Glasilo delovne organizacije Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo Čeprav lepo skrbijo za nas, se še kar dobro držimo Od uvodnikov prazničnih številk časopisov se običajno pričakuje, da so predvsem optimistični. Takšen bi naj bil tudi moj, saj vendar izdaja te številke ”Aluminija” sovpada s praznovanjem dneva republike, praznovanjem 21. novembra, praznika naše DO, pa tudi s pričetkom obratovanja tovarne anod. Torej več kot dovolj razlogov za praznično, veselo razpoloženje, če... Za tem čejem pa se skriva toliko nelogičnosti, neumnosti in krivičnosti našega gospodarskega sistema, ki povzročajo predvsem dobrim gospodarjem še marsikaj hujšega, kot je le kvarjenje prazničnega razpoloženja. Kako razložiti dejstvo, da je posledica striktnega izpolnjevanja proizvodnega in prodajnega načrta, ob popolni izkoriščenosti kapacitet, nepovečanem številu zaposlenih in spoštovanju vseh normativov— izguba? Kako razložiti utemeljenost groženj z zmanjšanjem osebnih dohodkov zaposlenim, ki so dosegli takšne rezultate? Kako si razlagati ukrep, ki (Nadaljevanje na 16. strani) • MPPAI • MPPAI • MPPAI • MPPAI • MHH Zaskrbljenost? Komora Transport blokov Odlaganje surovih anodnih blokov Bloki Police • MPPAI • MPPAI • MPPAI • MPPAI • ■ V ■ V I ■ ■ Praznična razmišljanja Ko sem se v ponedeljek malo pred polnočjo vrnil iz anodne mase v pisarno, me je na mizi čakal listek z naslednjo vsebino: Tov. Kodrič! Vem, da imate dela čez glavo, a kljub temu vas prosim za članek, ki ste ga obljubili. Jutri ob desetih dopoldne nesem ves material v tiskamo. V Peklarjeva f \ Priznam, da sporočila nisem bil najbolj vesel. Na članek nisem pozabil, vendar ga nisem dokončal, ker mi pisanje nikakor ni šlo izpod rok. Lotil sem se namreč faze projekta v času poskusne in redne proizvodnje, pri čemer sem nanizal kopico negativnih ocen na račun vključevanja delavcev TGA, kar v praznično številko Aluminija ne sodi. Obljuba dela dolg, zato mi ne preostane drugo, kot da sedem za mizo in začnem pisati, čeprav je pol enih zjutraj in me jutri ob desetih čaka sestanek konzorcija bank. Še prej pa imam pripravljeni sestanek s tov. Toplekom in Špoljarjem. Ta noč ne bo edina prečuta. Od jeseni 1983, ko so ocenili, da so v TGA motnje in me z dekretom premestili v investicijski sektor, jih je bilo veliko. Nekaj zaradi nesoglasij z začasnim KPO v času trajanja ukrepov družbenega varstva, veliko več pa zaradi obilice nalog, ki jih v rednem delovnem času ni bilo možno opraviti. Če tov. Peklarjeva in ostali mislite, daje ’’dela čez glavo” v fazi fizične izgradnje, potem se motite. Bilo ga je veliko več v obdobju do izdaje gradbenega dovoljenja v dec. 1986. Učinki niso bili vidni, saj borba za projekt ni tekla na gradbišču, ampak v skupščinskih dvoranah, v kabinetih najbolj odgovornih družbenopolitičnih delavcev, v bankah, pri porabnikih aluminija. Od začetka se projektu ni dobro pisalo, česar nasprotnikom ni zameriti. Slovenci naj ne bi vlagali v kapitalno in energetsko zahtevne objekte, ki po vrhu še onesnažujejo okolje. Ne bi bilo čudno, če bi to bitko izgubili. Desetletje dolgi napori v preteklosti niso rodili vidnega napredka, zato smo bili na startu neobremenjeni. Bolj pomembno od tega pa je dejstvo, da smo po prenehanju ukrepa družbenega varstva oblikovali solidno delovno ekipo. Naj ne zveni kot hvalisanje, toda čas je, da delavci vedo, da je bila usoda projekta vedno v rokah tistih, ki so oblikovali strategijo in politiko projekta. V preteklosti ni bilo uspehov, ker na projektu ni bilo nikogar, ki bi oblikoval strategijo in politiko projekta in jo stalno prilagajal spreminjajočim se pogojem. Investicijski sektor sam, na čelu z mano ali bilo kom drugim, nikoli ni bil in ne more biti kos tako zahtevni nalogi. Oblikovanje projektnega sveta pod vodstvom tov. Gerjoviča je bila prelomna odločitev. Ni pomembno, da se projektni svet ni velikokrat sestajal, pomembno je to, da se je pod okriljem SOZD zbrala homogena ekipa z dovolj širokim obzorjem in poznavanjem okolja s katerim se je projekt srečeval, da smo oblikovali odločitve, ki so vzdržale tako verifikacije kot pri zagotavljanju virov financiranja. Vsi tarnamo, da so časi hudi, torej tudi za investiranje, zato odgovorite: ste se že kdaj vprašali od kod jemljemo, da projekt napreduje praktično brez motenj? Če kdo misli, da na račun zategovanja pasu delavcev TGA, se krepo moti. Rezultati TGA tudi v pogojih, da MPPA1 ne bi gradili, ne bi bil bistveno drugačen. Sami smo k realizaciji projekta prispevali bistveno manj kot smo zapisali v investicijskem programu. Pri tem je naša vest dokaj čista tudi glede ocen, d$ ropamo akumulacijo slovenskega združenega dela. Dejstvo je, da bi V____________________________—______________________________/ na temo MPPAI f----------------------------; \ v TGA vloženi dinarji romali k Agrokomercu in podobnim v drugih republikah in da si slovenski izdelovalci računalnikov in robotov s tem denarjem ne bi veliko spomagali. Do denarja ni bilo lahko priti, zato je naša dolžnost, da z njim gospodarno ravnamo. Pri mnogih, ki delajo na projektu in s temi sredstvi razpolagajo, ta vidik ni prisoten, zato sem se marsikomu popel čez glavo. Vsem tem za tolažbo; vzdržite še malo, saj se bližamo h koncu. Ko boste razrešenih obveznosti na MPPAI, boste zapluli v samoupravljalske vode, ko boste lahko na široko razpravljali in dajali pripombe brez obveze, da sprejmete kakršnokoli odločitev in z njo povezano odgovornost. Na projektu ste bili za te užitke velikokrat prikrajšani. Verjamem, da boste zamujeno nadoknadili. Občutek za gospodarjenje bi naj bil prisoten tudi pri ostalih delavcih, ki se v vedno vfečjem številu vključujejo v projekt. Sedanje izkušnje kažejo, da ta čut ni dovolj razvit. Ni dilem, ko gre za delavce, ki kradejo embalažo, kable in demontirajo uporabne dele na že montiranih napravah, vendar ta skupina pozablja, da živi v sistemu družbene lastnine. Upravljanje s to lastnino si narobe razlagajo, zato bo potrebno pojačati ustrezne strokovne službe, ki bodo grešnike spreobrnile na pravo pot. Prav bi bilo, da se lotimo tudi tistih rdečeličnežev, ki mahajo z invalidskimi odločbami, ko je potrebno prijeti za lopato ali kladivo ob odpravi motenj pri osvajanju novih tehnologij . Imam občutek, da je marsikdo boljšega zdravja, kot sem sam ali pa kdo izmed sodelavcev, ki z diplomo v žepu ’’Šterna” zabite kanale, medtem, ko se oni drugi izgovarja na svojo listino. Z vključevanjem novih linij bo število udeležencev vedno večje. Problemov, ki se jim ne bomo mogli izogniti, bo vedno več. Poleg tehnoloških se bodo pojavili še problemi organizacijske in človeške narave. Smatram, da se jih da premagati. Znanja je dovolj, pod vprašanjem je samo pripravljenost za delo. Če večina ocenjuje, da je zatečeno stanje normalno in da se drugače ne da, potem smo bitko izgubili. Ivan KODRIČ, dipl.ing. V__________________________________________________________ Sestavljalnica an od r Vsem delavcem TGA, ki se trudite ustvariti naš boljši jutri, iskrene čestitke ob prazniku in prijetno praznovanje dneva republike I v______________________________: tovarniškem samoupravni organi TGA DPO vodstvo DO J Ob robu referenduma Referendum je za nami. Delavci TGA smo se z veliko večino glasov vseh tozdov odločili za enovito delovno organizacijo ter sprejeli še osnovna samoupravna splošna akta — samoupravni sporazum o združevanj dela delavcev v DO TGA ter statut TGA. S tem smo vsi zaposleni v TGA prevzeli vsak svoj del odgovornosti za učinkovito in racionalno delovanje v obliki, ki najbolj ustreza našim sedanjim družbeno ekonomskim in političnim potrebam. Resničnost ni preveč lepa in spodbudna - nezadovoljstvo je veliko, nezaupanje v državno in politično vodstvo, predvsem v njuno sposobnost, da bi ponudili oprijemljivejšo pot iz krize se veča, kar še slabša splošno družbeno razpoloženje. Splošno gibàhje za stabilizacijo in za uresničevanje dolgoročnega programa se še po petih letih ni zares začelo, glavni vzrok je v tem, da jugoslovanska birokracija neprestano odvrača pozornost javnosti od resničnih vzrokov krize, eden od namenov birokracije je tudi trditev, da je izvor krize v ustavi, s čimer pa se prikriva skoraj izključna krivda birokracije same. V naši DO vse to vedno bolj občutimo. Naš prispevek k napredku se je pod novim vodstvom začel pri tolikokrat obljubljenem MPPA1, nadaljuje pa se pri prenovi delovne organizacije, za kar je osnova prav v aktih sprejetih na tem referendumu. V svetu so že zdravnaj spoznali, da je ob tehnologiji in znanju organizacija tista, ki omogoča sodoben materialni razvoj. Delovna organizacija je sestavljen in zapleten organizem, ki deluje dobro le, če deluje skladno, smotrno in celovito. Zato ne more pognati v zadovoljiv tek tega zapletenega organizma ne posameznik, ne skupina ljudi, niti najvišji organ samoupravljanja ne, če organizacija dela in poslovanje ni na ustrezni ravni. Za TGA strateško in življenjska odločitev — MPPA1 in njeno izvajanje ter kazalniki, ki obravnavajo kakovostne dejavnike razvoja in gospodarjenja, vse večja inflacija v Jugoslaviji, so narekovali, da smo se odločili za novo novo organiziranost. Odločitev za enovito delovno organizacijo pomeni legalizacijo sedanjega skupnega opravljanja določenih poslovnih funkcij v cilju doseganja večje poslovne učinkovitosti delovne organizacije v bodoče. Razen poslovne funkcije spadajo vse druge poslovne funkcije pod takoimenovano režijo. V zvezi s tem so znane stalne razprave o potrebi po njenem zmanjšanju. To je seveda možno na področjih, ki slovijo po obilnem administriranju. Nasprotno pa modema tehnologija, ki je pred nami, zahteva močne strokovne službe, ki bodo sposobne na nivoju DO načrtovati racionalen proizvodni program ter po strokovni in organizacijski plati zagotoviti njegovo uresničitev. Stopnja racionalnosti in učinkovitosti delovanja strokovnih služb pa je odvisna od vrste dejavnikov — vsi skupaj pa vplivajo na uspešnost delovanja organizacije v celoti. Na prvem mestu je vsekakor struktura zaposlenih delavcev — njihova strokovna usposobljenost, njihov odnos do dela in njihova pripadnost delovni organizaciji. Tesno povezana s tem je tudi razdelitev del in nalog med delavci, boljša izkoriščenost razpoložljivega delovnega časa, ki sta pomembna dejavnika pozitivnega odnosa delavcev do dela in do delovne organizacije kot tudi pomembna vira uspešnosti. Usklajeno delovanje vseh pomembnih funkcij v TGA je pogoj za njegovo uspešnost. Poslovodni kolegijski organ skrbi za optimalnost, pri tem je pomembna pravočasna in dobra obveš- čenost delavcev v okviru poslovnih funkcij o skupnih ciljih in nalogah, prav tako skrbi za dobre medsebojne delovne stike med delavci delovne organizacije, razvija delovne postopke za usklajeno opravljanje