rozlika v računolniskem času in porabljenem pomnilniku fvastane •/ glavnem zoradi uporabljenego progromironego jezlko FOCAL rio miniračunol-niku in.zbirnega jezika no mlkforočunoIniku. TABELA 4. Oprav! j ena funkcija Čas Osnovne motemotlčne oli pre-tvorniske opei'ocije v oritmetiki s plovojočo vejico mox 2 ms Vzorčenje mox 1,6 mj P algoritem max 5 ms PID olgoritem mox 25 ms Izpis ene vrstice no TTY max 5 s Korok regulacije brez izpisa in brez algoritmo 25 ms Osnovni računalniški strojni cikel 1,9 UI Noj krojiti mikroračunol niske instrukcije 8 us SKLEP Začetno delo je bila reolizocijo aritmetika s plovojoio vejico, kotero dosego notončnost 0,01 Izkozolo se je, do jo to oritmelfko predobra, kadar v regulacijskem olgoritmu nastopa molo oritmetičnih operacij kot n.pr. pri P regulo-torju. Kar pa se relotivna nopaka pri računskih operocijah seiteva oli ceto množi, bi pri daljìem regulocijskem algoritmu (n.pr. pri Dohlinavem) dobili notončnost le nekoj pod 1 %, kar po je že v območju notončnosii digilolno-onologne-go pretvornika, Ključni problem glede notončnosti predstov-tjo anologno-digitolni pretvornik. Ta rozpologo la z 25Ó-timi kvontiiacijskimi nivoji, in go kože v bodoče izboljìoti. Narejeni program zo P regulator seveda dopu5ča stocionorno nopoko, t]."inlercepte" I' interruption du circuit de marquage}. begin inter:=frue; if not vlde(aftint6r) then d«blciquer(attinter); end; begin libre:=true; inter; = folse'; init prochoin(m) end; f/pe mp= [ónologue au t/pa mm}. On pourra declarer n moniteurs du type mm et n monìteui? du type mp par: var mml ;nim; avee init mml (mrl ); etc... c) Aliocoteur de registre périphérique type mr = monitor var libre; booleon; liste; I iste-r; prochoin;paps; procedure entry allouer; , begin while not libre do bloquer(IÌ5teprochain.arrivé]); libre; =folse; end; procedure entry déollouer; begin |ibre: = true; i.f not prochoin.vide then debloquer ( lisfe[prochoin.dtìport'J}; end; On déclorero n moniteurs du type mr por: vor mrl : mr; etc ... d) Allocoteuf de mämoire-tompon du type mbl type rnb1 = monitor var mb;totinpl ; prochainjpops; source, destirationiqueue; procedure entry envoyer(m; messi ); begin if prochoin.plein then b!oquer(iource); mb[prochain.arrivé'J;'= m; if not vide(destination) then débloquer(destination); end; procedure entry recevoir(var m;messi); begin if prochoin.vide then blo<}uar(destÌnatìon); m:= mbj'pro chain, depart J; if not vide (source) then debloquer(sourco); end; begin init prochcitn{blon] ) end; On déclarera t moniteurs de type mbl ; vor mbll ; tnbi j etc. .. e) Allocoteurs des m^inoires~ tampon s du type mb2 et mbS type mb2 = monitor var mb;tamp2; pro cha i nproo, prochoin tamp: paps; source; listest; clestirvation;queue; procedure entry envoyer( m: mesiJ ); begin while prochoinfomp,plein do bloquer ( sou ree [ pro cha i nproc. o rri ve J ) ; mbVp'ochointomp.arrive] ; = m; if not vide(de5tinotion) then débloquer{dostlnation)) end; procedure entry recevair(vor m;mess2); begin if prochointamp.vide then bloquer(destinotion); m; = mb [; p roc ho i ntamp. d^pa rt 1 ; if not prochainproe .vide then deb I oquer ( sou ree [ procha i nproc. dépar I} ) ; end; begin init prochainproc(t), prochointamp(blon2) end; type mbS = (onologue ou type mb2 J . On dèe I orerà m moniteurs du type mb2 et p moniteurs du type mb3; var mb2l; mb2, . ., mb3l:mb3,... f) Le moniteur de I'horloge type mremp= monitor vor ottliste:lisre-t; v^cantient les processus pt; qui ont fini taiKS cycles el attendent I'interruption de I'horloge pour recommencer un nouveau cycle} prochoin:paps; procedure entry ottendre; begin blöquef(att]iste [ prochoin.arrivéj) ertd; procedure entry templnter;-{ I ' interryption de i'horloge J begin while not prochoin.vide do déblocjuer(ottliste!. procha in. depart J ) end; begin init prochoin(t) end; Declaration; vor horloge;intemp; 3. Processus o) Processus de rests type pt = process(heure;mtemp; buf;mbl ; accestì',{...}, accèstn:int); var circuitesf.-l,. .n; mess.-messl; begin cycle Jlnitìalisation;déterminer les tests} repeot cose circuitest of 1 ; occèstl .ollouer; {envoi de lo command« au processeur de tests correspondant en urÜfsonf te 'registre corcespondant; delai "actif'A ; excmen de la reponse repue dons le registre"^ cose circuitest of 1 ;oece5t1 .deallouer; {.preporer le message'pour le processus ptr correspondont} buf. envoyer( mess ) ; until ^ fin de tests du cycle ( ; heure.attendre; end; end; Les processus de type pt sont declares et initialises porj var ptl:pt; init ptl ( horloge, mbl 1, mtl, mt2, ... j, mtn ); etc,, b) Processus de troitement type ptr= . process(bur; mbl ; tempi.},tompm;mb2 ; toml,[...j, tomp; mb3); var ml; messi; m2:mess2; m3;mess3/ begin cycle buf.recevoir(ml ); ttraitement du messoge^ • .. tampj. envoyer{m2) ... tom| . envoyer(tn3) ^ ... end; end; Ces processus sont déclores et initialises por; vor ptrl :ptr; init ptrlfmbl 1, mb21 ., mb31, . .J, mb3p) ; e) Processus de pilotage et de marquoge type pm = process'hufJ mb2; accesm1,j_.. accesmn:mn; acc^srl, ., , accesrn;mr); vor circuitmarq; 1. ,n ; mes3:mess2; . begin {initialisation^ cycle buf.recevoir(mess); /preporer l'action adéquote^ case circuitmarq of 1 ;occèsmi .ollouer; {envoi de lo eommonde ou processeur do marquogo correspondant en u ti I i sa nt le registre correspondant J case circuitmarq of 1 ; begi n occesrl .déallouer; accesml. déal louer; end; end) end; Ces processus tont däclords et inìHtiHsèj par: vor pm1 :pmi intt pml (mb21,nijn1,mmn, mrl ,mr2,(.. .J,iiirn)f etc... type pp= i. onalogue au typs pm}. IV. CONCLUSION Le fanctionnement correct du système décrìt en III (aìruì que celui du sy^tème origiruil ) est basé sur l'hypoth^se suivante: l'intervolte de temps entre deux ìntern/ptìons de l'horloge est sufisamment long pour que, en fin d'intervalle; - taus les processus pt soient bloqués dans la liste "attiiste", - aucun des messages ne soit perdu et . - tous les processus externes soient terminés. Parta nt de cette h/poth^se de base rraus pouvons supposer que le systfeme structurđ propose tei ossute un détoulement harmonieux des processus du système c.a.d. sarts bloquage des processus (cf, 1 ). En effet, d'une part, nous avons dans le systima une . allocation hiérarchique des ressources permanentes (processeurt periphériques et registres) et, d'autre part, une communication de messages hieiorchique entre les processus interne* du'système (les processus p t envoient des messages aux processus ptr et ces dernlers envoient des messoges au* processus pm et pp). L'implantatiorj du système propos« est bosée sur l'hypothese d'un seul processeur cenfrol et est lo plus simple possible (les Boniteurs sont réailses par ['Inhibition des interruptions). On peut bien évidemment envisager une implonta-lion plus iophistiquöe et plus complexe {cf. Ì7): - en supposont plusieurs processeurs centraux et/ou - en introduisant los sémophores'pour assurer une exclusion "jocolé" des procđdures des moniteurs. Une telle implantation rendrait possible une omäliorotion theorique du degrs de poralUlisme des different: processus du système mais - etant donna les temps trfes courts des cycles des processus - seroit proboblement prohibitive relatl-vemftu» Qux temps d'"accès" aux moniteurs. Nous pensons que lo .restructurotion proposée du systime du central peut, d'une part, servir ä modđliser le système et h le slmuler et, d'autre part, peut servir comme point de depart d'une configuration nouvelle du système. BIBLIOGRAPHIE (1) Bri neh Hansen P.! Operating system principles, Prentice-Hail, 1973. (2) Brìnch Hansen P.: The programming languoge Concurrent Pascal, IEEÉ troni, on software eng.vol. SE-ì,no.2,1975. (3) Brìnch Hansen P.; A progromming methodology for operoting system design, IFIP 1974. (4) D![ksfro E.W.: Hierarchicoi ordering of sequential processes. Operating systems techniques. Academic Press, 1972. (5) Gordon R.L.J Systems of cooperating scheduierj, IFAC-IFiP workshop on real-time progromming, 1975., (6) Habermon A.N.: introduction to operating system design, S RA 1976. (7) Hocire C.A.R..' Monitors; on operating syst'^m stfuctufli^ concept, CACM, oct, 1974, p. 549. (8) Horning J.J,, Rondell B.i Process structuring, Computing surveys, vol, 5, no.l, 1973. (9) ITT: Stondord computer modules ITT lóOO, ÌÓO ITT 11000E, 1968. (10) Jensen K., Wirth N. : Pasca i-user manual and report, Springcr-Verlag ,1975. (11) Lister A.M., AAaydord K.J.: An imp i «mentation of monitors, Software-proctice & experience, vol.0, 377385, 1976. (12) Lister A.M., So.yer P.J.; Hierarchicoi iinonitors, Proc. 1976 internof. conf. on pora Mei processing. (13) Schmid H.A.J On the efficient impiementation of con-ditionol criticol regions & the constnjction of monifon, Acto Informotico 6, 1976. (14) Smedema C.H,; Real-time concepts ond Concurrent Pascal, IFAC-iFlP worl<5hop on real-time programming, 1975, (15) Orinch HonsenP,;The solo operating system: processes, monitors & classes, Softwrare-proctice & experience, voi,6, 165-200, 1976. (16) Brinch Hansen P.: Concurrent Pascsi report. Col.tech., 1975. (17) Wettstein H,; The implementation of synchronizing operations in various environments, Software-practice S, experience, voi,7, 115-126, 1977. (18) Wettstein H.! The problem of nested monitor culls revisited. Oper. Systems Review, vol. 12, no.l, 19^, (19) Popović B,, Exel M., Melen je uvedena zanka in indeks, ki karakterizira širino impulza (TIM) ter doižino pavze . Med programom se za vsak izpis amplitude poveča pomožni indeks I v indeksnem registru za 1. Ko doseže vrednost pomožnega indeksa vrednost TIM, sledi izstop Sz zanke. Program se ttadaljuje v zanki za genei iranje amplitude pavze, kar se ciklično ponavlja, doklur mikroprocesorja ne resetiranio. Slika 4 prikazuje diagram poteka generiranja impulzov. •Slika Diagram potoka generiranja impulzov Za generiranje pavze ne «adostuje ena sama sanka. 7..ti dolžino zanke v a'ì' = 100 ^s je potrebno število izpisov ir = Tp/ aT. •'■p /iT 3 10 UP/S NA eACumnjt ^iAtr . 1 NOVS v programu Je problem rešen s tremi sankami ^nsrv- \ " AftfiLiruof 1 !. -------------— ka 5). Posamezne oznake pomenijo: f>geK/Mr£-f /'ROS. tea, ifia ma. Slika 3; Princip generiranja s prekinitvenim delovanjem T Je časovni interval med dvema izpisoma. Odvisen je od dolžine programa in od uporabljenih Snstrukcij. Ugotoviti Je, ali lahko dosežemo T a lOO yus, kot je zahtevana minimalna širina impulza, oziroma sestaviti program tako, da je T čin» krajši. 3. OPIS pnociiiAMSKii oraiäMic Programska oprema določa tudi generiranje amplitud; "O' - amplituda O TPA - parameter pavze prve zanke TPli - parameter pavze druge zanke TPC - parameter pavze tretje zanke 1,J,K- so pomožni indeksi. Ker se mora notranja zanka izteči, da se pomožni Indeks zunanje zanke inkrementira za 1, Je parameter za čas pavze IT produkt parametrov TPA, TPQ In TPC (TP = I'PAXTPIWTPC). Program za enokanatni sistem lahko ponazorimo z diagrantom poteka na sliki 6. Program je sestavljen za generiranje monofaznih in bifaz-nih signalov. Pred začetkom programa po vrsti vpišemo parametre električne stimulacije v spominske lokacije, ki so za to rezervirane. Za bifaznl signal vpišemo: -AMPI, TIMI, Tl'A, TPR, TPC (pozitivni Impula I VPIS A^fL^O" I T r- -1 ± CEH] OtaJ tu CjZZHZh ■OÌ££i> Sliko 5; niiiiiriiiii poiekn -/.a cieneriranje jxivze in 1); AMI'2, 'nM?, T!'D, m:, TI'K (negativni iiiiiMil^ in pfivüfi 2). Z;\ nionofavini sicjnfil vpišemo ena-Ito koi za bilibziiegfi, da velja; AMIM = AMP2, TIMI - riM2, i'I'A X Ti>l"i K irc » 'I'l'IJ x TPli x T1>I?,' Vsi p;ir.-ii!i«.'(ri so 8-bi(ne b253 ne moremo^ nastavljati T po 100/tis za števila, ki so iintorMBlično prafaktorji. Seveda se Uiliko zadovoljimo tudi z bolj f)rolx> kvantizaciio,na prmer tisto, ki je procentualno enaka kvantizaciji šiiitie impulza. V tem primeru sta dva parametra {TPIJ, TPC) konstantna, Tp pa si^remi-njaino .■iarnn s parametrom TI'A , Program 7.fi enokanal-ni sistem zasede 114 bytov aixjniinskih lokacij v liA M-*u. Slika 7 prikazuje diagram poteka za trikanalni sistem. ■ Zahtevamo fieneriranje treli med seboj neodvisnih Časovnih potekov impulzov, l'rofjrani mora Ijiti sestfsvljen tako, (J.-i M!'U' zaporedoma izpisuje amplitucb za 1., 2, in 3. kanal - miiHipleksiranjo ! Poao^M ti et PR.Q6RAMA ' U fi E O! Tgv PARAMFTRO^ y TA3£-i. O y. a/cilffAfJ-iC Po K AN AL/H zanka za eem^f^AU/s PAVZ zanka za IMPULZOV lie'ttftx 1 NB- Slika 6; Diagram poteka za enokanalni sistem Slika 7; Diagram poteka üa tri kanalni sistem I'omen poaameT'.nili označb in parametrov prikazuje slika 8. M pomeni področje signala. Pred začetkom oe-neriranja vpišemo vse parametre stimulacije po vrsii v pomnilnik, enako kot r.» enokannlni sisifni. Ker Je prisoinih ninorp parnnielrov, je sniolriio, Ei? program raüdeüino na dva dota, PüiiiO/.ni del projirnina uroiU vse vpisnne parametro v l.^bc^o in paru samo ena zanka, ker delamo z indeksnim reqiStrom. iCnako velja üa lìeneriranje pavi:. Prtirirani skupno s tabelo in vpisaninii parametri zasede 16S byiov spominskih lokacij. Čas med dvema izpisoma za trikanalni sistem je 176^s in Je Karatli uporabe multipleksiranja^iT = 3 . 176yiis = Oba prociraina sta bila sestavljena in preizkušena na mikroračiinalniškem sistemu ICVK 300. ni?i,OVANJE V RÜALNRM ČASU 7.a delovanje v realnem času je potreben zunanji pre-kinjevalni sirinal, ki prekinja (ilavni program in periferni vmesnik, preko katerecia se izpisujejo besede na IVA pretvornik. Uporabljen je periferni vmesnik za paralelen izpis podatkov i'lA (i'eriplieral Interface Adnpler), Prekinjevalni signal kmiili 1'IA na enem izmed štirih krmilni!) vhodov, ta pa nadzira prekinitve-no delovanje mikroprocesorja. IVekinitveno delovanje prikazuje slika 3, diagram poteka prekinitvenecia delovanja pa slika '). Ko je amplituda shranjena v Izliodneni reQistru PlA-e Olili, se lahko začne prekinitvena sekvenca. Najprej briSemo prekinilveni maskirni bit v popojno-kodnem recjistru MPU~ja, dn omofiočimo zahtevo prekinitve llìQ. Instrukcija WM poveča vrednost prooramskeria števila za 1, nato shrani vsebine MPU registrov po vrsti v sklad (Stack). MI'U sedaj čaka v stanju HALT na prekini(veno zalitevo , kt jo pošlje PM kot odgovor no prekinjevalni aigna! 0111. Signal 1HQ zoptit postavi maskirni bit in s tem onemofiori morebitno novo zahtevo po prekinilvi. Program se nadaljuje na naslovu, ki je shranjen na lokaciji prekinitvenega vektorja t!!Q. Na tem naslovu se nahaja instrukcija IiT( (Hettirn from Interrupt), ki povzroči, da se vsebine shranjene v skladu vrnejo v registre M!'U-Ja In prograni se nadaljuje. /.unonji prekinjevalni signal, ki preko vmesnika P!A prekinja glavni program, ima lahko maksimalno frekvenco f 1 V-O.T. Možne girine impulzov so AT, 2AT, 3/JT ... 255^i'f. S Spreminjanjem frekvence zunanjega prekinjevalnega signala, je mogoče generirati impulze poljubnih širin Siika 9: Diagram potnic,i prfkiniivenega delovanja s pogojem, da le ni^o manjšo od AT, ozlronna Tirrin. Prekvenco prekinjevaluoga signala lahko spreminjamo s pomočjo sistema fazno-znključi^ne zanke, ki jo krmili mikroračunalnik. Potrebna je še dodatna program* ,ska oprema in program deljenja. Postopek deljenja poteka naslednje '^'l'ii^ijn je določen s programom. Širina impulza je T. = TIM x^l'iiijr,. V pomnilnik vpišemo kot parameter Sirino impulza T: in dolžino pnvze Tn. parameter K korak T, : aT 2, korak 3. korak pnvze Ip. TIM' (pogoj Ti TÌM' je celoštevilčni rezultat deljenja TI M ' r(ir' TP' TIM', TP' sta sedaj nova parametra, ki ju iipoì^teva program, izpiše mikroprocesor v obliki S-bitne kode nn ustrezno periferno krmilno logiko, ki krmili fazno-zaključeno zanko (Pi.l.PM. nenerlra zunanji prekinjevalni signal s frekvenco f' ■■ I/-iT'. 5. APA1ÌATUIÌNA OPllt'MA Za delovanje stimulalorja je potrebno poleg mikroražu-nalnika in teleprinterja še druga aparalurna oprema. Za enokanaini sistem je dovolj li/A pretvornik. Za trikanalni -,istem potrebujemo še demuUiplekser. Potreben je .trikanalni analogni demultiplekser. Posledica dem«l-i tiploksiranja je, da izhodni signali pri trikanalnem sistemu niso v fazi, ampak so mod sabo časovno premaknjeni zadT/3. Lahko pa dodamo Se sistem fazno-Jia-ključene zanke. Qlok sheme kompletnega sistema prikazuje slika 10. Na izhodu A (PTA) se izpiSe koda za nastavitev. frekvence samo enkrat, to Je pred začetkom glavnega programa. Krmilna logika mora vsebovali osem pomnilnih celic In O/A pretvornik, ki z napetostjo U^ diktira izhodno frekvenco PLL-ja. S preklopnikom P2 izbiramo različne možnosti: l) ^T ' 100^13 (enokanalni sistem) Slika 10: ßlok shema stimulatorja 2)dT = 3 X 200 JUS (trikanaln! sistem) 3) Spremenljiv časovni interval AT. Če želimo imeti enokanalno stimulacijo, ne potrebujemo demultiplekserja (prekl. Pl), Pomožna krmilna logika krmiii D/A, fiemultiplekser in krmilni viiod PIA, CAI, 6. ZA KLJUČ ICK Dlektrični stimulator z mikroračunalnikorn Je le ena od možnih uporab mikroračunalnika. Nakazane so bile le nekatere možnosti za generiranje periodičnih signalov. Omeniti je, da se za stimulacijo uporabljajo tudi signali, kjer- so amplitude posameznih impulzov "stohastične", ali pa se med stimulacijo spreniinja-jo po določeni funkciji. Za stohastične Impulze ni tre- 7. LITERATURA ba drugega, kot da s šumnim generatorjem preko A>0 prelvornika v določenih intervalih vpisujemo naključno amplitudo v spominsko lokacija, od koder Jo program čita kot parameter za amplitudo stimulacije. Stimulator upravljamo preko teleprinterja. Za stimulator kot sa m osto joti sistem, bi v ta namen zadostovala heksadecimalnii tastatura. Vse programe bi bilo treba zapisati v iiPROM-e, preko tastature pa bi vnašali v mikroračunalnik samo glavne podatke za stimulacijo in ukaza start/stop. Smotrna bi bila uporaba mikroračunalnlškega sistema na širšem področju uro-dinamike. Mikroračunalnik bi opravljal različne naloge, kot so npr. merjenje uretraln^a profila pritiskov, analizo merilnih rezultatov itd. Generiranje impulzov za električno stimulacijo bi bila samo ena izmed nalog. 1. Lučke G., Mrize J.,P., Carr W.N.t Semiconductor Memory Design and Application, McGraw-Hill, N,Y. 1973 2, McGlynn D.,R.; Microprocessors, Teclmology,Architecture, and Applications, J.Wiley and Sons, N.Y. 1976 3. Moore A., W. et al; Microprocessors Applications Manual, McGraw-Hill, N^Y. 1975 4. Šuiiel P., Viranl J.; Mikroračunalnik, Dop. del Univ. Univerzum, Ljubljana 1978 28 Informatica št. 2 letnik 1978 komuniciranje z uporabo zniKar UDK 681.3-181.1:621 ..19 Odsfik za računalništvo in informatiko INSTITUT "JOŽEK STEFAN" LJUHLJANA Članek optauje program za realizacijo mehanizma "vrata" v realnem Saau, k-1 lahko s vstavitvijo (uporatio) poselinlh almTaolov v vrsto povzrofii "vmeano" izdajanje standardnih, uradnih ali delovnih aporo5ll in podeporoSil. Pri vstavljanju podaporoSil Jo uporatljen rekurzlvnl koncept vgnezđenja pođsporoSil (rekurzivna subrutina QUN1SG), VI omOROca ponavljanje tekstovnih segmentov (brea potencialne omejitve) z možnostjo prekinitev preko konzole, ko nastopi vraSanJe sporočanja na vlSje le.žeSa podeporoSlla In sporoSlla, Z rekurzivno konatrukoijo aporoSll Je dosežena znatna prožnost in aeatavljlvoot sporoča^ nja. Program FIFO {vrata z možnostjo vklJuSevanJa eporoSll) Jo namenjen Žilnemu in trea-žiSnemii komuniciranju med dvema udeležencema (terminaloma, teleprinterjema) oziroma u-atreznlma prenosnima napravama {110 do 9600 Baud). Ha konou filanka je dodan äe program ZB deklaracijo èporoSll In podsporoSll preko konzole. ffleaaapie Queue for Communications Using Miorocomputer. This article deals with a program which realizes a mechanism called queueunder real time circustanceas the poaaibUl-ty of insertion (usage) of apeclal symbola into queiK'can cause an "intermediate" output of atandarlzed^ official, and working mesaagea and submessagea. For submeaeage Insertion (output) a recursive approach of submeaeage nesting la applied (recursive subroutine QUM'SG) by which Iteration of several text segments ia enalDled; iterations can be Interrupted via the computer console (in real time) when returning of msasage tranamlaaion to higher eubmessages and messages Is achieved, By recursive message structure eeaentiel flexibility and composlbility of messages is obtained. The program FISO (queueuslng the possibHity of message insertion) Is Intended for wire and wireless communications between two partners (terminals, teleprinters) or tranceivers (110 - 9600 Baud)» At the end of the article a program for message declarations ia listed. l.Uvod Članek opisuje program za realizacijo mehanizmu vrsta v realnem Sašu, ki lahko % vstavitvijo posebnih simbolov v vrsto povzroSl "vmesno" izdajanje standardnih, uradnih ali delovnih sporočil in podoporoČll. Vrsta Je kot komunikacijski pripomoček namenjena predvsem sestavljanju in oddajanju t.l, individualnih eporodil, ko se sporočajo nepredvidene, osebne, sluSajne, pomembne zadeve, ki pa se lahko dopolnjujejo s standardnimi, vljudnostnimi in drugimi, Že vnaprej formullranlmi sporočili ijj podaporoSill. Iz naslednjih poglavij je razvidno, da imamo pri vstavljanju podsporočil in njihovem izdajanju rekurzlvnl koncept, ki omogoEa ponavljanje tekstovnih segmentov (po potrebi in potencialno neomejeno) z možnoatjo prekinjanja izdaje teksta preko konzole, v odvisnosti od presoje človeškega ali naklJuSnega operatorja. 