233. številka.
Trst, v ponedeljek dne 13. oktobra 1902.
Tečaj XXVII
..EDINOST"
Izhaja enkrat Da <)an. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pnpoludne.
Naročnina znaša :
ca celo leto........24 kron
u pol leta........ 12 „
ZM čet rt leta........ 6 „
za en me-ec........ 2 kroni
Naročnino je pla«Vvati naprej. Na na-ročbe brpz priložene naročnine ne uprava ne ozira.
Po tobaka m h h v Ti>tu «e prodajajo po-•ajnerrp »tevilke j>o 6 «totink nvč.i; izven Tr-ta pa {*» 8 ctotink i4 n*č i
Telefon Atr.
Glasilo političnega društva ..Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč.
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslan«, osmrtnice in javne zahvale domaći oglasi itd., se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravnistvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst
Uredništvo In tiskarna se nahajata v ulici Carintia >tv. 12. Upravniitvo ln sprejemanje inseratov v ulici Molin piecolo štv. 1», II. nadstr
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista ..Edinost'
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
PODLT8TFF.
MELITA.
evest iz nase dobe.
g pisal Josip ETr^ii Tomie; prevedel Radi.
Drugi del. X.
»Cul »m, da »i ?e odločil kandidirati v tezii okraju ?, je rekel veliki župan, in da te celo že proglašajo kandidatom... S prvega nisem verjel tem glasovom, mislć, da bi mi to kakor prijatelj povedal, ako bi bilo kaj na stvari.... Ali sedaj sem dobil službenih sporočil, da je temu res tako.
»Tako je!... A da nisem tebi Difesar omenjal o tem, temu je bil razlog ta, ker sem hotel prej videti volilne razmere... To je Btorjeno in jaz sem se res odločil, da kandidiram«.
»V ime vladine stranke, seveda?« je
pripomnil veliki župan zvito.
»Ne, marveč na svojo roko«, je odgovoril Branimir resno. »Jaz hočem stati v
Uredništvu „Slovenca" v Ljubljani.
Na poziv »Edinosti«, naj »Slovenec« dokaže ali prekliče obrekovanje, s katerim nas je doižil: da »deluje »Edinost« v thizma-tiČni tendenci za prehodnjo obliko pravoelavja«, nam je odgovoril »Slovenec« v svoji 232 številki tako-le :
»Članek v »Edinosti«, o katerem smo govorili, je spisal g. Podgornik. Ta je svojo tendenco jasno razvil v »Slavjanskem Veku« 1901. št. 13. Tam pravi: »Protestantizem, starokatolicizem in glagolsko bogosluženje so za zapadne Slovane le palijativna sredstva ob okolnosti h, v katerih bi ne bilo možno do* peči boljega, tu dokazovanega«. (Str. 13.) G. Podgornik stavi tu glagolsko bogosluženje paralelno poleg protestantizma in starokatolicizma. Kaj pa ;e ono »boljše«, na kar misli g. Podgornik, je tudi povedal: »Proti pravo-slavju bi postopali obe oblast' (cerkvena in politična)..... Drugač bi utegnule postopati politiške in tudi cerkvene oblasti ob vprašanja eventualnega prestopa zapadnih Slovanov k uniji z Rimom. (Str. 10.) Tu ss torej označuje »unija« res le kot paliativno sredstvo. Taka tendenca je pa thbmatiška, kajti bistvo shizme obstoji ravno v tem, da se na<* onalni ali politični motivi stavijo nad katoliško načelo cerkvene edinosti. Mi mislimo, da je tendenca g. Podgornika v »Edinosti« sta, kakor v »Slavjanskem Veku«, ker prepisujemo g. Podgorniku enotno Datiranje«.
Tako se skuša »Slovenec« izviti. A da bi zavel nepoučene čitatelje, je iztrgal iz Podgornikovega članka, priobčenega v »Slavjanskem Veku« 1. 19<»1 št. 13, neke odstavke ter jih potem po svoje zavija. A tudi to zavi-anje mu pe pomaga. Kujti ravno citirani odlomki jasn<> dokazujejo, <la g. Podgorniku u n i j a ni palijativno sredstvo, ampak naravnost glavni smote»\ Zato svari pred j«ravoslavjem, »ker bi proti njemu postopali politična in cerkvena oblast« in e torej — |>o gorenjih besedah g. Podgor-nika — pravoslavje nedopustno poBebno od oerkvene strani !!