skupnih nalog, razvija delovno moralo in spodbuja ustvarjalno delo. Spodbujanje ustvarjalnega dela pomeni, da imajo strokovni delavci možnost uveljaviti in povezati svoje strokovne zmožnosti pri uresničevanju ciljev delovne organizacije. Mnogi strokovni delavci se pritožujejo, da nimajo možnosti nadaljnjega strokovnega razvoja. Vzroki so različni: od še vedno prisotne takoimenovane mojstrske miselnosti in prakticizma, pa vse do miselnosti, da je tuje znanje več vredno kot domače. Prav tako se mora delavec prenehati obnašati samo kot ’’lastnik svoje delovne sile”, ampak kot človek — proizvajalec in ustvarjalec. Potrebno je, da razširi svoje funkcije do vseh tistih vidov, ki jih opravlja kot kolektivno telo v proizvodnji — od izvršnih manualnih podfunkcij do najvišjih upravljalskih, da s pomočjo svojih pravic in odgovornosti, ki jih nosi v sami proizvodnji, postane vsestransko obveščen in usposobljen proizvajalec. Delavci uresničujejo samoupravljanje z osebnim izjavljanjem - z odločanjem na zborih delavcev in z referendumom, po svojih delegatih — v delavskem svetu DO in drugih organih upravljanja ter z nadzorstvom nad delom organov in služb DO — s samoupravno delavsko kontrolo. Na podlagi delegatskega razmerja moramo biti delavci na tekočem - o čem sklepa delavski svet, delegati nam morajo poročati o svojem delu, se posvetovati o predlaganih sklepih itd. Če bomo vzpostavili takšno delegatsko razmerje, potem delavci prek svojih delegatov sodelujemo tudi pri sprejemanju sklepov delavskega sveta in ostalih organov — täko odločanje na teh organih pa po vsebini pomeni neposredno odločanje. Viktor Markovič Kako po referendumu Referendum o makroorganizacijskih spremembah je osnova velikega dela, ki ga moramo opraviti v bližnji in daljni bodočnosti. Do 1.1.88 je potrebno izvesti določene aktivnosti, ki so vezane na to organizacijsko spremembo — enovito delovno organizacijo — predvsem zato, ker moramo opraviti vse potrebno na področju registracije DO, če hočemo nastopati kot enovita DO. Seveda je nujno, da pred tem konstituiramo vse samoupravne organe, saj bomo na samoupravnih organih, mislim na delavski svet, sprejemali vse spremembe povezane z makroorganizacijo. Makroorganizacijske spremembe narekujejo v prvi fazi mikroorganizacijske spremembe na tistih področjih delovnih enot, ki so drugačne od sedanjih temeljnih organizacij. Tu bi omenil predvsem predelavo aluminija, velike spremembe so v DSSS in sicer v nabavi ter prodaji, v sedanjem kadrovsko splošnem sektorju in sektorju za plan, organizacijo in AOP. Vse to moramo do 1.1.87 spraviti v neko mikroorganizacijsko shemo. Pri tem bi si morali postaviti osnovne cilje, kakšno mikroorganizacijo hočemo imeti. Enostavno bi to lahko opredelil v dva tipa: vojaški in inovativni. Vsaka organizacija mora prinesti nek red, istočasno pa tudi dinamičnost. Vedeti moramo, da nas naš proces proizvodnje (tehnološki proces) v bistvu sili v to, da se organiziramo po vojaško, ker ga je tako lažje voditi. Vendar mislim, da v bodočnosti tak tip DO ne daje nekih posebnih rezultatov, predvsem na področju spreminjanja, inovacij in dinamike tovarne izven lastne ograje. Težko je reči, ali bomo v tem kratkem času te cilje okrog inovativne delovne organizacije lahko dosegli. Nedvomno pa je nujno potrebno, da si to v neki bodočnosti nastavimo. Ko bomo prišli do rešitve, ki se nam bo v danem trenutku zdela najoptimalnejša, se bomo lotili naslednje faze — nujno bo potrebno spremeniti sistem vrednotenja del oz. nalog. To ni le obveza zaradi sklepa samoup-pravnih organov, ampak tudi obveza zaradi novih obratov, nove elektrolize in tovarne anod. V TGA moramo priti do neke diferenciacije med strokovnim kadrom in kadrom, ki ne prispeva toliko k inovativnosti, kajti brez tega ne moremo pričakovati nekih večjih rezultatov. To pa je celotni problem samega sistema vrednotenja in nastavitve osnovnih ciljev. Vsi vemo, da ta naloga ne bo enostavna in tudi ne na kratek rok. Treba je sprejeti metode in jih potrditi z referendumom, ta pa bo uspel samo, če se bo vsak našel v tem sistemu in videl tudi to, koliko bo plačan. Naslednja naloga, ki jo je potrebno začeti, je nagrajevanje po delu. Tu se vrtimo v krogu že več let in na nobenem področju delovne organizacije nismo prišli do nekega sistema nagrajevanja, ki bi spodbujal k boljšemu delu. Iluzorno je sicer pričakovati, da se bo to zgodilo zdaj, mislim pa, da so z enovito delovno organizacijo dani ti pogoji. Sistem lahko začnemo oblikovati v nekem delu proizvodnega procesa (ne v tozdu). Verjetno je pametno izbrati takšen del proizvodnje, v katerem lahko vplivamo na boljše delo in ki tudi največ prispeva k razvoju TGA. Volitve DO TGA v Odločili smo sc /:i novo organiziranost delovne organizacije. /aloje potrebno. d;i irvoUmo ludi nove samoupravne organe > 1)0 in note delegate i SIS in 1)0. VOLITVE bododecembru K7 voi/Tve do re a Zahoneke omejitve • * nar*d»r>e oracene ne morejo nit/ iti/oljeni Hotni Kolegija in delava' sposei.poot>/. in odpor. ■ testar DS mora ustrezat/ tudi' socialni struk tuni DO - KVj Spol, starost N. OZD, 3/3, SO DO TOA SOZD SIS v ebiini SO \ Organ Del \ delovnega \ procesa \ \ % 2 ! i I o u it I /#e o/ni H H £ «0 % § C iftit bij* l •0 nsi a 1 s i c «X g i < M 1 ! -9 « «i \ j * 0 { l ■tj •S 2 l 3 S 5 t 1 % «3C 0 ! l 1 1$ S l % 0 ! i Ì S 1 1 N * 8 s t s i l 5 $ 3 £ N l 1 2 3 Ir 8 s 7 e 9 to H n AS A3 48 te 47 te 49 ZO PROIZVODNJA »LINICE S i 'S 1 C ? *3« % « * v \ * $ 1 i K i t t 2 £ « ! * •5 S 1 1 4 4 1 1 4 4 4 i 4 PROIZVODNJA ALUMINIJA 6 1 J j t! Z c 'S 1 *0 4 i i ! •5 « 3 i- t i t f> t t a i i t predelava aluminija 2 1 1 t i J 4 4 4 1 4 4 4 4 4 4 LIVARNA LAH. BARV. HO VIN !t 1 2 2 t V Z OH ŽE VANJI 7 i 3 3 3 1 i 4 1 4 4 4 4 4 4 4 promet 2 i t t 1 4 i 4 1 4 4 4 4 4 4 4 kontrola kvalitete 1 1 1 1 4 4 4 4 4 4 4 1 4 4 4 4 DRUŽBENI STANDARD 1 1 t t i 1 4 4 4 4 4 4 4 4 4 1 SPLOÌNE ZAOtVt 1 1 t t 1 1 1 4 4 1 4 4 4 4 4 4 SLUŽBE ir / 2 1 5 1 1 1 i 1 4 4 4 4 4 4 4 35 IO 1 i 17 /7 % IS 5 to to 40 40 40 40 40 40 40 40 to Organiziranost DPO DO TGA I. SINDIKAT — v vsaki DE je OOS — v strok, službah je 1 OOS II. ZVEZA KOMUNISTOV 1. Alternativa OOZKDOTGA 2. Alternativa Konfemca OOZK OOZK Delovne enote OOZK Strokovne službe 3. Alternativa Konferenca OOZK OOZK v vsaki DE OOZK Strokovne službe III. ZSMS Velja alternativa sindikata! Čistilna naprava Ob tovarniškem prazniku iskreno čestitamo vsem, ki so dopolnili 10, 20 in 30 let delovne dobe v TGA Kidričevo TOZD TOVARNA GLINICE 10 LET Dominik Kamenšek, Vladimir Kos, Stanko Skledar, Jožef Vrečko, Anton Zagoršek, Franc Selinšek. Alojz Vinkler, Srečko Širovnik, Franc Kovačec, Franc Plajnšek, Ivan Gale, Alojz Kopše, Stanislav Pišek, Janez Rozman in Marijan Vrabl 20 LET Anton Kondrič, Anton Strašek, Adolf Vidovič, Jože Bauman, Ignac Milošič, Jože Kuzma, dipl. ing. in Alojz Avguštin 30 LET Jože Drevenšek, Anton Hertiš, Franc Kmetec, Alojz Rožman, Janez Rozman, Martin Tominc, Štefan Zorec, Alojz Zorec, Franc Golob, Martin Majcenovič, Anton Wohlgemut, Martin Jagarinec in Ciril Brunčič TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA 10 LET Stanislav Jevšenak, Jožef Krivec, Milan Kunič, Franc Repec, Martin Vesenjak, Stanislav Zajšek, Janez Botolen, Janez Bukovič, Franc Dogša, Anton Krsnik, Franc Mohorko, Jožef Zakelšek, Franc Vinkler, Drago Svagan, Marjan Horvat in Ana Majcen 20 LET Štefan Brglez, Bogomir Krajnc, Avgust Ljubeč, Stanislav Svenšek, Alojz Krajnc, Drago Muršec, Anton Zajko, Ivan Mesareč, Stanko Drevenšek in Anica Šemrl 30 LET Franc Habjanič, Franc Klajnšek, Jožef Predikaka, Anton Bezjak, Franc Drevenšek, Jakob Krajnc, Franc Ozmec in Mirko Petrovič TOZD PREDELAVA ALUMINIJA 10 LET Franc Lendero, Franc Žitnik, Ljubo Horvat, Franjo Petek in Martin Leskovar 20 LET Lovrenc Kozoderc, Franc Hameršak 30 LET Ludvik Klajnšek, Feliks Krajnc, Janez Princi in Franc Murko TOZD LLBK TRBOVLJE 10 LET Ana Grmovšek in Andrej Centrih 20 LET Anton Valant, Frančiška Bernot in Štefan Forte 30 LET Štefi Čuk in Antonija Glas Delavski svet TGA je na predlog komisije za priznanja sprejel sklep, da prejmejo zlati znak naslednji naši delavci: Slavko JANŽEKOVIČ iz tozda Tovarna glinice za gospodarske področje Lovro MESARIČ iz tozda Promet za gospodarsko področje Edita PLEJ iz tozda Kontrola kvalitete za samoupravno področje Branko KOLARIČ iz DSSS za področje ljudske obrambe in družbene samozaščite. Srebrni znak TGA pa dobijo: V tozdu Proizvodnja aluminija Rudolf Kramar Janez Kolar Ciril Kumer Franc Drevenšek Franc Krajnc Andrej Puševar Stanko Galun Slavko Novoselnik Jože Pišek Jože Švagan V tozdu Promet Albert Tomanič Jožef Klaneček V tozdu Predelava aluminija Anton Cenar Jakob Strelec Adolf Car V tozdu Tovarna glinice Avguštin Korošec Vincenc Bombek Janez Rozman Drago Tominc V tozdu Vzdrževanje Jožef Nemec Ivan Mesarič V tozdu Kontrola kvalitete Rastislav Predikaka V tozdu LLBK Trbovlje Katarina Slapar Jože Matko Konrad Cilenšek V DSSS Nežika Skačej Franc Purg Ana Vrabič Alojz Krušič TOZD VZDRŽEVANJE 10 LET Srečko Bek, Marjan Cajnko, Albert Frčeč, Franc Grabar, Milan Hadler, Ignac Kidrič, Silvo Kokol, Tonček Kovačec, Jože Kramberger, Anton Mohorko, Vlado Mohorko, Ljubo Petrovič, Stanislav Poplatnik, Anton Trampuš, Frančišek Turkuš, Friderik Dvoršak, Franc Arnuš, Anton Kovačič, Milan Kramberger, Zvonko Leskovar, Janez Letič, Franc Polajžar, Marjana Turk in Ivanka Zemljarič 20 LET Ivan Kosi, Jože Lovenjak, Franc Ornik, Stane Loboda, Stanko Smo-linger in Ivan Kustec 30 LET Franc Šegula, Dominik Bračko, Ignac Golob, Karol Hofman, Jožef Kajzersberger, Vinko Plej, Anton Tomažič, Avgust Vraz, Jernej Zelenik, Jože Zemljak, Ivan Hvalec, Janez Širovnik, Franc Ciglar, Anton Malek in Alojz Mlinarič TOZD PROMET 10 LET Alojz Peršuh, Vincenc Širec in Miran Novak 20 LET Franc Toš in Franc Potočnik 30 LET Franc Žnidar TOZD KONTROLA KVALITETE 10 LET Josip Roganov, Romana Mertiik 30 LET Jožica Sabath, Marija Gerečnik, Vera Sukič in Rastislav Predikaka DS SKUPNIH SLUŽB 10 LET Danilo Toplek, dipl. oec., Milan Klajnšek, Irena Pišek, Franc Visenjak, dipl. oec., Pavla Kirbiš, Albin Kozel, Marija Trčko, Stane Medik Katarina Lončarič, Franc Murko, Marija Pišek, Franc Plajnšek, Milan Plajnšek, Štefanija Iljevec, Marija Lenart, Jožef Gajšek, Jožef Kancler, Jernej Plavčak, Marija Kramberger, Anton Selmajer, iur. in Alojz Lah 20 LET Martin Čuš, org., Stanko Horvat, dipl. ing., Albina Murko, Milan Tkal-čec, ing., Karolina Krnjič oec., Mihael Emeršič, dipl. org., Mirko Štumberger, Anton Serdinšek in Bojan Potočnik, dipl. org. 30 LET Janez Šprah, Frančka Lesjak, Srečko Gojkovič, Marjan Lorenčič, Štefan Lozinšek in Anton Kozoderc, iur. Odlikovanje predsedstva SFRJ Predsednik skupščine občine Ptuj Gorazd /maseje * oktobru pripra-t il sprejem ta enajst občanu s ptujske občine, ki jih je predsedsti o SP RJ odlikoi alo. Med nagrajenimi sta tudi naša dva delatta: Prane SlRPC je dobil red dela s srebrnim tencem. lian OGRINC pa red taslug ra narod s srebrno tv e/do. Oba sta delavca to/da Vzdrževanje, t •TG.