2 rekurzivno konstrukcijo sporočil Je dosežena tudi znatna prošnost sporočanja, seveda če jo operator zna izkoristiti. Program je napisan za komuniciranje z ASCII znaki oziroma s teksti in nizi, ki so iz teh znakov eeetavljenij ta pristop omogoča Izrabo nekega obstoječega operacijskega sistema (monitorja) Se zlasti tedaj, ko monitor nI dosledno grajen na osnovi t.l. komunikacijskih kanalov (lORlčnih enot). Računalnik na eni plo-Scl SDB-80 (s procesorjem Z-80), za katerega je bil obravnavani program vrste napisan, dopušča osposobitev kanalov s pomočjo posebnih programskih vmesnikov (driver, handler)} v naSem primeru smo predpostavili, da eubrutlnl za čitanja in izpla delujeta za ASCII znake. Seveda pa lahko tem subrutlnam dodamo ge konverzijske a-lemente (ASCII-Baudot).- Zgradba takih posebnih vmesnikov bo prikazana kdaj kasneje. Program PIFO jo bil napisan za komuniciranje s teksti, ki uporabljajo znake ASCII ter Je bil preizkušen za hitrosti med 110 in 9600 Baud. Namenjen je žičnemu in brezžičnemu prenosu sporočil med dvema udeležencema (terminaloma, teleprinterjema)', ki uporabljata vrsto s sporočili in podsporoSlli za tekoče, natančno in individualno komuniciranje. g. Zamisel kroy.ne vrste V^^to (angleSko queue ali PIKI, kar Ja okrajšava za "firet-ln-first-out"), ki Je abstraktna podatkovna struktura, .upodobimo v raČimal-niSki^pomnilnlk s t,l. krožno vrsto» Vrsta, ali natančneje linearna vrsta. Je zaporedje lokacijj, kjer na začetku vrste vstavljamo podatke, na konou vrste pa lih odvzemamo. Grafična ponazoritev (linearne) vrste izgleda tedaj takole) (slika na naslednji strani prikazuje konfiguracijo vrste, ki ustreza tako formalnemu modelu vrste kot tudi modelu, ki je večkrat uresničen v obliki integriranega vezja,- v teta drugem primeru je integrirano vezja PIFO neke vrste pomikalni register, ki dovolj hitro pomalc-ne podatek iz začetka proti konou vrate) ZACEIEK VSSI€. KONEC VRSTE POMIKANJE PODATKOV 1 2 LOKACIJE VSAVllEV PODATKA n-1 n DDVIEK PODATKOV Jodatek, ki ama ga vstavili, se mora iz zeSetne lokacije pomalcnitl preko ostalih loka-ci,1 do končne lokacije, kjer ga odvzairienio. Linearna vrata je tedaj nelinearni pomlkalni register {kfir je pomilca;-ijQ podatkov od začetka do konca odvisno oi3 zasedenosti vrste), ki pomakne vsak vstavljeni podatek takoj na prvo prosto lokacijo pred končam vrata. To pomllcčmje podat-Icov znotraj vrsste pri nisključnih freltvencah vstavljanja v vrato iti odvseirianja podatkov iz vrate je lahko dokaj neekonomično 3 ntfaiÈica programiranja in uporabe vryte (več ukazov in daljše izvajanje programa). Pomik podettkov se mora opraviti praktično pri vsakem odvsemu ter pri vaaki vstavitvi podatka. Pri odvzemu podatka inoranio pomakniti vye podatke na repu fkoncu) vrate za eno meoto proti koncu vrüte, pri vstavitvi podatka pa moramo opraviti pomik tega podatka do prve proste lokacije. Krožna vruta je le rucjonalnejSa preslikava linearne vrate. l'omnllnifìki prostor, kjer bo lokacije za poc5at!ce vrate, pove/.etno s programom v krog (zaključen interval), kot kaäe tillJca 1. Beseda "krog" pomeni, da zb krožnp vrtito (1) ne dopuščamo vstavljanja podatkov izven obmoüja kroga, tj. izven danega intervala nniilovov in (2) da t.j. sačetek in konec vrste krožita v smeri kaanlca «re (glede na sliko 1) v djihem naslovnem intei'valu, in sicer takole: kazalec začetka vrste (angleško HEAD) le ali pred kazalcem konca vrste (angleško TAIL) ali pa sta oba kazalca goravnana (imata enaka naslova kot svoji kazalcni vsebini). Takšen dogovor o začetku In koncu krof.ne vrste ima za posledico enolično indikacijo dveh posebnih stanj vrste: (a) prazna vrata in (b), polna VTstti Ti dve stanji sta povezani z uporabo dveh rutin, tj. z rutino zfL vratno vstavljanje (nalaganje) podatkov z imenom QUPUSK ter z rutino za vrstno odvzemanje (izlaganje) podatkov z 1-menom QUPULL. Kadar sta pri uporabi rutine QliPUSU vrednaeti kazalcev HEAD in TAIL enaki, je vrsta polna: v tem prTiileru novega podatka ne snoremo naložiti (ta podatek se lahko tedej izgubi ali zavrne za kasnejšo naložitev). Kadar ^ pri uporabi rutine QUPULL vrednofjti kazalcev KEAD in TAIL izenačita, je vrsta prazna: v tem primeru iz vrete ni mogoče odvzeti nobenega podatka ter Imamo neke vrste indikacijo (posebno stanje določene apreraenljlvke), da je vreta prazna. Prad uporabo moramo mehanizem, ki ea ime-Inici^ll^i^^iti; to opravimo z rutino guiKIT. IniciallKaciJa pomeni definicijo naslovnega intervala {(QUBEG),(QUSND)-l) za vr-eto ter začetno nastavitev kazalcev HEAD in TAII, ki ae bosta odalej lahko gibala le po r rutinam QU IN IT, QUPUSH in guPULL ga je potrebno dodati še povesovalni (u-porabniski) programski tekst, g katerim dosežemo delovanje mehanizma, tj. vrste, v realnem eafiu in za konkreten namen. Delovanje v realnem času pomeni, da moramo podatek iz perlferile ki ga je generiral zunanji vir, vstaviti v vrsto takol, ko se je pojavil (če seveda vrsta ni polna); la vrste moramo jemati istočasno podatke a frekvenco, ki jo zmore izhodni kanal Slika 1. Krožna vrata v naslovnem intervalu ((QUBEG), (QUHWD)-!) s kazalcema trenut- ' nega začetka in trenutnega konca vrste (iffiAD, TAIL) (Se vrata ni prazna ali izdajanje znakov nI blokirano). Navadno fil;a fre'uvencl (hltroetl) Serijskega vhodnega in izhodnega kanale enakij pri hitrooti 9600 Baud se oaembitni podatek lahko pojavi praktično vaako milirsekundo in e to hitrostjo se more tudi oddajati. Zahteva za dupleksni sprejem in oddajo znakov nalaga tedaj mehanlKmu "vrsta", da vsebuje čakalno zanko, v kateri se z največjo možno hitrostjo odtipava vhodni in izhodni kanal (perioda zanke za odtlpavanje je velikostnega razreda 10 «3)5 pri uporabi integriranega vezja tipa UART (AY-5-IOI3) se tedaj odtipavata statusa sprejemnega in oddajnega dela tj. bita ODA (Output Data Available, pin 19) In TBE (Transmitter Buffer Empty, pin 22). Glede na povedano, lahko za subrutlno QUPUSH napišemo tale psevdo kodi subroutine QUPUSH Increment IfEAD pointer if ((HEAD) ^ (QUEHD)-!) then ■~TT ((fffiAD) = (TAIL)) then flfo la full; decrement (liEAD) else load (ACCU) to ((HEAD)) endif else set (HEAD) to (QUBEG) if ((HEAD) » (TAIL)). then flfo la full; decrement (HEAD) else load (ACClf) to ((HEAD)) endif endif endBubroutlne Dodatna pojasnila k tej aubrutlnl niso potreb- name y13 name y13 title fifo subroutines title fifo subhoutiues aueunififo) subroutines programmed by anton p. seleinikar FOH MOSTEK SDB-a(l (Z-bO) ... DATEi FEBHUAFtY 25- 197 8 ülobal qubeg global üuend global uuinit global (jupush global ùupull one ooooH /variable locations qubegl defs £ ;&useq locatiol^t quendi defs 2 ìquend locati du head: DEFS s ;heao pointer tail« DEFS £ ivail pointer t queue iioitialisatiow subroutine j named "quinit" joitnnnt t previous to quinit subroutine CALL the i COi'jtents of locations tìubeq aijd J quend must be determined by hand oh i PROGRAM settimg ... QUINITlPUSH HL LD HLfCQUBEG) LD (HEAD),HL LD (TAIL)jHL POP HL RET iSAVE CHL) ;SET HEAD AiJD TAIL ; POINTER TO THE 1 FIFO BEBIHIOIMG... ; RELOAD WILL WOT BE PUSHED ... J THERE IS A FULL STATE INDICATION WHEN J ACCU IS SET TO OOH ... jOttöOSö fiUPUSHiPUSK HL ld hl/chead) e j ec t ,eject inc hl push bc push hl ld bc/cauend) oa a sbc hl^bc pop ul jr c^exitt-i ld hl^tqubeg) ld bc^ push hl oh a sbc hlja ld >hl exits» pop bc pop hl ret fulll ld a,ooh pop hl jr exit2-$ J SAVE CKLJ AND LOAD J HEAD POINTER INTO f HL... EXITli J /UPDATE HEAD POINT. J SAVE CBC) ;SAVE HEAD POINTER ;COMPARE IF HEAD ; POINTER IS AT THE ; END OF FIFO... J IF NEGATIVE GO TO ; EXITJ... J IF EQUAL SET HEAD 1 TO FIFO BEGINNING. JLOAD TAIL POINTER } INTO BC... ;SAVE HEAD POINTER j reset carry flag ;CQ«PAHE POINTERS >IF EOUAL FIFO IS ; FULL... ;REL0AD HEAD POINT.. ;L0AD ACCU TO FIFO J UPDATE HEAD POINTER J RELOAD (BC) ; RELOAD (HL) J RETURN TO CALLER JSET ACCU TO OOH JADJUST STACK P. ;GQ TO EX1T2 oeeoooooflooeoosssioiintsooootìtuniDattiooooo ÙUEUt(flFO) PULLING SUBROUTINE NAMED "OUPULL" omntoa ÖUPULL SUBROUTINE PULLS THE CONTENT FROM FIFO INTO ACCU A >•• I if fifo is empty ; fetill be set to J o o 00 44 aUPULLlPUSH HL LD HL, (HEAD) or A s3c HLjbc jr empty's i pop hl inc hl push hl ld bc,(quend) oh a 1 eject eject sac hl,bc pop hl jr c*£xit3-s ld hl,(qubeg) I EXIT3I LD A,(HL) ld »e4400ö00 Slika 2. Subrutlne QUINIT, QUPUSH Irt QUPULL, nnplaane v Kbirneni jeziku mikro procesorja Z-80. Te aubrutine oblikujejo oanovo za zgraditev mehanizma "vrsta" (ani^leško "queu") v realnem času In v konkretnem primeru» opisane subrutlne udejanijo "krožno vrato" a kazalcema HEAD (glavat vstavitev podatka v vrsto) In TAIL Crepi odvzem podatka la vrste). Podatek v ACCU (akumulator A) se vstavlja ali pa Je odv/et Iz vrste; pri vrnitvi vrednosti \ACCU) (50H je vrata polna (vstavitev) ali prazna (odvzem) (glej tekst t) Pri Rubrutlnl QUPULL se najprej preizkusi p ali je vTEjta (PIPO) prazn«, šele potem se rep (tail) Inkrementlra, Po Inkrementlranju pa primerjava (HEAD) = (TAIL) nI ve C potrebna oziroma je nedopuatna, Ee želimo Izpisati tudi zadnji (poslednji trenutni) znak v vrsti, Prlkazuna zgradba subrutlne QUPULL je posledica zgradbe subrutlne CJUPUSH in le uutreznu uporaba oboh zagotavlja delovanje mehanizma "vrsta"s Psevdo kod za Bubrutlno QUPULL jo tedaj: subroutine QUPULL if (dnìAD) = (TAIL)) then flfo la empty elae increment TAIL pointer Ji C(TAIL) é (QUeKD)-l) then load ((TAIL)) to ACCU else set load endif TAIL) to (qlibeo){ (TATI)) to accu endif endflubroutlne Subrutlna (JUINIT je enostavna. Na sliki 2 lmamo subrutlne QUINIT, QUPUSH in QUPULL napisane v zbirnem jeziku procesorja 2-80 z uetres-nlml globalnimi spremenljivkami. Krožna vrsta,^ ki poalva dodatna sporo-roolla iK hitrega ponmIlnIVa Med sprejemom teksta se v odvianooti od sprejetega teksta oblikujejo sporočila, ali tudi sporočila sporočil (v rekurzlvnetn pomenu), ki ee shranjujejo v punmllnlku. Zunanji vir lahko zahteva vključitev določenega, standardnega sporočila 9 posebno direktivo Cteketom), ki ima npr, sintakso $ <:inie> kjer naj bo v naäih primerih <[lnie) ^heksadeoimalna številkah To pomeni, da zurjanji vir pošilja v vrato med drugimi podatki tudi rii7.e oblike m, n, .....stF ki se interpretirajo kot sporoSila, opredeljena na poGebnih lokacijah. Tako imamo možnost izbire 16 standardnih sporočil, tj. glavnih sporočil in 16 podsporočil Cpojaonjeno ka3n'>Je). Sporočila ao na splošno sestavljena tz konstantnih in spremenijlvlh delov; spremenljivi del je praviloma podaporočilo, ki ga oblikujemo na osnovi sprejetih podatkov iz zunanjega vira. Tip vrste, ki sprejotiia tekat iz^zunenjega vira ter hkrati oddaja (v določenem časovnem razdobju) eporoftilo, ki je bilo v vrsti navedeno gamo z izrazom J( hotno Imenovali vrsta z generatorjem sporoSll; pri tem vemo, da gre v tem primeru za posebno' uporabo mehanÌKi:;a "vrsta". Vrata z generatorjem sporočil(z generatorjem sporočil)mora imeti podobno čakalno zanko (natančneje tipalno zanko) kot n&vedna vrsta, ko se nadzorujeta sprejem znakov iz zunanjega vira In maksimalna hitrost oddaje anakov sporočila v vobče neki drugi zunanji vir. Zunanja vira Imata npr. tole vlogo: prvi zunanji vir je človeški operator, ki preko vrat e z generatorjem sporočil koauniclra z drugim zunanjim virom tj. z drugim človeškim operatorjem. Takšen na-.Sin komunikacije omogoča; I (1) sestavljanje odgovorov iz individual-.nih, standardnih In spremenljivih delovj (2) maksimalno hitrost oddaje tekstov, ker ee odgovpr lahko oblikuje že med sprejemom tekata korespondenta; (3) pripravo teksta preko vrate tudi v Času oddaje teksta, kjer ee z vmeanlml sporočili pridobi čas aa sestavljanje individualnih delov tekata. Mehanizem vpisovanja in izpisovanja iz vrste v "realnem Času" bomo podrobneje opisali v inaslednjom poglavju,- tu si podrobneje oglejmo ssgradbo subrutlne z imenom MESACE in njene re-^kurzivne subrutlne QUMSG. , Imejmo za subrutino MESAGE tale enostaven peevdo kod ; ,subroutine MESAGE calculate, the message address; print message and simultaneously receive characters from console into FIFO (e.g. call QUMSG) ^"dsubrouttne S prvim,delotn te subrutlne se izračunava na-■ sIqv, na katerem je ahranjen naslov začetka a-poročila v odvisnosti od niza (i=0,l,..., F). DrugI del subrutlnt- zcgotavlja hkraten sprejem in oddajo znakov z najvišjo dopustno hitrostjo serijskega kanala. Diagram programa za subrutino QUMf>G je prikazan na sliki 3, Subrutlna QUIJISG je re kurzivna in poziva samo sebe na nivoju podsporočil poljubno glo- Sllka 3. Programski diagram eubrutlne QUMSG, ki je rekurzivna (kliče sama sebe) In omogoča poljubno globoko vgnezdenje podsporočil (SÜBATSSSAGE) boko (vgnezdenja globine j). Vzemimo za prtmer interpretacijo tega aporoSilat PIPOi TMTl?f5'rE2CT2 SUBNISSSAGE ta TKXT5 ne vsebuje nobenega podsporočlla, Je rezultat celotno sporočilo (na izhodu) TEXT1TEXT3TEXT5TEXT4TEXT2 Kadar vsebuje del z označitvijo SUBMES3AGE v zgornji shemi le kakšen nla '5fi', se v podaporočilo vključi poljubno (definirano) podspo-ročllo, Rekurzija (potencialno neskončna) nastopi npr, v primeru s NAHE Y16 TITLE MESSAGE SUßHOUTIHES TITLE MESSAGE SUaRüUTlNES NAME Y]6 THREE MESSAGE SUUliÜUTlNES PnOGHAMMEO BY AHTDW P- 2ELEÌNIKAR FÜR MCSTEK SDB-80 ... DATEi MARCH 10^ 1970 GLOBAL MESAQE GLOBAL QUMSG GLOüAL «SGLÜC GLOBAL SUBMSG ÜL03AL LINADJ GLOaAL aUPUSH MESSAGE WRITING SUBHQUTINE NAKED -HESAÜE" THIS SUBROUTINE CAW PHIMT 16 DIF^E-HENT MESSAGES EiMDING IN ASCII WULL. THE ADDRESSES OF 16 MESSAGES HAVE TO 8£ LOAD. TO MSGLOCj MSGLOC + a* . . . j MSGL0C + 3(I CSEE PROGRAM TEXT). 30, OWE CAM USE MESSAGES iJ UM SEK E D BY .A on A ADD A,L LDL^A OR MC^NADJ-$ INC H HADJi LD A,CHL) INC KL LD HjCKL) ' LD L-A CALL QUMSG POP KL RET subroutine named JADDRESS LOCATIONS -, 16 ADDRESSES JCONV ASCII TO BIN J RETURN IF GREATER ; DFl EÖUAL 16. . . i SAVE CHL) ;SET HL ^MULTIPLY HY a J CLEAR CARRY FLAG ;CALC LOWER BYTE; LOAD A TO L... ; IF NC go TO NADJ ;ADJUST (H> ; LOWER ADDR PART J INCREMENT CKL) ; UPPER ADDR PART ; LOWER PART TO L ; PHI NT MESSAGE ; RELOAD (HL) J RETURN TO CALLER üuhsg" WHEN CALLED SUBROUTINE QUMSG CAM RECEIVE CHARj^CTERS FROM THE CONSOLE IWTO FIFO AWD WILL TYPE CHARACTERS or A MESSAGE IN RAM OR HÜM SIMULTANEOUSLY. RETURN TO THE CALLER IS PEHFORHED IF CHARACTER 'ESC IS RECEIVED FROM CONSOLE; IH THIS CASE THE TYPING OF MESSAGE IS INTERRUPTED. A RETURN TAKES PLACE ALSO WHEN THE MESSAGE FROM RAM OR ROM IS ENDING in CHARACTER 'NULL'. SUBMESSAGES SO-...-SF WILL BE PROCESSED BY QUMSG TOO IF SUBMSG LOCATIONS ARE POINTING TO SUBMESSAGE BEGINMINGS (SUBMSG-SUBMSG*£. .. .>SUBMSG + 30) ... aa (»0 t*« SUBMSG DEFS 032 aUMSGi LD E#OOH IMDSi IN A,(ODDU) BIT Ć-A JR CALL RDCKR CP IBH RET 2 J 16 ADDRESSES J WAIT CONTROL ; INPUT UART STATUS /TEST 'ODA' BIT ;iF Z GO TO IMDii ;READ CHARACTER ; COMPARE IF 'ESC" I THEN RETU1ÌN IMD4I J äfi 4a*» IMD6I SADJi CALL QUPUSH J PUSH CHARACTER DJN2; IMD4-1 J IF N2 GU TO 111D(KL) -• NUMBER FROM MEM. CALL ASBIN -•CDNV ASCII TO BIN CP 16 ; IGNORE IF GREATER JR NC>tMD5-S i OR EÜUAL 16. PUSH HL J SAVE CHL) LD KL-SUBMSG ;3ET HL add a-a -•multiply by 2 OR A -•CLEAR CARRY FLAG ADD A/L JCALC LOWER BYTE LD L-A } ANO LOAD IT TO L JR NC*SADJ-I ;IF NC GO TO SADJ INC H -■ADJUST H LD A-(HL) J LOWER ADDR PART INC KL ; INCREMENT CKL) LD HßCHL> ; UPPER ADDR PART LD L-A ; LOWER ADDR PART CALL QUMSG ; PRINT SUBMESSAGE POP KL ; RELOAD (HL) INC HL ; INCREMENT je poziv nekega podsporočila na koncu niza (tu je poziv Z2), tedaj je vrnitev v sporočilo, v katerem je to sporočilo vgnezdrsno, vselej "hitra". Pri rekurziji takih sporočil je^že z enim samim znakom 'ESC ' vrnitev preko več sporočil aelo hitra (seštevek hitrih vrnitev). Pozivanje spordčil je lahko seveda križno oziroma kompleksno (splošno) rekarzlvno. Primer križine rekurzlje bi dobili tedaj, ko imamo de- , flniciji podsporočil EifJìWlESSAGE EUMI^SSAGE SSl: ftilco cloblmo: FIFO : MKrjGAGEKA: SUBMtlSSAÜE Sil! SUBMFSSAC.E SUBME33AGS3 Sfl.ftCf,... TEXTI?1TEXT2 TEXT3ŽS!'rEXT4 TEXT^ATßXTS* ' 'ESC ' Podobno bi iahko konstruirali turi i drupačno, kompleksnejšo rekurzijo pozivanja podaporooil. Kot' Se re Seno J je lastnost rekurzivnega pozivanja podsporoSil, določena 3 subrutino QUMSC, katere programski diagram vidimo na sliki 3. Paket sporočilnih stibrutin, ki se povezujejo tudi s subrutinaraa QUPUSH in QUPULL, je prikazan na sliki 4. .Subrutina LIMADJ omejuje Štfjvllo. znakov na vrstico, in sicer na 64, kar pomeni, da imamo v eni vrstici tekata v FIFO kvečjemu 64 ASCII znakov, nakar se avtomatično generirata dva znaka 'CR'ter en znak 'IF'. Vendar se nubrutina I.INADJ ne uporablja sa omejevanje teksta sporočil in podriporočil} tu moramo tekst format irati v samih sporočilih, tako da na ustreznih mestih vstavimo zopet dva znaka 'CR'(dn pridobimo dvojni čas za vrnitev valja) in 'LF ' (pomik vrstice). 4. Delovanje vrste v "realnem času" V poglavju 3 ae- je pokazalo, da moramo tudi v programirani, tj', s programom realizirani vrati (PIPO), zagotoviti pogoje njenega obratovanja v,"realnem Času". Narekovaje za ta čas amo postavili, ker razumemo pod realnim časom minimalno, z izvajanjem zadevnega programskega segmenta povzročeno samudo (zakasnitev), ki predstavlja razliko, potrebno, da se akcija vpisa in izpisa začne glede na realne vhodne/ Izhodne pogoje. Ta zamuda je veliostnega razreda 10 fiB in je tako stokrat (9600 Baud) ali celo tisočkrat (110 Baudov) in več kot to manjša od trajanja izpisa ali vpiaa enega karakterja. Slika 5. Osnovni programski diagram za dupleksni prenos podatkov (čitanje in izpis) preko integriranega vaz^a UAììT. Delie] o izvle-Sena proga predstavlja čakalno zanko, ko nimamo riti čitanja niti izpisa, ker ustreznih karakterjev ni (karakter se ni pojavil s konzole eli hi na zalogi v vrsti OKiroma UART že oddaja en karakter in ima drugega v svojem oddajnem registru). Bloka if v tem diagramu pomenita, da testiramo pri čitanju (receive) hit 'ODA' ter pri izpisu (transmit) bit 'TBE' Integrirarì-Jga vezja UART;itEJ situacija je razvidna iz programske liste na sliki 4 in •na sliki 6. Z rekurzivno subrutino QimiSG se nam ta lastnost prenaSa tudi poljubno globoko v vgnezdenje pod-aporočil. Iz programskega diagrama na Rliki 3 dobimo osnovni diagram na nllki 5, ki pojasnjuje pogoje dupleksnega obratovanja vrste kot eatnostoj-nega mehanizma ß]i vpisa v vrsto in izpiaa sporočila iz pomnilnika (to je izven vrste) v "realnem času". Podobna struktura se tedaj pojavlja tudi v programskem diagramu na sliki 6. i^iagram na sliki 5 se n.-.-inaša na integrirano vezje tipa ITART; namesto njega bi seveda lahko v konkretnem primeru vzeli vezje USART ali SIO (ngr. Z-80-SIO); v teh primerih bi na podoben nacln testirali ustrezne bite oziroma signale na sponkah oziroma nozicah vezja. 