Tudi glagolskega bogoslužja ne stavlja g. Podgornik paralelao poleg protestantizma in starokatolicizma v zmislu »shizmptičoe tendence*, kakor ga obrekuje »Slovenec«. J a da se o tem lahko prepriča, zato prinašamo doslovno iz cmenjenega P«>dgornikovega članka nekoliko odlomkov, ki odgovarjajo zmislu vsega članka.
Gospod Podgornik piše v omenjenem članku tako le :
»Jaz v naslednjem p ošteva m skupnost dejanskih razmer.... in srledam zgolj na nacionalni pomen teh veroi/povedanj.
....V naeijonalnem pogledu gre zapadnim Slovanom za ohred z bogoslužnim jezikom in tu sta prav za prav le dva obreda merodavna, namreč rimski obred z latinskim cerkvenim jezikom in grški obred s staroelovenskim jezikom. — Kar se do staje protestantizma in starokatolicizma imati obe veroizpovedanji svobodo rabljenja živih jezikov pri bogosluženju. Glagolsko bogosluženje je bivstveno rimski obred s staroelovenskim jezikom.
.... ker dajeta .... protestantizem in starokatolicizem svobodo narodnim jezikom v cerkvi, bi se brez posebnega pomisleka odločevali je Ini za prvo, drugi za drugo teh veroizpovedanj, t slučaju, da Ui hoteli radi cerkvenega jezika izpremeniti svoje podedovano veroizpovedoTanje. Stvar pa ni taka za zapadne Slovane. Oni so dolžni pomisliti, da tudi v obredih samih, brez pogleda na obredni jezik, je vključenega in vpletenega mnogo svojstveno narodoegs...
Tu je zapadnim Slovanom le dvoje na izbiro : grški, ali latinski obred...
Oba, grški in rimski obred, kažeta že po imenu, da sta narodna obreda.
.....Značaj grški ugaja bolj naravi
slovanski, nego rimski .... in zalo je bila sreča ....da so tudi papeži ta obred potrdili sstarosloven-skim obrednim jezikom.
Duh slovanski je potem tekom stoletij pr redil po svoje, kar je dovoljeno izpremeniti.
Tako je grški obred dobil med Slovani značaj narodnega obreda.....Tudi
obred je pravi narodni zaklad ... in za zapadne Slovane je v narodnem pogledu ugoden le grsiii obred, ki ima svoj posebni t. j. st.aroslovenski bogosltižni jezik.
.... Tudi ta vzrok nsganja zapadne Slovane, da bi se ne oprijemali starokatolicizma ali protestantizma.
Glagolsko bogosluženje nima svojstvenega .... Dandanes se je glagolsko bogosluženje ohranilo le v nekaterih krajih hr vatskih dežel . . . Grškoslovanski obred je najugodnejši za Slovane. Imajo pa ta obred... umjati, ki so združeni z Rimom.
11."»
V resnici, nasprotniki Avstrije izborno vedo, zakaj se trudijo ; kajti habsburška monarhija bi dejanski sebe in Sl«_>vaneš5itila, ko bi ti dobili grško-slovanski obred.
No, dokazati smo želeli le to, da, ko bi zapadni Slovani mislili na kako izmeno veroizpovedanj, jim v Avstro-Ogerski pri pravilnem mišljenju iu poštevanju dejanskih razmer ne ostaje drugega, nego pot do unije z Rimom.
Vsako drugačno izbiranje more samo
zbornici izven strank... Jaz hočem od vsake stranke vprejeti ono, kar mi bo ugajalo, ali da bi se vezal na katero stranko, tega ne mislim«.
»Torej divjak .. Ne vem, ali je ta ideja srečna...«
»Zakaj ?«
»Ker ti divjaki niss nikomur p"> volji... Oni samo prežč, tožijo in skrivajo svojo pravo politično barvo.... Taki ljudje ne morajo biti po volji onim na krmilu. . Tudi opoz cija jih odbija od sebe, ker so neodločni in nezanesljivi... Sicer pa, to mene ne briga. Jaz pravim samo, da poslanci, ki stoje izven strank, ne morejo ugajati vladi«.
»To vem«.
»Potem se čudim tvojemu sklepu... Ti ne pojdeš v sabor brez razloga«... je rekel prežeči župan.
Branimir se je nasmehnil, a veliki župan tudi.
»Tajnost se skriva sicer, ali se vendar doznaje zanjo... O tebi, na primer, se sploh misli, da greš v sabor radi tega, da postaneš
drobiti in slabiti narodne sile slovanskih narodov in ne dovaja do ničesar, kar bi bilo v verskem pogledu zares izdatno. Prote-stantizem, starokatolicizem in glagolsko bogosluženje so za zapadne Slovane le palijativna sredstva ob okolnoetih, v kater h bi ne bilo možno doseči boljšega, tu dokazovanega«.
