mn TCiiLSivoiruuBUfi“'! hMain plataM * gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. O®ŠlO ««n J$f2ft>ic*ni Storilki Mi t-M. ................ krat— TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za Vž» leta 90 Din, za y4 leta 46 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XIIL Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 8. novembra 1930. Telefon št. 2552. ŠTEV. 130. Predsednik kraljevske vlade in ministri v naši sredi. Jutri prispe v Ljubljano predsednik kraljevske vlade general Peter ž i v k o v i č z ministrom pravosodja dr. M. Sr š kičem, ministrom financ dr. Š v e rl j n g o ter našimi ožjimi rojaki, ministrom šum in rudnikov ing. D. Ser ne c o m in ministrom brez portfelja dr. I. Š v e g -l o m. Odličnim članom kraljevske vlade kličemo ob njihovem prihodu v Dravsko banovino iskreno: Dobrodošli! že sama sestava delegacije ministrov, ki prihajajo v Ljubljano, nam dokazuje, da poklanja kraljevska vlada obisku Dravske banovine ruij-večjo važnost. Vsaj se je od\očil sredi obilnih nujnih in neodložljivih poslov sam neumorni in žilavi predsednik vlade general P. živkovič, da se odtegne za nekoliko dni državnim poslom v prestolici, da se pomudi par dni med- nami, da pride v stik z javnimi delavci, z organizacijami, gospodarskimi krogi ter da na luštne oči prouči gospodarski položaj, da vidi politično razpoloženje, da se prepriča o kulturnih, socijalnih in splošnih potrebah Dravske banovine, osebno čuje želje in predloge svojih funkcijonarjev, odposlancev naroda, gospodarjev ter delavstva, da bi mogel dobiti čim popolnejšo sliko o vsem, kar želi kraljevska vlada v okviru svojih reform izvesti ter pri svojih zakonodajnih in upravnih ukrepih upoštevati. Obiski članov kraljevske vlade med narodom se vršijo že več mesecev neprestano v vseh delih države. Vsi ti obiski so želja in se vršijo po nalogu Njegovega Veličanstva Kralja Aleksandra in v smislu izvedbe historičnega manifesta z dne 6. januarja l. L, v katerem je naznanil vladar Svojemu narodu, da je prišel čas, ko med narodom in kraljem ne more in ne sme biti več posredovalcev in da moramo skupno iskati novih metod- dela ter pripravljati nova pota. F tem minifestu je izdal naš vladar • poziv vsem pravim rodoljubom, da mu pomagajo pri vseh Njegovih bodočih naporih, ki hnajo edini smdter, da se v najkrajšem času doseže ustvaritev onih ustanov, one državne uprave in one državne ureditve, ki bo najbolje ustrezala splošnim državnim potrebam in državnim koristim. Kmalu boste potekli dve leti od tega smelega, odločnega zgodovinskega akta. našega ljubljenega kralja. Samo dva meseca nas še ločita od druge obletnice osvoboditve iz kritičnih prilik parlamentarizma, katerega- delovanje je oviralo okrepitev no frcali j ega življenja in napredka v državi ter ureditev in razvoj zunanjih, odnosa, jev naše države. Ogromno d,elo je izvršeno v tej kratki dobi. Pretežni in najvažnejši del izjednačenja zakonodaje je izveden. Uveljavljeni so važni gospodarski zakoni in dane jasne in določene smernice našemu bodočemu razvoju. Le kdor se je sam javno udejstvoval in imel priliko poznati težave reševanja kompliciranih in delikatnih političnih, kulturnih, socijalnih in gospodarskih problemov, more pravilno oceniti napore, ki so bili potrebni, da se je likvidiralo težko stanje razgaljenih plemenskih strasti in strankarskih bojev, v katero nas je spravil parlamentarni režim. V naši javni upravi je zavel nov moderen duh, ki stremi za, tem, da se v najkrajšem času odstranijo vsi nedo-statki in izboljša javna uprava. Tudi oni, ki so prvotno pasivno stali ob strani, so pričeli uvidevati, da je prišel čas, ko je treba, da vsak državljan stori svojo dolžnost in s svojimi skromnimi močmi pripomore, da se popravi zamujen čas in da se pojača nova orijentacija in uredi naša mlada država tako, kakor želi naš vladar in vsi iskreni patrijoti. Obiski ministrov med narodom so izraz pravega demokratizma, so dokaz, da kraljevska vlada noče diktirati ukrepov izza zelene mize, marveč da hoče slišati najprej želje vsega prebivalstva, vseh slojev in stanov in po teh željah usmeriti svoje plodonosno delo v splošno korist. Ti obiski tudi niso svečani paradni poseki, marveč so živ in neposreden kontakt naroda z vlado, kjer ima vsak stan priliko, da tolmači svoje tegobe, da pove svoje težnje in da stavi svoje predloge, že davno je kraljevska vlada sama v želji, da omogoči zanimanje in sodelovanje široke javnosti za ureditev javnih vprašanj, izrecno odobrila svobodo kritike in ministri so na svojih potovanjih imeli priliko, da čujejo tudi kritične besede in kritične poglede na javno delo. Stik z narodom je za nas tem važnejši v sedanji dobi, v dobi velikega, mrtvila, ki je nastalo vsled poljedelske krize in ki se zrcali v vseh panogah kupčijskega poslova- nja, industrijskega in obrtniškega dela. Prilike so težke in povsod se čujejo klici na pomoč. Tolaži nas sicer zavest, da so prilike v drugih državah enako težke in morda še težje, tocla to nam ne more zadostovati. Vse organizacije, posebno pa gospodarske, si prizadevajo, da podprejo in