5. Zgradba in delovanje prof^rama, ki uporablja mehanizem vrste z vstavljanjem sporočil Doslej smo opisali Sest oubrutin, in aicer tri oanovne za mehanizem "vreta" (QU1WIT, OUPUSH, QUPÜLL) ter tri subrutine xa sporočanje (MESACE, QÜIJISG, LIMADJ); subrutlna LINADJ je namenjena omejevanju števila znakov v vrstici teksta, ki se oblikuje skozi vrsto; ta rutina se tedaj smiselno navezuje na uporabo subrutine QUPUSH in na inicializacijo programa. Program, ki poveže te subrutine v smiselno celoto, bomo kratko imenovali PIPO. Program PIPO Ima nekatere značilne lastnosti glede na nize karakterjev, ki prihajajo preko vhodnega kanala (Interna oziroma sistemake. subrutlna RDCHR) ali pa so bili preko tega kanala vpisani v vrsto. To so krmilni nizi, ki 34 Slika 6. Programski diagram programa FIPO, ki kaže vpliv kontrolnih znakov in kontrolnih niaov na programsko izvajanje ter pozive ključnih subrutin in testiranje stanj« vezja UART, ki zngotavljra obratovanje mehanizma vrata v realnem času povzročajo spremembe funkeiontilnlh stanj programa PIPO {glej aliko SK V poRlnvju 3 £imo apoanali vpliv nizov ti. (i = 0,1,2,,., ,E,F) na nivoju sporočil in podaporoäll^ K tem nizom moramo dodati Se niz $ 'NULI. ' katerega pomen je razivider ia slike 8 (stan IMD2) ter karakter (niz a enim aamim znakom 'ESC katerega vpliv (krmilna aposotinoat) ja večstran SKl « Program PIPO, ki je shematično prikazan s programskim diagramom na sliki 6 ter z listo na sliki 7, ima štiri znafillna funkcionalna -stanja; WAIT, IKOl, IMD2 in fJIEßS (MUSSI); ta stanja se ujemajo k označitvami v programu na sliki' 7. Oglejmo ai delovanje p-ograraa v povezavi s aliko 8, kjer imamo diagram stanj programa. Stanje WATT (wait for PI?0 output) je stanje polnenja vrfite, ko se podatki v vrsto vstavljajo z naključno frekvenco {do najvišje hicrostl serijskega iianala) in se Ik vrate ne odvzemajo. Ko aktiviramo program 1'IFO, tj. ko g.; začnemo izvajati, smo vedno v stanju V/AIT. Iz stanja WAIT preidemo v titanje IMĐ1 (ira-mediate PIPO input tu'ì outp';t), ko fie Je iz konzole po^nvil znak 'R3CV tom Ettrmju ae a-naki iz konzole (počani n]i hitro, do maksimalne hitrosti) vpis:ujejo v vrnto ter se iz nje izpisu j« jo v kanal (konzolo) z roaJfil- maino hiti-oHtjo (etlen f.a druRliif) , ki Jo zmore £ier;ljaki kanal. Ponjav -/.nfika KÜC ' 3 konzole povzroči vrnjfev i?, MtanJji TSTDl v olanje WAIT. PÄCX^ÄAM eXS-CüTIOMfC 'escsc-s/ f^'wuLL'pd SU8MESS 3 STATE t PUNCTIOK PIPO i START OP PIVO PROtlRAM WAIT : PIPO INPUT t^KABI.SD IMDl : PIPO INPUT AND OUTPUT ENABLED MS i PIPO OUTPUT DISATItivD! WAITTNG FOR JffiX DIGIT (MESS WUMBBR) PROM CONSOLE MESS I PIPO OUTPUT DJSABX-ED; MESSAGR TRANSMISSION ENABLED) PIPO INPUT ENABLED SUBMESi PIPO OUTPUT DISABLED MESSAGE AND/OR SüVKRAL SUBMESSAGES TRANSMISSIONS INTElìRUPTEDj SUBMESSAGE TRANSMISSION ENABLEDj PIPO INPUT ENABLED Slika 8. Programski diagram atanj z legendo stanj v diagramu TITLE FIFO RTTY PHOGRAM NAME Y15 RTTY COi-lMUNICATlON PROGRAM PiiOÖfiAMMED DY AJJTOH P- 2ELE2WIKAR FOH P403TEK SDB-Sfl iZ-BO) ... DATEI MARCH Ì6J 197 0 RADIO TELETYPE AWSUERING PROGRAM USED FOH COMMUNICATION BY FREE TEXT (FIFO) AND MESSAGES (FIXED AND VAillA- BLE) ... *•*»»# FIRST> AFTER PROGRAW ACTIVATION ONE PUSHES (INPUTS) TEXT IHTO FIFO WITHOUT FIFO OUTPUT (EMPTYING) UNTIL AN ASCII 'ESC APPEARS. NOU^ FIFO BEGINS TO OUTPUT THE IMPUTED TEXT BUT CAN STILL ACCEPT NEW TEXT ip. THE OUTPUT TEXT HAS A FORMAT OF 64 CHARACTERS PER LINE BUT MESSAGES MUST HAVE THE FORMAT SET IN THE HEMORY. LOCATIONS ilSGLOC^ MSaLQC + 2/...A CALL WRCHR JR IMDl-S ■ MESSI CALL QUPULL CP OOH JR Z,1MDE-I MESSI I CALL MESAGE CP IBH JR ZjWA1T-S JR IMDl-l IMDSt CALL RDCHR CP IBH JR Z>VAIT-S JR [lESS.i - I RDCHR EQU 0E522H WRCHR EQU DE527H END JCOMPARE IF 'S' J THEN GO TO MESS JLOAD A TO D JWiaTE CHR • ;G0 TO IHDl J PULL CHR FROM FIFO I COM PARE IF 'NULL' ; THEN GO TO IMD2" J FIFO PLUS MESSAGE fCOMPARE IF 'ESC ; THEN GO TO WAIT ;GQ TO IMDl-;reaD CHFl ; COMPARE IF 'ESC' ;if go to wait' ;u0 to messi J SUBflOUTINE ;SUBKOUTINE in this point fifo is empty Sllka 7. Lista programa FIFO z označitvami WAIT, IMDl, MESS (MliSSl) In IMD2, ki pona-Karjajo ustrezna atanja na slikl 8 Tu je 'ESC' očitno signal za 'blstabilno igro med atanjema WAIT in IMDl v odviHnotiti od potrei) Človeškega ali naključnega faktorja (konzole), ■ * , l^eò vstavljanj em podaticov v vryto, ko je bila ta'v sttlìi'Ju^WAIT pli IMQ1. bp. je v vryto lahko vpisal niz o'blike 'JA (i j<; ljek;3adecl5iial-f- • nù .Številka) ali oblike f!'NiJI,L'. Ko pride ■ do Izpisfi iz vrrate, prtiide program Iz stanja IMDl v stanje MESS in v i'/.horJnl kanal se z&cne izpiaovati sporočilo, c-ihranjeno v pomnilniku (aeveda izven profitorn vrate). Ko se je pojavil zcikljufinl 7.nAk sporočila 'NULL', preide program zopet iz titan ja MEJìfì v atf.inje IMDl, Oddaja fiporoP-ila se lahka prekine, ne se pojavi 7,iiBk 'KSC' i?. konzole, ko preide, program Ì2^atanja J/iESS v stanje WAIT. To pomeni, da-se začeto GporoSilo nt; bo več nadaljevalo (lahko pa se 'bo začelo oddajati znova kdaj kasneje). Če ee je v stanju IKDl pojavil niz JŽ'NULL ' iz vrate, preide program v et.unje IMD2, V tem stanju čaka progratti ne številko es poroči la i?, konzole. Stanje IMD2.je predvideno za primeri ko v sporočanju ni vnaprej jasno, katero eporo-Öilo bo glede na oljatojfiči kontekst komuniciranja najjirimern« jše. V tem primeru čakn progrnm nn odločitev konzole (ali naključnega /generatorja), ki mu določi potek nadaljevanja oddaje sporočila. Ker lahko '/.blrka sporočil vsebuje tudi prozno sporočilo, je a tem moJ.no anulirati oddajo sporočila, ko skočimo s^icer iz (Stanja IMD2 v stanje MESS, totìa takoj nato iz stanja MESS v stanje IMDl. Pralno sporočilo Je sestavljeno iz enega samega znaka 'NULL'. Prehod iz etsnja IMD2 v aton.te WAIT Je moJ.en z znakom 'ESC', prehod v stanje IMDl pa tudi z dvema zaporednima znakoma 'ESC', ki ju oddamo e konzole. r-tiviranje programskih atanj SUBMESl, SUBMlSSs;.....SUMESn, ko preidemo v stanje SÜI5NIES1 Iz atanja MESS in nadalje vobče iz stanja SUBMESj v stanja SUBMESJ+1, pri čemer Je J : potencialno neomejeno, je odvisno od zgradbe sporočil In podaporočil, oziroma v njih vsebovanih podnizov Sfi (i = 0,1.....E,F). Povedali amo f,e, da je tu globina vgnezdenja potencialno neomejena, vendar je zasedenega vedno veČ prostora v t.l. računalniškem skladu, kjer se shranjujejo nnalovl eubrutlnekih vrnitev ter Še parametri obdajajočih subrutin. Iz podsporoČilft na globini j+1 se vrnemo vobče v podaporoSilo na globini j, ko se je pojavil znak 'NULL'na koncu podsporoSila globine J+1 ali še pred tew. Če se je pojavil znak 'ESC' iz konzole (tasta- 36 turci). Zaradi oiìlstine lastnoBtl^Je možna "hitra" vrnitev preVo ve£ podaporocll a vec zaporednimi r,na)ci 'EilC ' a konzole, Diagrnm BtenJ progrtmia ?1F0 na aliki S dodobra pojatinjuje uporobo programa FIFO, ko imamo kontrolne y.nake 'ßSC ' iz taytüture Cmlmo vrste) ter kontrolne znake 'NULL', i in heksade-ciitialna ätevilka' preko vrate ( z uporabo rutin QUPUSH in QUPULI). ■ 6. Primeri uporabe progmiria PIKO V poglavju 3 smo si ogledali osnovne primere seetävlSanJa sporožil la teksta v vrsti ter z vklju5evan,1em (substitucijo) aporooll in podaporočil. Ob tem nastaiie vprašanje, kdaj Je določena uporaba rekurzije, atikanja oiiroaa kompozicije sporočil emiaelna. Pri zvezah med dvema oddaljenima teleprinterjema poteka komunikacija, ki je sestavljena l7, individualnih, standardnih ter meäanih epo-roSil. Med standardna sporočila aodljo podatki o koretipondentu ter caaovna, vremenska, dogovorna, delovna sporočila itn. Individualna sporočila nasitanejo kot posledica konveriacije med partnerjema, ko se uporablja odprt tekst z različnimi, nepredvidenimi infoi-miicijaml. Preko mehaniznia "vrnta" je moč učinkovito kombinirati individualna, standardna in raežana sporočila s ciljem, da čimbolj natančno zadostimo vprašanjem korespondenta Jei- da oddajamo tekst z maksimalno možno frekvenco znakov. Vrsta z vključevanjem sporočil je ugodna tudi tedaj, ko gre aa mešana Šifrirana standardna in odprta aporoSila oalroma za tipična standardna sporočila a spremenljivimi elementi. Ponavljanje važnejših elementov sporočil je pomembno zlaati ob prisotnosti šuma (belega in komuni kacijakega) v prenosnem kanalu, ko ae kvantitativni elementi (konkretni temeljni podatki) lahko ponavljajo dovolj dolgo, kar je odvisno od individualne ocene operatorja na oddajni strani. Taki ponavljajoči nizi anakov (rekuraija sporočil) ae uatreiano prekinjajo z vtipkavanjem znaka 'ESC'a konaole,. .Vzemimo tale primer stenja v vrsti in definicij sporočila in podsporočil; pik): message 20! SUBMIilSSAGE Mi SUMESSAGE 1 SUBMESSAGE 02 i you r_repo rt^i location_is_j{1 TOM Ko postavimo v vrsto niz (gornji primer), 0e nam generira z vtipkavanjem znaka 'üsc ' tole sporočilo (znak ^ smo postavili ob vfipka-nju znaka 'esc' a konzole); YOURJÌEPORT_I3_51=(9_5 89_5 e9_5 89_5'S? location_i:s_ljubljama_ljubljana_ljubv m am e__I s_tom_tom_tom_tom_to V Na lokacije zadevnih podsporočil lahko seveda poatavlmo podatke, ki smo jih sprejeli od partnerja, pa čaa, zaporedne^številke zveze itn. Vse to nam omogoča določeno avtomatizacijo v komuniciranju ter ponavljanje segmentov v raeličnih delih sporočila. Se zlasti tedaj, ko je zveza "uradna" in ee moramo držati določenega protokola. fie postavimo v gornjem prinseru SÜEMESSAGE J 57 bomo imeli za prvi del sporočila YOUR_REPORT_IS_579_579_579_5 V + ! + ;+ J title message ik/out ijame yii _ ^ oeoooa innnKHi« J message setting PRÜ6RAM . oa so*»"®"® ; PROGHAMMED 3Y ANTON P. žELlLiNIKAH i rOK MOSTEK SDB-BO CZ-eO) ••• I DATEI JULY 197Ö ; previous to prograw execution hessage begiww1mü address has to be load to hl variable. at the e.-sd of the program chl) is saved to hl„ for the next message loadihg. the be-gimking addhess is printed out with the complete wessagli if it is terminated by ascii 'null' character. org floooh LD E.O CALL PADDO CALL CHLF LOOP 1 I CALL RDCHR LD CHL)/A INC HL CP 0 JR MZ,L00PI-1 CALL CRLF LD HL*(HL_> LOOPSt LD d-CHL) . CALL UHCKR INC HL ■ CP 0 JR NZJL00P2-S LD HL JP RENTRY ä PROGRAM ORIGUJ ;SET CONTROL. F. i/O ;TYPE BEG ADDRESS ;TYPE CH & LF J READ CHARACTER J PUT CHAR TO MEMORY UNCREMEiMT LOCATION ;CO.'!PARE FOR .'NULL' hz co to loopi j type cft i lf ;load begin address ;TAKE char from mem ;TYPE CHI^RACTER ; INCUEi-SEiJT LOCATiaM ; compare foh 'rfull' j if wi go to LOOPa ;save next «ess beg ;JLIMP to monitor rdchr equ oesseh crlf eou 0es9ch wrchr eliu oesath paddo EQU 0E60^H hl_ equ offfüh rentry equ 0e11dh ; enù Slika 9. Lista programa aa nalaganje sporočil In podsporočil na dane začetne naslove ko amo dobili na koncu trikrat ni?. '+1 ' zaradi treh celotnih substitucij podsporoČila Sporočila in podsporoČila vnaäarao na ustrezne lokacije s posebnim programom,__kl ga 1-raamo na eiliki 9. Začetni naslov oporoćlla shranimo na lokacijo HL_, ki jo Iniclallziramo pred izvršitvijo programa z direktivo .M iL fTi !L ff 00 a tH pp 10 ri nato pa program pokličemo v izvräitcv. Najprej ae natisne naslov, tj, v naSem primeru 1000, nato pa vtipkamo želeno sporočilo ali podsporo-čilo, ki ga končamo z znakom 'NULL'} pri tem ae nam vneseno sporočilo še IzplŠe (aa kontrolo), 7> Absolutni kod proprama FIFO in nalaj^alne^a programa Absolutni kod za oba programa Je namenjen neposredni uporabi oziroma reprodukciji programov. Na alikl 10 imamo postopek naložitve Štirih paketov oziroma trakov (Y15: program PIPO j yi&: message subroutines; ri3s PIPO subroutines j Y17: meseage setting program) s pripadajočo simbolno tabelo, ia katere razberemo položaj posameznih spremenljivk. Pred uporabo prc-grama moramo določiti tolei ZAPOREDJE NALAGANJA PREMESTLJU'IH MODULOV (1) Program tTFO (YX5) začnemo nalagati od naslova 0000H naprej; (2) za njim naložimo modul MESAfiE (Y16); (31 tako3 za naloženim pride modul QUEUE (Y13)t (4) nazadnje naložimo še modul Y17 .L O BEG ADDR 0000 EXECUTE ODDO END A-DDR O O SD UNDEF SYM 0 5 •L BEG ADDR 0 0 7E END ADDFl Olli UJDEF SYM 0 3 •L BEG ADDK D 1 lA END ADDR 0 17B UUDEF SYM 0 0 »T_ — paket Y15 (FIFO) — paket Y16 (MESSAGE) paket iri3 (QUEUt) SYMBOL TABLE (UNDEF= (3) s nrogramom Y17 vatavljamo sporočila in podiiporoclla na Izbrane, lokacije. Najprnl vstavimo srioetek aporočlla na lokacijo (io dosežemo z .M :t Itn.) in aktiviramo program Y17 'Z .E 17CQ,, Spnročilo končamo a y.nakon 'NULL', kar povzroči izpis s=poročila in končanje programa Y17. Öe je npr. to sporočilo Ji4. vnesemo začetni nardov (HL ) v lokacijo MSGMC +2{i-l) = 5E+6 ■= 64. Podotno postopamo a pod-cporočili, le äa pri upoštevamo formulo 5UBM3G + 2(1-1) ca naslov, kamor vloäimo naalov podoporočila. Slika 11 prikazuje koda programa ?XPO in nalagalnfiga progrsTiia. Na sliki, jé OKimčena lega naslovov gporočil (tliSGl.OC) , naf.lovov podsporo-511 ter začetka (CJUBEG) in konca vršite (QUEMD). Opisani proj?;rani FIFO j(i bil praktično preizkušen z uspol^om, in alcor pri hitrostih 110 do 5600 Baud. Pri uporabi tega programa je spočetka priporočljivo, da se ravnamo po diagramu na sliki 8. LIMADJ O 102 QUEND 0114 OUPUSH 0 126 MESACE 0 07E QUINIT OHA SUUMSü 0 0 98 MSÜLOC 005E QU;iSÜ O O 88 QUBEG QUPUI.L 0112 O 151 •L !äEa ADDH 017C KUO ADDH D I Al UNDKF SY;1 O O paket Y17 (MESS LOADING) .'sukalo. Primer naložitve (premesti jlve, povezovalna) ntlrlh prograraraklg paketov (ua--1 latam na allkah 7, 4, 2 in 9, t-J. paket O'/ TIS, Y1G, Y13 in Y17) s pripadaJoao aira-bolno tribolo, ki je zlasti koristna za idetiti-flkncllo spremenijlvk, ki jih inoremo iniciali-Klratl' (1) QUBEG = 112H: tu naložimo začetek območja vrate, npr. (112) = 2A in (113) = 01, kar pomeni, da začenja vrsta na naslovu 012AH. (2) QUEND = 11411: tu naložimo konec (natanko konec + 1) območja vrste, npr. (114) = FF In (115) ■= OF, kar pomeni, da končuje vr-ota na naslovu OFPKH. B. Skl ep Program FIFO je namenjen tekočemu in Informacijsko polnemu komuniciranju med dvema u-deleSenc.erua po žičnih ali brezžičnih zvezah. UdeleSetica razpolagata z majhno mikroračunalni-ško konfiguracijo, ki omogoča oddajo teksta preko vrpte ter vstavljanje atandai-dnlh. uradnih In delovTiili sporočil. Ker večj.na navadnega teleprirterEke^a prometa poteka v Bauiiotovem kodu o hitrostmi 45,45: liO, 75 in 100 Baud bi lahko k opisnnim programfjklm funkcijam dodali še dva konverzijska programa 'ASCII-Baudot in Baudot-ASCII),,lahko pa bi podatke sprejemali in oddajali v Baudotovem kodu brez konverzije; v tem primeru bi morali 1 napisati monitor za direktive z Ba;;dotovimi znaki. Prikazani program FIFO seveda ni edina in najboljša rešitev dane naloge. Vstavljanje znakov v FIFO bi lahko uresničili tudi z y.unanjo prekinitvijo (katerega koli drugega programa), ko bi. prekinitvena subrutina poskrbela za vpis znaka v vr^to. Izpis znakov Iz vrste pa bi u-dejanill e programirano prekinitvijo (preklni- aiika 11, Kod programa PIPO 2 lego naslovov sporočil J.n podspo- -ročll ter kod programa za nalaganje sporočil In podsporočil .M 0 OOOO OCIO ooso 0030 O 0 00 50 0 060 0070 OOÖO OD90 OOAO OÜBB OOCO ' ODDO OOEO OOFO OlOO 01 tO 01£0 0130 D 140 0150 0160 0170 0160 0190 OIAO lAl CD lA D: 26 O I 10 £2 E5 FE CB 7F ee CD £7 E5 IB 28 05 ?T-To"~FT-FF 0 0 FF CÖ 02 CD 13 se E5 CD 10 la CA E5 KE 10 £3 66 6F Ti 00 FO E5 CD 138 TT FF 01 lE 02 0 1 ES CD 51 D 1 CD 51 CD 22 ati FF 00 FF 00 CD IB ÜF 26 0 1 FE 00 01 FE E5 FE Tö-FF-00 FF £2 ES OB DD tO 03 2ä DE 00 SÖ IB 28 FE IB CB 77 CD 02 FE SU 09 CD AC Ift 00 FF DO FF 0 0 FF 00 FF £1 SE 00 £1 FF 0 0 FF FF 0 0 FF 0 0 FF 0 0 FF 0 0 FF 0 0 FF CD 22 E5 CB 7F 28 £3 16 D7 87 B7 SS le BS «0 C9 [FF_ Ol 22 18 Ol B7 ÜD ED JiS 28 F8 E5 £A El 23 E5 VE SS lö E6 CD 9C 2A F4 FF ID El FE IB E6 7E S3 7E 6F 30 OD CO 00 IFF Ol El 42 Et 08 El 18 Ol ED 4B Ol Ol E5 CD 56 CD CS CD FE 00 CD 83 0 1 £4 26 0 1 TÖ1 FF C9 E5 38 03 77 22 05 £5 14 Ol El O 22 E5 27 E5 00 67 _C9JfF 0 0 FF 00 rnr £6 Ol CB FE ES FE 7E 23 CD 26 0 0 FF 2A 16 2A 12 16 01 ED ilB 97 EO 3£ 00 77 23 23 FE ß7 85 6F 3 U 28 OA £Ö OF O 1 DB P.ä 06 ■7 E 0 0 EE[7F 00 FF 00 JCD 0 1 2H OO FF 0 0 FF 0 0 FF ÜÜ FF 00 FF OB FF 0 0 DB 10 03 Zt 28 10 30 Ó6 6F 01 3E 00 £5 0 1 23 0 ! ED CI El 16 Ol El Ei 18 FE 00 00 20 DD CB CO 02 07 57 CE £5 CD BS OA CD Srt 12 C 5 ES iiB 13 C9 3E B7 ED 30 03 F8[lE 20 F7 F7 £2 77 20 0 1 DB CD 27 £1 90 00 El S6 Ol 0 1 22 ED ^B 01 ES 00 £1 42 2ä 2A IS 00 CD CD 9C Fl FF FIFO PROGRAM M3GIÖC AODRESSES SUBMSG ADDRESSES QUnSG QUEND [mess LOADING 38 tev 0 oaEiovnlkom) In oddali 7.nak Ifi vrate, 5e BO pojro.n iapolnjeni. V takem aÌE.temu uporabe vrste In Ir.plaovonja sporočil bi bilo mogoče profjtl Cao mikro računulnika upora^blti za reševanje vzporednih (Istočasnimi) nalog. Realizacija enepia in drut^efra koncepta vrste pa bo seveda odvisna od koncepta eelotnftga komunikacljakega sistemu OElroma pravil komunikacije, ki naj bi v postopku zveze veljala. Literatura (1) A.P.Železnlkar, I.Ozltr.ek, M.KovaČevld, D. Novak, Programiranje mikro raiSunalnlkov g procesorjem Z BO, Informatica 1 (1977), stev.2, str.5-12- O sestavljanju logiCnih C kombinat ornih] vezij Lof^icna vci-.ja nofirtujemo s t.j. pozitiviiO jn nftRativno 1 ofiiko (npr. signala 5V in 0V kot lo/Tlčno nazivna nij^nalEi). Imnmo y.nlogo ofinovnlh (tehnoloških) e^emóntov, ki jih predstavimo o Bimbo]i : — v — • Ä — V — T43Ä. — Ttoz — noi 1 — & _ ® — — noh- Tfio & Ikoo Uviädenio €kvivtìlence med oanovnimi simboli {vezji K sic- -C & Z, %00 -O >- -O V 7^00 1 I — & * ^ < -o v y- -o 1 - >- -o 1 ^ -o Wo __ e -0 .C«. .La. -0 — — D- — -C m& — 7« se -0 7,nakl V , &, I , © = ^ ver.jiti predstavljajo diajiJiikcijo, konjunkcijo, nfif;acl jo, vsoto po modulu 2 in ekvivn] eneo. Kropiec na vbodu ali iKhodu pomeni, d« ju ai^niO k vrerinoatjo L (low, T.pr. m, Tiftgfitivr,:; lopika) aktiven (namenski) nazivni KiRnit] . Vhod ali iv;hođ tirez krogcfj pomeni, da je siwial % vrednostjo H Cnlgh, npr'.' 5V, pozitivna logika) aktiven Cnrtmenrski) nazivni si^Tial . Iz osnovnib ve^.i J dobimo a povezavami aestavljenft ve7.ja. Imamo npr. & 7^30 ■J'tok .fa. V —Q IhOit kjer pomeni 71'^()<■710;! pit: k o;»,iTornfi (inoliano povezavo ve?, i,) 7-130 irv7'!0'!, '/ot knr.f; ,o;ornJfi slika. Sevecin |ki do]očr;nlh tohno] ofikl h elonj-ntov ( intepr I f:in ih vruij) ni -.«'-ifov.c ojiii'fjti m prrjpro-stimi fiimhol 1 . V h pr iim-Tih moT'fi rničrtovnlec som ugotoviti u.i l:r-<;7,iio91 cl t-nicntn in mu iloloeitt f!mc1:lo v zapletenrim vezju, ?1pl<;nis vesja n nfi-otavljeno logiko ao npr. dokodfirjj , dcTiin tipJe-ksorji jzbiralniki, primerja]ni ki, vrzja za ugotavljanje parnoatl, aritmetična kombinatoma vezja itn. Dosledno riRirnje logičnih diagramov g pozitivnimi in ncRativnlmi lo;i:ičnimi nazlvnimi signali (sponkami) omoRoSa, da načrtovalec v vsaki toČki vezja dokaj preprosto preveri logično funkcijo točke in tako razvija in popravlja vezje. Prav znrudl te^e je priporočljiva uporaba ekvivalen-cnib simbolov iz druge skice ter dosledna uporaba krogcev (označevanja nepativnih -nazivnlh aponk) pri sestavljenih kombinatornih integriranih vezjih. A,P,Železnikar 39 [ri£orm;ilica st. 2 liitnik 197S univerza ni progna mator za eprom memorije m.kovaöeviö d.novak liistitiil 'Mo/,Ol SloSiin" I,.iiil'lj.-"U1 UDK 621.377.f>22.2n;(:S1 .:i .063 .2 l(,-ivfi'i sn tnikrotii'ot^dSorMkom Lnliiiikoiri .siisrot oriio sa vrlo r.i/.ličitim olpjiKüitini.i visuknri St,c|it>n;i ìiili-iii acijc Kuji su Iikl jiu'oni 11 r,i/,ličil(! niodiilr! niikropriiceMorskìh siaionia, l'rìpreiiiii niiki'tipri>i:(^soi-Kkni| sisUMiin koiikrcliif m(iIikin;ij<; ji- ii,ijr(!s<'(r P'ivczaiin sa lìtiosHtljnm profjr.HiiKko-npSikaciJsko opronio ii KI'KOM i»oiiioriJski proHtor .sì.sloiii;i. lU'imla S.iiolikiisl f>li>iiw>!),ilM visnko iislo.jracijo /.astiipl jf-rin joi usluf aju RPiìOM tiioniorija . 'iìiik; jf pi-i| ircii m i-a/.lir il i li iiiikro-Hfurt-sorskili sistonia /,a a|i!ikanijskii sredinu pove/,an,i sa upotrehoni raviiicito oprcirif i-.a pro<|r-aiiuranJc l^ll'KOM iiicinorija . U rlankii npisaii pr(i(jraiiiator l'l'HOH mciiiorija, torniinalskcnj lira, koji oinoi(iićava pr(H|ia m i raiijc iicknlik« vi'Ma ri'sUi iipiH ri>i>l]:>vaiiih Kl'liOM inciuorija. UiVI Vi:!IiiU;iiiciiala SM Kl'HOM ini>iiiortji> (Krasaljln all'I SCIcr.l rifai ly l'rix] rainmnlilo Hoail Only Moniory) . To infriHii-ijo lipa ".satno čitaiiji^" ( Htjad only) imaju ilodatrm (i^|(«liiii ^js(>l>im] k svi liilovi pdHliivi.i isa "O" ili na "1" sto sc kori ra/ličitih tipova ra^iiknjo. Opisana usoliina da je vi.