\ sta več kot 25 let (Ogrinci, aktima * IIPO ter samouprat nih organih. Predlog ta odliko-i.olje sta dali njuni krajetni skupnosti. Čestitamo! Procesno vodenje elektrolize C in šolanje v Franciji______________ Gradnja elektrolize se bliža h koncu. Zadnji del opreme v elektrolizi je procesno vodenje. Konec novembra bo dobavljena oprema in elektroliza naj bi bila pripravljena za zagon v februarju 1988. Večino opreme predstavljajo računalniki s programsko opremo. Nastajanje programske opreme za celotno procesno vodenje za našo elektrolizo je teklo od aprila do konca septembra. Na projektu je stalno delalo devet programerjev, pri čemer je velik del programov že obstajal in je bil le dodelan ali predelan. Pri tem so znotraj skupine deljena področja dela na pečni računalnik in na centralni sistem. Področje elektronske opreme je posebej pokrito izven te skupine. Cena programske opreme je 30 odstotkov cene kompletnega sistema. Škoda bi bilo, če ne bi razumeli tega, kar smo kupili. Zato in predvsem zato, da bi bili lahko čimbolj samostojni pri vzdrževanju in uporabi sistema, je bilo namenjeno sodelovanje pri razvoju programske opreme. Procesno vodenje in delo z njim je dokaj enostavno dokler vse deluje. Zaradi varnosti so vitalne funkcije rešene v pečnem računalniku, ki ga lahko v celoti zamenjamo. Toda tudi rezervnih računalnikov ni neskončno, prav tako pa je treba vedeti, kdaj dela pravilno in kdaj ne. Pri tem pa globalno znanje ne zadostuje. Vsak problem se privede do podrobnosti, ki jih je treba rešiti, teh pa je v sistemu veliko. Struktura procesnega vodenja se deli v dva nivoja. Nivo 1 je vodenje vsake peči .s pečnim računalnikom, kontrola merjenja napetosti in toka serije v usmerniški postaji in distribucija signala o toku serije do pečnih računalnikov. Nivo 2 je centralni računalniški sistem, ki zajema dva računalnika, od katerih je vedno eden v rezervi, s štirimi terminali in prin-terji. Centralni računalnik poleg terminalov komunicira še z vsemi pečnimi računalniki (160 po končani drugi fazi). Prav tako se vrši komunikacija z računalnikom za nadzor meritev toka serije. Število informacij, ki jih dobiva centralni sistem, je vsake štiri sekunde 7000 informacij za 80 peči, ali 14000 informacij za 160 peči. Informacija je vsak dogodek na peči, vrednosti izmerjenih in preračunanih vrednosti, ki jih pripravlja pečni računalnik in kumulativne vrednosti meritev in časov. Vse informacije služijo za izdelavo poročil o dogodkih v elektrolizi, to pa pomeni zasledovanje vsake peči, izračunavanje in kreiranje 8 urnih in 32 umih poročil. Na centralnem sistemu je tudi program za termalno regulacijo peči. To je spremljanje izmerjenih podatkov o temperaturi peči in sestavi elektrolita in določanje dodatne nastavitvene upornosti peči, na podlagi zakonitosti, ki vlada med temperaturo in kislostjo peči. Izračunava se tudi korekcija A1F3, ki jo nato krmili pečni računalnik z doziranjem na peči. Ta del programa je novo področje, katerega učinki se bodo pokazali šele čez nekaj mesecev, ker je problematika v tehnološkem smislu še v razvoju. Ker je delovanje elektrolize nemogoče brez procesnega vodenja (tehnologija 180 kA sredinsko posluže-vane peči tega ne dopušča), je bistvenega pomena zanesljivo delovanje procesnega vodenja. Elektroliza obratuje 24 ur na dan in ker peči brez krmiljenja ne morejo ostati več kot nekaj ur, je zelo pomembno vzdrževanje tega sistema. Iz tehnološkega vidika pa je potrebno zelo dobro poznavanje funkcije, ki jih vrši procesno vodenje, zato, da sploh vemo, kaj se dogaja v elektrolizi. Peči v elektrolizi C delujejo v tehnološkem smislu v mejnih pogojih (minimalna koncentracija glinice, visoka kislost, nizka temperatura). Taka peč je veliko bolj občutljiva na vsako nepravilnost kot obstoječe peči'v hali B, ki jih pač držimo malo bolj vroče, pa so zato manj občutljive. Posebno zahtevno vlogo ima računalnik za kontrolo meritev napetosti in določanje dodatne nastavitvene upornosti peči, na podlagi zakoni-računalniki krmiliti peči. Ta računalnik je podoben pečnemu računalniku, vendar ni v celoti zamenljiv, od njega pa je odvisno delovanje 160 peči. Pri tem se prepleta področje usmemiške postjaje in procesa elektrolize. Centralni računalniški sistem združuje delovanje dveh PDP 11/73 računalnikov, ki tečeta vzporedno, povezana z DECNET mrežo. Eden od računalnikov je MASTER, drugi SLAVE. Master komunicira s pečnimi računalniki in s štirimi terminali ter printerji. Kompleksnost programske opreme je precej drugačna od klasičnega poslovnega sistema. Centralni računalnik omogoča zelo dober pregled nad delom serije. Daje ogromno informacij, ki pa jih je treba znati uporabljati. Mislim, da pripelje ta sistem do tega, da ie treba vsako peč veliko bolj tehnološko spremljati kot se to dogaja v obstoječih elektrolizah. To pa zanteva veliko več poglobljenega tehnološkega dela. Zasedba delavcev v elektrolizi je minimalna tudi po zaslugi procesnega vodenja. Peči večino časa delajo same, pri tem pa še ni rečeno, da peči same delajo tudi najbolje. Procesno vodenje omogoča pridobivanje velikega števila informacij. Vrednotenje teh informacij in določanje parametrov, po katerih računalniki nato krmilijo peči, je še vedno v človeških rokah. Prav na področju procesnega vodenja in dejanskega poznavanja procesa se da z enako opremo dosegati različne rezultate, kar kaže primer norveške elektrolize. Problematika procesnega vodenja obsega naslednja področja, ki imajo vsaka zase tak obseg, da jih lahke smatramo kot celoto: - tehnologija elektrolize, - elektronika, - elektrotehnika. V Franciji sem se največ ukvarjal z informatiko in elektroniko. Znotraj teh dveh vej pa so zopet samostojna področja kot naprimer: - assembler in programiranje pečnega računalnika, - fortran 77 in MACRO 11 ter operacijski sistem RSX—11-M+ - področje komunikacij, - hardware komunikacij in pečnih računalnikov. Sodelovanje pri razvoju opreme je bilo namenjeno temu, da z nakupom opreme prenesemo tudi čimveč znanja vgrajenega v opremo. To znanje je univerzalno in uporabno tudi na drugih področjih. Do sedaj je bil odnos proizvajalca na tem področju korekten. Nudili so informacije na vsakem področju do vsake podrobnosti. Tudi dokumentacij a, ki jo bodo predali s sistemom, bo omogočala poznavanje sistema do vseh podrobnosti, samo, če jo bomo sposobni čitati (razumeti). Opazen je precejšen povdarek predvsem na področju programiranja, kar je tudi razumljivo. Računalniška oprema je več ali manj dognana, program pa je tisto, kar iz dobrega računalnika naredi dober ali slab sistem. Programi so pisani pregledno z veliko komentarji, strukturno urejeni in mislim, da bi bila to dobra šola tudi za kakšnega profesionalnega programerja. Način dela, ki ga imajo je umirjen, brez panike, preudaren in z velikimi učinki. Dejstvo je, da se programira lahko le s premislekom, ker računalnik ne prenese horuk metode ali posiljevanja. Ekipa, ki je delala na sistemu, me je sprejela medse z dokaj enakopravnim odnosom. Po starosti jih je bila večina pod trideset let, razen vodje, ki je starejši in ima izkušnje z delom na elektrolizi. Velikih ovir pri sporazumevanju ni bilo, ker smo oboji enako klatili angleščino in se ni nihče pretirano trudil, samo da smo razumeli bistvo problemov. Problematika procesnega vodenja je tako široka, da je ni mogoče pregledati v enem mesecu, kaj šele obvladati. To je pokazalo tudi enomesečno šolanje. Predznanje, ki je potrebno za pokrivanje celotnega sistema, je interdisciplinarno in ga ni mogoče pridobiti na eni sami fakulteti, tako poglobljeno, kot je uporabljeno v tem sistemu. To pa pomeni, da bo potrebno še kako napenjati možgane, ko se bo pojavil kak problem. Problemi pa so normalna sestavina življenja. Janez Križan Elektroliza Omara Vstavljanje katodnega bloka Omare Obzidava peči za žganje anod Komora Peč za žganje anod Usmerjevainice Temelji usmerjevainice 110 KV kabli ’’Prihodnost ni več,kar je včasih bila” (12. kongres ZSMS) ..-.1 ..1*,.rii . .............................." ........ .. Šž&ki.. Razmišljanja mladih o ustavnih spremembah in dogajanjih znotraj ZSMS in ZSMJ Konec prejšnjega meseca so namesto delegatov samoupravnih organov TGA v sejni sobi delavskega sveta TGA v DSSS "staknili” skupaj glave mladi ptujske občine in prav tako kot njihovi starejši tovariši razpravljali o bolj in manj resnih zadevah. Med vabljenimi so bili predstavniki družbenopolitičnega življenja občine Ptuj in predstavniki republiške korife-rence ZSMS. Po pozdravnem nagovora so mladi iz TGA podelili svojemu mentorju Viktorju Markoviču srebrni znak ZSMS za požrtvovalno delo z mladimi v preteklem obdobju. Da bi kaj več izvedeli o namenu druženja mladih ptujske občine v TGA, smo k pogovoru povabili Brigito Markovič, predsednico osnovne organizacije ZSMS v DSSS in obenem eno od soorganizatorje seminarja. Brigita prosim te, če lahko poveš, kakšen je namen seminarja in zakaj se (ste) se mladi zbrali v naši DO, saj do sedaj ni bila praksa, da se izobraževalne oblike izvajajo v DO, ampak na bolj "atraktivnih mestih na višini", npr. na Arehii, Treh kraljih...? Seminar, kot oblika izobraževanja mladih se organizira vsako leto v okviru dela občinske konference ZSMS Ptuj. Letos v jeseni je bila nosilec seminarja kot ponavadi komisija za idejno politično delo pri OK ZSMS Ptuj, ki se je na podlagi vseh danih predlogov odločila, da se glede na finančne možnosti seminar organizira čim bližje. Mladi TGA smo se odločili, da bomo soorganizatorji jesenskega seminarja. Želeli smo mladim cele občine in predstavnikom republiške konference ZSMS približati organizacijo združenega dela, ki uspešno izvaja eno največjih investicij, predvsem zato, ker je na TGA v času, ko smo se pripravljali na to zelo veliko naložbo, "letelo” izredno veliko pripomb slovenske javnosti, predvsem pa je bilo veliko pripomb s strani republiške konference ZSMS. Prav to nas je tudi gnalo, da pokažemo, koliko smo v tem enem letu dosegli. Teme seminarja so bile glede na družbeni trenutek zelo zanimive, saj smo govorili o spremembah zakona o združenem delu, o spremembah ustave, spremembah šolskega sistema, ter seveda o "čisto mladinskih temah” v zvezi z delom Občinske konference ZSMS Ptuj, ZSMS in ZSMJ. Izobraževanje mladih za delo v ZSMS je bilo na vseh treh seminarjih (Ormož, Areh, Trije Kralji) izbrano kot ena temeljnih nalog mladinske organizacije in prav zato smo tudi vztrajali, da kljub neugodni finančni situaciji gremo v izvedbo tega seminarja. V zadnjem času znotraj TGA ni slišati "preveč” pohvalnih besed na račun mladih. Kaj pra viš, so kritike in kritiki objektivni? Na račun mladine TGA seveda letijo mnoge kritike o nedelu. Žal se moram temu pridružiti, saj smo v zadnjem letu naredili res malo. Težko je najti pravo opravičilo za vse skupaj. Mislim, da tega nismo krivi samo predsedniki osnovnih organizacij, ampak tudi vsi mladi tega kolektiva. Predsedniki vendarle hišo sposobni delati za vse mladince ene osnovne organizacije. Imeti moraš sredino, ki ti in ki ji lahko zaupaš, ki se določenih stvari spomni tudi sama, ne glede, ali je pobudnik predsednik ali pa ne. Interes za delo v mladinski organizaciji zelo pada, saj "vsak” pride v službo in še preden prestopi vrata tovarne, si že želi, da bi lahko odšel domov. V svojem rednem delovnem času so redki tisti, ki lahko opravljajo še dodatno delo (saj je vsak že tako "preobremenjen”), da bi za mladino delal še popoldan, to pa je vendarle "že preveč”. Nekateri pa še vseeno ostajamo optimisti, da bo "nekoč” znova drugače, če nam do takrat seveda energija že ne bo pošla. In kako naprej? Trenutno se pripravljamo na "Občinsko mladinsko politično šolo”, ki jo organizira komisija za idejnopolitično delo pri OK ZSMS Ptuj. Ob zaključku leta bomo morali narediti temeljito analizo našega dela in seveda tudi nedela in se malo bolje usmeriti v realizacijo programa v letu 1988, ki smo si ga zastavili dokaj optimistično in obsega nekaj zelo dobrih akcij, ki jih bomo seveda lahko izvedli s pomočjo vseh mladih, ne pa samo posameznih predsednikov osnovnih organizacij. Ker smo imeli enkratno priložnost, smo k pogovora povabili tudi Vlada Geriča z RK ZSMS in ga povprašali malo o ustavnih spremembah, o katerih je tekla beseda tudi na seminarju. Vlado, prosim povej, katera so temeljna stičišča in razhajanja v debatah o ustavnih spremembah znotraj Slovenije? V Sloveniji se kaže zelo visoka stopnja soglasja pri oblikovanju rešitev ustavnih sprememb, kar se tiče uveljavljanja ekonomskih in tržnih zakonitosti. Zelo visoka stopnja soglasja se kaže tudi glede ocen, da je potrebno jasneje definirati druž- beno lastnino. Vsekakor je dosežena zelo visoka stopnja soglasja tudi o tem, da se naj ohrani sedanji ustavni položaj socialističnih republik in avtonomnih pokrajin in da se naj preko krepitve odgovornosti republik in pokrajin za svoj lasten in za skupni razvoj, krepi tudi vloga federacije. Jasne so tudi opredelitve in zahteve, da naj zmanjšuje normativizem, da se naj širi praktična demokracija - da se uveljavljajo (uporabljajo) neposredne volitve. Visoka stopnja soglasnosti je tudi v tem, da je potrebno krepiti odgovornost in to odgovornost tistih, ki vladajo v imenu ljudstva. V okviru ustavnih sprememb, katere je opredelilo predsedstvo SFRJ, s svojim predlogom, pa seveda obstajajo različni pogledi, različni konkretni predlogi, kako čimbolje razrešiti posamezna vprašanja. Na primer, obstajajo različni pogledi, kako opredeliti položaj delavcev, kaj storiti za bolj čvrsto in širšo tovarniško demokracijo... Razl:čnosti so naprimer na področju neposrednih volitev, saj se sedaj vse bolj pojavlja sintagma, ki govori o pravih neposrednih volitvah, kar je v bistvu v nasprotju s tem, kar je predlagano v tem delovnem osnutku amandmajev, kjer se govori samo o širši uporabi neposrednih volitev. O sami smeri ustavnih sprememb obstaja široko soglasje. O razhajanjih bi lahko govorili v tistem kontekstu, če postavimo tezo, da bi naj ustavne spremembe predstavljale projekt, ambicije, da bi spreminjanje ustave povleklo družbo iz krize, da bi dalo vzpodbude, da izidemo iz krize. Tu se pojavljajo tudi pogledi, ki bi v bistvu pomenili poseganje v temelje ustave, vemo pa, da je opredelitev, da se temeljna načela ne spreminjajo. Odpirajo se vprašanja širjenja gospodarske in politične svobode, in s tem povezana vprašanja demonopolizacije partije. Le-to je potrebno glede na to, da je za sprostitve in iniciative, za sprostitve možnosti izražanja pluralizma interesov, nujno omogo- čiti, da so vsi družbeni in politični subjekti, vsi interesi v osnovi enakopravni in tako nima nihče že vnaprej odrejeno neko povzdignjeno vlogo. Obstajajo tudi različni pogledi glede potrebe, da se v okviru človekovih pravic in svoboščin opredelijo ugovor vesti, ukinitev smrtne kazni, enakopravnost ne glede na spolno orientacijo in podobno. Morda bi v ta kontekst lahko dali tudi zahtevo, da se naj v ustavi opredeli pravica do stavke. V dosedanjih diskusijah o predos-nutku ustavnih amandmajev so pač doslej prevladala stališča in razmišljanja, kj takih pogledov niso sprejela. Do sedaj sva govorila predvsem o tem, kaj seje v zvezi z ustavnimi spremembami govorilo na političnih forumih. Zanima me tudi, katera strokovna združenja in društva so se vključila v razprave o ustavnih spremembah in če lahko strneš njihove temeljne pripombe in poudarke? Dosedaj so se najbolj odmevno vključili Slovensko sociološko društvo, Društvo slovenskih književnikov in seveda tudi slovenski pravniki. Nekako je bila najbolj prisotna skrb teh društev, da se ohrani sedanji ustavni položaj republik, skrb za to, da v pristojnosti republike ostane sistem vzgoje in izobraževanja, pa tudi skrb, da se ustrezneje kot je predlagano, uredi financiranje jugoslovanske ljudske armade. Veliko je bilo rečenega okoli krepitve samostojnosti sodstva, okoli ohranjanja razmerij med republiško in zvezno zakonodajo. Lahko rečemo, da so razprave potekale zelo tehtno in zelo podrobno. Dobili bi zelo izkrivljeno sliko, če bi mislili, da so se razprave vrtele le okoli vprašanj suverenosti republik in pokrajin, delitev pristojnosti in podobno. Velja omeniti, da so razprave v teh društvih pokazale na to, da predlogi, ki se nanašajo na gospodarstvo, ne bodo pomembneje spremenili položaj združenega dela in mu ne bodo omogočili svobodnejše, učinkovitejše delovanje. Razlage Gre za to, da so v naši ustavi zelo natančno definirani pogoji, oblike organiziranja in odnosi v gospodarstvu, zelo površno pa so opredeljene odgovornosti državnih organov. Naša ustavna regulativa je vse preveč podrobna, ne omogoča samostojnosti, fleksibilnosti gospodarskih ali družbenih subjektov. V praksi se kaže to v težnji k centralizaciji, k postavljanju togih univerzalnih modelov, ki pa v taki skupnosti, kot je jugoslovanska, kjer poznamo praktično predindustrijsko, industrijsko in tudi že neko začeto post industrijsko fazo razvoja, taka strategija ne more učinkovito delovati. V ustavi bi bilo potrebno opredeliti samo temeljne principe, ostalo vse pa prepustiti republiškim in pokrajinskim ustavnim sklopom. Za konec se dotakniva še temeljnih sprememb, ki se predvidevajo s spreminjanjem ustave na področju združenega dela. Tu je cela vrsta zelo pomembnih novosti, ki bi lahko po mnogih ocenah silno neugodno učinkovale na gospodarstvo. Gre za predloge, kot so: obdavčenje izjemnega dohodka, določanje enotnih družbenoekonomskih odnosov v velikih tehnično — tehnoloških sistemih. Predvidena je racionalizacija samoupravnega odločanja, ki bo pač zmanjšalo številne zbore delavcev, večkratno prepogosto osebno izjavljanje... V manjšini še vedno ostajajo razmišljanja o samoupravnih delovnih skupinah, o nekem delnem konceptu organiziranja proizvodnega procesa, vprašanja legalizacije stavk, ki bi naj bile neke vrste protiutež recimo vodstvenim strukturam v združenem delu... V predlaganem osnutku ustave so predvidene tudi nekoliko večje možnosti za organiziranje npr. drobnega gospodarstva, kar je pač zahteva ne le slovenske mladine, temveč tudi sindikatov. Širše bodo odprte tudi možnosti glede vlaganja tujega kapitala - zopet pa se srečujemo s staro anomalijo - s podrobnim normiranjem. Zelo natančno so namreč opredeljene določbe o oblikah in načinu vlaganja tujega kapitala, kar pa po mnenju mnogih strokovnjakov ne sodi v ustavo, saj se te stvari pogosto menjajo. Zelo malo pa je žal tistih predlogov in' rešitev, ki bi omejevali vlogo države in državnega intervencionizma in tako prevladuje vera v vsemogočnost države in njenih zakonov, kar pač zaznamuje sedanje ustavne spremembe. Fantje in dekleta pa niso samo govorili, ampak so si tudi na licu mesta ogledali, kako napreduje delo na naši investiciji. Na ogledu jih je strokovno vodil tovariš Salemovič. In ko so prišli z ogleda polni vtisov in razbolelih nog, jih je čakalo drugo presenečenje. Prišel je Tone Anderlič, predsednik republiške konference ZSMS in tako kljub obveznostim izpolnil obljubo, ki jo je dal. Tone je zbranim posredoval celo goro informacij in drobnih zanimivosti, tako, da seje seminar kar precej časovno podaljšal. Ker je Tone prijeten sogovornik in ker se ne skriva za "množinsko obliko izjasn-jevanja”, ampak jasno reče "Mislim”, "Jaz menim”, smo ga kljub pozni uri povabili na "klepet”. Si Dolenjec, zanje pa pravijo, da so veseli in prijazni ljudje. Kakšen si torej, kot rio v ek in kakšen kot politik? Pravzaprav kot človek bi lahko rekel, da sem rad med ljudmi, če je to lahko nekakšna karakteristika, kar pa se me kot politika tiče, pa hočem biti odsev tega in vnesti v politiko dimenzijo, ki se je žal preveč iztisnila in ni več prisotna v vsakdanji politiki. Vse se govori "o velikih temah”, ”o velikih vprašanjih", "za vedno”, "od juga do severa". Za obdobje, ko so potrebni konkretni rezultati, v času, ko so težki problemi, je treba drugačnosti, iniciativnosti, prodornosti, vključiti ljudski potencial v akcijo. Mogoče naslednje nekoliko nekorektno vprašanje. Kako ti uspeva že lep čas ostajati v profesionalnih vrhovih slovenske mladine? In če navežem dalje, bi te prosila, če bi lahko skozi lastno videnje prikazal temeljne spremembe v načinu dela RK ZSMS skozi zadnjih osem let? Kako mi uspeva obdržati se, to je vprašane, ki ga je treba malo širše gledati. V naši organizaciji smo začeli neke novitete, npr. imeli smo liste z več kandidati, tako takrat, ko sem kandidiral za sekretarja in tudi za predsednika. Izvolitev je priznanje sledenja nekega razvoja, aktivnosti v mladinski organizaciji, ki so se v letih od 1981., 1982. in naprej bistveno spreminjale. Menjal se je pristop k političnemu delu. Vprašanja, ki so danes na dnevnem redu mladinske organizacije, so drugačna, kot so bila pred petimi, šestimi leti, ko sem začenjal to pot. Danes je veliko težje. Osnovni poudarek je na tem, kaj so pravzaprav družbena vprašanja, ne pa kaj so samo specifično mladinska. Zaradi tega se spreminja tudi način, metode, pa sploh način političnega delovanja. . Sicer pa konec koncev, če danes ne moreš konkretno in jasno povedati tisto kar misliš, je efekt dela nikakršen, te tudi javnost ne sprejema, te mladi ne sprejemajo. Mislim, da se je v tem smislu tudi način dela mladinske organizacije spreminjal. Lahko kar pogledamo, da se je na samem, kongresu v Krškem na petih straneh postavilo