pomagajo kraljevski vladi v njenem prizadevanju, da se položaj čimpreje in v čimvečjem obsegu omili in da se doprinesejo tucli žrtve, samo da se povrne čimpreje zojcet živahnejši polet, podjetnost in zanimanje v gospodarske kroge. Od raznih strani se pojavlja zahteva po javnih delih. Upoštevati je pa treba., da, javna dela stanejo velike vsote, ki jih domače gospodarstvo v sedanjem položaju ne zmore v večjem obsegu. Zato je treba najti drugih sredstev in virov, da se morejo organizirati in izvršiti ta dela. Ali razen javnih del imamo še mnogo važnih vprašanj, ki se dajo tudi z razpoložljivimi sredstvi izpeljati. Včasih je potrebna samo majhna adl-ministrativna reforma, da se ustreže širokim slojem prebivalstva brez posebnih žrtev. In baš na to polje dela želijo gospodarske organizacije obrniti pažnjo kraljevske vlade in v tem pogledu ji bodo stavile konkretne predloge. Prepričani smo, da bodo taki, nasveti našli polno razumevanje, mnogo dobre volje in razpoloženja ter da, bo obisk članov kraljevske vlade v naši sredini pokazal že v najbližjem času svoje blagodejne posledice. V tej nadi in v tem pričakovanju pozdravljamo odlične goste v naši beli Ljubljani in jim želimo, da bi odnesli iz naših krajev najboljše vtise. KOŽNI SEJEM. Tradicionalni sejem oziroma dražba kož divjadi se vrši zopet prvi ponedeljek pp sv. Neži, t. j. dne 20. januarja 1931. v Ljubljani v prostorih velesejma. To organizirano prodajo lovskega pridelka izvede »Divja koža«, ki je vnovčevanje kož uredila po vzorcu modemih svetovnih trgov in dosegla velik ugled pri svetovnih trgovcih. Kdino potom »Divje kože« je mogoče1 našim ilovcem vnovčiti blago za cene, ki triu gredo. Lovci, zbirajte kože divjadi, da jih čimveč prinesete oziroma pošljete na naš skupni sejem. Opozarjamo vas pa tudi, da kožuhovino dobro pripremite. Vsako leto imate priliko videti, kako ceno doseže lepo, posušena kožuhovina, če je tudi drugače v kakovosti morda nekoliko slabša, do-čim mnogo sicer najboljših, toda slabo prikrojenih kož divjadi nihče noče kupiti. Kože pošiljajte na naslov »Divja koža«, Ljubljana, velesejem, v večjih množinah po železnici, v manjših pa po pošti. Če vam navodila in pogoji sode; lovanja niso morda še znani, obrnite se z dopisnico rta isti naslov, ki vam jih bq takoj poslal. NOVI AEROPLANI DOMAČ® PRODUKCIJE. V tvornici avijonov g. Ž. Rogožarskega v Beogradu je bil zgrajen nov aeroplan, dvosedežen, z motorjem Walter 220 SK in z brzino 200 km una uro. Skonstruira/ ga je g. Vilijem Šuster, ki se zelo intenzivno bavi s konstrukcijo domačih avijoe nov. Po mnenju preizkusnega pilota? tvornice Rogožarskoga g. Jakliča je novb aeroplan zelo solidno delo, ki se zlasti odlikuje po svojih aerodinamičnih sposobnostih. Omenjena tvomdea bo v kratkem zgradila še dva nova aeroplana. OLAJŠAVE DAVŠČIN MAL0PR0DA-JALCEV. Oddelek za posredne davke ministrstva financ je izdal vsem direkcijam in finančnim oblastvom ta-le odlok: Z več strani prihajajo pritožbe, da posamezne davčne uprave pri predložitvi pridobitka monopolskih predmetov vzamejo celotni brutto-dobiček kot davku podvrženi dobiček. Znano je, da so prodajalne monopolskih predmetov več ali manj oddaljene od monopolskih skladišč in zato pride do večjih ali manjših izdatkov, kakor prevoz, poškodbe pid zavijanju, pretovarjanju, vremensko neprilike itd. Razen tega spadajo med izdatke najemnina lokala, razsvetljava, kurjava, obresti za posojila, škoda, nastala pri drobni prodaji itd. V kolikor finančni organi pri obdavčenju niso upoštevali teh momentov, nego so obdavčili celotni dobiček, je nezadovoljstvo upravičeno. Da se to stanje uredi, se zapoveduje vsem davčnim upravam, da raa-loprodajalcem, če pri prijavi ali v razpravi dokažejo kateri izmed gornjih izdatkov, iste upoštevajo in izločijo od obdavčenja, če se odmeri davek po svobodni oceni, se morejo ti momenti takisto ugotoviti im svobodni oceni. NARAŠČANJE BREZPOSELNOSTI V ANGLIJI. Koncem oktobra 1.1. je znašalo število brezposelnih 2,238.501, kar pomeni, da je število brezposelnih narastlo v enem tednu za 38.213 in za 1,003.113 v primeru s preteklim letom. Kako se je v Sloveniji delniškim družbam v preteklem desetletju godilo? (Konec.) Izmed vseh 73 družb jih pripada industriji in trgovini 59, bančni in zavarovalni stroki 12, dve pa rudarski. Med industrijskimi družbami je onih devet največjih podjetij, ki so obratovala že pred vojno in ki še danes poleg par samo-imetniških podjetij reprezentirajo našo pridobitnost na zunaj. Ta 'podjetja so: Papirnice Vevče, Goričane in Medvode, Tovarna usnja Fr. Wosohnagg, \Vesten A., Tvornice za dušik v Rušah, Deiln. dr. pivovarne Union, Strojne tovarne in livarne, Pollak Carl in K ID. Kot deseto s© jim je po vojni pridružila Jugočeška tvoroma bombažnih tkanin v Kranju. Njih glavnični ter rezervni kapital znaša po bilancah 1928 vsoto 191 mili j. Din, skupna bilančna vsota pa 675 mili j. Din. Statistik navaja, koliko družb izkazuje izza 1919 dobiček in kolikokrat so prišle v bilanci z izgubo na dan. Seveda statistika hodi le bolj okoli stvari, vanje pa ne more zrni raj lahko prodreti; ona