Ali ni ta sestavek g. Podgornika pisan popolnoma v katoliškem duhu ? ! Se ve, gospodje pri »Slovencu« si ne morejo uglaviti, da sta v katoliški cerkvi enake veljave grški in rimski obred, pa tudi latinski in staro slovenski jezik in sicer latinski za Latince, staroslovenski pa za Slovane! »Katoliško načelo verske edinosti« je, da so vsi rodovi edini v veri, edini v sv. zakramentih, pod jednim poglavarjem rimskim papežem. Katoliška cerkev ni kruta lati ni za torka, ampak dobra mati vsem rodovom ter £oji in varuje vsakemu njegove narodne navade in narodni jezik tudi v cerkvi.
>Mi priporočamo to stvar »Slovencu« sploh v temeljiti študij«!!!
Iz vsega tega stoj, da je ljubljanski »Slovecec« obrekoval »Edinost«, ko jej je očital, »da deluje v s h i z m a t i č n i tendenci za prehodnjo obliko p r a v o s 1 a v j a«.
Mi zthtevamo torej zopet od njega, da lojalno prekliče to žaljenje ter da nam da primerno zadoščenje.
Se nekaj moramo obračunati s »Slovencem«. Nam očita vedno neko zvezo z gosp. Podgornikom, katerega »Slovenec« predstavlja kakor razkolnika.
G. Po lgornik je rimo-katoliške vere latinskega obreda. V7 svojih spisih stopa odločno Da stran Ciril-Metodijeve (unijatske) cerkve.
Mi p-z vijamo gospodo okoli »Slovenca«, naj nam pokažejo, kje je gospod Podgornik deloval ali pisal tendencijozno za pravoslavje ! »Slovenec« mora imeti trd.h dokazov o tem, ker ga v svoji 228. številki imenuje naravnost »r a z k ol n i k a«. Mi smo že pisali o tej stvari ter je v »Edinosti« dokazano, da je bil g. Podgornik vedno naspro-ten gibanju tržaških Slovencev za prestop v pravoslavje!! Gospoda okoli »Slovenca*, tako je in nič drugače !
Prenehajte torej že enkrat z obrekoval-nimi napadi na poštenega slovenskega nu>ža, g. Podgornika !
Politični pregled.
V Trstu, 13. obtobia 1902. O položaja. Glasom sporočil v čeških listih, dospejo na konference z gospodom
ph miČ.... Ako je tako, potem ne dosežeš svojega cilja po poti, katero misliš izvoliti... Divjak nima ničesar pričakovati od zgoraj«.
»Jaz hočem vendar kandidirati na svojo roko, in ako bom izvoljen, ostanem izven strank «
Velikemu županu ni trebalo, da bi čul kaj več.
Torej se snidemo na volilnem polju, ali kakor nasprotniki... Zal mi je!« je rekel župan o slovesu Branimiru ter se nevoljno odpeljal v svojo stolico. Njega je v resnici jezilo, da Branimir ne stopa pred volilce kakor vladni kandidat ; v prvo zato, ker bi Branimir, kakor ugleden, inteligenten in izredno bogat človek bil lepa pridobitev za vladino stranko, v drugo pa, ker se je bal borbe z nasprotnikom, kakoršen je bil Branimir. Lahko bi se zgodilo, da Branimir ob svoj' popularnosti, ki jo je užival v okraju, in z velikimi denarnimi sredstvi, ki so mu bili pri roki, zmaga v volilni borbi. A to bi bilo za župana jako neprijetna stvar. Takoj bi govorili na višem mestu, da nima nika-
Koerberjem pozvani češki voditelji nocoj na Dunaj. Listi javljajo soglasno, da bo prvi razgovor ministerskega predsednika z odposlanci strank jako kratek, ker da se omeji na to, da jim g. Koerber predloži temeljna načela za uravnavo jezikovn h razru9r na Češkem in Moravskem, ter jih zaprosi, naj vzamejo njegove predloge, naj razmišljajo o njih, naj jih priobčijo svojim strankarskim tovarišem ter naj potem stavijo svoje predloge. Po takem Koerber ne smatra svojih predlogov nespremenljivimi in bi bil pripravljen akomodirati se eventuvelnim sporazumljenjem med Cehi in Nemci. Kajti enostranskim predlogom Nem3ev ne bo mogel pritr.liti, ker s tem bi le hkratu zapri vrata svoji Ustni akciji na