nekaj ključnih točk, v katerih se pravzaprav koncipira celotna pokon-gresna aktivnost, ki je tudi povzročila toliko m toliko hude krvi, kontradiktornih ocen... Šlo je pravzaprav za neka zelo preprosta, vendar pa zelo konkretna, lahko bi rekel sploh ne nova vprašanja, za nekaj, kar oživi, vzbudi politično areno, delegatski sistem... To je pripeljalo, tudi do nekaterih vprašanj za katere so bili določeni le ozki krogi, imele so jih rezervirane določene strukture, bila so mnenja, da "se o tem naj navadni smrtniki ne bi pogovarjali”... To je mejnik, ključna sprememba, ki pa ni nujna samo za mladinsko organizacijo, ampak veljaza vse DPO, če hočemo, da bodo kaj pomembnega prispevale. Prejšnje vprašanje sem ti postavila tudi zato, ker se je ne Mladinskem festivalu med drugim pojavila tudi teza, da mladinski funkcionarji "ne rabijo baze”, ti pa si eden izmed tistih, ki so prišli iz baze, saj si delal v mladinski organizaciji v Novem mestu, delal v centru za mladinsko prostovoljno delo in še bi lahko naštevala in še sedaj kontaktiraš z bazo. Jaz to vzpostavljam kot zelo pomembno, lahko bi rekli osnovno vprašanje. Tudi zaradi tega sem dnevno, če lahko tako rečem, v enem, drugem ali tretjem okolju. Konec koncev sem tudi v TGA Kidričevo s spletom okoliščin letos drugič in v celi vrsti okolij sem že večkrat bil. Nasploh mislim, da je ključno vprašanje, kako obdržati stik s problemi, z ljudmi, če ne navezuješ, bom rekel osebnih, prijateljskih stikov, potem je zelo težko "delati tudi veliko politiko". Pristaš sem tega, da je potrebno na enih razvojnih teoretičnih predpostavkah maksimalno integrirati človeka, ljudski potencial, njegovo pripravljenost, potrebe. Tega pa se ne da, če teh stvari ne poznaš, če govoriš zgolj s sklicevanjem na ljudi, na bazo. Zaenkrat mi ta stik uspeva, lahko ga ohranjam in razvijam, zato me to tudi zadovoljuje. Željko Cigler je v eni izmed komisij na 12. kongresu ZSMS med drugim tudi dejal v zvezi z investicijskimi vlaganji v Sloveniji, če se poslužim trganja citatov iz celote: ’’preklicati največji 2 investiciji (Jesenice in TGA KidričevoI in s tem zaustaviti pohod megalomanske norosti”. Investiciji sta že v bistvu realizirani oziroma v končni fazi. Kaj sedaj, kaj lahko in Občinsko posvetovanje mladincev kaj hoče storiti ZSMS? Ali so se stališča mogoče kaj spremenila? Bistveno vprašanje pri teh dveh in tudi pri ostalih velikih projektih je pravzaprav en dogovor, konsenz slovenske javnosti o vprašanjih narodno gospodarskega razvoja, predvsem če gre za tako velike projekte kot so ti. Mislim, da je ključno vprašanje pri teh dveh investicijah konkretno to, da mi sedaj, ko sta obe še v teku, pač ocenimo, da ovrednotimo njihov prispevek k razvoju, koliko sta ti dve v funkciji tega razvoja in koliko izpolnjujeta pričakovanja, koliko sta lahko nadaljni stimulator razvoja tudi drugih panog. V tem smislu je potrebno neko stalno preverjanje, stalno iskanje boljših izhodov. Raznorazne ocene so ih so bile v javnosti. Kar se npr. Jesenic tiče, se še zmeraj ugotavlja, ali so oziroma izpolnile pričakovanja. To seveda velja za vse družbene načrte. Izhod, kot sem ga zdaj omenil je verjetno pravi, saj je nemogoče iti iz skrajnosti v skrajnost, predvsem je potrebno izkoristiti možnosti, ki so. Če pa bi se pokazalo, da je nerentabilno, da ni v neki produktivni funkciji, potem pa je treba narediti posege, kakršnekoli, pa čeprav drastične, ampak za to je seveda treba imeti trdne ocene, tudi alternative. S tem vprašanjem seveda nisem zahtevala od tebe, da se opredeliš za oziroma proti investiciji pri nas v TGA, želela sem samo vedeti, če so se stališča RK ZSMS mogoče nekoliko spremenila. Moram reči, da v tem trenutku ne vem, kako daleč je zadeva pri vas v TGA, vem, da je nekje v zaključni fazi, da bi morali konec leta začeti poskusno proizvodnjo vsaj v enem delu, ampak ne vem, kaj to konkretno pomeni. Mislim pa, da je potrebno preverjanje tudi v tej fazi, ko je investicija v teku, saj ta traja 2,3 leta in v tem času se v trendih v svetovnih in domačih razmerah marsikaj dogaja. Če so možne in potrebne spremembe, korekcije, karkoli, potem je to potrebno narediti, zato mislim, da ni potrebe, da bi se izjasnjeval za ali proti, vsaj v tem trenutku ne. No poglejva šeste ’’tegeajevske” ravni na to makro raven, katere so oziroma bodo temeljne preokupacije ZSMS še. v zadnjih mesecih tega leta! Vsekakor imamo nekaj dolga še v zvezi s čisto konkretnimi zadevami s kongresa v Krškem, poleg tega pa bomo na nek način oziroma smo že globoko zakoračili v zadeve okrog ustavnih sprememb in zakona o združenem delu, vendar pa je treba podčrtati tiste zadeve, ki smo jih mi kot specifično mladinske pobude peljali, kajti ni dovolj reči, se bomo vključevali v razprave okrog ustavnih sprememb. Mi imamo nekaj postavk, zahtev npr. okrog ustanavljanja malih produkcijskih enot, štrajkov, vprašanja smrtne kazni, ... Stvari smo se lotili tako, da vsako stvar vodimo na nek nov, amandmajski način in to je tudi ena nova kvaliteta v načinu dela. Ko se zadeve lotimo, nimamo samo kritike, npr. to je zanič, to je drugače, to bi bilo boljše, ampak, da poleg načelne kritike pridemo z amandmajskim predlogom. To se nam je pokazalo kot edini izhod in je pravzaprav povezano s tistim vprašanjem, kako vodimo zadeve. Potem je tu še cel sklop vprašanj, o katerih sta govorila že z Romanom s področja vzgoje in izobraževanja, od reforme srednje šole, do visoke šole, do pedagoške službe... Več aktivnosti bomo posvečali tudi notranji strukturi organiziranosti, spremembam volilnega sistema, način kadrovanja, ki pa seveda se mora odraziti kot posledica v širši družbi. Kot ključna zadeva se nam je pokazala relacija republiška konferenca - konferenca ZSMJ. Obstaja cela vrsta neizdelanih mehanizmov, kaj je sedaj federalna enota s svojimi institucijami, organizacijami, kaj je to "enoten” jugoslovanski model. Cela vrsta je nejasnosti, nesporazumov, resnične so predstave nekaterih, da bi imeli enotno uniformirano organizacijo, ki bi iz centra dirigirala republikam in pokrajinam, jasno pa je, da je to nesprejemljivo. To je cel sklop vprašanj v odnosu do jugoslovanske mladinske organizacije. To je zelo pomembno, kajti tu nekako ne gredo vzporedno v razreševanja, ampak se lomijo kopja na raznoraznih pogledih, rešitvah. To je zelo pomembno, npr. nekatera vprašanja, ki smo jih mi tukaj odprli so v bistvu vezana. Npr. vprašanje civilnega oziroma drugačnega služenja vojaškega roka, ni vprašanje Slovenije, ni vprašanje slovenske mladinske organizacije, ni vprašanje slovenske partije, ampak je vsejugoslovansko vprašanje. To se ne more sprejeti in cela vrsta drugih vprašanj, npr. ta zadeva okrog štafete, če nimamo tega vzvoda v Beogradu. Je pa še cela vrsta stvari, ki bodo dajale ton aktivnostim v zadnjih mesecih, to boste pa slišali. Imel si in še vedno imaš precej stika s ptujsko mladinsko situacijo, da tako rečem. Tudi aktivno si sodeloval večkrat, icot ne. Kako jo vidiš, njene dobre (če jih ima) in slabe strani? Mislim, da je zelo bistveno vprašanje to, da se je preseglo stanje v katerem ni bilo moč narediti nobenega koraka. To je prav gotovo dalo tudi neke pozitivne rezultate. V vsakem primeru je to pomenilo pozitivne premike, je pa vprašanje, če se na nek način po tem stanju statusa quo ali nikakršnem stanju, lahko v letu dni pričakuje ne vem kakšne rezultate. Mislim pa, da se s to voljo, pristopom, iskanjem različnih oblik, vsebin kaže ena realna perspektiva, da se ta mladinska organizacija lahko postavi na neke osnove, ki bi tako lahko zajemala najširše interese, ki so tukaj in imela tudi jasno politiko odnosa do občinskih problemov in širše. Dane bi intervju izvenel kot moj diktat Tonetu, sem mu dala možnost, da še sam kaj vpraša. Ker je bilo vprašanje in tudi odgovor bolj osebne narave, boste zanju v članku prikrajšani Lilijana Ditrih r~ ; Kako smo poslovali _____________________________________J TOZD Tovarna glinice Septembra smo proizvedli 9.519 ton Al hidrata AI203, kar izkazujemo z indeksom 109 % glede na plan. Devetmesečna proizvodnja je 77.021 ton in ne dosegamo plana za 3.761 ton oz. 5 %. S proizvodnjo 8.958 ton kalcinirane glinice smo presegli mesečni plan za 6 %, kumulativna proizvodnja I-IX je 75.804 tone in je še vedno 1 % pod planom. Al hidrata A1203 smo v septembru prodali 138 ton oz. 35 %, v devetih mesecih pa smo dosegli plan samo 46 %. Skupna proizvodnja (kalci-nirana glinica in prodani hidrat) je v septembru dosežena z 9.0% ton (indeks 103), od začetka leta do septembra pa s proizvodnjo 77.448 ton zaostajamo za načrtovano količino 4 %. Iz tabele II, kjer izkazujemo porabo najvažnejših surovin na enoto proizvoda, je razvidno, da so pri proizvodnji Al hidrata doseženi normativi višji pri porabi pare za 1 % in električne energije za 6 %, ostali normativi pa so manjši kot smo planirali. Pri proizvodnji kalcinirane glinice smo presegli porabo samo pri električni energiji za 9 %, poraba ostalih usrovin pa je v mejah planskih noramtivov. Proizvodnja ostalih proizvodov v tem TOZD je v času I-IX nižja od plana in sicer: raztopljeno vodno steklo 38° za 19 %, raztopljeno vodno steklo 42° za 68 % in zeolit A-suhi za41 %. TOZD Proizvodnja aluminija Proizvodnja elektrolitskega Al v hali A je v septembru dosežena z 1.682 ton (indeks 102), kumulativna pa je 15.738 toz oz. 3 % večja kot smo načrtovali. V hali B smo v tem mesecu 1 % nad planom, dveetmesečna proizvodnja je 17.456 ton in je za 14 ton manjša od naŽrtovane (indeks 100). Ugodne rezultate pa smo dosegli s proizvodnjo na poskusnih pečeh v hali B, saj smo presegli devetmesečni plan za 11 %. Skupna proizvodnja v elektrolizah znaša v septembru 3.793 ton (indeks 101), od januarja do septembra pa smo proizvedli 34.961 ton in smo 2 % nad planirano količino. Pri proizvodnji elektrolitskega Al so zadovoljivi vsi doseženi normativi, saj je dejanska poraba najvažnejših surovin enaka oz. manjša od predvidene porabe v planu. V septembru smo proizvedli samo 587 ton anodne mase zaradi izvajanja generalnega remonta na proizvodnih napravah. Kumulativna proizvodnja znaša 16.875 ton in s to količino zaostajamo za planirano za 8 %. Pri proizvodnji anodne mase smo za 1 % presegli katranske smole in za 6 % električne energije, ostalih surovin pa smo porabili manj kot smo načrtovali. TOZD Predelava aluminija V devetih mesecih smo v obratih livarne in predelave proizvedli 41.321 ton različnih livamiških proizvodov in s to količino nismo dosegli planirane proizvodnje za 369 ton oz. 1 %. Od skupne proizvodnje je blagovna proizvodnja v treh kvartalih 34.725 ton in presegamo plansko postavko za 2 %. Glede na TABELA I: Dinamika poslovanja — indeksi fizičnega obsega proizvodnje Enota Plan poslov. DOSEŽENO INDEKSI mere 1987 1986 IW 1987/86 1987 