mora vzeti bilančne številke pač, kakršne so. Preteklo desetletje pa je bilo že takšno, da so mnogi dobički bolj fantastični plod hiJančno-tehnične umetnosti, medtem ko se za nekaterimi izgubami skrivajo lahko zmerni dobički. Na bilance sikajo razne Scile in Karibde in ni ziniraj lahko ubrati tisto pot, o kateri pravijo, da je srednja in zlata. Tako je n. pr. treba v dobi, v kateri je od ugodnega vnanjega1 vtisa in kredita odvisno, tudi za kuliso skrbeti, saj celo najstrožja finančna oblast zatisne eno oko, če opravičuješ potratno življenje s čuvanjem kredita ;i na drugi strani pa ni prav nič čudnega, ako je ravno finančna oblast morebiti s svojo iznajdljivostjo, s katero je ustvarjala zmiraj nove pribitke, nekaj dobičkov ali njih dele pognala v skriva^ lišča drugih bilančnih številk. V škodo finančna oblast itak ni prišla, ker se je odškodovala na fiktivnih dobičkih. ; Statistika 59 industrijskih ter trgovskih družb gradi na 502 bilancah; iz teh jih je 320 aktivnih, 182 pa pasivnih. Vsota dobičkov, izkazanih v tem desetletju, znaša 104 milijone Din, vsota izgub pa 124 mili j. Din, tako da pokaže mehanična računska operacija 20 milij. Dim deficita. Že iz gorenjega sledi, da tega ni vzeti tako tragično; sliko kazi namreč nekaj družb, ki so v letih 1923—1927 gromadile izgubo na izgubo, dokler se jim glavnice v konkurzih ali likvidacijah niso čisto stopile. Presežki dobičkov (~K) oz. izgub (—) industrijskih in trgovinskih družb znašajo: I. 1919. i. 1920. 1. 1921. 1. 1922. I. 1923. t. 1924. 1. 1925. 1. 1926. 1. 1927. + 1'9 milij. Din + 4-0 » » + 5-8 » » + 6-8 > » — 60 » » - 261 » » — 32-5 •> » + 37 » » + 64 » y> 1. 1928...................+ 169 » » Bančne delniške družbe so kajpak v tem oziru dosti bolje odrezale in klljub žrtvam, ki v tej stroki niso izostale, drugače niso niti mogle. One prikazujejo same presežke, celokupna vsota katerih (t. j. po odštetju izgub) znaša 412 milij. dinarjev, t. j. skoraj ravno toliko, da se pokrije »u črnina«, o kateri smoi se mak> prej zmenili. Še bolj so lahko zadovoljne rudarske družbe, kajti pri njih ni bilo •tikoKi vse desetletje pasivnih bilanc; njiii dobički — mehanično sešteti — znašajo ‘260 mili j. O in. Od te vsote pa so davkarije pobrale skoraj ISO milij. Din, t. j. 1)0 nekaj manj, koliikor znaša polovica vseh davkov (neposrednih), ki so jih v lem desetletju plačate vse del. družbe Slovenije (302 milij. Din). Ta številka (892 milij. Din) tvori skorajda tri četrtin© celokupne glavnice, ki so jo imele; vse družbe koncem 1. 1928., t. j. 523 milijonov dinarjev. Uentebilitesta, nominalna in tečajna, *iaših družb je stvar m sebe. Ni namreč lahko najti objektivno merilo, po katerem bi jo bilo mogoče pravilno presojati: razmere preteklih let m izredne, družbe |>a v stanju začetnega razvoja ali temeljite preorganizaoije. V suinarični obliki pove statistična tabela, da se po 628 bilancah, na katerih temelji, glavnica nominalno 92krat obrestuje z več 'kakor 10 stoiki, toda 31 Okra t sploh ne; v 62 primerih beleži I — 5%no nominalno iremlabiliteto, v 164 primerih pa 6—10 odstotno. Pregledamo-li samo rezultate poslednjih treh let, t. j. 1926, 1927 in 19*38, vidiiiiii), da bilančna nerentabilnost nekaterimi' strokam trdovratno nagaja: v povprečju se namreč v teh treh letih ni obrestovalo: v stavbeni stroki . . 92% skupne glavnice v grafični stroki . . 88% » > v trgovinski stroki . 79% » » v tekstilni stroki . . 87"/« v kovinski stroki . . 34% » » v kemični stroki . . 31% > v hranilni stroki . . 27% > > v bančni stroki . . 7% > » V drugih strokah . . 33% » > Iti na ta dognanja s predvojnimi vatlji, bi bilo kaj zgrešeno početje. Nobena statistika namreč ne more povedati, kolikokrat je bilančno izkazana nerentabilno«! 'hotena, kolikokrat je lb podlaga 'za stabilizacijo in trajnost poznejše rentabili-iete; prav posebej velja to za naše razmere, kajti delničarji niso nikatkšna anonimna masa, na katere je v bilanci tre-4>a jemati ozira, temveč mala peščica obče znanih iljudi ali bančni zavod; ta pa lahko dobi v obliki višjih obresti, kar imai na dividendah uide. Povprečno nizka rentabiliteta naših delniških družb JfSoslednjega desetletja naj nikogar ne moti, zgraditev nacionalne industrije je povsod zahtevala dalje časa nego 10 let. . Aiko zgrnemo vse, kar nam more statistika povedali, v, končno sodbo, lahko irečemo, da je pretežna večina delniških družb, ki se nahajajo na slovenskem ozemlju, kolikor ga je v naši državi, burno razgibanost preteklega desetletja 'uspešno prestala. To ugotovitev je treba visoko pribiti. Kajti naša industrija moža čuvati svoj obstoj ob izredno težavnih razmerah. Ona se nahaja tik meje, zanjo imajo postavke carinske tarife velikim delom samo literarno veljavo, ona je 'prva, ki čuti spremembe, katere izvede inozemska konkurenca v svojih pnoizva-■jalinih prooesih 'in, zboljšanje komercialne organizacije. Carinske zaščite pa slovenska podjetja že zategadelj ne morejo po potrebi izrabiti, ker prevaža inozemska konkurenca svojo robo po ceneni vodni poti v južne pokrajine naše države, medtem ko nosijo izdelke slovenske .obrtnosti v konkurenci na lastnih odje-•iinališdih vso pezo železniške tarife in inozemskega dumpinga. Slovensko odje--mališče samo za sebe je pretesno, sprejemljivost onih, ki se nahajajo na jugu • države, pa zavisi kaj močno od kakovosti in kol ikovosti žetve, t. j. na vsezadnje od nekontroljivih atimosfeničnih sil. Vrhu vsega so se v preteklem desetletju valute, cene sirov in, davčne, železjiiiške in druge tarife hitro in pogosto spreminjale. Ob laikih okolnostih se je pa tudi na najeksaktnejšo predhodno kal kulacijo težko zanesti in je zmiraj računati, da bo kakšna nepričakovana uredba ali odredba postavila vse račune na glavo. Nemcem, Francozom, Belgijcem, Italijanom itd. začetkom lin v sredi preteklega stoletja ni biilo tako težko graditi lastno nacionalno industrijo: oni so imeli le enega samega konkurenta, Angleže, in ^blagu 'le-teh so s carinami kaj lahko zabarikadirali pot v deželo. Tudi agrarnih skrbi tedaj še niso poznali. Naša država ♦pa je prišla šele najzadnja, ko so na sve-'4 trtnem trgu že drugi zavzeli tlajlepša frtanišča in stojišča. Na njeno mlado obrt-noet pritiska hkrati konkurenca iz mnogih dežel, obenem pa postaja hujša hi *hujša še skrb, kam bi se spravili pre- Oznamenovanje sodov z neuradnimi označbami. V členu 4. (točka 6., drugi odstavek) «Pravil o obliki, sestavi in načinu oznaraenovanja sodov o mejah njih točnosti», ki jih je gospod Minister za trgovino in industrijo izdal 1828, je določeno, da se sodi z neuradnimi označbami ne smejo ozna-menovati na onem dnu, na katerem sta uradni označbi o prostornini in teži. To določilo, ki ni v skladu z do-' sedanjo prakso in niti z določili, ki so na teritoriju Dravske banovine veljala do razglasitve uvodoma citiranih «Pravii», silno otežuje manipulacijo s sodi iz sledečih razlogov: Podjetnik, ki blago prodaja v sodih, mora sode kupcu posojevati in je tako iz razlogov varovanja lastninske pravice kakor iz evidenčno-tehničnih razlogov primoran, da jih oznamenuje s svojim imenom (z začetnima črkama svojega imena) in z evidenčnimi številkami. Doslej je smel in mogel te označbe postavljati na ono dno, na katerem sta bili uradni označbi o prostornini in teži in niti merosodnih oblasti niti kontrolnih organov te neuradne označbe nista motili, nasprotno pa sta tako njim, kakor tudi prevozniškim in carinskim organom (na železnici, na parobrodu, pri špediterju itd.) dobro služili pri identificiranju sodov s vstreznimi dokumenti. Oznamenovanje sodov z omenjenimi neuradnimi označbami ni torej le neobhodna potreba lastnikov sodov, ampak ravnotako in morda v še večji meri neobhodna potreba vseh uradnih in drugih organov, ki imajo posla s sodi na transportu. Treba je samo pomisliti na številnost in značaj manipulacij na transportu. Saj leže oz. stoje sodi vsled prostorninskih prilik, pa tudi iz pro-storninsko-ekonomskih razlogov na kolodvorih, v javnih skladiščih, v vagonih, na parobrodih itd. dostikrat v velikih množinah natrpani v sklad-nicah, ki tesno mejujejo druga na drugo. V takih prilikah je manipuliranje docela onemogočeno, ker na kako silno zamudno in težavno prekladanje ni misliti, ne glede na stroške, ki bi bili s temi zvezani. Društvo industrij cev in veletrgovcev v Ljubljani je v okvirju svoje «Sekcije kisarnarjev» s posebno vlogo opozorilo g. ministra trgovine in industrije na gornje okolnosti. Ker bi brez škode za državo mogle biti uradne in neuradne označbe na sodih na enem samem dnu, je upati, da se vstrezno določilo citiranih pravil čimpreje primerno izpremeni. Kvalitetna znamka TARIFNI POPUSTI ZA IZVOZ ŽITA V ALBANIJO. Ti popusti na naših železnicah se tičejo ječmena, pšenice, rži in koruze, ki gre v Albanijo preko obmejnih postaj Ohrid in Struga. Tarifni popust vsebuje voznino od 890 jugoslov. postaj do postaje Djeneral Henri (pri Skopi ju) odkoder gredo pošiljke po ozkotirni železnici naprej v Ohrid ozir. Strugo. Do postaje Djeneral Henri se uporabljajo popusti za vagonske naložbe pri minimalni teži 10.000 kg; popust odgovarja 25 odstotkom normalne vozne tarife. Od Djeneral Henri do Ohrida in Struge stane voznina za 100 kg 1995 par. Minimalna teža na tej progi pa znaša 5000 kilogramov in ne 10.000 kg, ker sprejmejo vagoni tukaj manj tovora. Poši-Ijatve se morajo oddajati kot vozno blago. Tarifni popusti se dovoljujejo potom povratnega poplačila; zahtevati sme poplačilo tisti, ki je voznino plačal. Povratno poplačilo se izvrši na podlagi predloženih voznih listov in carinskih listin, iz katerih je razvidno, da je bilo žito v resnici v Albanijo izvoženo. Prošnje za povratno poplačilo je nasloviti najmanj šest mesecev po izvozu na pre-jemno kontrolo generalne direkcije Jugoslov. državnih železnic v Beogradu. Zahtevaj f o povsod i obilni deželni pridelki. Brez koncesij je danes posebej težko dobiti kupce, le da mora te koncesije mnogokrat plačati iz svojega industrija; kajti skoraj vsaka koncesija odpre s ključem pogodnostne klavzule deset in več vrat, iz katerih sili konkurenčno blago na nacionalna odjema lišča. Kako iz te zagate ven, t. j. kako najti za agrarni izvoz stalnega in sigurnega kupca, pri