češko stran ; da bi pa hotel pritrditi enostranskim predlogom Cehom, o tem pa niti aanja'.i ne smemo, kajti Koerber, ki bi se hotel zameriti Nemcem, ne bi bil več Kotrber... ! Ravno Koerber da bi hotel skočiti iz lastne — nemške kože ? ! Će misli tor* j g. ministerski 'predsednik pozvati voditelje Čehov in Nemcev, naj na njegove predloge odgovore z lastnimi predlogi, in če misli potem na te poslednje predloge jemati ozir, to je : v zmislu teh spremeniti svoje temeljne načrte, potem si stvari ni lahko možno misliti drugače, nego da hoče Koerberjeva vlada vpoštevati le take predloge, proti katerim ne bo vsaj načelnega odpora od nobene strani. Ta Jjpredpostava pa zopet ni v soglasju z odločbo g. Koerberja — o kateri nam zatrjujejo listi — da to pot popolnoma spremeni svojo taktiko. Dočim je namreč o prejšnjih poskusih za spora zmljenje iskal temelja v razgovorih z voditelji, da hoče pn to pot sam podati temeljna načela zi spora-zumljenje voditeljem v presojo. Ali — kakor je razvidno iz navedenega — je ta razlika le v formi postopanja, bitstveno bo puskus uličen prejšnjim, ker še le po zaslišanju voditeljev, ozir. strank, ee hoče g. Koerber lotiti definitivne redakcije svojih temeljnjih načel. S tem je pa tudi povedano, da so nade do vspeha minimalne. O tem nas uverjajo vsi dosedanji poskuai in še posebno izjave s cežke strani v zadnjih dneh, katere vse izražajo prepričanje, da z Nemci ni možno priti do nikacega sporazumljenja, in zahtevajo zato od vlade, naj ona popravi narodu Češkemu storjeno krivico, ne da bi še le poizvedovala v strahu, kaj Nemci porečejo k temu ! Tako je n. pr. še predvčerajšnjim izjavil inlado-čtški prvak dr. Herold pred svojimi volilci v Chrudimu : »So gotove meje, preko katerih ne sme samozavesten narod v s/(jem sarao-zatajevanju. ne da bi se ponižal. Mi zahtevamo torej odgovora od vlade ! Zahtevamo —— ■ —
kega vpliva v svoji županiji in da zato ni na svojem mestu, in Bog vedi, kaj bi moglo slediti iz tega. Veliki župan je sklenil zato, da se z vso silo svoje oblaeti vrže na orlo-vaški volilni okraj.
Branimir je imel svoje tajne razloge, da je hotel kt-ndidirati na svojo roko. Njega so namreč potegnili v svoj krog neki ugledni velikaši, virilisti v saboru, ki so hoteli ustvariti poseben, izven strank stoječi klub. Mej njimi je bil tudi grof Slavomir, in to je še najbolj nagnilo Branimira, da tudi on stopi v to kolo. Govorilo se je, da ti divjaki skoro pridejo na vlado in da imajo mogočnih zvez na Dunaju in v Budimpešti. Se drug razlog je bil, radi katerega se je odločil na to stran. Njegov oče je bil zmeren opozicijo« nalec, ki se sicer ni iztical v javnosti, ali je s svojim denarjem izdatno podpiral stranko, h kateri se je prišteval. Torej tudi iz ozirov na očeta je imel Branimir dovolj povoda, da stopi v tako stranko, kjer je razlika med očetom in sinom v njunem političnem mišljenju bila le navidezna.	( Pride še-
brez obotavljanja, zahtevamo ^ Sredcu grofi« Igaatjevu na čast. O tej priliki
ga takoj in odgovora v dejanjih. Tu ne more iti sedaj za poravnavo narodnih diferenc med Cehi in Nemci. Mi smo vedno pripravljeni za spo razumljenje z NemH, ali skleniti je bomo mogli se le potem, ko bomo jednaki z Nemci«.
Z ozrom na predstojeće konference je rekel dr. Herold :
»Huda t-amoprevara bi bila, ako bi se mislilo, da bodo mogli z dolgimi |x>gajanji
zavlačevat' našo odložitev. Naj že odločijo
je v neki napitnici izrazil željo, da bi Rusija posredovala v Macedoiji.
Sodi se, da je že preko 2<HX) Bolgarov iz kneževine prišlo na pomoč ustašem.