-liko inociin'nosli [iri injoiio lOI'liOM MioiiHirija . yvn(|(ljo lariu),ijdjo jo |iovi oniono [losroljiio ■ promijenili neke jiaraiiintro ili pro(irainsko sotjiiionto u nokoiii sis!oi!iii,niof|ii l'.l'KOM !nr>m«rije posliiž.iti kao vrlo dohro rjcscnjf, 'l'akvf' [Homorijo so tnoijii koristiti 11 skSopii aplilfarijskih koiifiriuracija iiiikro i luilil računarskili sisti'iiia kao I'SII jodiiiicn (l'rii(|raln Storai.io Unit) Ili kafi ji^iiiriirt! /a paniói'^nj^^ Lahr^la, piiranioLaia sisLoiriii i sU<^iio* l>[ i r a/vojn api ikarijsko proijrainskc oproiiio mi hìhUmiic! an vi-šiin zahl jovania .sifjn ninsl i rada, tiio(|U i>V.slirania (al pi oijraniskt' t>|)i(!inn, Oml.i kada s nm siijiiroi u pravilnost djelovanja razviji'iso oproine nu)/.0!n0 pristopiti formiranju l'HOM ili IIOM moinorijn kojo ćo konačno tiiti ukljnčonc u sistom. 2, OSNO.VNA STlilJiv-lUftA IvI'KOlvI INTEfiiUHANOO KÜ1.A Dldk špina na slici I piika/.njo slrnktnru Bi'flOM iiitofjrira-nori kola MK 270H firme MOSTEK. To kolo /.alitijova napo-no napajanja ik! f f) V, - T) V to + 12 V . Sva ulazno izlazno linijo su Tfl, koinpalii)ilno. Moiiiorijskc ćolijo svi ortiani-zovaiio n oUlikn matriko 1021 x 8, U toku RKAIJ načina opori ranja nuira CS Siic|nai iniatl lo()ičnu vrijodnost "0", riICMilìAM S)()jial mora ljili na naponn 1) V , rurjcTiorjAL DI Aa u/vivi 1 f ■ 1 fA •'cc A;; ?. t 1 2) A a i t 1 A, A i: 1 v, 1,1 '>1 1. 1 tO CS.'WC h i' :) It. VhU A| 1 C J PKOGOi Ay B t ■] < f Og 0| 1 ■| IÙ 0; <0 1 i i'j i 1 i Vil n [ 111 Slika 1, Piinkciooalni lUaijr..... za 27UH l'IrifOM Tipično vrijLMiio dostupa {Acco:;s limo) z.'i IvIMUìM iiiioc,rirana kola jo 'ITjO ns, a kroči; .so II ijranicama ml tfjOns do 1 u.s. ADDRESSES valid CS »ACC WMMMM VALID SKka 2. Vronionski rlia(|i ani zn ciklus čitanja za ICI'itOM 27()H 40 II iljrvir.-insktiiti slitiljM, ili jk](> sviikiKj UriSiilija, F.l'ltOM a7(IH ima SVI- lillr- | instavi jptic n;i loiji^rui vri,i;t "I", lliu)5<>ii.ji> iiifoniiai'iia nosli/t-iiio liroiji-a mi ran join "0" u fuSilovaiajii«'-!! Inkaclin. Kariran jnflan prOfirainski ijiipuls (+2fi V). Svili 102'l lokar-ija sn pcofiraiiiira ii.i isti tiiu'in slo rini jniliiii pr(i(|ran!Hku/„"imkii. Kroj Kaniki (N) jo funkcija .širine prdgrain.skjKj impnlsn u skladu sa .sljcdrr-i'om m^ioiliiai'iiuiin ; N X t ■ ä ice i>is pw To /.nari (la jr^ In'oj xaniki minijnalno 100 (t pw 1 ni.s) <1(1 iiiak.simalno 1000 (l = 0.1 ins). Drissanio RPlìOM pw kdl.i UTOH ino {/.latjanjcni y.a.staklj(?n()(| otvora djelovanju uln a Ijuliii'a.'itofi svjella t;slasiK> dužine srKÌ? A te e.....(li.i'; ;!OV\V.m.>c citi", lirisniijr! nioX(j tin trajo 1Ü fio 20 luiiiiit.i. IMW {I/ut " / IMv^ i 01' fhor.hllw . Lfi & ---V A rvi. M X I.. .ACKiHtss K IDH J- J>( iClWI /tno V Slika Vit^tueiiski (Ua<)i'i\m /.a cìMms proyramiraiija '/.a Pil'HOM 270ft Slika .'( jirika/.uje vrnski dia(|i'aiii v.i\ cikUì.s profjrntiii-raiija, Napd.'^nskl nivoi sa intiek.^iiiui 111 i )L su 't'i'l, iiLvoi. Iiidi>k.s inw o/iKirava nnpoii ikI + 12 V, a 1111' o/;iiat:aVa i)<>i nji tiivi) proli l am.skLM) jiapiii.sa od + 26 V . )W)|r\("ala »Ui/.iüli si(|nala, '/.n ohlikovaiijc prtKirainsikili iiupulsn, i/.vor (inerti i je .sa [Hitreliniiu uaiKinsk i n i nivniiiia tn i/.la/na po jarala. ISlok slienia lakvoi| termina Iskop prn(|r.-iiuatora je prikav.aila na h"^!!!"i . Uuiver/..-dnosi j ( iuin|nrii(j,sl proijrainiranJ.i nekoliko ra/liril ili lipov.i Ki'HOM niOMiorij.'i) po.itiž.eiiKi iakniena1.a ima nioijurnosi i/aijene re/,iiua rada u skladu .sa v.aliljevauia (xlnrlenoii IOIMIl)M-a. l'rom jone ro/.ini.a rad.'i ostv.'u'ujtuiio .si.*i1eniom preklopnika Lo (Irmjiin konstriikcij.skini rješeiijiina . Slika 4. Illok slioina toriuinalsk tipove Kl'KOM memorija Kao Vi lo ^'.aniniljtvty; 1, l'7l)2, lnt(>l, 2ririxH bitova, niska cijena , 2. 27IM, National, 512x8 bitova, niska cijena fiK:H, Mo1.orota, Ti I 2xH !>it(iva , nisk.-i ci jen.-i 270H, National, bitova, j>ovó1joa ri jena i (luslliia 5. 271(i, lutei, 201HxH bilova, visoka (|U.sliiia Sve uavivleiie tipove KI'lKÌM-a prui/.vode i >lriii|i pi'oiy.vitiia-či sa viso ili inanj(> istini osnhiilai na. Navedeni Kl'IiOM-ovi sf> vrlo ("<\sto (iiHitrcIilJavajii što navodi ua ndlnku n r.'i/.vojii pro(|ranialora sa uioinK-iiošču programiranja svih iiiivoilenili El'liÜM-ova. 1. EI.KKTKICN! IJIO l'UOnHAMATOUA n, KONCt'.PT TKItMINAUSKOG l'liOC.ltAMATOUA Svaka iniki'o rai^unarska kimfiijuracija koja se danas može naći na trž.ištu, ("ak i najininininItiiji nmatorski kit, •saitr/.i vjsoko intenica n.avodi na v.aključak o koi-isiiosli ra/.voja prij(Vltolri>bno inforinarije /.a kfinstrtikciju .svakof) od ve(' uavedenili (unkcioiialnili modula . VriJefSiiosti navedene u trihrit ) cxlnose se iia l'litKlHAM modus operiranja cxlabranili KI'ltOM-ova. <1.1. Ispravljač proiiramalora I.-spravtjač univorzalno^ program.-ilor.-) mora ?-,a(t(ivolJavali sve striijtio i naponsko X.ilitjeve navedene u t.ibeli 1, Maksimaltm siia()U i-spravlJaFa ocijenimo ua osnovu iiiakst-lualnili strujiiili i uii|ion.skili vriji.'ttnosti u tabeli t, ) xilt'tish JI Vi^OUlN/ Uro] aiircs- Naponi Nnpor»! Vreme stabil iz. Maksimalna Napajanje KI'UOpPv nili linija data address cs/we program, impulsa prcKjrain , impulsa struja impulsa 1702 « -IS V -IR V 0 -If. V do -IH V > 100 n.s ■ 300 niA 1- 12 V, 10 niA. 2701 + 5 V + 5 V + 12 V + 25 V do +27 V 0,5 - 2 us 20 niA +rpV,IOmA; +I2V, f,rimA i -r>V , -ir.mA 6H.11 ') + 5V . + :> V- + 5 V - 51 V do -53 V / 35 m A + 5 v ,50mA ; -I2V, -irmiA 270H 10 ^5 V + 5 v 12 V + 23 V do + 27 V 0,5 - 2 us 20 mA +r)V,IOmA ; + l2V f>r>mA;-5V, ■15mA 2716 U I- 5 V + 5 V + 25 V S 5 113 30 niA + 5 V,I0Ü niA Tabela 1. Električne osobiiio odnbrani EPKOM-ova ftior<|iJi! II iilairniin i izlaznim nojnčfiliina to oatnllrn intp-i)riri)iiiiii kolima pro(|ramator u?.iiiuijiir:i \i olizir odretJoni faktor Niinifiiosli (npr. 2). Konačn.i anarjo transformatora ('-R iiiU (Mlr(!rtoti,i na osiiovu izračunate sn.Kj« (po preti-li.wliioni |)()slM|>ku) tako da odaliDretno naJliUže standardne diiihonzijt! .ji'/<|ra . Možemo ocijoniti sIJmIoćo maksimalne liritr (>iii-i ()i.io j>o ri,i|ionima : l/.voi' /.ajodiiičkoij iiapo-Jia proi.ir.-iDiHkifi imimlsa (70 V) mora dav.-iti maksimalnu .sna(|ii Ol) <1 W; izvor iiaponn oil 12 V inor.-i (lnv;iti maksi-mal lin fina<|ii oil 2 W; izvor na[iona iid r> V mora davati niaksimalim snatju od -1 W. Ukujinn snatja transfoj matora ji; tako U> W. Namota ji trati.sformatorn su sljfidećl: primarni namotaj; 70 V sokuiulariii namotaj ana^e 4 W; 12 V seltniKiarni na-molaj HIIIHIO 2 W; +r>V sokimdariii natnotnj Kiintje .1 W i -JiV sok.....lami namotaj snago 1 W. Električna shema i spravi jaiin iirodstavljona je na slici 5. Sve napone programskih iiiipnlsa formiramo na osnovu jednosmjernog napona ixl 70 V i?, punoviiliio^ ispravljača. Visinu napon.n hiramo proinjonom KtaliiliziraiKX) l)av.n(K| napona na bazi TB. \ nv 12V ^LZhsT-- 4=—EIX—LJLJT:5X-- t^ II, PROS Slika 5: Ispravljač univerK alnog programatora stabilizatorskofi tranzistora l'I, što oslvarnjomo preklopnikom l'I. Tolaritel napona jn odredoti proklo|)nikoin V2 (na Istoj asi sa IM). l*o stabili/.atiiji napona ml 12 V rno-iinra j(> promjena njorpovoii polariteta proklopnikojn P.T (na istoj osi sa l'I i r2). Naponi tfiV i -fiV su također stabilizovani U[ioti nboin stabilizatora SI i S2. 1.2. Oblikovanje pro(ji"aniskili iriipul,sa U rHOf'iUAM mnilusa fijolovanjn fnlalir.'mib KI'ltOM-ova moramo dovesti nn varajiiće iio(|if:o impulse, vrlo ra'/.lit'iliii naponskih nivo.i i često dr>sta visokih ,-ipsoltitnili vri jcdiiDSti. Dakii- |ioirobiia je konverzija 'I'l l, nivoa pomočil kojih kontrol isomo itik proyrami ran ja u naponsko nivoe koji neposredno utičn na \ipisivanj(} informacija U F.PIKiM. I'ri tome si? razlikuju dva slučaja; u prvom slučaju se ri'L Rifjiial pretvara u iiozitivni sitjnal sa visokim naponskim nivoima, a >i druijom slučaju se n'l. si(jnnl pretvara ii nfKjativui signal sa visokim naponskim nivoima. Slika fi prikazuje kako se'ITI. sif|nal. pretvarn u sional an pozitivnim naponskim Impulsima. Tranzistor'l't na si ir I 6 provodi tranzistor '12 Iz zatvorenog u otvoreno stanje i obratno u zavisnosti od ITL kontrolnog signaln C N'l'. •Slika 7 prikazuje kako se Tll, signal pretvara u signal aa negativnim naponskim impulsima. Naponski nivo tačke I'U El>ROM-ii niorjiju, (lj»klß, kontrolisali vi.šo r.i?,ličilili Hpojova /..i iililiknviiiijo sifinaln, Sto /.noči tl.i tnor^imo nnj|>rij(! iKiiiifnti liiiijn 1/. p.irnlfttnotj kniml.i. To nio/.onio ro.ili/.ir.-iti iipdUi'liom intofirlranog kntn 71i>7 koje s;ir\r/.i štJ:ir..w:iMjO l/.l.iziiili sii|ii;il;i (lo su Klt|iiiili koji noposrrifino utiču n.i upisiviuije iiifi)rfi>ii<;ij<' " ül'liOM) vršimo it sliiFi'ijsi l.i ii.id Ti 12 biijtovn pojiivi prohli'in plii>r,il Intorf.'ico Aclnjitor) ili sličnim. U ("iTi slui'.-ijn imamo iin rnspolnfjanju IH ulnv.no/iuliV/.nlU linijo što nijo dovoljno (10 adresnih linijü, S podntkovnih linija, KA*, l'HOtjHAM) . Problom rljošimo ^.potroDon. mo,n..ri.i.skin<>nt.-i kol,0 717r, (.-hi. lutrh). N. .ai m:u m prosir mo p.ra.'.1nl k.nnl zr, 1 ìinijn pri T.-.m, iotrljomo .. kontrolu t.,, o - Nn Uniic lo^l int«<.iri.s,-mc,<, kola . kanala pre^Ivirtene .a adresno Hnijr (na prir-vpr AO do A3) . Kontrolni uln. vežemo nn J^lnu o,l linija para Hnoc, a . -Lspi. lü-l>itno adreso t.čo na sljoUoc:. naouu »n ..«MO kanala, prodvir+ono za adresu, ispisomo t^'»« ^ ' ^ adro.e dosno poravnate (nn poziciju bitova AO . Ali Zatin. „oncrira.no kontrolni -sifinal cimo so L.luvi A8 i A J zapamto u momorijski elomont i pojavo na izlaznim Unijama to(i olome^ila. U sljedećom koraku Ispišemo bitove AO. Na slici H jo .shoma kola sa opisanom funkciom, Osnovni razlofj za Sirenjr tjroja linija kanala jo taj .što većina jeftinijih mikroračuna rskili sistema ima samo Jedno integrirano kolo 6820 (ili slično) u konfkiuraciji. iiintOM momorije 2701 i 271)8 imaju tu osobitost da upo-trevljavnju sitjnal CS/W1C (Chip SolcctAVrite ennblo) sa nivoima .+12V i OV . Dakle potrobtio jo pretvoriti TI'L nivoe na takvo nivoe. Taj prohlerii Jednostavno riješimo ■ npotrchoni NI'N tran/.islora u .spojn sa znjodničkiia emi-■ torom. Slanjo tranzistora kontrulišenio TH, si(|naloni dovcdoiiim na bazu tranzistora |ircko otpoi a od 10 is , 5. niOGiWMSKl lìlO l'KOGUAJ^ATOlìA Opisani električni dio terininalskofi profiramatora F,PHOM momorija ima zadatak da olx'/.hljcdi enor(|otske zahtjeve siijnala za upisivanj<; informacija u Ki'liOM. Oblikovanje sifjnala so vrSi u mikro račnnaru putom proorama. Dakle v.ailatak profirnmskixi dijela pnxirainatora Je otnv.hjtvh^njo pravilniKi vromenskoo oblika signala. To jiostižoino ispisivanjetn odijovarajnrib hinarnili vrijednosti na ivn alelni kacial taikro računam nzimajntl u oh/;ir rr;alno vrijeme. Kao osnova za realno vrijeino može tio.slu/.ili taktni f|onorator mikro računara ili posebni liaidwarski elementi za mjeronje vremena. Naj-Jodnustaviiije je upotrijebili jiosobna into(|rirana kola za vremeniiko funkcije (timer, na primjer MÙSIO, Motorola). Mfxhitlm i pored visokocj stepena inte(|riranosti takvih IK potrebno je oilrerleno isknsttfo za uključenje tih elo-monta u sistem to se zliofi tofia preporučuje upotreba hardwar.skih vremenskih elemenata u slučaju da ih mikro raiunarski sislom ve£ sadrži, Mjerciijo vremona na osnovu sisleiiiskiMl taktiioij (jeneratora realizujemo |em proma potreiii uključimo takav proriramakl soijmeut koji će za svoje iKVOftenJe potrošiti onoiUo vr(Mneria koliko jo |>otrcbno u tom slučaju. Najčešćo se pri tome sUiziimi "ziuukom za kašnjenje" u kojoj se neki hroj naredili imuavlja toliko puta da iso tlohljo potrebno kiišiijonje, Zamka za kašnjenje Ima sljedeću slrukturui definicija broja ponavljanja tijelo zamke dc'krement broja [lonavljiinja test skok na tijelo zamko u slučaju neoativnog Ekoka Vrijednost kašnjenja izračunamo po obrascu: T = (nxt f t , + t + t ) N d t s <(djo je t vrijeme izvortx^nja naredbo tijela (Ujelo zamka Jo običiU) sastavljeno ivi nokocj broja NOP (No Ojioratlor» ) naro za ilokromnut liroj.'i iwnnv.ilj.injn, tj vrijnmo ii-vfx+ijnjo ii.iroOiif! za tostir;iiijo brojn |ii(ii;iv1Jniij,n n;i vriJcMltiost Vi, tj. vrijomo lavtirtf-nja nnreUbo zn skok u prö<|r,iinii i N (k.'finirani liroj jiotinvlinnjn, lioAlizacljn kn.šii jnnjii nn osnovu ststoiii.skog tnktnoy (|oncrator.i je inofuir.i nn sv,'ikon> mikro raciinnru bez obzirn nn tip i koiiriijuriiciju; uz to Jc i vrlo jodiiostnvnn, 5.1. l'roi|rMriiski soijmi'iit /a |it'<»jf.-miiranjo [CI'liUM t»U'f]r!iitiHkc sotitnoiitn kh pro(|i Mitiiraiij(! odrcrtonofi E[')iOM-ii ronliziratiKi na osnovu hitjualiifxi (lia<|i:iiiia /,ii l'lUMiltAM ino(lH. Na rli.K.irn-mu jn prikazana jodna 'Vof.iraiMSka y.aiiika" ii okvii'u koje rnor.i rfxloiii liiLi .'i(iri;MÌriir»a -svaka lakarjj;i BI*li(.)M-a uk prillijonn PliOCjRAM impulsa i podatka, iiioj pcmiraniskili 7,nniki so odrodiijo na osnovu širino pi'orjraniskoti signala (PROGRAM). Tok profirniuiraiija KI'HOM-a 27Q« hi t)io sljetloći: OiSrodinio jiodničju u RAM niomoriji kojo trobn "prpkopirnti" ii EPHOM koji so pro<|rainira, Jrrinii (irogram-.sKii zankii (joiiovinio vi.šo [iuta (u /avisnosti od KÌriiio (no(|rarnskoQ situala). Takav programski sogniont ima si lof|i("ku strukturu uzimajući u olizir ver opisani tric'kiridiii (lio pro(|rarnatora : I = I dOMIII il N) ADHKSA dr^uittil ([ _ (ADUF.SA - 102'l) ■ KANAL -—WIÌ1TO RNAUi.R Sir.NAI. ■ KANAL -—Anitl';SA (DITOVl A'),A« i A7) KANAL -— ICOMTROLN! SIGNAL (slika 8) KANAL — ADHRSA {AH - Af)) K A NA 1. — PODATAK kanal — l>HOG»AM.SKÌNAL KASN.IEN,!!'-: (0.1 + 1 nis) KANAL ■"— GASr.N.IE i'UÜClHAM SIC.NAI.A ADItliSA—«ADHiCSA + 1 onddo t + 1 ■ ] eiiddo Na sličan nai'iii tnožonio roaliy.ìrati |)roATAK je jednak podatku u memoriji ) _Ultin ADRrSA = ADIilSA + I ■ else TEHMINAL —— "OHUŠKA U liPROM-u" ADRKSA = ADRESA + 1 endiL enddo Na osnovu tehnične dokumentacije za EPHOM 1702 možemo zaključiti da električni dio opisanog pro(|rnmatora • ne obezbjedjuje uslove za oporaciju čitanja iz EFROM-a, što znači da nije moguće vršiti verifikaciju sadržina Ei'ROM-a. 5.3 J'rog.ramski segment za kopirarije KPROM-a u miiniorlji kontrolnog sistema Kopiranje sadrwija EPROM-a u memoriji kontroliog. • računarskog sistema, oflnosno na odgovarajiLĆi vizualni medij ( ekran, pai.iir ), je vrlo korisna operacija. Time se najčešće koristimo onda kada je potrebno dokumentirati izvršenu operaciju programiranja fiPROM -a , ili pak vizusi-no prekontrolirati sadržaj KI'ROM-a. Slično kao pri operaciji verifikacije moramo i pri kopiranju "čitati" iz EPiiOM-a , što znači d:i je potrebno linije kanala deklarirati kao ulazne, te na ostalim Unijama kanala simulirati opcrncijii čitanja. Logični tok operacije kopiranja pokaKuje sljedeći pseudo program : INICIALI7,AC[.TA-podatkovne linije nn ulazno stanje, KANAl_____PIÌOOHAM - ilV, tMl'AN.IIi- adreso bloka u motnoriji, AUHI-SA-SILOKA----početna adresa ADllIi^'.A----0 dounm ( ADHRSA = 1021 ) KANAL----ADro;SA KANAL—-— nUAl) signal ( POC-KTNA ADR1ÌSA ) KANAL-podatkovne linije ADIÌICSA —— ADHIÄA + 1 ADRI'SA-DLOKA A DRKSA-ilLOKA + I enddo 0|ieraci'n kopiranja možemo realizirati za sve vrste KPROIVI-ova izuzev 1702 iz već pomonutog razloga ( ne postoji mo' gućnost čitanja ). 5.4 .Kontrola izbrisanost i l'PUOM-a Upisivanje logične vrednosti "1" u bit KPROM-a 2708 ■ je moguće samo u slučaju da je predhorlno izvršena opera* cija brisanja. Dakle prije no što ae odlučimo na programiranje, korisno je ustanovili u kakvom su stanju ćelije EPROM-š , Prostrami ran ju pristupimo u slučaju da sve ćelije imaju logičnu vrijednost "1". Segment za kontrolu Izbrisanostl EPUOM-a mota čitati redom sadržaje lokacija memorije « eURH 270S OR £- . y.RES ETOFE Ji^iH ^F ?LO-:K 0336 oe Ii. Btl LOX UH PROGRAM LOOP REPEATE 03 30 DF 3E ST»: STiRT RFSTO = £ A['D,=JFES 032F DE 3A LD* 03^1 CF 36 STr BEGA 03Ì.3 BD 03 60 Bt2 JSR l'UTAL'?! PROGRAM LOOP! OUTPUT AD^Hi;: Q3 BD 03 9D JS?. PULSEA C35tJ Só F?- LL'AA ffF7 0352 Bi, Fa Fl AN [I A CONTRA CLEAR OLD ADDRESS 03S5 E 7 FS FS STAA COKTfJA 035S 9C 3S CP); ENDA 0 35A 27 OJ Etr? B13 03;c 0£ IN>. C35LI DF 36 E:T): PESA 035F 20 £2 5PA B12 P ROG". Ar LOOP 0361 5A 813 DECe 0362 2i 07 BNE Bll Q3ii 7E Oì DE JM? nAlN 0367 ■ 7E 02 DE e; JM? MAIN a36A 7E 02 (iE &3 Jr:F HAIN t OUTPUT At'DnäES 036D : 0 3» C P. A fs Ft, ■ ORAA OATAA OUTPUT SIGNAL 03 = F F7 FB fa STAA DATAA 96 3f lt'a a 3tapt+1 C3?', Š-: j nc a 26 03 ENE nih 113 97 7C 00 3 E •VC staft 039A 97 jf nih sta a start+1 039c 39 rts Tabela 2. Programski segmenti za programiranje, verifikaciju i kopiranje za EPROM 2708 03 = D 26 OB PULSEA L [It A £3 029F BA FS F7 ORA A CON T RS 03A:' B7 F6 F7 STAA CC'TRB SET FR05FAM PULSE 03A5 36 60 LDAA etto Q3A? AA Pi DECA WAIT 0.6 MB 03A9 26 FD Er-,'E PI C 3 A,-, et r7 LDAA £Sr 7 0 3 AC e i re r 7 AMOA CO'! T-3 0 2AF F-7 Fi F7 staa CONTfi? PEEET PSOaP.AM PULSE o;&2 39 RTS » VERIFY 27C% or EOUIVALEMT CE 36 va LDX SE^A BD 0« IE J SR REAi>r P. HEAD AT 0AA2 a'i OD cnp A X 0-AA 10 ERR ERROS oa A; «■C 3? CPX E M DÀ oa AS 27 AA BEv- tOV EKD of VERIFICATION c-aaa è t 37 l?i:A a .SEGACI OA ac AC !f.\- A oa ac t 03 6NE VNIH OiAr 7 C DO 36 IMC EE5A ciü ; 9 7 37 '.'N ! H STA A BEGA+1 cae.; ET era vi Dč 32 err LDA b Al 3-- PEH A 2i e 9 bne jhd . cae.? CE 02 E£ LDX ■ cr,es7 C-tE F D A2 jsa st rout EF.POR MESA5E ■ r. ; ^ 1 "C 00 22 I-iC Al C-CA t'F 3E j hd LC'if STAST CA Ci C" liEX C A ' T ■■F 3 A =e':■ C - -T ° C f. co 3 a L V f■■■PE■3 0ut=':t ac-.d9eì£ üacc BD f d IC JS9 0'JT2H QiCF ec! r {) !c JSf? 0üt2k O-? 2 Ft' 2 i JS?. OUT 5 L-a;-? •T-: = -JL A CAE'i 97 34 STA A XH O'Pš CE 00 3 A L D i' CVH FD IC .^sr 0UT2H OU'^'rVT ERROriEOUS CAi E EU Fl' JE? out e data OAE-! DE 36 ldx BEGA Ci £3 SD -f: :c 0ut2h OU'=VT VALI? CE Q;- 1? u OX Cr(|moilti pircKiramiracriirit-nje, verifikaciju i kojiiranje ir.l'KOM-a 270K. Trotiramski segmenti au pisani u asemblerskorii jo/Jku mikro procusora MfiBUO. Upotrijebljeno variable imaju sljetlefe /.naćenje: l)t;GA- početna adrosa bloka u nieiiioriji račutiaraj ENDA-konačna arlresa bloka; STAHT- poćetna adresa u lüPfiOM-u; CONTHA, CONTHb-koiitrolni registri |>;iraleliiD(| kanala i ( M6820); PATAA, DA'J'AÜ-podatkovni ref(istri kanala; XH, XRKG, TKMI'- pomoćne variable. 5.2. Kontrolni [irfxiraiu |irot(raiiiatora Prtxjraiiiator mora imali moinićnost vrSi-nja i iiokib di ii-gili, poiaoćnili, funkcija kan na primjer vt^ ifikai ija sadržaja ErnOM-a, kontrola na kopiranje n HAM mciiKu iju i slične? |ifnno('-nske sefiiuenle, se<|menle /.a verifikaciju, soi|ineii-te sca kontrolu na milli sadržaj te seijiiiente y.a kopiranje sadržaja lii'HOM-a u KAM memoi ijo. Cilavni z.idalak I •. 4 4 t * Flavti U P H OM. fu. 1 r r [' » J !■: Olj T A t-F ourt'UT A(u t K T S » * JMfUT 'LiKf^MtrNT p.ri nt! IN l>iJT n 'i-ELPI', Kt-i.i;':^ tir;', 0 f- [ ' u 5 06 j^ip V !• 1 A [!(■: LDi: v^.lTCiA I.OAT' ACDRE'i-j (iF 3'i SIX 0 V C't: ■m 1 ■Ü T ft RT 0 :: 9 p F '.iò STV 0 r-r. i-I !.. r> X XH o:: fi •-'E [: v o r." fd p" J. i. i !:ft rf. Il-M r " f ff AD!"R nc/^.o DATA 0 :■ 's 00 ■.i TA X n 1. i-.. 1-, n n C "!■ A * O'r': 7 Of: t> ); STAUT r-i r- f,-;-. f- '•'•Z J ti CP '■: t'NfiA t'wt' OF itipcr 0 " :! j 7 COI r !. t' V f.'fCiA INtUtMllNT A£) '.Ki ; NX X 'PEÜA (1 "A ni! ft IN: CI cf; o." t C Nl-I/N L.['>: £Mt-:i:'!a p. ri f-f> ft'.'? ^T RCi'JT '■"ji. VC fj :: fi: IMP M A I M erulcase Takav program je dosta obiman i mo?,e da dosilgin; 3K riječi memorijo. Tabela 2 (nadaljevanje). J'roitraiiiski i.<»j)nienti y.a iirogiamiranjo (l3l), verifikaciju (Vi) te kopiranje (INPUT) za El'HOM 270a. U tabeli su još i podprogram /a ispis ad res li lokacije koja a e programira na kanalu (OUTADR), poitprograni za generiranje progi atnskog in|julsn širino O.O nis (PULSE-l) to p(xiprof(ram y.ì\ čitanje vrijednosti iz lokacije. Kl'nOM-a (fiEADi'K). 6. /.AKIJUČAK Gradnja O[iisauo(j pro<|rainatora no predstavlja veliko teškoće Čak ni amaterima; doprinos koji ovakav nrertaj predstavlja je vrlo veliki svakog kome jo područje (Ijelatnosii bli/.u mikropnx:o.sorske if^linike i uopšto di- gilalin; t<*linike. To posebur) vrijull ako ............ u oli^ir tf'škoće oko uvoza ovakvi-; opreme te pomanjkanje I visoka cijeika dotnaćili proi/.voda. LITKHAIUHA 1. .folin L. llilbuni, l'ani M. bnlicli: Microcomputers/ Mici'oprocossors: Hardware, Software and Applicn-liona, I'rentice-llall, Inc. Lnglowooci cliffs, N.J, 1976 2. Tobrtična dokinnenlaoija: National Semicoitcluctors, AMI, Mustek, Motorola, Intel 3-1). Vincent; l.nw-cost KPflOM programmer, PoptiSar Klerironics ; februai'y 1'>7H. 46 Inforin.