tem pa vendar nacionalni industri ji zasigurati boljšo bodočnost, to je ravno problem, ki ga skušajo zdaj rešiti na konferencah jugovzhod, agrarnih držav. —ere— TVORNICA ClICORUt Priporoča svoje izvrstne izdelke fkidk.DOiiPibcmiiU Ivan M. Maduu, Skoplje, MLokranjee- va 9, želi prevzeti zastopstvo tukajšnjih tvrdk za Južno Srbijo. Imenovani je že zastopnik za mineralno vodo Slatina Radenci. Zastopstvo naših tvrdk v Alžiru se prevzame. Tvrdka Ch. Delorme, re-presentation-Consignation 20, Boule-vard Malakoff, ‘20, Oran, bi prevzela zastopstvo za Alžir, ali za okraj Oran. Ponudbe je poslati tvrdki neposredno. Pisati je francosko. Tvrdka Karl Kraus, Wien II., Praterstrasse No i), želi stopiti v stik s tukajšnjimi tvrdkami, ki pridejo v poštev za izvoz jezic. Gre za nekoliko vagonskih pošiljk. ./. Montesinos Roig Agente Co-mercial Colgiado, Valencia Avenida de Navarro Revester, 22, želi stopiti v stik s tukajšnjimi solidnimi tvrdkami, ki pridejo v poštev za izvoz lesa v Španijo, želi prevzeti zastopstvo kake solidne lesne tvrdke za Španijo. Dopisuje se v francoščini. Tečaj 7 novembra 1930. Povpra- ševanje Din Ponudbe Din DEVIZ K: Amsterdam 1 h. gold. . 22‘705 22-765 Berlin IM — •— 13-46 Bruselj 1 belga —• - 7-874 Budimpešta i pengo . 9 885 Curih 100 fr. 109440 1097-40 Dunaj 1 šiling —• — 7-9563 London 1 funt 274-33 Newyork 1 dolar ... . 56 265 56-465 Pariz 100 fr 220 81 222 81 Praga 100 kron 167-00 167-86 Trst 100 Ur | 294-57 ■296-57 Devizni promet na ljubljanski borzi je bil v mesecu oktobru s 105 milijoni Din (rekorden. Za Zgradbo drugega, tira Zagreb Novska in Beograd — Niš ho potrebni materija! nabavljen iz Nemčije na repa-iracijska iračun, deloma pa tudi iz Češkoslovaške. Narodna banka bo ustanovila podružnice v vseh onih glavnih mestih banovin, ki jih doslej še nimajo. Rastoč izvoz tekstilij iz Jugoslavije v Grčijo, Albanijo in druge bližnje države-se more opazovati v zadnjih mesecih. Ponovne oiertne razprave glede daljnovoda Jugoslavije do posameznih de-žeflnih mej se bodo vršile v kratkem. Most čez Donavo pri Brzi Palanki bo po romunski cenitvi stal 400 milij. Din in ne 300, kot je bilo prvotno .rečeno. Opija oz. opijevega maka smo ekspor-tirah v zanjih treh mesecih samo 2157 kg, neprodanega ga imamo pa še 140 tisoč kilogramov. Vzrok je neugodni mednarodni položaj. Asfaltna cesta Beograd — Subotica., vodeča preko Novega Sada, mora biti po pogodbi dograjena do jeseni 1931. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, naj vpošljejo zahtevane vzorce nemškim importnim tvrdkam čimpireje. Do srede t. m. morajo biti vzorci v Nemčiji. V Nemčiji bodo ustanovili sindikat krompirjevega škroba, ki mu bodo pripadale vse zadevne nemške tovarni Ustanovitev se bo izvršila v sredi novembra. Gre za ureditev cen in pozneje tudi za ureditev prodaje. Češkoslov. monopol za uvoz žita je postavljen zaenkrat v ozadje. Hočejo najprej dognati vpliv drugih odredb ni oblikovanje cen. Ameriška družba za eksport jekla, ustanovljena pred nekaj leti kot eks-portna organizacija ameriške jeklene industrije, bo sedaj razpuščena, ker, je več tovarn ustanovilo lastne eksportne organizacije, zlasti v Aziji. Padec v ameriški avtomobilni produkciji. Avtomobilna produkcija Zedinjenih držav in Kanade v letu 1930 je cenjena v strokovnih krogih na 3,500.000 do 3.600.000 voz napram produkciji 5 milijonov 400.000 voz v letu 1929 in 4 mil. 400.000 voz v letu 1928. Po tej cenitvi bo letošnja produkcija za ca. 35 odstotkov manjša kot je bil arekordna produkcija preteklega leta. Turčija je sporočila zastopnikom njenih upnikov, da ji je spričo sedanjega gospodarskega položaja zaenkrat nemogoče, da bi plačevala pogodbeno določene anuitete. Popolno iikinjenje reparacij je označil v senzacionalnem govoru v Chicagu dr. Schacht kot edino sredstvo, da bi se mogel svet povrniti h gospodarskemu ozdravljenju. Na ameriškem trgu bombaža Se tendenca obrnila in kaže navzgor; vzrok je pomnoženo povpraševanje v najvažnejših tekstilnih središčih. Strokovni krogi mislijo, da je globinska točka depresije prekoračena. Proti ruskemu dumpingu je pričela nastopati tudi Rumunija, kjer je ruski dumping v zadnjem času zelo napredoval in povzročil pritožbe rumunske industrije. V odgovor na belgijsko prepoved um uvoz ruskega žita je pričela sovjetska vlada bojkotirati antwerpsko pristanišče in je dirigirala sedaj ‘22 v Antvverp namenjenih ladij v holandsko pristanišče Rotterdam. Z rižem obdelani svet znaša po poročilu Mednarodnega poljedelskega zavoda v Rimu 29,988.000 hektarov, to je nekaj več kot lani (29,956.000 ha) iu kot v povprečnosti zadnjih petih let (‘29,781.000 ha). Budimpeški borzi je predlagano, naj v bodoče izdaja tečajne liste efektne borze razen v madjarščini, tudi še v nemščini, francoščini, angleščini in italijanščini, tečajne liste blagovne borze pa v madjarščini in nemščini. Lini hočejo prodajati Rusi v češkoslovaški loko Praga po Kč 4-85, kar je globoko pod svetovnotržno ceno Kč 7-80, k čemur pride še voznina do Češkoslovaške in pa visoka uvozna carina Kč 175 za stot. Dober dobiček brez rizika Razpečuje v kraljevini