Proivod IX I-IX IX MX IX I-IX 7:5 8:6 7:3 8:4 i 2 3 4 5 6 7 8 9 1Ó 11 12 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat - A1203 t 8.698 80.782 7.512 77.434 9.519 77.021 127 99 109 95 Kalc. gl. - red.proizv. t 8.455 76.936 8.424 77.224 8.958 75.804 106 98 106 99 Prod. hidr. — red. proiz. t 400 3.600 345 2.027 138 1.644 40 81 35 46 Prod.hidr. - predelava t - - - 1.271 - - - — Skupaj (kale. gl. + prod. hidr.) 8.855 80.536 8.769 80.522 9.096 77.448 104 96 103 96 Raztop. vod. steklo 38° t 982 8.115 735 6.160 200 6.5% 27 107 22 81 Raztop. vod. steklo 42° t 33 299 — — — 95 — _ 32 Zeolit A—suhi t 240 2.188 126 1.345 36 1.297 29 % 15 59 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolit. Al - hala A t 1.654 15.268 1.740 15.942 1.682 15.738 97 99 102 103 Elektrolit. Al — hala B t 1.920 17.470 1.883 17.295 1.937 17.456 103 101 101 100 Elektrolit. Al - hala BF t 175 1.595 188 1.586 174 1.767 93 111 99 111 Skupaj hale A + B t 3.749 34.333 3.811 34.823 3.793 34.961 100 100 101 102 Anodna masa t - 18.432 2.108 18.960 587 16.875 28 89 - 92 TOZD PREDELAVA ALUMINIJA Al formati — za prod. t 1.639 14.913 1.999 17.589 2.485 19.548 124 111 152 131 — za izpari lec t * - 1 1.026 425 1.840 - 179 - - Al žica - EAI + P-11 t 189 1.720 247 1.650 89 1.255* 36 76 47 73 — zaizparilce t — - - 19 - - - - - - Al trak — ozki za prod. t 74 673 — 1.108 103 1.317 — 119 139 1% — ozkizarond. t 380 3.456 277 3.009 323 3.088 117 103 85 89 Rondelice t 181 1.645 151 1.431 135 1.230 89 86 75 75 Al trak — Sir. za prod. t 305 2.775 246 1.587 114 1.389* 46 88 37 50 — Sir. zaizpar. t 345 3.141 268 814 23 1.055 9 130 7 34 — šir. zaMPPAl t — — 114 198 — — — — — _ Izpari lei t 164 1.496 174 1.018 151 1.101 87 108 92 74 Al zlitine: gnetne t 637 5.797 334 5.730 390 5.231 117 91 61 90 livarske t 569 5.183 830 5.271 125 3.654 15 69 22 70 Predzlitine: last. por. t 88 801 52 787 44 697 85 89 50 87 Drogi za kline in stik. t 10 90 4 44 4 25 100 57 40 28 Livarna skopaj t 4.581 41.690 4.694 41.281 4.412 41.321 94 100 96 99 Od tega: blagov. proizv. t 3.758 34.202 3.981 35.383 3.592 34.725 90 98 % 102 Pretap. Al za tuje nar. t 82 748 20 410 412 1.242 — 303 502 166 Predelava: rondelice t — — — — — 329 — — — — izparilniki t - - - - - 309 » - - - mat. zaMPPAl t - - 439 1.224 - 236 - 19 - - Iz tabele I in 11 je razvidno, kako smo poslovali v mesecu septembru 1987. Kolona indeksi v tabeli I prikazuje proizvodnjo tekočega leta vprimerjavi s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta ter odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z letnim planom poslovanja 1987. •v blagov. proizvodnji je zajeto 105 ton Al traku in 4 tone At žice vrnjeno iz zaloge Impola, kar je bilo predvideno za MPPA1 'skupna proizvodnja rondelic (redna proizvod, in predelava) je v času od I—IX 1.559 ton (indeks 95), skupna proizvodnja izparilnikov je 1.410 ton (indeks 94). asortiman je največja prekoračitev plana pri proizvodnji Al formatov -za prodajo (indeks 131) in Al traku -ozkem za prodajo (indeks 1%). V septembru smo zelo povečali pretapl-janje Al za tuje naročnike, saj s količino 412 ton dosegamo indeks 502 % glede na plan. V devetih mesecih smo pretopili 1.242 ton Al oz. 66 % več kot smo planirali v letnem planu. V času od I - IX smo predelali še 329 ton rondelic in 309 ton izparilnikov. Če prištejemo predelavo rondelic k redni proizvodnji, znaša skupna proizvodnja rondelic 1.569 ton, kar je 5 % manj kot smo načrtovali. Redna proizvodnja in predelava izparilnikov znaša skupaj 1.410 ton in ne dosegamo planske postavke za 6 %. Zraven omenjene proizvodnje smo v TOZD v devetih mesecih predelali še 326 ton tokovodnikov za MPPA1, kar nismo planirali v letnem planu poslovanja, glede na enako obdobje preteklega leta pa smo predelali samo 19 % omenjene količine. Gradivo pripravila: Dragica Leskovar Tabela II: Pregled porabljenih najvažnejših surovin na enoto proizvoda _________________________________________________________DOSF.ZfnO INDEKS TOZD/PROIZVOD Enota mere Plan 1987 IX I-X 4:3 5:3 1 2 3 4 5 6 7 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat AI203 — boksit t *2,636 2,638 2,623 100 100 — Na hidroksid t *0,10992 0,14990 0,10343 136 94 — para t 4,344 3,491 4,381 80 101 - žgano apno t 0,0734 0,0265 0,0655 36 89 — električna energija kWh 386,495 351,469 409,425 91 106 Kakinirana glinica — toplotna energija GJ 5,418 5,628 5,329 104 98 - para t 0,040 0,040 0,040 100 100 — Alfluorid t 0,0002 0,000223 0,000204 112 102 - el. energija kWh 32,505 36,995 35,427 114 109 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolitski Al - hala A — glinica t 1,920 t' 1,920 1,920 100 100 - anodna masa t 0,559 0,511 0,545 91 97 — kriolit t 0,022 0,012 0,020 55 91 — Alfluorid t 0,040 0,047 0,038 118 95 — el. energija kWh 17.754 18.043 17.802 102 100 Elektrolitski Al - hala B — glinica t 1,920 1,920 1,920 100 100 — anodna masa t 0,560 0,450 0,542 80 97 — kriolit t 0,020 0,009 0.0084 45 42 - Alfluorid t 0,040 0,041 0,038 103 95 — el. energija kWh 17.501 17.285 17.394 99 99 Elektrolitski Al - halaBP - glinica t 1,920 1,920 1,920* 100 100 — anodni bloki t 0,568 0,582 0,575 102 101 - kriolit t 0,0255 0,027 0,009 106 35 - Alfluorid t 0,0205 0,040 0,0226 195 110 — el. energija kWh 17.016 18.714 16.709 110 98 Anodna masa - petrolkoks t 0,70033 0,67649 0,69290 97 99 — katranska smola t 0,31312 0,32803 0,31660 105 101 — mazut t 0,003 - 0,00114 — 38 - el. energija kWh 137 70 145 51 106 'programiran normativ Kako smo poslovali v_____________________-______________________J TOZD Tovarna glinice Oktobra smo proizvedli 9.588 ton Al hidrata A1203, kar izkazujemo z indeksom 109 % glede na plan. Desetmesečna proizvodnja je 86.609 ton in ne dosegamo plana za 2.953 ton oz. 3 %. S proizvodnjo 8.939 ton kalcinirane glinice smo presegli mesečni plan za 2 %, kumulativna proizvodnja je 84.743 ton in je še vedno 1 % pod planom. Al hidrata A1203 smo v oktobru proizvedli za prodajo 138 ton oz. 35 %, v desetih mesecih pa smo dosegli plan samo 45 %. Skupna proizvodnja (kalcinirana glinica in prodani hidrat) je v oktobru dosežena z 9.077 ton (indeks 99), od začetka leta do oktobra pa s proizvodnjo 86.526 ton zaostajamo za načrtovano količino 4 %. Iz tabele II, kjer izkazujemo porabo najvažnejših surovin na enoto proizvoda, je razvidno, da pri proizvodnji Al hidrata* AI203 prekoračujemo samo poraba električne energije za 5 % ostalih surovin pa smo porabili v mejah planskih normativov. Pri proizvodnji kalcinirane glinice smo za 3 % presegli porabo Al fluorida in 8 % električne energije, za 2 % pa smo zmanjšali porabo toplotne energije. Proizvodnja ostalih proizvodov v tem TOZD je v času I—IX nižja od plana in sicer: raztopljeno vodno steklo 38° Be za 19 %, raztopljeno vpdno steklo 42° Bc za 65 % in zeolit A-suhi za 42 %. TOZD Proizvodnja aluminija Proizvodnja elektrolitskega Al v hali A je v oktobru dosežena z 1.739 ton (indeks 102), kumulativna pa je 17.477 ton oz 3 % večja kot smo načrtovali. V hali B smo v tem mesecu s proizvodnjo 2.000 ton 1 % nad planom, desetmesečna proizvodnja je 19.456 ton in je samo za 3 tone večja od planirane. Ugodne rezultate še vedno dosegamo s proizvodnjo na poskusnih pečeh v hali B, saj smo mesečno za 6 % nad planom, kumulativno pa za 10 %. Skupna proizvodnja v elektrolizah znaša v oktobru 3.931 ton in smo za 2 % nad planom. Pri proizvodnji elektrolitskega Al so zadovoljivi vsi doseženi normativi, saj je dejanska poraba najvažnejših surovin enaka oz. manjša od predvidene porabe. V oktobru smo proizvedli 2.321 ton anodne mase in s to količino presegli plansko postavko za 5 %, kumulativno pa za 7 % zaostajamo za planom. Pri proizvodnji anodne mase smo za 1 % znižali porabo petrolkoksa, za 1 % povečali porabo katranske smole in za 8 % električno energijo. TOZD Predelava aluminija V desetih mesecih smo v obratu livarne in predelave proizvedli 45.886 ton različnih livamiških proizvodov in s to količino ne dosegamo načrtovane proizvodnje za 538 ton oz. 1 %. Od skupne proizvodnje je blagovna proizvodnja 38.515 ton in presegamo plansko postavko za 429 ton (indeks 101). Glede na asortiman je največja prekoračitev plana pri proizvodnji Al bormatov za prodajo (indeks 133) in Al traku -ozkem za prodajo (indeks 179). V okto- TABELA I: Dinamika poslovanja - indeksi fizičnega obsega proizvodnje TOZD Enota mere Plan poslov. DOSEŽENO INDEKS 1987 1986 1987 1987/86 i 1987 IX I-IX IX MX IX I-IX 7:5 8:6 7:3 8:4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat - AI203 t 8.780 89.562 10.129 87.563 9.588 86.609 95 99 109 97 Kalc. gl. — red. proizv. t 8.736 85.672 8.185 85.409 8.939 84.743 109 99 102 99 Prod. hidr. — red.proiz. t 400 4.000 78 2.105 138 1.783 177 85 35 45 Prod. hidr. - predelava t - — - 1.271 - - - - - - Skupaj (kale. gl. + prod. hidr.) t 9.136 89.672 8.263 88.785 9.077 86.526 110 97 99 96 Raztop. vod. steklo 38° t 921 9.037 711 6.871 693 7.289 97 106 75 81 Raztop. vod. steklo 42° t 34 333 - - 23 118 - - 68 35 Zeolit A-suhi t 248 2.436 168 1.512 118 1.415 70 94 48 58 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolit. Al — hala A t 1.698 16.965 1.759 17.701 1.739 17.477 99 99 102 103 Elektrolit. Al - hala B t 1.984 19.453 1.943 19.238 1.993* 19.449 103 101 100 100 Elektrolit. Al - hala BF t 181 1.777 194 1.780 192 1.959 99 110 106 110 Skupaj hale A + B t 3.863 38.195 3.896 38.719 3.924 38.885 101 100 102 102 Anodna masa t 2.208 20.640 3.124 22.084 2.321 19.195 74 87 105 93 TOZD PREDELAVA ALUMINIJA Al formati - za prod. t 1.694 16.606 2.225 19.813 2.560 22.108 115 112 151 133 — zaizparilce t — — 85 1.112 217 2.057 255 185 — — Al žica - E Al + P-11 t 195 1.916 219 1.869 208 1.463* 95 78 107 76 - zaizparilce t - - — 19 - - - - “ - Al trak — ozki za prod. t 76 749 44 1.152 25 1.342 57 116 33 179 — ozkizarond. t 392 3.848 238 3.247 549 3.637 231 112 140 95 Rondelice t 187 1.832 123 1.554 184 1.414 150 91 98 77 Al trak — šir. za prod. t 315 3.090 404 1.991 56 1.444* 14 73 18 47 — šir. za izpar. t 357 3.498 118 971 47 1.102 40 113 13 32 - šir. za MPPA1 t - - 76 235 — — — — — Izparila t 170 1.668 168 1.186 142 1.243 84 105 84 75 Al zlitine: gnetne t 658 6.455 498 6.229 457 5.688 92 91 69 88 livarske t 589 5.772 428 5.698 72 3.726 17 65 12 65 Predzlitine: last. por. t 91 892 85 871 49 746 58 86 54 84 Drogi za kline in stik. t 10 100 - 44 - 25 - 57 - 25 Livarna skupaj t 4.734 46.424 4.711 45.992 4.566 45.886 97 100 96 99 Od tega: blagov. proizv. t 3.884 38.086 4.109 39.492 3.791 38.515 92 98 98 101 Pretap. Al za tuje nar. t 85 833 56 467 515 1.757 920 376 606 211 Predelava: rondelice t — — — — 44 373 — — — — izparilniki t - - - — — 309 - - - mat.zaMPPAl t - 191 1.415 - 236 - 17 - — Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu oktobru 1987. Kolona indeksi v tabeli I prikazuje