-itica -št, 2 letnik 1978 mesto in vloga uporabnikov infor» macijskih sistemov v procesu razvoja sistema UJJK 007:r)Hl vrajkovfć isirnik Institut "J.Stefort", Jomovo 39 "(Kobroževolno skupnost Slovenife, Alkerčevo 9, Ljubi jano V članku obrovnavomo sodelovonj« uporobnikoi/ informacijskih sistemov v vseh faiah razvoja sistema, kar pripomore k učinkovitejši sistemjk! onalJzi, načrtovor>ju in delovoii/u informocijskego sistemo. Podtinih je nekoj predlogov zo oblikovanje metodologije roivojo informocijskih sistemov, k! sloni no sodolovonju Siräega kroga uporobnikov, USERS INVOLVEMENT IN INFORMATION SYSTEM DEVELOPMENT. User porticipotion in the process of informotion system development is discussed in the poper. The participation leads to better results in i riforniti on onalysis, Ìr> system design, and in operation. Some suggestions for a methodology for participotlve informotion system development ore given. 1. UVOD S tehnološkim razvojem se povefuje vpliv računalniške tehnologije, no učinkovito delovonje informacijskega sistema (IS) in s tem pomembnost ustrezne povezove človeSkega in tehnoložkego delo sistema. Nočrtovanje !n razvoj IS je večinoma prepuščen speciolizinanlm skupinom, ki jih običojno sestavljajo predvsem tehniäko usmerjeni strokovnjokl {3,9,12, 18,20). Pomonjkljivosti ttjkega načina delo se kožejo v nezodostnem poznavonju.resničnih potreb okolja (objektnega sistema), pomonjkanju motivacije s strani sistemskih onoliti^ kov in nočrtovalcev ter pomonjkonju ioupanja v delo roču-nolnikov toko s strani vodilnego osebja v OZD, kot tudi najširšego krogo uporobnikov (10). Če na grobo povzomemo gre zo probleme (neprilagojenost) med'človeSkim in tehnološkim delom sistemo. Referot sloni na predpoitovkl, do moremo in moramo obstoječe probleme omiliti z ustreznim sodelovanjem, neposrednih uporabnikov IS že v fazi noòrtovanjo sistemo. Ne liozadnie je to v sklodu z našo pravico in dolžnostjo da tvorno sodelujemo pri stvareh, ki bodo tako ali drugače vplivale na no5e življenje in delo. Anolize v ZDA in Veliki Brltoniji kožejo, do je več kot polovica prebivalstva na nek način vključeno v obdelovò informocij tj. oktivna v okviru IS. Seveda tu ne gre le za računalniško osnovani del, kljub temu pa je vpliv avtomatske obdelave zelo pomemben (8). Pri nos (z ozirom no samoupravno prakso) je to odstotek kvečjemu večji. Po drugi stroni po lÄ omenjenih onolii sledi, do se 1.; 3% prebi-volstvo lohko pohvali 2 ustreznim razumevanjem informacijske tehnologije (In le 20% vodilnega osebjo). Rezultot vsega tega je, da od informacijske tehnologije ne dobimo tego kar bi lahko. Slišimo pritožbe kot npr. )S stane več kot je vreden; z uvedbo sodobne Informacijske tehnologije smo dehumanizirali življenje in delo; IS ne bomo mogli nikoli razviti toko, do bi izkoristili njegov polni potenciol, komu je IS namenjen In čemu služi ipd. Vsaj det. reiitev za te obsežne in zamotane probleme leži v homogenem stiku med tehnološkim in človeSkim delom IS, ki ga poleg sistematičnega izobraževanje omogoča tudi vključevanje v IS ie v procesu :iasta{anja. 2. KAJ SI LAHKO OBETAMO OD SODELOVANJA UPORABNIKOV? Prispevek k onolizi sistema Definiranje potreb objektnego sistema, ki mu naj b! IS služit, je običajno deio sistemskega onolltika, ki v potu svo-jego obraza zbira loiormaclje, ki misli do so potrebne in koristne za nočrtovonje IS (13). Dejanski uporobnikl bodo-čego IS so I večine le posiven vir informacij. Rezultat tego so običajno težove z neustrezno informocljsko sliko potreb. Errokopravrtejäe sodel«vonje uporobnikov in sistemskih onolt-tikov (kot Informacijskih analitikov in načrtovalcev sistei.io) pomeni oktivnejSi odnos uporabnikov do potrebne informacijske slike delo sistemskego anolitiko in celotnega IS. Upo-robnik čuti svoje probleme drugoče kot z večine najeti sistemski onalitik. S tem ne le laže zberemo potrebne informacije, ompok dosežemo ravnotežje med uporabniki in tehnologijo, tj. üräo obravnavo problemotike tudi v smislu vrednotenje ciljev in razvojnih strategij IS (6,11,14). Rozumevonje sistema Računalniško osnovani tS noj bi zrasel v OZD kot njen homogeni del in ne kot tujek. Ob kreotivnem sodelovanju uporobnikov v procesu nastojonja sistemo že od vsego zo-četko se sistem po norovni poti udomoči in ko iS zaživi, jo to njihov sistem iti ne nekaj kar j« vsiljenega od zunaj. Spremembe kot jih ponavadi prirtaSo roiunalniSko osnovan IS zahtevojo spremembe v načinu dela in mišljenja uporabnikov (17,19). Zato je potreben čas zo iozumevonje sprememb In zaupanje med računalnikarji in uporabniki. Vključitev uporabnikov v rozvoj sistema pomeni po en? stroni motivocljo in možnost za spoznavanje In odaptocijo,po drugi strani pa ruši pregrodo med tehnologijo In njeno družhetio funkcijo. Uporabniki so deležni zoupanjo s »treini profesionalnih načrtovalcev, kar se kasneje vroča v obliki zaupanjo do novega sistema in rozumevonjo pomanjkljivosti. To pa pomeni resnično združevonje dela ter i tem skupno lastniitvo nad novim sistemom', Sprofna ver!Fildt>ostavno, tako neSto nije moguće. Pitanje je lüa kako to u naSoj praksi razreSitl. Lingviitićki je ovo sasvim jasno, a sa matematičke tačke glediSta neću govoriti, jer ste vi, matematičari tu daleko sigurniji. To se može razreäavati na nekoliko načina. Mogu se graditi novi termini, ali je to, inače, vrlo težak posao, i mislim da ne bi time doprinelo većoj Jasnosti celog pitanja. U svakom slučaju, sagraditi svoj vlastiti termin, ili preuzeti strani, zahteva da se opisano objasni, drukčije nija moguće. Uostalom, strani termin je po pravilunužno na nekakav naćin adaptirati vlastitoj Jezičkoj normi. Pa ako je to već tako, izgleda roi da je bolje, ako je ref o nekoj vrlo stručnoj i uzanoj oblasti, uzeti onaj termin koji ima najveću frekvenciju u svet-skoj literaturi, ako takav termin već postoji. Naravno, i u tom slučaju se mora dati objašnjenje. Ja mogu da kažem da smo kolega PeSikan 1 ja sluSali opStu lingvistiku kod pokojnog prof, A.Beliča, Coveka istančanog jezičkog ukusa,i koji Je mnogo vodio računa da se u jezik ne unosi sve i svaSta, pa Je ipak uvek stajao na gledištu: bolje Je u datim slučajevima uzeti stranu reč nego praviti novu, na naSim osnovama. Jer su takve reći po pravilu niotivisane, vrlo često stvaraju zabunu, a i takva reč se inače mora objasniti. Uostalom, ono novo Sto smo stvarali,po pravilu,nije uspevalo. Sasvim je drugo, naravno ako se kod nas stvara neka nova naučna oblast, za koju nema uzora u drugih. U tom slučaju Je normalno da terminologiju stvaramo preraa naSem. vlastitom jeziku. Pitanje je, naravno koje i kakve te.»imine uzeti kad pozajmljujemo. M1 svakako ne možemo uzeti terwin u "čistom vidu" onako kako se, npr. govori u Engleskoj, jer bi smo tako morali menjati svoju vlastitu Jezičku normu. Moramo ga na, nekakav način adaptirati. Mislim, neophodno ga je bar fonološki adaptirati, ako drugo nije neophodno. Hisllm da je dobro Sto u nekim zemljama postoje mnogi naučni rečnici. dvostrani, tipr. u sovjetskoj literaturi; rusko-engleski, ili engiesko-ruski za pojedine oblasti itd. Postoje za maiinsko prevodjenje, u pojedinim oblastima tehnike itd. Iako Je svaki takav termin na nekakav način opisan, vidi se Jasno njegovo značenje. 3. DISKUSIJA Dr D. JOVIĆ; Oa znam; ne bi trebalo da prvi počinjem diskusiju, već bi to trebalo da učine matematičari. Medjutim hteo bih da kažem nekoliko stvari sa glediSta opSte lingvistike. Pitanje terminologije nije samo naie, tiče se celog sveta. Dr M.STOJAKOVIC: Ja na ove probleme ovako gledam: wislin da računarska tehnika doista uti-ee na formiranje Jezika ali se razvija tako da de, po mome raiäljenju, ovo ito mi sada radimo biti napravljeno na kratko vreme. Ide se . ka tome da se formule, koje se normalnim matematičkim jezikom pišu, u raCunar prenose onako kako Je uobičajeno. Osim toga, več postoje mašine koje primaju komande govornog Jezika i možda ćemo uskoro sa raCunarom razgovarati kao sa robotom. Neće biti potrebno toliku specijalnih termina. Termine koje sada pravimo računska tehnika će da prevazidje. To. s jedne strane. A sa druge, gledajući ovaj nai posao, makar i na kratko vreme ga obavljali, ne raoženio sve resiti za jedan Cas. Predlažem da sa reSavanjera danas započnemo tako Sto ćemo formulisati principe kojih se treba držati a vremenom terminologiju doradjivati i izgradj i vati, Ovaj skup, mada kompetentan, ne držim da je i kompletan, Prema tome, ovaj skup moie da inicira reSavanJe problema i moj Je predlog da tako i postupi. Za početak ću pomenuti termine informatika i informacija, Cak ni tako značajni termini, kao Sto su naslovi pojedinih disciplina, nisu svima, pa čak ni matematičarima, sasvim jasni. U Novom Sadu Je jedan doktor matematike pripremio program za Informatiku. Kada smo ga pogledali, videlo se da je to program za teoriju informacija (propusna moć kanala veze, kodiranje, itd.). Informatika proučava obradu informacija, njihovo prikupljanje, čuvanje, sistema-tizovanje, eksploataciju a nikako matematičku logiku, teoriju formalnih jezika, mehaničko dokazivanje teorema ili pak,.teoriju automata, A kada tako stoji stvar sa osnovnim pojmovima, kako tek stoji sa pojmovima kao Sto su buffer, debugging, kompajler i njima slični? Trebalo bi stoga poći od osnovnih termina pa postupno precizirati Sta u koju oblast ulazi. Moj je zaključak s toga vrlo kratak: Ovo Je početak a kraj ćemo videti gde će biti. Ja ovoga puta ne bih govorio o pojedinim terminima. Zadržavam pravo, ako bude vremena, da joS Jednom uzmem reč kao Što će to učiniti i drugi kad dodje do rasprave oko pojedinih termina: da 11 ga prevoditi ili ne prevoditi na srpski, uzeti ga neposredno iz stranog jezika i tome si. Dr M.PESIKAN: Vrlo teSko mi je govorili o terminima u ovoj oblasti zato Sto mi je potpuno nepoznata, 5tò sa njom nisam imao dodira ni u srednjoj Školi, za razliku recimo od astronomije, fizike, tiemije itd. Prema tome. mogu govoriti samo 0 nekim opitim i načelnim stvarima. 0 problemima stručne terminologije koji su zajednički za razne struke, izmedju ostalih i za ovu računarsku. Pomenuti problem engleskog jeziCkog materijala u terminologiji pritiska-izgleda-čitav svet. Naime, to nije prosto pitanje domaće 1 strane reči. U stranu leksiku spadaju i grčke 1 latinske red 1 leksički elementi. Hedjutini, veoiiia se dugo evropska kultura na nj1h privikavala i svi su jezici osposobi jitval 1 svoje sisteme 1 mehanizme da mogu grčko-1 a t inske elemente primati na pogodan način, uklapati ih u svoj izraz, tako da su oni dobili mesto drukčije nego pozajmice iz bilo kog današnjeg jezika (engleskog ,. francuskog, nemačkog i dr.). Stvorila se i predstava o značenju tih elemenata. Jer nam je malo ostalo grčkih i latinskih leksičkih elemenata koje tiioiemo upotrebiti za nove termine - a da oni već nisu upotrebljeni u postojećoj terminologiji bilo koje grane, zahvaljujući čemu imamo odmah neku predstavu i o značenju novog termina. Ovde, za anglicizme koji su pomenuti, sasvim smo u drugoj situaciji. Za njih naSi postojeći jezički fondovi ne daju nikakvo predznanje, nista se o značenju tih termina ne može zaključiti na osnovu materijala naSe jezičke ■ kulture, nego samo na osnovu znanja engleskog jezika. Sto se onda odnosi samo na one koji ga direktno znaju. Veliki problem engleske terminologije, za naS jezik i za mnoge druge, zapravo Je u tome Sto nemamo već gotove načine adaptiranja engleskih termina, njihovog pri 1agodjavanja da se dobro uklope u naše sisteme. Naprotiv, za grčke i latinske elemente mi imamo dobre i gipke načine uobličavanja. njihovog primanja u obliku bilo imenica bilo glagola bilo prideva. Imamo čitav niz sufiksa, prefiksa i drugih formanata, tako da veliki deo terminologije zasnovane na grčkim i latinskim osnovama ne moramo preuzimati gotov negde iz inostranstva, nego je moiemo i sami praviti od elemenata koje imamo u svom tvorbenom potencijalu. Sa engleskim to jo5 nije slučaj, a teSko će se i razviti takvi mehanizmi, jer je znatno veća strukturalna razlika naSeg jezika od engleskog nego od grčkog i latinskog.. Ta veća srodnost ogleda se u tome Sto 1 ovi klasični jezici i naSi slovenski predstavljaju jezike veoma razvijene fleksije, Cak imamo i odre-djenu sličnost ili dobru korespondentnost nastavaka (npr. oblici na -a za ženski rod i množinu srednjeg roda, znatna podudaranja u sistemu gramatičkog roda i dr.). Možemo, dakle, reći da nemamo viSe težih problema za adaptiranje reći grčke ili latinske osnove, i dobro bi bilo da to iskoristimo kao jedno praktično pravilo koje će nam po- . moći u prilagodjavanju jednog dela anglicizama koje preuzimamo (kad ne nadjemo način da ih prevedemo terminima od domaćih osnova): ako su engleski termini grčke ili latinske osnove, treba da primenimo na njih one uhodane mehanizme pri-lagodjavanja koje srao već mnogo puta pnmenili u raznim oblastima praveći termine od grčke i latinske osnove. Prema tome, ne bih bio za uob- 1ičavanje tipa kompa čanje na lik kakav b ler, nego za naknadno • vra-TTo da nam termin dolazi neposredno iz latinskog odn. grčkog jezika ^oni su u izvesnom smislu spojili svoje fondove kao gradju današnje terminologije). Tu bi moglo doći bilo kompilar, bilo kompilator, ili uopSte bilo koji o,bliSČ~koji će zvučati kao reč iz klasičnih jezika i imati direktne analogije u na-Sem već postojećem fondu. Uz ovakav postupak se problem adaptacije anglicizama prepo1 ovi j u j e, jer je za nas srećna odlika engleskog jezika (gotovo bih rekao: jedina srećna) Sto je u njemu veliki broj reći latinskog odn. romanskog porekla, tako da veliki broj termina koje preuzimamo Iz engleskog možemo na pokazani načiti preraditi. Tu naknadnu preradu na latinski lik primenjivali srao dosta u istoriji naie kulture u odnosu na francuske reči. Hnoge reCi koje zvuče kao latinizmi uzeli smo zapravo od Francuza, ali ih nismo uobličavali prema francuskom nego kao da srao ih preuzeli U latinskog, na primer imenice na - ci ja a ne na _ sjon. Neka je to samo pseudolatinizam, to će se mol a nekome učiniti da je to neka vulgarl-zaclja pridavati lažni latinski oblik reći koja nije bila latinska. To ne smeta. Jer je cilj naSeJeziCke kulture osposobiti terminologiju da kod nas dobro funkcioniSe. a ne da izdrži, da tako kažem - nekakve provere pedigrea. Drugo pitanje: u kojoj meri treba da se trudimo da stvaramo naSu, "naSku" terminologiju, tj ., od domaćih ili potpuno odomaćenih reči (kakva Je i račun)? Za ovo nema nekog čvrstog pravila, ali jedno orijentaciono postoji. Maime, za one ter- mine za koje se ostall važntjl evropski Jezici zadovoljavaju internacicnalnom reCju, treba njome dase zadovoljimo 1 mi, kao deo svetske kulturne zajednice. To ne znaCi zabrana domaće red, naprotiv - ako nam se ona ponudi, ako nadjemo ili prosto imamo dobar domaći termin, možemo i njega upotrebljavati, ali nikako ne progoneći naporedni internacionalni, pravdajući to borbom protiv varvarizama. Jedna je stvar internacionalizam a druga varvarizam. Primanje 1nternacionalizama ima, istina, odredjenu cenu 1 znaii izvesno opterećenje naSeg izraza, ali Ima 1 odredjenu prednost, jer olakSava izlaže-fijff na svetske prostore i sudelovanje u medju-narodnoj kulturi, . Medjutim, drukčije se odnosimo prema onim terminima za koje i ostali narodi prlbega-vaju domaćem terminu, zasnovanom na nacionalnom Jeziku. Tu onda nikako nije dobro - ako nadjemo iole dobru mogućnost u naiera leksičkom fondu --preuzeti anglicizam, germanizam ili bilo koji drugi varvarizam. Jer, kao i svaki strani Je-zlCki elemenat, opterećuje naš jezik, r ne kompenzira to onim prednostima koje ii.ia internacionalni termin. Trenutak kada se može dobro intervenisati u terininologiji jeste upravo dok je ona ne-pOZ::ata u Sirim krugovinsa, i u ovoj grani vi ste u stvari u dobroj poziciji, koja vam omogućuje da ntSto uradite. Coveku je naprosto lakSe da citira, nego da traži izraz i da upotrebi strani, preuzeti termin nego da pravi novi, jer postoji odredjeni otpor sredine da ga prihvati, naročito isprva , i potrebna je odredjena smelost da se stvori novi termin. Ne treba se pia-Siti neuspelih pokuäaja, naročito ako navodimo naporedo preuzeti 1 napravljeni termin. Možda novi termin uopàte neće biti prihvaćen, ali će možda vremenom i prestati otpor prema njemu. Mi možda svi govorimo kupiung, ali smo se već inanje-više privikli i na reć kvači 1 o, govorimo voian ali i upravljač, a isprva su te reči morale biti neobi čne i ličiti na nekakav preoset-Ijivi purizam, ali su postepeno, istrajnom upotrebo» stekle svoje mesto. Ono äto Je rekao kolega Vitas na početku Jako je važno. Jer kad bi ova terminologija računarstva ostajala u nekakvom uskom stručnom krugu, onda se praktično ne bi vredelo tu Sire angažovati, u uskim krugovima ljudi Će se nekako snaći i naći način da se sporazumeju. Ali mi ne možemo danas.ni za najspecija 1 ni j e oblasti znanja 111 nauke garantovati da će pojmovi 1 termini ostati zatvoreni u stručne krugove. Jedan deo te terminologije neizbežno izadje na Sire prostore, te ako je srećno uobličen, on dobro dopunjava i bogati Jezik, a ako nije, on ga opterećuje. Pomenuo Je kolega Jović hrvatsku praksu. U vezi s njom, ja pomalo nagovaram naSu beogradsku sredinu da iskoristimo onaj purizam koji se tamo ispoljava jer se oni mnogo viSe nego mi ovde u Beogradu trude da pronalaze domaće zamene za strane termine. Oni su nama time u dosta slučajeva pomogli savladjujutfi onaj prvi otpor novoj reči, a kad se stvorila potrebna navika, mi smo lakše mogli da preuzmemo domaći termin, Naravno, ima slučajeva prelerivanja u traženju domaćih zamena, i nikad s_e neće moći to nastojanje sprovesti do kraja, "sa Čim se treba potpuno pomiriti. Ne verujem da će ijedna stručna grana moći potpuno prečistiti terminološke probleme i imati idealnu terminologiju --bilo kako da je zamisli. Treba, medjutim, da znamo ita nap je cilj kojemu ćemo Sto bliže primicati stanje naie terminologije, U pogledu odnosa, stranih 1 domaćih elemenata cilj treba da nam bude da onde gde nema internacionalnog termina imamo do-'bar domaći; da svaki internacionalni termin Ima mesta u r.aioj jeziCkoj kulturi, ali Je dobro da 'za Sto veći broj pojmova koji imaju značaja za opStu obrazovanost (pre svega za osnovno obra- zovanje} pored internacionalnog imamo i domaći termin, koji lakSe savladavamo. Oer da bismo se dobro služili nekim terminom, obično moramo razumeti njegov sklop. Na primer, lingvističkim terminom disimi 1 ad ja stvarno vlada samo onaj , ko - bilo IZ neposrednog uče^la latinskog, bilo posredno, uporedjenjem sa sličnim reCima - zna da ovde prefiks znoći "raz-", osnova "sličan", a sufiks - acija da pokazuje neki proces; naprotiv, sinonimni termin razj ednačavanje rez umeće i dete. To znači da na nižim stupnjevima obrazovanja uvodjenje u Internacionalnu terminologiju treba da bude oprezno i postupno, a da Je domaći termin kad god je dobro napravljen 1 dovoljno običan pogodniji' od stranog. Medjutim, takav domaći termin nfc.namo uvek, i nije realno ni mogućno da ga uvek imamo; tu se možemo samo kretati Jednim pravcem, a nikada dostići idealni 'cilj . Sto se tiče pomenutog problema značenja termina informatika- to će se reSiti na medju-narodnim relacijama, ono što bude u svetu značio - značiće 1 kod nas. Naša terminologija mora biti usaglašena i korespondentna sa medju-narodnom. S tim u vezi, ne treba se pri pokuSa-Jima prevodjenja termina sa engleskog čuvati ni pojedinih dosta bukvalnih prev-'^, jer je onda ■Ja'Van odnos Jednog termina pre, Jrugom. Za latinsko ime kola životinja Arthropode imamo naše sinonime termine z^lav kari i člankonoSci ; prvi termin može i izazi vati nedouniice 5ta znači, ali termin člankonošci samim svojim sklopom jamči da je Isto Sto i rtrthropoda. Prema tome, ima i Izvesne prednosti termin koji je svojim sklopom veran internacionalnom modelu. Hr D.