Jugoslaviji Fran Ksav. Leinik, Maribor, Cankarjeva 26 MAGGI dosežete s prodajo ,eB,h izdelkov za iuhe. Pogoji za prodajo našega vina na Poljskem. Po obstojeCih poljskih zakonih je izvrševanje trgovine in industrije na Poljskem svobodno, kar velja tudi za tujce, seveda pod pogojem reciprocitete ali pa če ne določajo drugače mednarodne 'pogodbe. Za naše državljane prihaja pri tein v poštev trgovinska pogodba s Poljsko z dne 23. okt. 1922. I., v kateri je določeno, da morajo vsa naša trgovska industrijska in dr. podjetja, ki hočejio razširiti svoje delovanje tudi na ozemlje Poljske države, zaprositi za tozadevno dovoljenje poljske oblasti. Tako ob-lastvo je za vse delniške in komanditne družbe Ministrstvo trgovine in industrije. Prošnji je treba predložiti: a) potrdilo pristojnega poljskega konzulata, da sme poljska družba pri nas osnovati svojo podružnico; b) legalizirani prevod Statutov družbe s potrdilom, da je družba osnovana po predpisih jugoslovanskih zakonov in da Faktično obstoja; c) llegalizirani prevod sklepa družabnikov o osnovanju ftilija-le na Poljskem; navesti je tudi višino kapitala; č) izjavo družbe, da se podvrže v vseh zadevah poljskim 'zakonom. Za vse družbe z omejeno zavezo in navadne trgovinske družbe pa je dovolj registracija pri poljskih sodiščih, za katero se mora 'predložiti v legaliziranih prevodih: a) izvleček iz registra, kjer ima centrala svoj sedež; b) pogodbo, na podlagi katere družba obstoja; c) podpise oseb, ki družbo zastopajo, Krajevna podsodnost za vse inozemske družbe je na Poljskem. Trošarina na vino znaša: za vino do 16 odstotkov 1 zloty, za vino preko 16 odstotkov alkohola ‘2 zlota. Plača se istočasno s carino. 1 kg brutto vina se računa za 0^8 litra. 'Za peneča in kipeča vina V steklenicah znaša troš,arina 4-50 zlotov, za pol steklenice 2-25 zlota. Vsebina pol-steklenice znaša 425 cm*, cele steklenice 850 cm3. Ministrstvo financ sme dovoliti pod gotovimi garancijami — minimalna zaloga vina mora vedno znašati 500() I in položiti je kavcijo v višini 50 odstotkov predpisane trošarine — prosta skladišča, v tem slučaju se plačuje trošarino šele tedaj, ko se spravi v redni trgovski promet. Tozadevne prošnje je nasloviti na oblastvo prve instance. Razen tega pa morajo plačati trgovci še specijalno patentno takso, ki znaša od 25—100 zlotov in to z ozirom na večji ali manjši kraj. Poljska bi bila zeilo dober trg za naša vina, zlasti pa za desertna vina, katera so se siicer že sedaj uvažala v Poljsko, a samo potom posredovanja dunajskih ali budi in pešta riških tvrdk. Za 1. 1928. je znašal skupni uvoz vina 'v Poljsko 44.819 hi v skupni vrednosti 8,749.000 zlotov, a za leto 1929. 45.030 hi v skupni vrednost 8,329.000 zlotov. Največja količina odpade na Francijo in Avstrijo (ta je le posrednik!), a v naši državi pa statistika sploh ne vodi računa, kljub temu, da je znašal naš kontingent vsake 3 mesece 5000 hi in je sedaj celo povišan. Žalibog pa ni bil ta kontingent dosedaj nikoli izrabljen, čemur so največ krive zlorabe pri izdajanju uvoznih dovoljenj, kateri si mora preskrbeti poljski trgovec -sam. Proti temu so se pod vzeli primerni .koraki in upati je, da bo ta nedostatek v bodoče odpravljen. Ljubljanska borza /a blago iu vrednote. Padi selitve v nove prostore v Trgovskem domu bodo v dneh 7. in 8. t. m. telefonske zveze z ljubljansko borzo za blago in vrednote prekinjene, kar naj blagovolijo p. n. člani ter ostali in.tere-serutje uvaževati. Obenem obveščamo vse interesi rane stranke, da se vrše prihodnje razprave borznega razsodišča ( dne 11. t. m.) že v borzni dvorani Trgovskega doma v Gregorčičevi ulic.i št. 27, drugo nadstropje. Najvažnejše gospodarske težnje Prekmurja. Pred nekaj dnevi se je vršila v Murski Soboti železniška konferenca, ki so jo sklicali Velika občina Murska Sobota, gremij trgovcev za 'murskosoboški srez iu Skupna obrtna zadruga v Murski Soboti. Udeležili so se konference zastopniki mnogih občin ob progi Murska Sobota-Ljutoimer, Zveza trgovskih »remijev za Slovenijo po tajniku g. T. Kaiserju in greniij v Ljutomeru, v zastopstvu 'Direkcije drž. železnic pa postajenačelnik g. C. Vrančič. Konferenco je radi odsotnosti župana g. Benkota vodil gremijalni načelnik g. F rane C e h. Pri pi*vi točki dnevnega reda se je razpravljalo o spremembah odnosno spopolnitvi voznega reda. Direkcija drž. železnic ob sestavi voznega reda ni uva-ževala želj in zahtev zainteresiranih gospodarskih krogov Prekmurja, tako da so uastaile zlasti v osebnem prometu velike težkoče in ovire. Konferenca je zato sklenila, da gospodarski krogi Prekmurja odločno zahtevajo spremembo oziroma spopolnitev voznega reda. Po tozadevnih sklepih naj bi prihajali osebni vlaki iz smeri Ormož v Mursko Soboto ob 8. zjutraj, okoli 13. ure opoldne ter okrog 21. mre 'zvečer. Iz smeri Hodoš proti Murski Sofoti naj bi prihajal prvi vlak, kakor doslej, drugi pa šele zvečer okrog 18. ure, ali pa nekoliko pozneje, da bi imel zvezo z zadnjim Vlakom, ki odhaja zvečer iz Murske Sobote. Iz Murske Sobote naj bi odhajali! vlaki v smeri proti Ormožu: Pr- vi vlak naj bi imel v