proizvodnjo tekočega leta vpri-merjavi s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta ter odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z letnim planom poslovanja 1987. •v blagov. proizvodnji je zajeto 105 ton Al traku in 4 tone Al žice vrnjeno iz zaloge Impola, kar je bilo predvideno za MPPA1 ‘skupna proizvodnja rondelic (redna proizvod, in predelava) je v času od I—IX 1.787 ton (indeks 98), skupna proizvodnja izparilnikov je 1.552 ton (indeks 93). bru smo s pretapljanjem Al za tuje naročnike s količino 515 ton dosegli indeks 606 % glede na plan. Kumulativno smo pretopili 1.757 ton Al oz. 111 % več kot smo planirali v letnem planu. V času od I - IX smo predelali še 373 ton rondelic in 309 ton izparilnikov. Če prištejemo predelavo rondelic k redni proizvodnji, znaša skupna proizvodnja rondelic 1.787 ton, kar je 2 % manj kot smo načrtovali proizvodnje rondelic. Redna proizvodnja in predelava izparilnikov znaša skupaj 1.552 ton in ne dosegamo planske postavke za 7 %. Zraven omenjene proizvodnje smo v TOZD v desetih mesecih predelali še 236 ton tokovodnikov za MPPA1, kar nismo planirali v letnem planu poslovanja. Glede na enako obdobje preteklega leta pa znaša letošnja količina samo 17 %. Gradivo pripravila: Dragica Leskovar Tabela II: Pregled porabljenih najvažnejših surovin na enoto proizvoda DOSEŽENO INDEKS TOZD/PROIZVOD Enota mere Plan 1987 IX 1-X 4:3 5:3 l 2 3 4 5 6 7 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat A1203 — boksit t *2,614 2,424 2,601 93 100 - Na hidroksid t *0,10682 0,0827 0,1011 77 95 — para t 4,344 4,0907 4,349 94 100 - žgano apno t 0,0734 0,0464 0,0634 63 86 - električna energija kWh 386,495 374,359 405,543 97 105 Kalcinirana glinica — toplotna energija GJ 5,418 5,261 5,322 97 98 - para t 0,040 0,040 0,040 100 100 - Al fluorid t 0,0002 0,000224 0,00021 112 103 — el. energija kWh 32,505 33,075 35,179 102 108 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolitski Al - hala A - glinica t 1,920 1,920 1,920 100 100 — anodna masa t 0,559 0,535 0,544 96 97 — kriolit t 0,022 0,00053 0,019 24 85 - Al fluorid t 0,040 0,042 0,038 105 95 — el. energija kWh 17.754 18.106 17.833 102 100 Elektrolitski Al — hala B — glinica t 1,920 1,920 1,920 100 100 — anodna masa t 0,560 0,547 0,542 98 97 — kriolit t 0,020 0,009 0,0084 43 42 - Al fluorid t 0,040 0,039 0,038 97 95 — el. energija kWh 17.501 17.311 17.386 99 99 Elektrolitski Al - hala BF — glinica t 1.920 1,918 1,920 100 100 - anodni bloki t 0,568 0,495 0,576 87 100 — kriolit t 0.0255 0,005 0,0086 20 34 - Al fluorid t 0,0205 0,0135 0,0217 66 110 — el. energija kWh 17.016 16.615 16.700 98 98 Anodna masa — petrolkoks t 0,70033 0,68372 0,69179 98 99 — katranska smola t 0,31312 0,32644 0,31779 105 101 — mazut t 0,003 0,00101 - 34 — el. energija kWh 137 171 148 125 108 ‘programiran normativ Ipok — sistem sodobne organizacije dela Racionalno organizirano podjetje, ki ne prenese nobene histerije Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje je po 20 letih znova vzpostavile stike z Refo, splošno priznanim in ta čas največjim svetovnim združenjem za študij dela in organizacijo proizvodnje, ki ima sedež v nemškem Darmstadtu. Tam je Inštitut za razvoj metod Refa s preko 80 strokovnimi sodelavci. Po njenih organizacijskih principih — Refa se lahko ponaša z dejstvom, daje prva zasnovala organizacijo podjetij na temeljih logistike in kibernetike -dela danes velika večina nemških podjetij, med njimi tudi največja, kot so denimo Mercedes Benz, KHD Siemens, Philips in Bosch. Po lanskoletnem mednarodnem seminarju v Topolšici, kjer je nemški svetovalec podjetij in informator Refe Dušan Plohl med drugim predstavil kompleksen sistem integriranja, planiranja, oblikovanja in krmiljenja (IPOK) proizvodnih, materialnih in informacijskih tokov, torej jedro sodobne racionalne delovne organizacije, je po obojestranskem zanimanju podravska medobčinska gospodarska zbornica julija letos podprla vnovično uvajanje metod Refe v podravsko gospodarstvo. Dušan Plohl, ki je pri tem projektu prevzel vlogo koordinatorja, je v letu dni obiskal vrsto slovenskih delovnih organizacij z namenom, da bi uskladil njihove potrebe s ponudbo tujega znanja, pri čemer že vnaprej opozarja, da za dosego cilja - cilj pa je boljše gospodarjenje — ni mogoče »uvoziti« le tistih elementov iz sistema IPOK, ki bi nam bili povšeči, marveč le celoten sistem z vsemi njegovimi posledicami. In kakšne so značilnosti tega sistema? Dušan Plohl: »Če je moj cilj dobro gospodarjenje, moram najprej poznati dejanske proizvodne stroške, da bi lahko oblikoval prodajno ceno. O solidnem poslovanju ne pričnem razmišljati šele takrat, ko me je tako rekoč povozil čas, ampak sem se neprestano prisiljen ukvarjati s kontinuirano uspešnostjo in racionalizacijo proizvodnih stroškov. Sistem IPOK je tisti, ki me sili k racionalnemu urejanju celotnega delovnega procesa. Racionalnost, za nekatere ljudi tako strašna beseda, pomeni samo to, da moram tok materiala prilagoditi toku informacij, pri tem pa me sploh ne zanima, kdo bo kaj imel. Nobena osebno orientirana organizacija ne more biti uspešna, kajti delovna organizacija ni nič drugega kot integrirana enota, v kateri moram komunikacije in informacije uskladiti s cilji, cilj pa je znan: v najkrajšem času z najmanjšimi sredstvi dobiti dober izdelek. Dobra organizacija ne reagira, ampak agira na vse motnje, ki se pojavljajo v proizvodnem procesu. V takem organizacijskem modelu je nadvse pomembna tudi vloga človeka: le tisti, ki bo v službo rad prihajal, bo pripravljen delati kreativno, inovacijsko in v smeri zastavljenih cil jev. Z delovno organizacijo se lahko naposled identificira samo tisti delavec, ki ve, da je celoten sistem odvisen tudi od njegovega dela. Vse to pa z drugimi besedami pomeni, da moramo neprestano raziskovati človekove zunanje in notranje motivatorje za delo. Racionalno organizirano podjetje bo uspešno šele takrat, ko se bodo ljudje na različnih sistemskih ravneh pogovarjali v istem jeziku. Tako organiziran proizvodni proces ne prenese nobene hierarhije in avtoritarnega načina vodenja, ker je slednje nezdružljivo z ustvarjalnim delom.« V letu dni ste spoznali rrsto naših delovnih organizacij. Po tihem se tudi pri nas uveljavlja prepričanje, da je organizacija dela in proizvodnje na izjemno nizki ravni, tudi eden od razlogov za zmeraj večje — ne samo delavsko nezadovoljstvo, marveč tudi za slabo gospodarjenje. Kakšni so vaši vtisi? Dušan Plohl: »Priznati moram, da sem bil zelo neprijetno presenečen. Po 20 letih sem namreč spet obiskal Primat v Mariboru in zgrožen sem ugotovil, da se v tem času organizacija dela ni niti malo spremenila. Na splošno lahko rečem, da pri nas ni tehnike metodološkega dela niti nobenega skupinskega dela, nikjer nisem našel najosnovnejših delovnih pomagal ali prezentancijskih tehnik. Ljudje gredo običajno na sestanek, ne da bi sploh vedeli za njegove cilje. Največkrat pomenijo taki sestanki zgolj izgubo časa ali pa lastno opravičevanje za neuspešne akcije, zaradi česar potekajo po znani metodi, da je napad najboljša obramba. Presenetilo me je tudi dejstvo, da se ljudje med seboj ne razumejo ne glede na drugačna politična izhodišča sistema, kot veljajo denimo v Nemčiji, govorijo drug mimo drugega. Obetavne spremembe sem opazil v Agroservisu ABC Pomurka, kjer so prvi pričeli uvajati sistem Ipok. V tem tozdu je zaposlenih okoli 35 ljudi, od tega je v pripravi dela nameščena šesterica. To je vzjrodbudno razmerje, vendar je zgolj za primerjavo zanimiv podatek, da v enem od mün-chenskih podjetij, ki zaposluje 150 ljudi, šteje priprava dela le štiri ljudi. Zadostno število zaposlenih v pripravi dela seveda še ne pomeni, da ti ljudje svoje naloge tudi opravljajo. Opazil sem, da delavci kljub velikemu številu zaposlenih v pripravi dela še zmeraj sami iščejo material ali pa informacije, kar pa sploh ni njihova dolžnost. V tem primeru ščiti nemškega delavca zakon, kajti ko od njega zahtevaš, da dela dobro in v skladu z zastavljenimi cilji, moraš njegovo delovno mesto najsodobneje opremiti in mu dostaviti vso potrebno tehnično-tehnološko dokumentacijo. Šele v takih razmerah bo lahko razvil svoje ustvarjalne potenciale in bo z opravljenim delom tudi sam zadovoljen. Vsaka delovna organizacija, v kateri morajo delavci skupaj z mojstri iskati material ali pa informacije, se mora zamisliti nad stopnjo svoje organiziranosti. Šele ko je vodilnim v podjetju jasno, kje so, lahko usmerijo razvoj proti najsodobnejši, torej računalniško podprti organizaciji. Njenih predstopenj, stopnje improvizacije in manualne organizacije, ni mogoče kar preskočiti tako, da kupiš nekaj računalnikov, s katerimi ne veš, kaj bi počel. Veliko vodilnih v slovenskem gospodarstvu misli, da jim bodo računalniki sami uredili organizacijski primitivizem, kar je velika zmota, saj gre vse naprej po starem, samo veliko dražje je— In katero organizacijsko stopnjo so dosegle naše delovne organizacije? Dušan Plohl: »Razen zares redkih izjem nobena organizacija ni prišla naprej od prve stopnje, torej stopnje improvizacije. Zastarela in neracionalna organizacija dela najbolj moti delavce, pri njih je tudi najmanj problematičen proces drugačnega, ustvarjalnega mišljenja. Večje težave so pri delu najvišjih vodilnih, ki se za nove organizacijske sisteme sploh ne zanimajo, naj- huje pa je pri srednjih šefih in šefičih. V zvezi s slednjimi seje v Nemčiji uveljavil pojem »resorni egoizem srednjega menažerstva«. Gre za skupino, ki ni pripravljena delati v povezavi s celotnim sistemom. Ti so novim organizacijskim oblikam najbolj nevarni in če njihovo uvajanje nima odločne podpore pri najvišjih vodilnih ali če le—ti niso pripravljeni izpeljati sistema z vsemi konsekvencami, potem je bolje, da tako akcijo opustijo, ker je vnaprej obsojena na neuspeh. Kompromisi tu preprosto niso možni. Nosilci sodobnega organizacijskega sistema so lahko samo ljudje, ki ga razumejo in če ga razumejo, se lahko z njim identificirajo. Za razne tovarišije in osebna nagnjenja tu ni prostora.« — Tak organizacijski model se je dobro obnesel v nemških podjetjih, vendar glede na vrsto razlik (življenjski standard, izobrazbena struktura, mentaliteta, tehnološki razvoj) obstajajo pomisleki o tem, da bo navkljub dobrim željam ta model enako uspešen tudi v podravskem gospodarstvu. Dušan Plohl: »Mariborski gospodarstveniki si morajo najprej iskreno odgovoriti, ali želijo bolje in uspešno gospodariti ali pa morebiti iščejo le alibi za podaljševanje obstoječega stanja. Če zares želimo imeti sodobno integrirano delovno organizacijo, so reči jasne. Ko vodstvo podjetja ugotovi, na kateri stopnji organiziranosti je, je sve-tovalčeva naloga preprosta: napraviti moramo analizo delovnega dneva, ugotoviti, kako funkcionirajo službe, ki so odgovorne za potek dela. Te so posebej problematične: veliko jih je, drage so, delajo pa tako malo, da bi tisti na koncu proizvodne verige, ki zares delajo lahko bolje živeli, če sploh ne bi nič delali. V integrirani delovni organizaciji morajo vse službe imeti jasno opredeljene naloge, pristojnosti in odgovornosti. Drugače ne gre.