ÜLAGOJEVK: Činjenica da se engleske reči koje nemaju latinski koren teško prevode na srpskohrvatski Jezik, ne bi trebalo ua nas odvrati od pokuSaJa da za njih ipak nadjemo odgovarajuće Izraze u naSem jeziku. Praksa je pokazala da je ponekad potrebno i duže vrerae da se dodje do zadovoljavajućeg' prevoda za neku red. Naravno, ne treba po svaku cenu zamenjivati inostranu reČ našom pravljenjem rogobatnih kovanica. S druge strane, u velikoj meri Je stvar navike da 11 će nam neki izraz zvučati rogobatno ili neće, tj, ono što nam u prvi mah zazvuči rogobatno može nam posle izvesnog vremena izgledati sasvim prihvatljivo. Dr S.PRESIC; Mislim da su ova pitanja neobično zanimljiva i složena. Pošao bih od onoga Sto Je kolega Blagojević nakraju rekao, U skladu sa tim rekao bih, da po mom mišljenju, napor za gradjenje novih reči mora uvek biti prisutan. Pokušaću da navedem argumente zašto tako mislim. Svima nam Je dobro poznato da Je najvažnija, uloga jezika da nam pomaže u vodjenju razmišljanja, vodjenju misaonog procesa, Iluzurno je pomisliti da je većina od nas u stanju da toliko dobro nauči strani jezik, recimo engleski, da bi sa lakoćom mogla razmišljati Isključivom upotrebom tog Jezika. A to kao argument u daljem razmatranju je Itekako važno. Pomoći ću se navodjenjem Jednog jednostavnog primera iz svoje prakse. U matematičkoj logici pored raznih drugih reči koriste se i reči disjunk-cija i konjunkcija. Kao odgovarajuće reči našeg jezika obično se upotrebljavaju reil rastav 1 sastav. Moglo bi se pomisliti da je riTTTTtä i zmedju tih naäih reči i prethodnih latinskih veoma velika. Medjutira, da tako n1je ukazuje naredno obrazloženje. U rešavanju mnogih matematičkih problema prirodno se pojavljuje da se formula kojom je izražiti, iskazan problem prevede, tra ns formi Se u novu formulu koja Je dis-JunkciJa izvesnih jednostavnijih formul a•(Strože rečeno, datu formulu prevodimo na- neku nje--nu disjunktivnu formu, recimo na tzv, kanonsku • dl s junkt.i'vnu normalnu formu). U takvom siuiaju reSavanje problema je ra s tavijeno. raščlanjeno na reSavanje tih jednostavnijih formula. Da FT bismo u vezi sa rečenim mogli umesto reči rasta vi Jeno upotrebiti reč kao d i sj'u i^ktvol i i SI . budući da se radi o disjunkcijiT'Učigled-no: n£, Kaäa reč rastav, odnosno rastavljen pojavljuje se prorodno. Cak smo ukazanu opitu činjenicu o prevodu date formule na disjunkclju jednostavnijih mogli i ovako izreći: u matematici se reäavanju mnogih problema pristupa tako Sto se dati problem, može se tako reći, rastavi ja na isvestan broj jednostavnijih. U vezi sa gradjenjem novih reči podvukao bih sledeče. U matematići reči često po pravilu,■ po dogovoru. reči ču čak i po naredbi,dobijaju željeno značenje. A to je u s k 1 a d u a činjenicom Sto smo u nemogućnosti da za ono Sto želimo naravimo potpuno odgovarajuću reč, reč koja Ce sve podrobno opisati. Uostalom, i u dosadaänjoj matematičkoj praksi mnogo je primera u kojiraa nove reči ne pružaju baS potpun opis, odnosno opis kakav želimo. Uzmimo primer reči trougao. Svi srao dobro navikli daje to celina koja ima viSe sastavaka kao; tri tem.ena, tri stranice, tri ugla, tri visine, itd. Pa da li je rečju trougao sve to "pokriveno". Svakako,ne {U stvari, rečju trougao ističu se jedino uglovi, tj, samo jedan deo sastavaka). Umesto reči trougao mogli smo uzeti recimo svaku od reči trostranik, trotemenik, trov i si ni :<, . . kao i razne druge. Hedjutim, i svaka druga izabrana reč bi imala po koji nedostatak. U slučaju novih reči najveće teSkoće u ^prihvatanju pruža nenaviknutost na njih. fiairae, ■nova reč često zvuči neobičnu, usiljeno i si., *'ali posle odredjenog trenutka takav.se utisak Ju mnogiui slučajevima gubi i, slobodnije reče--no, nova reč preživi. Skoro jedini zahtev koji fvalja imati na umu pri traženju reči koja treba da odgovara definiensu (koji nam je poznat) 'jeste da nova reč bude ìto lakäa za izgovor [{nije "rogobatna") i, naravno, bude u duhu je-'zi ka, 5 U razgovoru su ponienute engleske reči fSoftver .i hardver ; istaknute su teSkoće u traženju na£ih odgovarajućih. Oa li te reči fidealno odgovaraju svojim namenania? Grublje rečeno, skoro nikakve veze nemaju sa onim na ,Sta se odnose. Ona slovenaCka verzija, odnosno lUpotreba reci oprema je, čini Se, mnogo podes-,nij«. Kratko, i u slučaju tih dveju reči treba "da potražimo neke reči koje bi i:iogle podesno 1 epu posi uži ti, ali opet i tu ne na silu boga; 'ako ne možemo stanimo, sačekajmo. Konačno, ne Imožemo za jednu noć napraviti sve reči koje •nam nedostaju. Značajno je da napori za gradje-'nje Sto boljih reči budu stalno prisutni. To 'pored ostalog znači da u pravljenju novih reči treba biti i slobodniji, odnosno treba CeSče ■praviti pokuSaje. Ali to ne znači da treba da se vladamo ovako: ovi su izmislili računare, odnosno razne pojmove u vezi sa njima, oni drugi su izmislili drugi dao nauke sä odgovarajućim stranim (najčeiće engleskim) nazivima i mi sada treba sve te nazive da ubacimo u naS jezik, smatrajući da smo tako ispravno postupili, ■ Hoću i ovo da kažem. Mi znamo kako se razvijao nai jezik, U srednjem veku. i ranije naä narod se bavio raznim drugim poslovima, od- . nosno nije mogao da se bavi matematikom i sličnim stvarima. Mnogi od naših predaka bili su čobani. Iz takvih razloga u veri sa delatnosti-ma kojima Su se baivlli naäi preci često imamo Cak i obilje odnosnih .reči. Da li smo sve te ^rečl, ili bar veći deo od njih, uzimali od na-Sih suseda? Svakako nismo. NaSi čobani nisu imali slobodnije rečeno, knjižice sa raznim rečima pomoću kojih su naučili reči kao ovca, stado i si , U skladu sa tim hoću da kažem f!a je sada trenutak kada imamo priliku i mogućnosti, pogodnosti da se i naukama bavimo, pa to , povlači da treb-a da se trudir:o da nadjemo način da u okviru nažeg jezika, poi.ioču naSih jezičkih mogućnosti, tu nauku izrazimo. Ali to nikako ne ■ znači da sam ja u potpunosti protiv usvajanja raznih stran-ih reči. Pored toga smatram d.; je neophodno poznavanje raznih stranih naziva, posebno onih koji vuku koren iz grčkog i latinskog,5to je u svojoj diskusiji kolega PeSikan lepo podvukao. Uzmimo pritner strane reći funkcija. Da li tu reč treba izbacivati? Oa tako ne mislim. Kao ito znamo pored reči funkcija koristimo i naSu reč preslikavanje. Da li tu naSu reč treba odbaciti? Ne. Razlog je što sc ta reč, kao i razne njoj slične; slikati, slika, preslikan i dr. costo i prirodno pojavljuju, Kecimc,-lepo se kaže da se datom funkcijom svakoiri člar.i.i jednog skupa dodeljuje, pridružuje po jedan član drugog skupa. Taj drugi član je njegova slika, nastao je "slikanjem", odnosno, kaže se, preslikavanjem. Da li bismo t.u mogli reći "fun-kciranjem"? To je skoro besmislica. Ustvari, i uopäte pri unoSenju strane reči u naS jezik otvara se- pitanje gradjenja odnosnih prideva, glagola i si., a to često ide dosta teško. I iz , takvih razloga je podesnije pravljenje kovanica u našem jeziku,' Ha kraju pomenuo bih da, u skladu sa na-porim,-, -Ja budemo što kulturnija i naprednija nacija, mi moramo da se učimo da i okviru svog jezika pronalazimo razne nove mogućnosti. Konačno., što god je jezik razvijeniji na. njemu se lakie misi i. U.r V. CHUC; Činjenica je da mi koji rad ;fflo i pišemo u ovoj oblasti imamo doista velikih terrai noi oSk i h teškoća. I zato krajnje vreme da se da inicijativa za potpunije rešavanje ovih problema. Složio bih se sa dr Stojakbvićem da se dogovoriiTip danas o načinu rada neočekujući da ćenio za jedan sat rešiti mnogo. 2a nini j i vj je na ovom sastanku čuti mišljenja lingvista koji bi nara pomogli da se formulišu odredjeni principi, koji bi trebalo da služe kod izrade terminologije u računarstvu na našem jeziku, bio bi tu potreban Jedan kombinovani tim informatičara i lingvista na nivou Beogradskog univerziteta koji bi definisao jedan projekat, finatisiran od Republičke zajednice za obrazovanje, a rezultat tog projekta bio bi rečnik koji bi bio zvaničan. bar na ovoj našoj teritoriji. Takav jedan rečnik Oi uneo puno reda jer ovaj problem nije više problem uskog kruga stručnjaka nego dobija 1 Siri značaj. Dr N. PAliEZANOVIC: Imali smo vuć nekoliko korisnih mišljenja i sugestija. Prvo, zaista,, čini mi se da se svi slažemo sa tim da-,se treba truditi u stvaranju naše terminologije. Mislim da ovo Sto je Prešić rekao da, ako čovek čini stalno napor za nalaženje dobrih ter-mi.na, onda posao počinje i da odmiče. Medjutim, ako.se to kampanjski radi, puno puta se uzme termin koji prvi dodje pod ruku i onda od svega toga ne bude ništa. Veliki je problem 1 to Sto ti termini vrlo dinamično nastaju a može se reći i nestaju. Pitanje Je da li neke treba, uopšte uzetT jer dok čovek smisli kako da iti uzme, taj Će termin da nestane. Recimo, u puno engleskih knjiga o računarstvu govorilo se nekad 0 b-boksu. Verovatno da malo ko zna Sta je 8-boks; a to Je jedna ćelija u registru kojom se definiše modifikacija i označava sic- B, Kada Je 0-boks nestao ii engleske literature, ostalo je slovo b za oznaku vrste modi-ffkacije. Tđj Je termin prosto prodao kroz neke knjige, kada Je nastao ovaj pojam modifikacije, i zatim nestao. * l'ledjutim, postoji joS Jedan problem ka- da se radi o pisanju stručnih knjiga, iiteo bih (Ja pomenemo i taj problem. Jedan je stvar pitanje termina, o čemu Je već dosta rečeno a druga se Javlja kada se radi o crtežima i slovnim oznakama, o premeni j i vim itd, 1 tu već postoje izvEsne uobičajene stvari. Cesto se dešava;- da nemamo literaturu u jednoj ou-lasti i ako izlažemo tu materiju na Školskom nivou 1 upotrobinia oznake koje bi bile celis-hodne sa gledišta naSeg jezika, onda smo dovjH čitaoca u situaciju da kada uzme stručnu knjigu, ha stranom jeziku, mora sve to preurediti i prihvatiti nove oznake da bi uopSte mogao da čita. Primer toga je ulaz-izlaz. U engleskoj literaturi stoji I/O - input-output ail to je toliko uälo u englesku terminologiju da prosto Stoji I/O- uredjaj. Ako prihvatimo oznaku na našem jeziku to bi bilo U/I. Slično je sa oznakom bistabilnog elementa čiji su ulazi R i S. Mogli bismo da kažemo P 1 13 (postavlja i briše) ali se ipak u literaturi zadržava R 1 S. Znači i pitanje takvih oznaka 1 skraćenica nije beznačajno: (Ja 11 od njih treba odstupiti, a meni se čini da ako se uvede termin, da se mora menjati i ta oznaka Sto onda zaista otežava koriščenje strane literature. Postoji i mogućnost da slovne oznake ostanu kao i u stranim knjigama ali se onda teže parate. Dr M. PLSIKAN: 0 problemu simbola i skraćenica: ako je jedan simbol internacionalno prihvaćen, ako je razumljiv na internacionalnim relacijama, onda on Ima odredjenu vrednost 1 za nas, i ne treba zazirati od njega, bilo na kom jeziku da se zasniva; ranije je ta osnova bio latinski, sad-recimo u politićkon! životu dolazi engleski. Nije nikakva smetnja Sto imamo OUN i UNO, SAD 1 USA, pa tako i u vaiem stručnom izrazu možemo tolerisati takvo simbole, ako su internacio-5>a1 no prihvaćeni; ako nisu, nego ako sami impro-Vizujemo neku uslovnu skraćenicu, onda je bolje <)a se zasniva na naSem jeziku. Kolega PreSić je neke stvari veoma dobro rekao, 1 tačno je - da i ja ponovim njegovu slobodnu formulaciju - da termini nastaju "po naredbi". Povodom njegovog izlaganja rekao bih da jnožda naä strah od pravljenja novih termina dolazi u velikoj meri od toga što ne uspevamo da nadjemo idealan termin, koji će tačno preneti suitinu pojma. Nikakav jezik ne pruža takve mogućnosti, ali to ne sme ukočiti stvaranje ter-piina, jer termin nije zamena za enciklopedijske podatke o pojmu, on nije elaborat. Termin treba ^a bude samo dovoljno jasan simbol - da nas pod-(Setl na koji se pojam misli ako taj pojam znamo, a ne da nam predstavi pojam, da iznese sve bitne odlike. Termin trougao govori nam samo o uglovima a ne recimo o stranama, stolar nije £o-vek koji pravi samo stolove i sto I ice - ali to nije smetnja. Tako treba da gledamo i na termin računar, dobro je Što je prodro taj termin iako je isprva bilo samo kompjuter. Ništa ne smeta 1 ako samo računanje bude tako reći zaboravljena radnja kod njega, ne treba da zaključimo da nećemo računar više tako zvati zato što više nije namenjen za tu radnju. Govorim o tome zato Sto je upravo u mate-matlCarskim krugovima došlo do nekih neopravdanih intervencija 1 prekrajanja zbog želje da .termin bude Sto pogodjeniJ i , . Imali smo termin uravnostran trougao, na koji smo bili lepo navik-II, rei je bila kratka, dobro uobličena, i niš- ta nije smetalo da ostane i dalje. Neko Je me-djutim razmišljao; "ravno" to nije "jednako", bolje je dakle jedna kos tranični. Takvim formalnim sudjenjem i strogim parcelisanjem značenja osporili bismo 1 termine ravnodnevi ca, ravno - . nravnost, ravnoteža i si kđo da se u sloienid ne može toien sati 1 neko pobočno značenje for-manata (a za najosnovnije pojmove termin uopšte 1 ne mora biti jasne strukture). U želji da se unapredi izraz napravljeno je nekoliko štetnih stvari: stvara se raskol u jeziku raznih generacija, otežava se služenje starijom literaturom, uvodi se šestosložna rei umesto trosložne, a ni to nije beznačajna stavar, jer naše reći postaju sve glomaznije - a sve u strahu da termin neće biti idealnog sklopa. Imam utisak da smo se i mi, u lingvističkoj terminologiji, uplašili stvaranja novih termina, i imamo ponegde osetne praznine, üa su se ljudi uvek toge plašili, mi ne bismo Imali termine Imenice, zameniee, suglasnice, samoglasnici , rečenica i niz drugih - a svaka struka ima takvih - koje ćemo uzaludno tražiti u narodnim govorima, jer u njin)a nisu ni nastali, nego je neko ko se bavio stručnom materijom smelo napravio novu reč. Ali ko jc danas u situaciji da napravi novi termin a da to ne bude uzaludni pokušaj', neka duhovna gimnastika bez značaja i efekta? To su profesor za katedrom 1 pisac teksta koji će se čitati, jer je dovoljno da nastavnik prenese taj termin u naviku jedne grupe studenata ili da ga primeni pisac udžbenika, priručnika 111 uopSte takvog teksta koji će Imati dosta čitalaca - i takav termin već ima dobre izglede da udje u život. Naprotiv, ako u nekom kabinetu bude sedela npr. komisija matematičara i jezičara i smišljala termine, čak 1 ako Ih zvanično presiedi ustanovama - ti termini neće živeti , Bio bi idealan put ono Što je rečeno da predstavnici raznih struka rade zajedno - ali uvek uz asistenciju lingvista, da ih prosto slušaju i da im ponegde pripomognu savetom. Jedino takvo telo bi moglo sa potpunom kompetencijom i sa najmanje rizika (ipak - nikad bez rizika) praviti nove termine. Medjutim, moram tu Izraziti skepsu - struka je veoma mnogo, a lingvista malo. Treba se čuvati toga da ne trošimo energiju praveći efemerne tergine, kojih ima u nekim granama dosta, ali mislim da to nije odlika ove vaše struke; možda će 1 kod vas pojam promeniti donekle smisao ali če sam termin ostati, i onda on nije efemeran. U svakoni slučf.ju, hteo bih na kraju da pozdravim činjenicu šio vi, iako vam nije struka jezik, osećale it j;;.;ičko probleme kao važne; s pravom, jer oni üüista jesu važni i imaju dalekosežan značaj za našu kulturu. Dr D.JOVIć: Ovoga puta biću vrlo kratak. Da se još jednom vratimo na ovaj problem. Kao što vidite ne mogu nikako Izbeći reč probi em, mada reč nikako nije naša, niti mogu izbeći re£ p r 0 g r a m, a ona takodje nije naša. teo bih reći nešto o jezičkom stanju u nas. Očigledno je da u nekim oblastima komunikacije, jezik je veoma malo naš. Termini veoma često, a ponekad i struktura iskaza nije naša. U jeziku književne kritike, publicistike, ima slučajeva kad je oko i>US termina stranog porekla, često posve nepotrebno. Koliko pravljenje vlastite terminologije, ne vodeći računa o stanju date nauke u svetskim okvirima, može otežati slivatanje dostignuća i ideja, pokazaću na primeru lingvistike. Početkom ovoga stoleća pojavile su se dve strukturalne škole: u Evropi jedna, u Americi druga. Obe su strukturalnog tipa i u mnogim stvarima slične. Obe su postavile osnove razvoja moderne lingvistike u svetu. Terminologija Je. niedjutim. tako razMCita da Je potrebno učiniti poseban napor i dovesti ta dva učenja u vezu, da bi se razumelo u Ceinu Je stvar. To znaći, bez obzira hoćemo li mi to i1i ne, u pojedinim oblastima neophodno je nešto unificirati, internacionali zova ti^d toga niukora slučaju ne treba bežati. Dimimo Jedan primer: kad bi svaki jezik koji ntožemo čitati imao vlastite nazive, za padeže, iinali bismo mnogo problema kako da termine svladamo. Hi u novoj lingvistici usvajamo termin fonema, jer to nije isto Sto 1 glas, usvajamo termin morfema jer to nije isto Sto i nastavak, - to ' Eak" uvodimo i u školsku praksu na srednjem stupnju. Mi moramo u tom smislu praviti kompromise da bi olakšali čoveku kad uzme knjigu na nekom stranom jeziku da se lakže snadje, da kraćim putem dOdje do suštine. U takvom slučaju postoji nekakva korespondencija izmedju reči koje upot-rebljavajno i onih što ih nalazimo u drugim jezicima, bez obzira na to što ih razdvajaju razi i či te adaptac i j e. Mislim da nikada nećemo uspeti prevesti sve na vlastiti Jezik. To je sigurna nemoguCe, Hi nešto dajemo svetu, nešto od sveta uzimamo . Tamo gde je nužno, ponešto može biti internacionalno. Mi nemamo razloga zatvarati se ni u tom pog1edu. 4. ZAHVALNOST Autor se toplo zahvaljuje Dušanu Pajčiču i Milici Isidorović na pomoći u pripremi ovog teksta za štampu. 56 (iDiSMAicnnnFJiSA^iJ!) iraDdDEL I 34» CONNtR STBttr. 8R0«I. NEW »Onu ltW7», U SÄ FliwrCi;) Mt'CKig ■ rilii: i; U91 ■ r«l(>' 23 239i SIK-4B WflRE-WRAPPtMG KtT mmmmmm oa RBjtcaen/s^ii/D i-GJiacaoximo/ir 3«5 COWEB arflEÉT. BftWH H Y. HWt maSM-fem Ta£* NO; 1ZHK1 TELE* NftiaZjaS OK ^ACHIME i nWl CODPODATIOB u:5caNME>SI„aK»II.KLT.1(M79UU 1EI£X129«1 WK-4B OŽIČEVALNA SESTAVLJENKA Sestavljenka vsebuje orodje in dele, ki so potrebni za izdelavo prototipne ali amaterske ploščice. Deli, ki jih ima sestavljenka, so; univerzalna plošča s tiskanim vezjem, standardni 2 x 22-polni konektor z izvodi za ožičevanje, dve 14-in dve 16- kontaktni podnožji za integrirana vezja z izvodi za ožičevanje, orodje za vstavljanje in izvlačenje integriranih vezij, tulec s 15 m žice in posebna orodje WSU-30, ki je kombinacija orodja za ožičevanje in odvijanje žice na trnih s premerom 0,63 mm; v ročaju je vgrajeno rezilo za snemanje izolacije. ŽICA ZA OVIJANJE Žica ima najvišjo industrijsko kvaliteto z oznako A WG 30 (0,25 mm), ki je navita v 15 m zvitkih. Žica je primerna za manjše proizvodne serije, razvojna dela, izdelavo prototipov ali za amaterske projekte. Žica je prevlečena s plastjo srebra in je izolirana s posebno plastjo, ki prenese velike mehanske in električne obremenitve . Na razpolago so štiri barve izolacije: bela, modra,rumena in rdeča. Žica je navita na 40 mm kolutih, ki omogočajo boljše rokovanje In skladiščenje. Ko pišete proizvajalcu, omenite časopis INFORMATICA . vzgoja in izobraŽevanje ODSJEK ZA INFORMATIKU ELEKTROTEHNIČKOG FAKULTETA U SARAJEVU Odsjek za informa riku je osnovan 1974 godine kada je počela i nastava na tom odsjeku. Nastavo se organizuje kroz posebon nastovni plon u zodnje dvije godine studijo, poslije prve dvije, koje su zajedničke sa ostalim studijem no Elektrotehničkom Fakultetu. Diplomirani inženjeri koji se obrazuju iz informatike posjeduju znanja koja im omogućavoju da rade kao; - stručnjaci za računarski hardver i ročunorski softver (pfojektovdrije, razvoj, progromiranje, odrzovonje) - stručnjaci za razvoj i odrzovonje obrodo podataka i infor-niactac(ih sistema tj. njihovu analizu, projektovonj«, implementaciju, održovanje i modifikaciju. Do sodo je diplomiralo oko 30 studenata. U nastavnom planu studenti slušaju slijedeCe predmete: o) Oblast ročunarske tehnike i nouke - Elektronika računorskih sklopova - 01 gito I ni, računa ri I i II (hardver) - Osnovno'(osemblefsko) progromironje - Prog romska organizacija računara I i U (računarski softver) - Programski jezici I i II - Projektovonje računarskih sistema - Mini računari - Teorijo algoritama I ou toma ta - Informocione strukture b) Teorija sistema i teorija upravljanja - Teorijo signola i sistema t I U - Teorija optimalnih rjeSenja I i II - Operaciona istroživonja c) Opäto ekonomsko obrazovonje .