Ormožu zvezo z vlakom, ki odhaja iz Or.mioža ob 4.50 in bi moral odhajati iz Murske Sobote torej po 3. uri zjutraj, mešani vlak, ki naj bi imel v Ljutomeru tako urejeno zvezo, da bi imel v Radkersburgu priključek k vlaku, ki odhaja iz Radkersburga proti Spil ju ob 14.35. Ta vlak je velike važnosti za-izvoz zlasti svežega mesa in žive živine na Dunaj, v Prago in Giraz. Drugi osebni vlak naj bi ostal kakor doslej; tretji pa naj bi odhajal iz Murske Sobote okrog 20. ure. V smeri proti Hodošu naj bi odhajal iz Murske Sobote prvi Mlak okrog pol 5., drugi pa ob 14. uri. Uvedba osebnega prometa po teh in drugih predlogih ter spopolnitev voznega reda z motornimi vlaki bi omogočila prebivalstvu Prekmurja, da bi moglo s čim manjšo zamudo časa opraviti posle pri raznih uradih v Murski Soboti, Mariboru ter Ljubljani. Sklep konference je bil nadalje zahtevati, da se na progi Ormož-Hodoš uvedeta dva motorna1 vlaka, s čemur Iti se prometne razmere znatno zboljšale. V tem primeru naj se vozni red spopolui tako, da bodo vlaki na tej progi imeli ugodne zveze z glavnimi progami. Osebni promet na progi preko Prekmurja je dejansko pomanjkljivo urejen in se radi tega za ne baš dolga potovanja rabi po dva do tri dni; zato je iz gospodarskega in tujsko - prometnega ozira nadvse potrebno, da se tej težnji gospodarskih krogov v. čim. širšem obsegu Ugodi. Za vse Prekmurje — murskosoboški, dolnjelendavski, ljutomerski in onriožki srez — pa je izredne važnosti otvoritev železniškega prometa z Ogrsko preko Hodoša, Havidhaza, Kotormany. To progo s onče, se to polovico ne računa. N. pr. 8 in V« onč se računa samo 8 onč. Kvaliteta blaga. Blago mora biti dobro in lepo belo, dobro rezano in dobro obrobljeno, in brez luskin na robovih. — Na prezentacijo blaga se tu jako mnogo gleda! Zato je jako važno, da je blago lepo in dobro prezentirano!! Da podamo sliko o možnosti plasiranja tega blaga na tamošnjem trgu, sporočamo. da je prišlo v mesecu februarju t. 1. približno 3 miljone čevljev jelo-vine, kateri kvantum so absorbirali 4 firme v Buenos Airesu. Z ozirom na momentalno stanje trga, je nemogoče niti aproksimativno, navesti količino, ki bi se dala mesečno plasirati na tamošnjem trgu. — Vendar lahko mirno trdimo, da bi se moglo plasirati še dosti več, posebno pa v notranjosti republike. fz /Glasnika zavoda za pospeševanje zunanje trgovine min. trgovine in industrije«. PRIDELEK VOLNE 1930/31. Vilada Nove Zelandije ceni strižbo leta 1930/31 na 100 milijonov kilogramov (1. 1929/30 102 mil. in v povprečnosti -zadnjih ipetih let 86 mil. ikg). 'Na koncu junija so cenili od prejšnje strižbe preostalo količino na ca 37 milijonov (kg (leto prej 12 in pol mil.). Pomnoženje zalog je v glavnem posledica nizkih cen, iki so napotile lastnike k rezerviranosti pri prodaji. — V Avstraliji cenijo produkcijo 1. 1930/31 na 397 milijonov kg (1. 1929/30 je znašala 413 mil. kg). Čeprav je kvaliteta letošnje strižbe finejša. je volna tanjša, slabša in deloma krajša. Po statistiki nacionalnega sveta avstralskih trgovcev z volno so znašale zaloge iz prejšnjega 'leta 30. VI. t. 1. 15 mil. kg (lani 6 mil.). — V Argentini cenijo strižbo 1. 1930/31 na ca 155 mil. kg. Kvaliteta je dobra. ZA NOVE ŽELEZNIŠKE ZVEZE. Odposlanstvo iz Podrinja je zaprosilo prometnega ministra, naj dela na to, da se ozkotirna železnica šabac—Ložnica podaljša do Bjeline v Bosni. Dalje so prosili za čimprejšnjo zgradbo normal-notirne proge Šabac—Klenak—Beograd. Odposlanstvo je izročilo ministru zadevne spomenice. Železniško-grabeno gibanje bo postalo pri nas prav živahno.. PADEC V TRGOVINI U. S. A. Zunanja trgovina U. S. A. je v prvih devetih letošnjih mesecih proti isti dobi lanskega leta padla za 1840 milijonov dolarjev ali za 25 odstotkov. Uvoz je padel za ca 960 milijonov dolarjev ali za 28 in pol odstotka, izvoz za ca 880 milijonov ali za 23 odstotkov. Zlasti neugodno 'je zaključilo tretje četrtletje, v katerem se je svetovna gospodarska kri-ca vidno poostrila; 'v tem četrtletju je zaostal izvoz za lanskim izvozom za 338 milijonov dolarjev ali za 28 odstotkov; uvoz pa za 408 milijonov ati za 38 odstotkov. Pred osnovanjem Zveze mestnih in občinskih hranilnic. Z ozirom na tozadevni predlog Zveze mest kraljevine Jugoslavije, je poslala uprava Zveze vsem mestnim in občinskim hranilnicam v državi, da se izjavijo, da-li bi bilo umestno ustanoviti enotno Zvezo mestnih in občinskih hranilnic. Večina odgovorov je bilo pozitivnih. — Danes obstojajo mestne in občinske hranilnice samo v Savski, Du-navski, Primorski in Drinski banovini, a pred vsemi prednjači Dravska banovina. Mestnih hranilnic je v celi državi 27 in od teh jih odpade 15 na Dravsko banovino. Razen teh je v Primorski banovini še 6 občinskih hranilnic in prav toliko jih je tudi v Dravski banovini; poleg tega je v Dravski banovini še 6 okrajnih hranilnic in še 'Hranilnica kmečkih občin« v Ljubljani. Skupno ima torej Slovenija sama 28 tovrstnih zavodov. V slučaju, da bi se osnovala Zveza mestnih in občinskih hranilnic, bi bilo v tej Zvezi včlanjenih okroglo 50 zavodov, ki bi razpolagali s kapitalom približno 1 miljarde Din. Nemške reparacije za prvo polletje 1930. 