« — Razlagate mi pravzaprav abecedo sodobne organizacije, ki jo vsaj po mojem mnenju poznajo tudi naši ekonomisti, pa se vsemu navkljub stvari nikamor ne premaknejo. Zakaj? Dušan Plohl: »Na eni strani ni ekonomske prisile. Nihče se za nastalo stanje ne počuti odgovornega. Delovna mesta so oblikovana tako, da ti za svoje delo ni treba nikomur odgovarjati. V tem organizacijskem kaosu ni več mogoče ločiti dobrega dela od slabega in predvsem ni dopustno tudi zaradi preprostih človeških slabosti nikogar za dobro delo pohvaliti. Nemec se, prav nasprotno, ne bo niti malo obiral, ko bo treba pohvaliti uspešnega delavca ne glede na to, ali je domačin ali tujec. Po drugi strani pa ni jasnih in odločnih delavskih zahtev po spremembah, ni pritiska sindikata. Vodilni kader, ki se vrti v organizacijskih improvizacijah, pa nima niti časa niti interesa, da bi o tovrstnih spremembah razmišljal.« — Ta čas se pripravljate tudi na 3. mednarodni seminar IPOK, ki bo leto od 5. do 10. oktobra r Radencih. Kakšna je tema letošnjega seminarja? Dušan Plohl: »Tokrat bomo obravnavali zadnjo stopnjo organizacije, torej" računalniško podprti sistem IPOK. Pokazali bomo pot, kako preiti iz negosjrodame in nerentabilne organizacije obratov na računalniško podprt sistem. Seminarje namenjen predvsem tistim delavcem, ki so odgovorni za zboljšanje kakovosti gosjrodarjenja in dvigovanje organizacijske ravni obratov. Organizacijsko tehnične priprave za seminar je letos prevzela Delavska univerza v Mariboru, poleg predstavnikov obeh slovenskih univerz, Univerze v Zagrebu in Kasslu pa bodo na njem sodelovali še predstavniki različnih evropskih računalniških šol in inštitutov, Refe, nemškega podjetja za logistiko ASSYST ter mariborskega TAM in velenjskega Vegrada. DRAGICA KORADE SODOBNA ORGANIZACIJA DELA - seminar Našemu povabilu se je odzval samostojni svetovalec /a študij casa in organizacijo proizvodnje i/ instituta Kl I \ i/ nemškega Dormnstadta — Slovenec Dušan PI.OIII .. l ako republiška, kot medobčinska gospodarska zbornica /a Podravje intenzivno navezujejo stike z KM O. ki je ta čas naj večja in tudi najbolj priznana za študij dela in organizacijo proizvodnje. * Našemu seminarju bi lahko rekli svetovalni dan. kar pomeni svetujem vam. da pogledate resnici v oči. analizirajte stanje, v katerem ste in pričnite s korenitimi spremembami. Seminarja seje udeležila vodstvena struktura 1)0 z namenom, da se seznanimo z dosežki zahodne organizacije proizvodnje podprte z računalniki. Čeprav je bil seminar enodnevni, je odgovoril na vprašanja, na kakšni stopnji organizacije proizvodnje smo, kako daleč so drugi in kaj je potrebno ukreniti, zato pričakujem. da se bo vodstvo 1)0 odločilo za nasvete Dušana Plohla, ki so pa istočasno nasveti vsemu združenemu delu. objavljeni v časopisu Delo, 29. 9. 19X7 v naslednji vsebini. Z odlokom v Uradnem listu štev. 74 dne 14. 11. 1987 je Zvezni izvršni svet določil, da se bazni aluminijski izdelki smejo podražiti največ do 78 %, sem sodi tudi glinica in Al hidrat, področje takoimeno-vane predelava aluminija pa največ do 74 %. V ilustracijo še podatek, da je to za našo delovno organizacijo četrta podražitev z doslej piškavim rezultatom skupno 44 odstotkov na cene iz decembra lani. Marsikdo bo pomislil, da je velikodušnost naše vlade dober obliž na rano, ki jo je povzročila dosedanja restriktivna politika, vendar pa je potrebno omeniti še nekaj momentov, ki prikažejo stvari v povsem drugačni luči. Poklon v obliki tako visokega odstotka zvišanja bi opravičil dober namen v sredini leta ali tudi v avgustu oz. septembru. Dvigi ostalih cen, ki jih mi kot kupci še kako čutimo, so se odrazili v našem devetmesečnem rezultatu poslovanja in jih, kot kaže, ni bilo mogoče nadomestiti (kompenzirati) z izpolnitvijo plana poslovanja. S tem mislimo na izpolnitev količinske proizvodnje, prodaje, ohranjanje enakega števila zaposlenih in drugih kazalcev poslovanja. Vse to ne pomaga v pogojih fenomena naše inflacije, ki je med 150 in 200 odstotki letno, če ni možnosti, da bi se lastne prodajne cene spremenile za več kot 44 %. Kot že rečeno, bi bil popravek naših cen, ki nam ga je vlada odobrila, še kako učinkovit, če ne bi v istem trenutku sledilo tudi povišanje cen električne energije in to za 69 %, železniškega transporta za 61 %, kar seveda močno devalvira našo novo ceno aluminija. Ne smemo pozabiti, da je z zadnjo podražitvijo elektrike poskočil njen delež v novi ceni aluminija, računano na ingot na prek 40 %. To je seveda le energija, če pa upoštevamo še vse ostale stroške surovin, repromaterialov, transporta, OD itd., kaj kmalu ugotovimo, da je prodajna cena aluminija ’’prekratka”, da bi pokrila le proizvodno ceno, če pri tem odmislimo akumulacijo. To ugotovitev je posredno priznala tudi vlada s potrditvijo nove cene. Ni naključje, da se je strinjala s tako visokim odstotkom in z odlokom, ki velja takoj in dejansko razveljavila dosedanji režim formiranja cene z maksimalnim rokom odobritve do 45 dni. Toda nova cena je tu in z njo se je zaenkrat potrebno sprijazniti. Nova cena aluminijskega ingota znaša din 2.070.788.-/t, v enakem odstotku povišanja pa smo formirali tudi nove cenike (za 78 % dviga) doplačil aluminijskih livarskih zlitin, prahu Al žlindre, glinice in Al hidrata, za 74 % pa smo v cenikih povišali cene aluminijskega širokega in ozkega traku, aluminijske lite žice in rondic. Nove cene začnejo veljati 17. 11. 1987. ZAHVALA A Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem in vodstvu TOZD KK za izkazano udeležbo na poslovilnem srečanju in darilo. Še posebej sem bil vesel udeležbe vseh sodelavcev na poslovilnem srečanju. Še enkrat vsem iz KK iskrena hvala. Vsem v DO TGA želim veliko delovnih uspehov upokojenec iz KK FRANČEK SLAMERŠEK Težko se je sprijazniti z resnico, da našega dragega moža, očeta in dedka MARTINA KOZENBURGERJA ni več. Zahvaljujemo se vsem, ki sta ga v času njegove hude bolezni obiskali in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence t*r cvetje. Hvala osnovni organizaciji sindikata tozda Vzdrževanje, njegovim sodelavcem iz elektro vzdrževanja, posebej za častno stražo, govorniku, pevcem in godbi TGA. Hvala sodelavcem iz Kontrole kvalitete za denarno pomoč. Hvala Stanku Hojaku za vso organizacijo. Hvala vsem, ki ste ob slovesu delili z nami bolečino. žena, hči z družino in sin ZAHVALA Ob nenadni smrti moža Alojza Levaniča, se iskreno zahvaljujem OOS TOZD Proizvodnja aluminija Boris Kidrič, Kidričevo, za darovani venec, za izrečena sožalja terza spremstvo na njegovi poslednji poti. žena Angela z otroci Obvestilo Sodelavce obveščamo, da je rok za uveljavitev pokojninske dobe /a čas opravljanja kmetijske dejavnosti 31. 12. 1988 Dokup let je možen za čas od 15. 5. 1945 do 31. 12. 1983 za obdobja, ko delavec ni bil na služenju JLA, na rednem šolanju, v delovnem razmerju ali na prestajanju zaporne kazni, če je po 15. letu starosti, skupaj z nosilcem kmetijske dejavnosti opravljal to dejavnost kot otrok ali drug družinski član. Zavarovalno dobo. ki se' všteva v pokojninsko dobo, lahko delavci uveljavijo pod pogojeni, če plačajo prispevek za kritje obveznosti iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je za eno koledarsko leto v letu 1987 412.000,00 din. Zahtevek lahko vložite pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega vavarovanja — pisarna Ptuj — soha št. 15/1 — nad lekarno, in sicer vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 10. ure in v sredo od 14. do 16. ure. K zahtev ku je treba priložiti: — delovno knjižico. — potrdilo o služenju JLA in — potrdilo o opravljanju kmetijske dejavnosti od komiteja za kmetijstvo, ki ga izda občinski komite, na območju katerega seje opravljala kmetijska dejavnost. Oglas Menjam trosobno stanovanje v Kidričevem (s centralnim ogrevanjem za dvo in pol ali dvosobno s centralnim ogrevanjem na Ptuju. Informacije dobite na tel. štev. 634 — Plej Obnova stare bale Kompenzacija jalove električne energije lllt*'11' ... — ?»» “ Phanje zadnje peči Tlakovanje (Nadaljevanje s 1. strani) je več kot leto dni fiksiral domačo ceno aluminija na nivoju, ki je bil več kot 45 % pod cenami aluminija na svetovnih tržiščih? (Je sedaj naslov uvodnika bolj razumljiv?) Ob takšnih in podobnih ukrepih, pa še njihovi avtorji pričakujejo, da jih bomo sprejeli in izvajali z neizmernim navdušenjem! Kot kaže se ne zavedajo, da s svojimi linearnimi administrativnimi, strokovno več kot vprašljivimi predlogi počasi, a vztrajno uničujejo samoiniciativnost in pripravljenost za boljše delo še pri tistih redkih kolektivih, ki ti dve vrlini še poznajo. Ne glede na težave, ki jih povzročajo takšni vplivi na naše gospodarjenje je edina rešitev, da še vnaprej striktno uresničujemo svoje proizvodne in razvojne načrte. Obremenitve do pričetka rednega obratovanja novih proizvodnih kapacitet bodo še ogromne, vendar druge rešitve ni: čim hitreje je potrebno povečati proiz- vodnjo, ob hkratnem znižanju proizvodnih stroškov. Narediti bomo morali tudi red v svojih vrstah, saj je še vse preveč tistih, ki preradi pozabljajo na svoje delo, ali mu niso strokovno dorasli. Prej kot se jih bomo znebili, lažje nam bo! Z več kot prepričljivo odločitvijo za pričetek reorganiziranja smo dokazali, da se tudi te naloge ne bojimo, pa čeprav bodo posledice za marsikoga vse prej kot prijetne. Kar se tiče nas samih sem optimist, saj smo že mnogokrat dokazali, da smo ravno v najtežjih trenutkih sposobni izvrševati vse naloge, ki smo si jih zadali. Bojim pa se, da se bo število dušebrižnikovin njihovih ukrepov še povečalo, vse v skrbi za ’’nebogljene samoupravljalce” v delovnih organizacijah! Pa kljub vsemu: prijetne praznike! Predsednik KPO: Danilo Toplek aluminij lzdgja 4danU zret tovarne (Unice in aluminija ’’Boris Kidrič” Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Majda Zadravec, Mojca Cafuta, Viktorija Petaner, Majda Lampret, Srečko Širovnik, Rajko Topolovec, Marija Korada, Franc Sagadin, Ciril Majcen, Janez Liponik, Ven Peklar (odgovorna arerMca). Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. ing. Grafična ptipnva: Stadio Linea, Trubarjeva 11, tel. (062) 28-849 Maribor. Tisk: Zavod Bodočnost Maribor. Člani kolektiva in upokojenci dobivajo Ust brezplačno. Rokopisov in slik ne vračamo. Naklada 3400 izvodov. Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za informiranje pri IS Slovenije št. 321/172 z dne 24. oktobra 1975.