- Ekonomiko ! organizacija preduzeća - Uprovljanje u preduzeču i javnoj upravi d) tnformacioni sistemi - Informocione strukture - Anctiiza i sinteza informacion ih sistemo I i II - Organizacijo i obrodo podotoka - Programiranje i realizacija obrada Odsjek za informatiku organizuje I nastovu postdiplomskog magistarskog studija, No tom studiju pored, obaveznih predmeta: - Eletnenti moderne matematike - Metode programiranja - Računarski i progromski sistemi kandidat bira joi tri predmeta prema stručnoj opredjeljenosti kandidata. Dosada se održavolo rvastovo iz slijedećih predmete: - Organizacija računara - Informocione strukture - Bazo podatako - Uvod u informocione sisteme - Operativni sistemi - Projektovonje sistemo u realnom vremenu - Mreža ročurvaro - Pouzdanost računarskih sistema U okviru Odsjeka za informatiku postoje dvije katedre i to: - Katedro za ročunarske moline - Katedra za informocione sisteme No njima rade 6 nostovniko i 12 osistenato u stalnom rodnom odnosu, a origožovano je pored toga viSe nastavnika I istaknutih stručnjaka iz prokse. No Odseku se radi no viie istraživočkih projekola kao Sto su: - Metodološka istraživanja razvoja informaci onih sistema, - Mrežo ročunara i distributivno obrodo, - Boze podataka, - Motemotiki aspekti računorskih nauka, - Multiprocesorsk! sistemi Isto tako Mirodnici rade na konkretnim projektima obrada podotako za potrebe orgoriizocijo udružet»g rodo I flme >e povezuju sa praksom. Šef Odsjeka za Informotiku, dr. Ahrned MaridžIC, rednovni prof. Diplomirani inŽ6ri[eri informotike (Odsjek ZQ infonrioMku Elektrotehničkog fakulteta u Soraievu) 1 , Moksumić Hosan Diplomski rod: "Principi i sredstvo pranoso dig ito! ni K po-dotoka". Mentor: doc.dr. Zoron Solčfi i. Popić DuSonka Diplomski rod; "Personalni podsistem u informocionom sistemu konkretne rodne organizocije", Mentor; prof. Mesud Boruüio 3. Sumofi Hajrudio Diplomski rod: "Vezivanje roda poketo za analognu simulaci ju roSunaro ICL1902A so grof ploterom u citju dobivanja Faznih portreta". Mentor; prof,dr, Bronislova Peruničič 4. Smajlogić \^esno Diplomski rod: "InFormacioni sistem za upravljanje poslo-vonjem SOUR "Natron" Maglaj". Mentor: doc. Dragan Kovać 5. LagumdJijo Zlotko Diplomski rad; "Uvod(enje programskih jezilcn PL/l i ALGOL 60". Mentor: prof. Mesud BaruSija Ó. Aropčić Vildana Diplomski rod: "Uvodjenja inFormacionih sistema". Mentor; prof. Mesud Baručijo 7. Taljonović Kemol Diplomski rad; "Jedan pristup mjerenju kvaliteta sijtema ZO obradu podotoka" . Mentor; prof.dr. Branislavo Perunićić 8. Popov i Ć Ned j o Diplomski rod; "Sistem 20 praćenje troäkova proizvodnje". Mentor: doc. Drogan Kovoč 9. Padalo Fodil Diplomski rod: "InFormacioni sistem u oblojti obračuna liSnog dohotka Radne organizacije "Vladimir-Perič-Valter". Mentor: prof. Mesud fioručijo tO. HomidoviĆ Mirsado Diplomski rod: "Inteligentni terminal za prikupljanje podotaka INFOREX 1302/16". Mentor; doc. Faruk Hodžiomerović 11. Radić Cordano Diplomski rad; "Investìciono održovonje putničkog vozila kolskog pofka ŽTP-o Sarajevo". Mentor; doc-dr. Zoron Solčić 12. Ojuknić Milan Diplomski rad; "Progromski paket zo kreiranje i koriltenja poda toka sa viie ključeva". Mentor: prof, Mesud Suručija 13. Kovočević Goron Diplomski rod: "Informacioni sistem za upravljanje željezničkim soobraćajem". Mentor; doc.dr. Zoran Satčić 14. Kajduković Miroslav Diplomski rad; "Sistem kros-otemblera za mikroračunare", Mentor: doc.dr. Zoran Salčić 15. Djokić Cordano Diplomski rad: "Osnovne postovke matričnih igara i rjo-iavanje antogonističkih matričnih igoro metoti jm linearnog programiranja". Mentor; prof.dr. Bronislova Peruničić 16. Čovalič Mirsod Diplomski rod; "Relocioni model baze podatoko". Mer*for; prof. Mesud Baručijo 17. Kosumogić Nedžad Diplomski rad: "Izrada programo za formiranje i ažuriranje datoteke". Mentor: doc. Dragan Kovač 18. Sopina Josip Diplomski rod; "Operacioni sistemi molih ročunara". Mentor: prof. Mesud lioručija 19. Ja kupovi ć Sofet Diplomski rad: "Simulator mikroročunoro - Motorola 6600 na mini ročunaru PDP-11". Mentor: prof. Mesud Soručijo 20. Beus Ljerka Diplomski rad: "trtformaeloni sistem zdravstvenog osiguranja" . Mentor: prof.dr. Branisfava Peruničić 21. Kadi 6 Aida Diplomski rad: "Deskriptivno modeliranje piganizaclje kao metoda analize objektnog sistemo". Mentor: prof. dr. Bra nisi ova Peruničić 22. Milanović Vojislav Diplomski rad: "Neki algoritmi pretraživonjo podotako". Mentor: prof. Mesud Soručijo 23. Ridjonović Dženan Diplomski rod: "Reolrzocija hijerorhijskog sistemo za manipulisonje baiom podotoko zosnovonog na B-drveću; Algoritmi za pretroživanje i ažuriranja". Mentor; doc.dr. Suad Alagić 24. Atijos Ranko Diplomski rad: "Jedan način dokumentovanja izv]eStaja informacionog sistema", Mentor; prof.dr, Branislavo Peruničić 25. Moksimović Vojo Diplomski rad; "Realizacijo hijerarhijskog sistemo za mo-nipulisonje bozom podataka zasnovanog no B-drveću; Jezički pretrocejor". Mentor; dr.dr. Suod Aloglć 2ó. Popov i ć Milena Diplomski rad: "Paket programa lineornag program i ranjo MARK2, na ročunoru ICLt902A". Mentor; prof.dr, Branislavo Peruničić. 27. Isaković Adnon Diplomski rod; "Relocioni upitni jeiici I dol(umentaci|a relocionih upita". Mentor: doc,dr, Suod AlogiĆ 28, Jović Rodovon Diplomski rad: "(tealizocifa hijerarhijikog sistema za manfpuiisonje bozom podatoka zasnovanog na B-drveću: Algoritmi zo umetanje i izbacivanje".' Mentor: doc,dr. Suad AlogiĆ PRIMER POČITNIŠKE PRAKSE V RAČUNALNIŠKEM CENTRU Iz razgovorov s srednješolci in študenti lalilco ugotovimo, da le-ti prepogosto svojo obvezno počitniško prakso "preživijo" v delovni organizaciji pasivno opaaujoč dogajanja okoli sebe ali v branju literature in prospektov. Ki dvoma, da v takänih primerih nezaupanja v silade praktikante (bodoče strokovnjake) nimajo prave koristi niti slednji niti delovna organizacija, v kateri se začae no nahajajo. Poleti 1970 smo v ERC Raäica vzeli na prakso absolventa prvega letnika Elektrotehniške šole v Ljubljani. Zanimivo Je mogoče omeniti, dà se Je praktikant odločil za prakso y Omenjenem računalniškem centru, ker se je že na osnovni loli udeleževal računalniškega krožka, ki ao ga vodili sodelavci omenjenega centra. Osrednje vodilo pri opredelitvi praktikanto-vih.del je bila 'želja, da bi bilo to delo zanimivo in obojestransko koristno. Izhajali smo tudi iz dejstva, da je v našem računalniškem centru za dela in naloge operaterja predpisana srednja strokovna izobrazba in da^Je ravno elektrotehniška smer Še posebej zaželena. Praktikant nam Je že p^vi dan potrdil, da se strinja s tera, da bi mu praksa bila predvsem usmerjena v operatereka dela in naloge. Znano, je, da Je počitniška praksa aa vse u-čenče prvih, drugih in tretjih letnikov obvezna in da traja tri tedne oz. 15 delovnih dni. Za vsak dan Je bil izdelan dokaj natan-^ čen pjjograia del. Ta je razviden iz priložene vsebine prakse, povzete s prve strani dnevnika, ki jo Je praktikant sam sprogramiral, Izluknjal in obdelal na računalniku. Značil-. no^je, da jé praktikant že šesti dan prekee začel praktično delo na konzoli sistema, delo v katerem co je postopoma izpopolnjeval, in je štiri.dni pred koncem prakse nekatere obdelave izvajal sajnostojno. Praktikanta smo sprejeli v kolektiv kot enakopravnega Člejia, Biu zaupali in ga spodbuja*' lic, Omogočili smo mu celo udeležbo na seji delavskega sveta in smo z nJim sodelovali v razpravi o gradivu pred sejo in po njej. Zahtevali emo, da piSe dnevnik počitniške prakse redno vsak dan, vsako naslednje Jutro pa sta mu dnevnik pregledala mentor in operater in se zmenila za podrobnosti tekočega dne. Kismo zanemarili niti hnrdwarsko stran in Je praktikant pomagal vzdrževalcu sistema pri meritvah in pri popravljanju okvare na računalniku. V kolikor pride lati praktikant tudi naslednje poletje v naš center, imamo nemen nadaljevati tam, kjer smo se ustavili na koncu pretekle praksa. Vsebina počitniške prakse po dnevih: 1. Predstavitev tovarne HaSica in ERC, 2. Seznanitev z luknjačem in delo na njem. 5, Dupliciranje in popravljanje kartic. 4. Video-terminal UNISCOPE 100 in delo na nJem. 5. Sistemska soba in seznanitev z računalnikom UNI VAC 9480. 6. Centralni spomin in konzola. Delo na konzoli. 7. Hitri tiskalnik In čitaleo kartic. 6, Enote magnetnih trakov. Arhiv ERC. 9. Magnetni diski. Udeležba na seji ßS. 10. Vzdrževanje sistema,' 11. Popravljanje okvare na računalniku, 12. Dela in naloge operaterja - praktično. 15. Praktično delo na računalniku. 14. Izdelava in izvajanje mano šega programa. 15. Pomoč operaterju. Ogled tovarne. Na koncu bi povzeli nekatere izkušnje iz večletnega sodelovanja z domaČimi in inozemski-■ ml praktikanti! Iraamo vtis, da ob dobro organizirani praksi praktikantu ni teŽko oceniti mesto In vlogo ' računalništva v delo-vni organizaciji.'Praktikantu Je treba nuditi dovolj priložnosti, da' spozna delovanje računalnika in njegove zmog IJivosti. Od prvega dne ga je treba navajati na sistematičen pristop k delu, ki ga računal nik sam po sebi zahteva, in Je Širšega izobra ževalnega in življenskega pomena. Imeti mora vedno konkretna, koristna dela in naloge, kl motivirajo in pripomorejo k aktiviranju znanja. Sodeluje naj pri izbiri del in naj spozna neposredno korist teh del za delovno organizacijo, Praktikanta je treba prevzeti v kolektiv kot enakopravnega člana in ga vklju* čiti v reševanje tudi širŠe problematike ERC in delovne organizacije. p, Krstlč ERC RASICA, LJubljana 60 (iDiZM^(nmnFJ[SJ\T3m vüdüdil I COHNER STRUT. BROni. NCW VOB» U S A. PhoM: <212) 9M «00 • U «» I • !«n>: 23 IMS ßsü ammmm IMPiCÖ© OffOglllWD®»« T]im mikro procesorja ■ Z.HOOO, ko se primerjajo Inslnonti 28000 s mP 1 1/15. •Šestnajstliitrii procosor-ji ZKOOO lahko v svoji, t.i. sog-meiitni obliki, ii;!s' iicposrodno K niilionov zloijov v potnriilniku, iriiii 16 uiiiverKnliiili rprjistrov, olKleliia^clem ■ različnih potkitkiiviiüi tipov l.er ima osem riiičijiov üu na-slavljarijc. Procesor close/.o visoko stopnjo protokii podatkov v, relativno tii/,ko taktno Trekvont-o in Inliko ufjoro-bäj.'ii cotienf! dinamično ponmllruke. Njorjovn [jriinorjavn z DECoviin PDP ll/lfi .s« v njcfiovo korist. . Zilofjov l6-bitiii tnikro procuHor Z800() jo mof nabaviti v (Iveli i/.vo(lhali: v 'IH-nožii^ni seijnientirani in v lO-no/ič-ni nosognioiitirani (zvotibl. Sunmentirana ji-.vedba se uporablja ■/, zunanjo |xininilriiško kriniltio napravo, ki omogo-(ja Sjirenlfjnljivo obacrjo sofjjiientov ter laliko naslovi do e tni/iodov poninilni.škill äokacij. Centralna prooostsa etiota (CPU) vključuje 16 registrov, sprejema sedem podatkovnih tipov, ima veliko nkanno Kal0(.|0 (več kot 110 o.sriovnili ukai'.nili tipov) ter osem načinov naslavljanja. Re(|nIarnost rerjistorske onianixacijo, [loiiatkovni tipi, ukazi in načini naslavljanja i.vionostavlja-!jo profiramiraiije ter uničujejo dolži no prooi'al>0 kratkili naslovov v vrsti situacij ter z nio/nostjo raz[)ol;)ganJa velikega števila splošnih ' registrov. ■ '^rogranii procesorja ZSOi'W imajo dostoji do cel ornega naslovn(?ga prostora. Ker jo tì Tiiega zlogov iiejiosj edno nasiovlJivih, Ima vsak ukaz polni naslovni način, kjer je 2:t bitov pi'edvidenih za naslov. To<.la Z8000 pozna tudi način, koje moč enak naslov izraziti s 16 biti t<;daj, koje gornjih-8 bitov enakih 0 (kratek način naslavljanja) . IJrnga oljlika, ki je na voljo programerju, je razlikovanje-med sistemskim kodom in norn>alnlm kodom tor razlikovanje med ukaznim prostorom, podatkovnim prostorom in, i l.irostorom za sklade. Kadar se uporablja ta oblika, lahko, Z80Ü0 naslovni <18 niega zhxiov pomnilntskega prostora. S pmo£ji, ki so spremenljiva v intervalu 256 zlogov do 64 000 zlorjov v prirastkih po 2!i6 zU>gov, Za ut)oralie, ki ne zahtevajo velikega naslovnega prostora, . je na voljo -lO- nožična, nesegmentlrana rnzliCirn procc-' sorja Z800Q (segmentirana ima -18 nožlc) . Edina razlika . m«l soginentirnno in nosegmentirano različico je v števi-: lu zlogov na naslov in v številu registrov, ki se «porabljajo 'z,i polni naslov. Kod, ki je napisan za '10-nozični ZeOOO (nesegmenfir.ini) se lahko izvaja v enem segmentu 18-nožičnega ZBOOO (segtnentiratiega), če se ga uporabi v ^ nosegtnentironem načinu. Tako je dosežena popolna skladnost mei-seda ilolija liesi-da ilolija 1 lesili.1 liitiiv ) število 1 1 i nta/.ov 1 1 1 1 1 1 število ■1 ■1 M /.l,'1(1 ■J'AUHLA 2. Ätcvi lo iika/i)v , sl.fv i lo/.U)i)[jv. in ras l/viij;inj:i V i;ilvisiio.sli [ill Oixtrhivo /JiMjii, hc^HiMli• in (iolc|r lM.s..fll)ii, |>l)l' n/lTi Vzoi ec lu-oco.sofja ZHOdO ji; iiKHjor*! iim>liu|ijo na iioilroč ju iiul^i o (irix-üsoi'Jcv. l'r.iv-kar je |ii iš(>l V |i! (Ktajo jn oi ii.siir (iHO'>, ki jp le vmesna (pri'litxiiia) fa/a nicil si.sli'inom H Knftniinii iiitiMji'i- raniini In lu ilnxiiijfi, Ki-bilnci ili'u^'.iiHi MAC'S {Muto- lula Advaiu i'il CdiiihiUi'i'.SysItMii) z iiiM-ijrlrnnitnI vn/.ji, ki v.si>hiij<>io visokf' j.'/.iko (VLSI H-MOS). MAC'S liun ICi-liiint) iikaf-.iid bi'^ic'tUi li'i' Li-l Itilni iia.sluvni prostnt', kar iiiikhiin'a narilavljaiiii' |loiiniilnikiiv s Ui nioija /.Umiov. I'o-(latki)viia prfloi'-iiost priiccsui ja (i8(>") hi' j(> lak<» v [ii iiniM'-Javi s iitìiX) znatno povd'ala. l'riiccMdr' (iHO') (i' s svtjjiini 16-liittiinii rocjislri, ■/. mitra-iijlin viiililnin, pomniIninii skladi in 1(1 nn/.lciiini priiik>i\'n tildi /.il upoi aìit) R pri'kiiiitvaiiii. liitfMjriraiio. voi^Jo ii-.va ja lii(i(pani'i> ri riiyfc manjšin pomnilnim pfo.sturoni (v [irimtT-javì s (iHI)O), ima vklJni iMio taktno v<'/.ii> s krisialom It^i-posi'hno no/ii'o /.a "n-ady-Htatc" siijnal pri pii< aMiiili pom-nilniklli. liHli'» r.i/polai)a / IH nai'-iiil naslavljaiija In IriMiii iiaf-ini |.ri'i|nu:.lni'i|.i pi l'k jn jati ja ; 6M(M) ima l<' 6 nai' inov tiir Oh" pri -k iati VI -no jnnk<'t ju. \ipvi' lasinosti, ki jll< pri fitt(H) tK! najd....... so vkijiu't-iut V Ulivo ......... naKlavI jaiija: novi irnti'ksui rcijisti'i', sklii- diiviii k.i/..ili-i- ter dvojni akiimnlaloi ; dvojno not ran jo vo~ düii; iiiatiTlali/.iraui mull l|,l l'ks ; hI rnktiii i rani visoki jiv.ik liM iiolo/.ajno in'odvisno kodiranj«'. I'"i sc.sli'Vau je in ol.šlcvanji; poiniiilniskili [loilatkov , scsii.vaulc H in Mi-littnili ro<|ititrov, ai ilmclii iia pi inirrjava ti-r nalo/,ilVfHo m iiikovilo iiaHla-vl janje, Ha/-i"irodilev .sii)aali>v aa iio/.icali | ii oresorja (iHI)'ì je pi>-dohna razporeditvi v.a proco.sm fiHDII: Jiiajlino število siqaaUiv, enaka ra/.poredUi'V vodil, lo so /iiaeilne ia-stiiua-ti. V e..... se tiHil'J še ra/liku)e oil fiHOd? S|ieei;i('iio i^aiij je, da ne | io! reliii je alisei nini li poninilnis-kili uavi-dli pri /.aitisilein sliranjevanju ili '/.a vrednosti V Kkladoj Iipoi ahlja hloeiio >a i iikmi ii'ane visoki'Je/.ike; Ojiei ai ijski kodi niso /.di a/.Ijivi H kiuli v.\\ fiKOd, i/.virni kfxli pa so. Proee.sor 6HI)'> v.selmje tidi' Ifi-Ijilne uka/.i.': ADI) (add memory lo I) aciMimnlaior) ; StlHI) (sn)>irai't in.....ory l'i oni I) a reiinnilatoi') ; 1.1)11 (load areimmlalor I'j'om iiiemoiy); ■STO (slon? a(< imnilator lo meiiiDi y); C Ml'l) (eompare I) acc luiinl al or witli memory) ; l.nX ,1,UY ,l.l)S,l.l)|i ( ioad poiiiier re(|istei- Iroiii mimiory); SIX ,.SiS,.S'!'il ( store poi iiti'f leijisiei- lo memory); CMl'X jCMI'Y ,(:Ml'.S,CMI>tl (eom|iare |iointor l eijlHter Willi memory) j 1.ì-;AX,I.I:;A V , l,KA.S,l.HAtl (load efleetive addi ess inU) iiidtìX reijisler) ; SI'iX (hIciji extend 1) ai< iinnilal oi ) ; I'llK rei)isle)-, reijisler (ti aiisler j-e(|ÌHlei lo rei|ÌHlor)i KXti leijish r, n'i|isti'r (e\rlian(|e reijisler to reipster); rsiis (m'i listers) (jmihIi reiiisteis oni o hardware sta<-k ) ; I'SIIM ( ri!(|i.sleis) (piisti reijislers onl o UHi-r stack ) ; l'tJI..S (ri'ijislei-s) (jiiill rei(islers Iroiii liarilwaro stack); {i-e(|isters) (pull reiiisli'i-s fiom user stack). I'll 1(>-I)iiiii notranji ailiileklnri uporahlja pimnllnik pa Je moč povi.'Cali i loda In i m miKliilom. K osnovni kniififìm aeiji sodi šo ka.seliil /.apiso-valnik, video prikazovalnik (UCA) in dokaj i/.erpna do-kiinieiitarija /.a upoi aho in proi|i amiranji; v je/.iki< IIASIC, Clsnovna koiititjiirai ija (vsi usmerniki so vključeni) ima evropsko ceno DM 1 .T'Jfi,- (ali KK ali I'll 2'J.<)'>5), diKlaliii pomnilnik ( If) K. /.loijov) |ia Mlalle DM HH'J,-. l>snovMa koiiliiinraeija vkl juéiije tndi |>roijramsko oprnnio in aii.i'V 'IK monitor s prevajalnikom /.a je/.ik IIASIC tor •1 K HAM. Naslov evropskega zastopnika j korištenja modernih jezika i tehnike produciranja programske opreme sa akcentom na smanjenju njene cijene. *'' Osnovna DEMOS programska oprema će biti pisana jezikom Concurent Pascal, koji nudi velike mogućnosti za brz 1 kvaliteta razvoj sistemske prograriiske opreme. ■ Svaki komponoiitni računar DRMOS-o ima svoju vlastitu memoriju. MfirfuKObne komunikacije kontrolišu mali, Identični programi koji se nalaze u svakom računaru. Ovdje se radi o 8M-rijcči paraiclnoni prstenu koji mozè povezati do 250 računara. Jedino mprtuspojovi (interfaces) izmcdvi svakog računara i prstfMi moraju biti prilagođeni potrebama pojedinog U[iotri)obljeno() računara. DEMOS programska slstomska oprema je pisana kao jedan program. Kada je taj program preved<>n vrši se dodjeljivanje njegovih komponenata indiviiUialiiirn računarima pomoću posebnog programa za generiranje sistema. Dakle sistemska programska oprerna može biti primijenjena na veće i manje sisteme iioz potrebo izmjena. To omogućava jednostavno širenje ili povroinono reduclranjc sistema u slučaju kvarova na pojofiinim elementima. Sistemska programska oprema će bili pisana tako da podržava pojedine afjlikacije i!i grupe aplikacija. Aplikacijski programi mogu biti pisani u različitim jezicima realnog vremena i mogu biti prevoiioni posebno. MK Oči za robote. British Rail upotrebljava VP 102 video lokalere proizvodnje i-lampton Video Systems Ltd., pri istraživanju na području industrijskih robota. VP 102 je h;srdwaro-ski video procesor koji prihvata informacije iz standardne televizijske kamere te daje digitalnu informaciju o lokaciji cilja za računar. Ovaj procesor omogućava brzo i Jeftino riješenje za bezkontaktno odrct+ivanje pozicije. Ovi lokatori se mogu koristiti za industrijske robote i manipulacijske sisteme zajedno sa televizijskom kamerom montiranom na robotu ili nn "radnom mjestu". MK Movi sistemi iCL. ICL je objavio dolazak na svijet novog sistema 2972 ta poboljšane verzije 2976. Novi sistemi imajii znatno povoljniji odnos cijena/performanse te predstavljaju konkurenčno mašine za IBM 3030 serijo. ICL uiiotre-bljava l6K-bitfie mernorijake čipovc za obje mašine, dok IBM ima 2K-bitne čiiiove nn 3030 seriji. Sa cijenom izmortu 1,3 do 1,8 milionn dolara 2972 je nešto skuplji od 2970, ali zato nudi za 50% bolje porformn-se. Order codo Procesor (giani dio CPU jedinice) je upotrijebljen kako u oba nova sistema, tako 1 u najvećem sistemu 2780. Inače ICh priprema novi OOP koji ćo biti uključen u budući sistem 2986 koji treba da zauzme poziciju najvećeg u njihovom asortimanu. Isti kontrolori za dostup do memorije su upotrijebi Joni kako kod 2972 tako u 2976, pri čemu je ovaj drugi brži za 20% pošto sadrži još i moOuniemorijsko elemente. Sa ciljem t!a olakša prelazak iz serije 1900 na seriju 2960 ICL je pripremio emulator sistema 1900 na sistemima 2960 poli nazivom Direct Mashine Environment + . Time jr' omugiićen prenos programa iz mašine serije 1900 !ia mašinu serije 2960. MK Report sa National Computing Conference California. Na ovaj priredbi se moglo vidjeti obilje novih proizvoda. U vezi sa novim procesorima zapaža se ogromna upotreba bit-slice mikroprocesorske tehnologije (LSI tehnologija koja predpostavlja horizontalnu modularnost proce-sorkih elemenata - modularnost po bitovima), koja predstavlja danas revoluciju u računarskom dizajnu. NHjpa()UtnrnÌj.