1. Skupna vrednost nemških reparacij v naturalijah za prvo polletje t. 1. je znašala 369-6 milj. M napram 393-8 milj. za istih šest mesecev 1. 1929. V obeh letih pa je znašala vrednost reparacij enako 6% vrednosti celokupnega izvoza Nemčije. Na poedine države odpade sledeča množina reparacij (v milj. M): % odnos k izvozu iz Nemčije 1929 1930 1929 1930 Francija 245-4 246-9 56-8 51-5 Italija 59-3 39-3 19-8 15-5 Jugoslavija 25-2 37-9 37-1 43-6 Belgija 36-5 25-7 13-0 8-0 Portugalska 0-8 7-8 2-6 21-7 Japonska 22-1 2-0 1-5 1-7 Jugoslavija, ki je v I. 1929. dobivala v glavnem železo, je v 1. 1930. prešla na stroje, turbine in porcelan. Tudi ostale države so v splošnem dobivale isto razen Italije, ki se je koncentrirala na premog in mineralno olje ter Belgije, ki potrebuje barve in kemično-fannaceutske predmete. Tniu pcronla TRŽNE CENE V LJUBLJANI. Tržno nadzorstvo ljubljanske mestne občine je za 1. november sestavilo naslednje tržne cene: 1., Goveje meso I. 20, U. 18 v mesnicah, na trgu: goveje meso I. 20, II. 18 in III. vrste 12—16, 1 kg govejega jezika 20—22. 2. Telečje meso I. vrste 24, U. 18— 20, I kg telečjih jeter 25—30. 3. Svinjina; prašičje meso 1. virste 20 do 24, II. 18—20, 1 kg glave 8—10, 1 kg parkljev 6—8, trebušna slanina 16, slanina 20, mešana slanina 17—18, slanina na debelo 17, mast 18—20, gnjat 30, prekajeno meso I. 30, II. 25—28, prekajena glava 10, prekajen jezile 30—32. 6. Sadje: 1 kg luksuznih jabolk 10, jabolka I. 6—8, II.. 5—6, III. 3—4, hruške 11. 8, III. 6, limona 0-75—1, fige 12, navadni kostanj 3—4, kostanj m ar oni 10, luščeni orehi 28—32, suhe češplje 10 do 12, suhe hruške 1---->14, grozdje 6—14. 7. Špecerijsko blago: kava portoriko 80—84, samtos 52—54, r-io 36—40, pražena kava I. 100—110, II. 80—90, III. 66 do 70, kristalni beli sladkor 12, sladkor v kockah 14, riž L 10, II. 8, 1 I namiznega olja 18, jedilno olje 17, vinski kis 4-50, navadni kis 2-50, poper cel 72, mlet (K>-per 72, petrolej 7-50, itestenine 1. vrste 10, II. 9, čaj 80. 8. Mlevski izdelki: 1 kg moke >št. O na debelo 345—360, na drobno 4—4-25, št, 2 na debelo 330—340, na drobno 3-75, ?St. 4 na debelo 250—260, na drobno 3 50, št. 6 na debelo 200, na drobno 3, kaša 5—6, ješprenj 5—6, ješprenjček 9—10, otrobi l-50—2, koruzna moka 2-50—3, koruzni zdrob 4-50, pšenični zdrob 5—6, ajdova moka I. 7—8, II. 4—5, ržena moka 3—4. 9. Žito: q pšenice 200—210, q nži 180 do 190, q ječmena 180—,190, q ovsa 190 do 215, q prosa 190—210, q koruze 160 do 185, q ajde 190—210, q fižola riibniča-na 350, q fižola prepel iča rja 365, q graha 810, q leče 810. Na trgu jajec poroča London o trdni tendenci pri rastočih cenah, Pariz in Berlin imata pa slabo tendenco. Kupčija se počasi razvija. Nakupne cene v št. Juriju nespremenjene. Mraz bi mogel kupčijo zboljšati in položaj poživiti. izšla je Blasnikova yiUhi p MIA TIKA za navadno feio 1931, ki ima 365 dni. „VELIKA PRATIKA« »e naj-starejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in ie še danes najbolj obraitan, V »Veliki Pratiki« najdefi vse, kar človek potrebuje vsak dan; Katoliflki koledar t nebesnimi, solnčnirai, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — koledar za pravoslavne in protestante; — pofitne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Prekmurju, Medžimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — tabelo hektarov v oralih; — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki jih rabita kmetovalec in žena v hiši. „VfciLlKA PRAA’1KA“ se godi v vsen večjih trgovinan in se lanno naroči tudi nismeuo nri založniku: tiskarni J. Blasnika naši. d.d. v Ljubljani- 619 Motvoz Grosuplje iBDiat sieveisti izdelek Tovarna motvoza In vrvarna d. Silil I Sinili GROSUPLJE pri UUBLIANI SPEDICIJSKO PODJETJE R. RANZINGER Talefon it. 20 60 LJUBLJANA prevzema vso v to stroko spadajoče posle. Lastno skladišče z direktnim tirom od glav. kolodvora Carinsko skladl&e. Mastne troJarin* prosta skladišče. Caiinsko posredovani«. Prevoz pohfttva s pohištvenimi vozovi In avtomobili I Trnovci! Uiti in širite „1011 UST i TISK AKNA MERKUR - UUBUANA - GKEGORCICEVA 23 se pr poroča za "arf' čila vseh rgovski^ in uradnih tiskov n-Tiska časopise, knji ge. brošure, cenike statute, tabele i.t.d. LASTNA KNJIGOVEZNICA - KNJIGOVEZNICA -K. T. D. L}UBL]ANA, KOPITARJEVA 6 II. NADSTR. NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH: SALDA-KONTE ODJEMALNE ŠTRACE KNJIŽICE JOURNALE RISALNE ŠOLSKE BLOKE ZVEZKE-MAPE I. T. D. ■ant—■—rang——i Kreditni zavod za trgovino in industrijo UuhSiana, Prešernova ulica štev. 50 lastnem poslopju) Brzojavke: Kredit Ljubljana w m Telefon štev.: 2G40, 2457, 2548; Interurban: 2706, 2806 Patonon International DanDchni Cede Obrestovani« vlog, naKup In prodaja vsakovrstni!) vrednostnih papkiav, deviz in valut, borzna naroflto, predujmi In krediti vsaka vrsta, eskompt In Inkaso menic ter nakažita v tu- in Inozemstvo, safedaposltl Itd. lasnam UK M J i Ure j n dr. IVAN PLESS. — Za TrgoTafco - laduatrljako d d. »MERKUR« kot izdajatelja In tivkam: O. MICHALEK Ljubljana.