-) nnprovfi na ovom području jo AMD 2901, ■ Ovnj il-bltnl niikro procesor je upotrijebljen u novom modelu Honeywol Lc;vg1 6 mini rnčunarskoj seriji i u moćnoj, novoj sorijl SüO, Mnrris. Na Izložbi su bili predstavljeni moclcli Q50 1 570, Sistem ima 24~bltnu riječ, ali i 48 bitno centralno sistemsko vodilo. Za pove-t čaiijc,' brzine djelovanju jo uključena cnshe memorija sa vremenom dostup,i od 80 nsoc te 2K riječi. Sistemi su potpuno softwaro-sko kompatibilni sa serijom 100, Sistem podrš^ava višejezični virtualni operacijslti sistem sa mogućnošću djelovanja u više načina, ali također ima i svoj vlastiti programski način djelovanja. , BTl Computer Systems of California je predstavila svoj novi tip, 32-bitni računar sa vremonskim dedeljlvanjem (time sharing). Namijenjen Evropskom tržištu, BTl 8000 je modularni procesor izgratten nad braim (67 nsec) vodilom. Projektiran je za uspješno Izvođenje kompilatora pisonih u Pascal-u. Jacquard uvodi novi flopy-disk sistem iziiratteii na osnovu TI 2B0 (Toxas Instruments) 4-bitnog bit-slice procesora.i Sistem je 25 puta brSi od svorj predhodnika {J50), Ima oko 30 ključnih funkcija koje se mogu programirati. Nje-i gova cijena od 9200 H je vrto povoljna ( J50 - 14000 $), l'rogramska oprema sistema J50 i J 100 je kompletno upotrebljiva na nuvoj mašini. Logical Machine Corp. je upotrijebila Intelov 3-bitni slice uP (mlkro processor) kao osnovu za svoj novi Adam stolni rnč\innr, Adam the Younger. Ključna osobina Adanira je ta da je programiran u ultra visoko jiivojnom jeziku (jezik blizu prirodnog jezika). Sistem se sestoji od teri-niinala su vizuelnom jedinicom koji sam sadrži procesor, dva dvostrana flopy diska sa dvojnom gustinom i linijskog pisača Sil brzinom pisanja od 110 kolona u sekundi. Cijena (15000 ?!). ! Jedna od zanimljivosti na ovoj priredbi je bio džepni RP , Radio podatkovni terminal sa Motorolinog štanda, funkcionalno kompatibilan sa IBM 3270. Taj terrnlnal je projektiran za komuniciranje ea IBM 370 sistemima. Terminal je ! težak svega pola kilograma, l6-znakovni display, 480 znakova memorije te kanal za prenos glasa. Za komunikaciju sa drugim operatorima. Terminal djeluje na frekvenci od 480 J^Hz, cijena je 60 Novo iz Racal-Milgo jo display terminal potpuno kompatibilan sa IBM 3275 (cluster) koji se pojavio na tržištu prije godinu dana. Takav "grozdasti" terminal podržava do B ] terminala Ima za.osnovu uR kontroler. Grozdasti terminal 4000 se pojavljuje u verzijama sa dva alternativna komu-nlkacijska kontrolera to masovnom memorijom do 1 Mbyt ' (I,-i flopy disku. Nb raspolaganju su pored I0M 3277 te 3271 protokola još i protokoli Univac UT5400 te Honeywell : V1P7760. Na IBM-ovom štandu je bilo moguče vidjeti SNA-kompatl-biinn 3630 industrijski terminal, kojeg je do sada bilo teško naći na tržištu. Control Datti je razotkrio svoju certainty klasu OEM periferije za IBM Series 1 mini računar. MK Majhni roboti. Doba robotov je pred vrati še zlasti po zaslugi mikro računalnikov. Većino ljudi mialt, da so roboti posledica industrijske revolucije; toda nežive robote Je ćlovek poznal že pred več tisoč leti. Zamisel umetnega (nenaravnega) bitja je človeka razburjala že daleč pred našo ero. V Iliadi je Homer ojiisal robotske sle, ki so služIli Vulkanu, bogu naravnega ognja, kot zlati trokolesni mehanizmi, s kolesi iz čistega zlata in z nožicnmi t,t\ nenavadne zvijače. Platon pripoveduje o mehaničnih možeh, kj so bili tnko sposobni, da so jih niorali zvezali, ker bi sicer zbežali. Med mitom (vizijo, nejasno predstavo) In realnostjo (empirično možnostjo) so se pojavili androidi. Beseda android je iiivi-dena iz grških based andros In eidos in pomeni "podoben človoku". Menih Albertus Magnus je porabil 30 let za Izdijlavo mehaničnega moža oziroma an-droida. Ta android je haje stražil Magnusova vrata v kolonjskem samostanu, pozdravljal obiskovalce ter Jih spraševal, zakaj so prišli. V 13. stoletju je zgradil "že- ■ leznega moža" tudi Robert Bacon. Rokodelci prejšnjih stoletij so bili sposobni lialelati sko- ^ raj neverjetne androide, avtomate in lutke. V 18, stoletju sta Pierre Jacquet-Droz in njegov sin Henri-Luis kreirala "Pisatelja", tj. 75 cm velikega mladeniča, ki je namakal pero v črnilnik z zamahom ter pisat na list papirja. Telesni gibi Pisatelja so bili dokaj realistični in oči so natanko sledile vrsticam pred gibanjem peresa. Proti koncu 19, stoletja je potoval po Evropi Kemplenov šahovski avtomat, . ki je premagoval vrhunske evropske tekmovalce, dokler ' niso ugotovili prevare, V notranjosti so našli prismojenega pritlikavca, ki je preko vzvodov premikal figure na šahovnici. Toda v letu 1914 je španski inovator Torres Y Quevedo zgradil pravegi robota za igranje šaha, ven- ' dar le za igro z nekaj figurami. Robote so uporabljali tudi v industriji : v tiskalnih stiskalnicah, avtomatičnih statvah, bombažnih vitlih itn. To so' bili primitivni roboti, dokler v letu 1784 ni začela obratovati (. 994 StOO • Km: 11 »91 • r>toi: 23 3395 HOBBY-WRAP TOOL amatersko orodje za OŽIČEVANJE Model BW-630 je orodje na baterijski pogon za ožiče-vanje žice tipa 30 A WG na standardne trne, ki so med seboj oddaljeni 1,65 mm. Orodje je opremljeno s kompletom, ki omogoča izdelavo "modificiranega" načina ožičevanja. Vgrajena je tudi naprava, ki preprečuje nategovanje žice. Konstrukcija je prilagojena delu resnih amaterjev; teža orodja je 40 dkg in se napaja preko standardnih ali akumulatorskih baterij velikosti "C ". Ohišje pištole je izdelano iz hrapave površine in zavarovano pred udarci. Baterije niso vključene v komplet. OK HAcmiNEAND tooL coitrMMrmv MSSOOMIHUnan.B«»«.»» lW7HtA«.(««e;(SiS|lMH» mfil no; 13«ai tclex ho: zinsa HOBBY-WRAP-30 orodje ZA ožičEVAnje-odVIJANJE in snemanje IZOUCUE Ceneno orodje, ki opravlja funkcijo treh orodij, s podobno ceno. Z oro-djen5 je mogoče ožičevati, odvijati in snemati izolacijo, s posebnim rezilom, vgrajenim v ročaj'. Orodje primerno za delo z žico tipa 30 AWG (0,25- mm), katero se ovije na standardne (0,5 mm) trne podnožij za integrirana veaja. Uporabe se naučimo v nekaj minutah, žico pa ovijemo v nekaj sekundah ne da bi uporabili spojko. K orodju je priloženo tudi navodilo za uporabo. STRIP WRAP UNWRAP OK MAC^IVEA TtmV CO^^HA TMON mobxtmimxntum Ko pišete proizvajalcu, omenite časopis INFORMATICA . raziskovalne naloge prijavljene na rs s v letu iQza v tej rubriki objavljaino Itratke povzetke roziskovolmh nolog, ki jih financira Področna rozijkovoino skupnost za avtomatiko, računalništvo in informatiko, ki so s področju fočuoai-niStvo in inFormatike. Naslov naloge: Načrtovanje elektromehonskih regulacijskih postrojev Projekt; Krmiljo in regulacije Nojilec naloge: K. Jezetnik, VTŠ Maribor, VTO Elektro- tehni ka Program rnriskave; A. Okvitnt progrom 3-letno naloge je bil podan ob prijavi 1. faze leta 1976. B. Podrobni program raziskove zo 3. leto; ) . Pregled usmerniäkih in rozsmerniJkih postaj - primerjava 6-pufznih in )3-pufznih vezij. 2. Modeliranje podsistemov: ó- in 12-pulzni usmerniki it» razsmerniki, filtri, zo zmonjäanje visjeharmonjkih ^ komponent. Modeli sinhronskega stroja, prenosnih vodov energetskih transformatorjev In moinostnih usmernikov bodo prevzeti iz roziskove v I. in II. letu. 3. Digitalna simulacija sinhronskego strojo, enosmerna sklopke in frekvetično čvrstega omrežja ter itudij vplivov naprav med sabo. 4. Digitalna simulacija več elektroenergetskih omrežij povezanih z enosmerno sklopko. Nosilec rialoge; Raziskavo računalniških modelov zo razvijanje vozil Projekt: Rččunolniiko projektiranje Nosilec naloga: M. PraSnički, VT5 Moribor Program raziskove; Nalogo je 3 letna, bi pa se predvidomo razlirila na 5 lef. Po prvem letu bi zbrali računske postopke In preverili ustreznost in uporabnost postavljeno sploSne metodologije raz-iskov tako, da bi oceniti neposredno korist na modelih re- i Sevonjo vzmeti, voznih sil In zavor, Poznejie raziskave bi bila nadaljevanje in poglabljanje na ostale funkcijske sklope. V pivem letu bo predložen tudi informacijski sistem za službe in dejavnosti, ki razvijajo cestna vozila in oprovlja-jo vzporedne raziskave In sicer tako, da bo omogočil racionaliziran pretok in koriičenje tehničnih informacij med konstrukcijo, preizkusom in tehnologijo. Naslov naloge: Sodobni koncepti upravljanja v industrijskih procesih Projekt: RočunalniSka avtomotizacljo industrijskih procesov Nosilec nologa: A. Čižmon, IJS, Ljubljana Program raziskave: - Računalniška identiflkocija multlvariabilnih sistemov, analiza in sintezo adaptivnih observerjev ter implementacija no problemu distribucije plina. Poudarek je na rozvoju Identlflkocijskih metod za sprotna identifikacijo parametrov procesa, ki ga želimo uporabi joti s procesnim računotni-kom. - Uporaba konjugiranih gradientnih in metričnih metod pri Optimalnem upravljanju energetskih sistemov. - Motematično modeliranje dinamičnih sistemov na osnovi vhod no-izhodni h meritev. Razvite metode bomo implemen-tlroll pri določevonju motematlinih modelov v cementni Industriji in pri makroekonomskem modeliranju. Naslov naloge: Množilnl moduli za mikroračunolnike Projekt: Računalniška tehnika in proizvodnja Nosilec naloge; 6. Stiglic, VTS, VTO Elektrotehnika, Univerzo v Moriboru Progrom raziskave; V programskem letu bodo raziskane metode In možnosti hardwarskega množenja z LSI vezji, ki so sedaj na rozpolago no tržišču, glede no potrebno materiolno In progromsko oprB-> mo In ceno ter glede na možnost čim bolj neposredne in preproste povezove z mikroprocesorjem in drugimi enotami mikroračunalnlko. Rezultati raziskave bodo preverjeni z Izde-loniml množllniml moduli, ki jih bomo povezali v mlkroraču-nolnik ISKRA DATA 1Ó80. Delo rta tej nalogi je usklajeno z delom drugih nalog projekta Proizvodnjo moteriolne In programske računalniške opro- Naslov naloge: Večnlvojskl sistem upravljanja z mlttl in mikro računalniki II Projekt: I?očunalniško avtomatizacija industrijskih procesov Nosilec naloge: J. Tasič, IJS, Ljubljona Program roziskavo; - Teoretski ospekti večnivojskega upravljanja - Stmkturo optimalne programske opreme zo večnlvojsko upravljanje - Zajemanje, koncentrlronje in prenos podotkov i mIkro ro-čunalnlkom, anolizQ metod in realizacija na domočem sistemu PDF In SC/MP. - Samoučeči se p rog romski sistem PR OD i P - Prilagodifev klasičnih konceptov direktnega digitotnego vodetija procesov pogotem miktoračunotniškego sistemo, - Preizkus rozvoja olgoritma lo sprotno identifikacijo procesov zo nomene optimalne in odoptivne regulncije, - Poenostovljonie velikih sistemov in njih rozstcivitev na hierarhično vodenje z mikrofačunolniki. - Vidiinvorii« in konzultacije pii uporabi progrortjov, ki to bili imrejeni v okviru prejšnje roziskovolne ftologe; - Pisunjö in foiširjonje informacij o uporabnih proaramih in priročnikov za uporabo progiatnov; - Oiganiiocijo in vodenje seminarjev o uporobi teh metod in prof^iari^ov in pomoč pri njili vpeljavi v organizocijoh idiužeiiego delo. NosTov naloge; Intervencijska onplizo z uporobo čtisovnili viit Projekt; Informacijski sistemi Nosilfcc nalöye: D. Čepar, IJ5, Ljubljona Progrom roziikave: - Preučevanje metod za onolizo posegov v sistenie no osnovi analize časovnih vist in rvipovedovonjo s pomočjo du5«-gljive strokovne lilnrature in s pomočjo stikov z drugimi sku-pinomi doiria in v svetu, ki se ukvarjojo s podobnimi pro-blentij - Teoretično delo na posameznih meiodnli vključno s preučevanjem učirtkov nekutetih družbeiio ekonomskih pojnvov no druge pojave z mateiiutičnirt«! rriodeli; - Preizkušanje metod in progiariiov nn prijnerDi iz pioksft in zbiionje informacij o izkuänjol) in o podiočjili upoinlm teh programov dmgod v sveiu; - Izdelava programov zn ločmialriik CYBER TI v obliki (m-kfcta, ki ya bo «noHasiuo iipunibljuti in i(plo4no dosKjjljiv; Nos lov ivjlog«; Priprava prevajalnika PASCAL za PDP-? I Projnkt: Ročunalniško tehniko in proizvodnja Nosilec nologe: B. Barlič, Ketnijski institut "B.Kidrič", Ljubljena Piogram razi^krive; Priprovo piovojalniko 20 sislem RSX-11M. Delo bo opravljeno nn računalniku Cyber v RRC, Glede no to do je pre-vojohiik som napisan v Pascalu ii^ da edini dostopni Posca-lov prevajalnik teč« no tem sisterrtu, je lo nojholj ekonoml-črjn Iiočin 70 priprovo prwvu jolniko, Priprovo sistemske ktijÌ7nite i^ortpropromov za Poscul pii čorut>lia Forlian. Mrnijin i/boljlove priivrijnliiitn, kot 10 izpisi rlodnlnih Infor-mocij, ilj. PiipjfiVM .tokiininntor.ije (piiiočnik, poročilo) in navezavo s'il^ri £ ^isltrlinii int*;iMSHnli. INDUSTRIAL WIRE WRAPPING TOOLS INDUSTRIAL WIRE WRAPPING TOOLS AVTORJI IN SODELAVCI Rudolf MUBN (1930), diplomiral leta 1957 na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Magistrira! leta 1966 in doktorira! teta 1974 s področja teorije diagnostike večkratnih napak v digitalnih vezjih. Leta 1976 je prejel skupaj z dvema sodelavcema nagrado Sklada Borisa Kidriča. Je redni sodelavec Instituta "Jožef Stefan, dela na raziskovalnih in aplikativnih nalogah na področju simulacije in testiranja ter načrtovanja digitalnih sistemov. V časopisu Informatica opravlja funkcijo tehničnega urednika. Franc KOSlB (1944), diplomiral leta 1967 na Pravni fakulteti v Ljubljani. Zaposlen v Regionalni zdravstveni skupnosti Ljubljana kot vodja centra za avtomatsko obdelavo podatkov od leta 1971 dalje. Poleg organizacijsko operativnih opravil se ukvarja predvsem z načrtovanjem in realizacijo informacijskih sistemov v asiravstvu in aplikativne uporabe računalniške tehnologije v zdravstveni informatiki . Janez ERŽEN (1948),diplomiral leta 1972 na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, Leta 1977 je tam tudi magistrira! . Zaposlen je na Železniškem gospodarstvu Ljubljana - Prometni institut. Do sedaj se je ukvarjal z računalniško simulacijo vleke in železniškega prometa, sedaj pa opravlja raziskave s področja zanesljivosti železniških signalno-vamostnih naprav in varnosti železniškega prometa, Dušan PEĆEK (1952). diplomiral leta 1977 na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, smer računalništvo in informatika, s tematiko iz podi očja simulacija digitalnih sistemov. Zaposlen je na Institutu "Jožef Stefan" v Ljubljani, Oddelek za elektroniko. Ukvarja se s problematiko simuliranja poljubnih digitalnih struktur. Iz tega področja je objavil več del v jugoslovanskih časopisih. CENIK OGLASOV Ovitek - notranja stran {za letnik 1977) 2 stran----------------—— ifi .000 din 3 stran------------------ 12.000 din Vmesne strani (za letnik 1977) 1/1 stran------------------ 8.000 din 1/2 strani------------------ 5,000 din Vmesne strani ( za posamezno številko) 1/1 stran------------------ 3.000 din 1/2 strani------------------2.000 din Oglas o potrebdi po kadrih ( za posamezno štei.'ilko) ------------------ 1.000 din Razen oglasov v klasični còliki so zaželjene tudi krajše poslovne, strokovne in propagandne informacije in članki, Cena objave tovrstnega materiala se bo določala sporazumno . ADVERTIZING RATES Cover page (for all issues of 1977) 2nd page---------------- 16.000 din 3rd page------------------ 12,000 din Inside pages (lor all issues of 1977) 1/1 page------------------ 6.000 din 1/2 page------------------ 5.000 din Inside pages (individual issues) 1/1 page----------------^ 3.000 din 1/2 page----------------- 2.000 din Rates for classified advertizing: each ad---------------- 1.000 din In addition to advertisments, we wellcome short business or product news, notes and articles. The related charges are negotiable. "HOBBY" WIRE, WRAPPING TOOLS "HOBBY" WIRE WRAPPING TOOLS THE COMMISSION OF THE EUROPEAN COMMUNITIES SYMPOSIUM ON COMPUTER AIDED DESIGN OF DIGITAL ELECTRONIC CIRCUITS AND SYSTEMS • The Commissian of the European Communities will organise the abova-mantioned Symposium for the benefit of designers and users of electronic digital circuits and systems, to be held in Brussels, Belgium on 27-29 November, 1978. The aim of the Symposium is to disseminate the results of the feasibility "Computer Aided Design Electronics Study" undertaken by the European Communities and further to present an assessinent of the state of llie art o( techniques, problem areas and possibilities of further developments in the field of computer aided design (CADI of digital electronics. Results of the European Economic Communities feasibility study (conducted from July 1977 through September 1978 by a consortium comprising Brunei University, Nixdorf, Plessey, SEMA and SAGET! have been drawn on the basis o( a two-iteration survey of 85 institutions in Europe, US and Japan, and a subsequent detailed analysis of the information gsthered. Particular attention will be focussed to the impact of the rapid evolution of LSI component and computer technology and to the highest potential opportunity to European Economic Communities Member States, to reach the most beneficial rs' commendations for possible development worl<. Soma of the topics of tfie Symposium are: Product specification and synthesis, modelling and logic simulation, design for testability, layout, engineering data base, integrated Computed Aided Design Systems, Custom LSI economics. Computed Aided Design for LSI devices versus Computed Aided Design for PCB requirements. The Symposium will gather senior European Communities officials, Study contractor representatives, and over twenty invited speakers specialising in these fields from Europe, United States and Japan. Registration Fees 8F 6,000.00 before October 3Ist and BF 7,500.00 thereafter. For further information, pleasa apply to; KENESS BÉLGIUM CONGRESS S.A. Rue de l'Industrie 17 1040 Brussels, Belgium Tel. 1021 230 09 63 Telex B 62995 Glavno predsedstvo za notranje tržne in industrijske zadevo evropskih akupnosti organizira simpozij na.temo "fiičrtovanje digitalnih elektronskih sistemov in vezij, s pomočjo računalnika". Osnovni podatki o simpoziju so: datum: 27.-29, november, 1976 mesto: Brussels (Belgija), Hotel Hilton pokrovitelj: Komisija evropskih skupnosti sekretariat: Keness Belgium Congress S.A. Rue de l'Industria, 17, 1040 Brussels 'tel. 230 09 53, telex.62 99S cilji: - predstavitev rezultatov .študije evropske skupnosti o možnosti razvoja cloktronskili sistemov in venij s pomočjo rnčunoJnikov, ki so bili dobljeni v tävropi, ZDA in na Japonskem i -stiidlja bo predvidoma konč.ina v septembru 1978. - razpravlja o stanju svetovno tehnologije in . o možnih razvojnih akcijah, ki bi povečate učinkovitost načrtovanju s pomočjo računalnika. predavatelji; povabljeni so priznani strokovnjaki Iz Evrope, ZDA tn Japonske. Računalnik Iskradata C 18 ■ \ - STROJNA OPREMA ZA POSLOVNO IN PROCESNO UPORABO - FLEKSIBILNA MODULARNA ZGRADBA IN MOŽNOST RAZŠIRITVE - PROCESOR Z MOŽNOSTJO MIKROPROGRAMIRANJA - CENTRALNI POMNILNIK DO 512 K BYTE, DISKOVNE ENOTE DO 400 M BYTE, DO 4 TRACNE ENOTE, DO 64 ZASLONOV, S TASTATURO - SISTEMSKA IN APLIKACIJSKA PROGRAMSKA OPREMA ZA PROCESNO IN POSLOVNO UPORABO - POVEZAVA NA VECJE RAČUNALNIKE Mikroračunalnik Iskradata 1680 -MODULARNO GRAJEN -OMOGOČA POLJUBNO KONFIGURIRANJE -NASLAVLJANJE DO 64 K BYTE -SERIJSKI IN PARALELNI VHODNO/IZHODNI MODULI -PERIFERNE NAPRAVE: DISKETNE ENOTE, ZASLONI S TASTATURO, TISKALNIK, TELEPRINTER -ŠOLSKI ENOMODULNI RAČUNALNIK -LABORATORIJSKI RAČUNALNIK -PROCESNI RAČUNALNIK -POSLOVNI RAČUNALNIK spremljajoče dejavnosti -LASTEN RAZVOJ STROJNE, SISTEMSKE IN APLIKACIJSKE PROGRAMSKE OPREME -ŠOLANJE -TEHNIČNO VZDRŽEVANJE -STROKOVNA POMOC ISKRA, Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko, Kranj, TOZD Računalniki, 64000 Kranj, PE Ljubljana, Titova 81, tel (061) 326-367, 322-241 mikroračunalniki STE SE 2E ODLOCìLI ZA UPORABO MIKRORAČUNALNIKA V PROIZVODNJI, ALI PA 2E IMATE MIKRORAČUNALNIK IN 2ELITE IZVESTI REŠITVE PO VAŠI ZAMISLI? NUDIMO VAM: - NAJSODOBNEJŠE TEHNIČNE RESlTyE Z UPORABO NOVE TEHNOLOGIJE - PROJEKTIRANJE VEČJIH SISTEMOV (MULTIPROCESORSKIH) - DI AGNOSTICI RANJE PROCESOV ^ IZDELAVO IN TESTIRANJE UPORABNIŠKIH PROGRAMOV S POMOČJO VELIKIH SISTEMOV - KONZULTACIJE ZA UPORABO MIKRORACUNALNISKIH SISTEMOV V INDUSTRIJI IN GOSPODARSTVU - IMÀMO IZKUŠNJE Z UPORABO MIKROPROCESORJEV (Z 80, 6800, F-8, 8080, 2650, PFL 16, SC/MP), DINAMIČNIH POMNILNIKOV, PERIFERIJE ITN. Institut Jožef Stefan, Ljubljana, Jamova 39 ODSEK ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Telefon (061)63-261 Int. 305 MIKRORAČUNALNIKI l i univerza v ljubljani i I i ■ i institut "jožef Stefan" ijubljana. Jugoslavija Ali ste strokovnjak s področja računalništva, ki želi razvijati svoje sposobnosti v ustreznem okolju? Ce imate delovne navade, organizacijske sposobnosti, izkušnje pri delu z ljudmi, samostojnost in iniciativnost pri (xjslovnem ali raziskovalnem delu, se oglasite prt nas - pogovorili se bomo o možnostih sodelovanja. Omogočimo vam lahko razvijanje vaših lastnih pristopov in uveljavljanje sposobnosti na področjih, ki vam najbolj ustrezajo. Nudimo vam možnost izobraževanja doma in v tujini, dobre delovne pogoje, nagrajevanje po delu, strokovno okolje, pomoč sodelavcev ter dostop do strokovne literature. Oglasite se na Odseku za uporsAno matematiko — prisluhnili bomo vašim predlogom in željam. INSTITUT "J02EF STEFAN" Jamova 39, 61000 Ljubljana tel. 263-261/int. 284