Proti Kastoriji, katero zaseda Jankov s 3<XX> ustasi, koraka 6000 mož turške vojske. Ali tudi več ustaških čet hiti Jankovu na pomoč.
Iz Carigrada poročajo, da nameruje turška vlada o d p o -
običajno mečejo na glavo socijalistični govor-	mešana dežela. Dobro : akeeptirajmo to stališče
niki in novinarji, kadar-koli so v zadregi, ker	slavnega vodstvp. Cim pa smo to storili,
nam ne vedo odgovoriti kaj s t v a r -	zahtevamo kategorično odgovora na vprašanje :
nega.	ali je zadoščeno istemu postulatu e n a-
Tako nam torej govori navedeni poziv, fei	k o p r a v n o s t i tudi na č e r v i n j a n-
ga imamo pred seboj črno na belem.
ski železnici, ki teče po istem
Še več nego notranja vsebina nam pa jezikovno mešanem Primorju? govori vnanji napis na kuverti. Poziv, kigaIde9t:so;liti9kovine na 5er"
. L
slati Bolgariji noto,
kat
Ruska mornarica
črn o m o r s k a da se zbira
vojna blizu
tako al tako, to jedno je gotovo, da l>omo mi jo dela odgovorno za ustajo v izbirali taktična sredstva tako, kakor zalite- M a c e d o n i j i. Izvršitev te na-va*a interes in blaginja naroda, in da imamo mere da bi bržkone povzročila tudi moči, da |K>eežeino, ako bo potrebno, povojno med Turčijo in B o 1 ga • najhujih sredstvih. O vseh svojih sklepih rij o smo gotovi enodusne podpore naroda.«
Na konference je povabljen tudi načelnik kat"! ške ljudske stranke, v svoji neza- bolgarskega mesta B u r g a s a, da nesljivosti nenadkriljivi dr. Kathrein.	bo pripravljena za vsak slučaj.
Ta mož je te dni govoril v Hallti o po- V Carigradu sodijo, da bi v ložajti in je ojstro obsojal ob^trukcijo, katero slučaju, da Tučija napade R. o l -da je možno ubiti le po sporazum ljenju garij o, ruska mornarica takoj brez v s a c e g a pridržka med Nemci in priplula pred Bospor. Zavzetje < »hi. Prepir mej tema dvema narod ima da te morske ožine pri Cari gradu je prinesel že neizmernega zla. 1)> sporazum- dane bi delalo velikih težav, ijenja da mora priti in vsi, ki so vdani Av- ker so utrdbe v zelo slabem striji. da morajo delati na to, da skoro pride stanj u.
do sp^razumljenja. Poprej ne bo zaželjenega miru v naši Avstriji.
In ko je tako lepo gpregovoril o potrebi
Iz Sredca poročajo, da so ustaške čete v neki bitki odvzele Turkom štiri topove. Bolgarija pošilja na mejo vedno več voja-
- porazu mijenja brez vsaeega pridržka, pa je	kov, kateri imajo braniti uhajanje Bolgarov v lepo — pa j se poznamo — zapel K<">rberjevo	Macedonijo ter prestopanje ustašev na bol-pesem: naj < ehi pohabijo na dogodivšo se	garska tla. Tako se vsaj uradno zatrjuje; krivico :n naj Slovani dovole tudi za l>odoč-	verjetneje pa je, da pošilja B »Igarija svoje noet, da Nemci ostanejo Herruvolk, Slovani	čete na mejo, da bodo pripravljene, da o popa državljani deloma II. deloma III. vrste,	trebi udro v Macedonijo. Menil je namreč, kakor je zapisano v Kor- Jako važna je brzojavna vest, ki je berjevem leksikonu, da o predstojeČih raz-	došla danes iz Sredca, da je namreč tudi pravah naj stranke puste na strani narodni	voditelj macedonskega odbora, prepir in naj se združijo v varovanje gospo-	general Cončev, že odpotoval darskih koristi vseh narodov ! To daje prva	v Macedonijo. Te dni se je vršilo več naleta |K>»lan<-ev! Mož čuti — kaj ne res?!	bitk, o katerih pa še niso došla podrobna da je ~'n saturiranega naroda. Kdor je	poročila. Gotovo pa je, da so ustasi dosegli sit ne le na svoj, ampak tudi na računih	lepih vspehov.
druzih, temu je seveda ljubo, ako se drugi Štrajki. V Ženevi. Generalni štrajk
ne prepirajo za svoje pravo! Kdor pa je po-	v Ženevi je končal, ker so štrajkovci sinoči
treben nainujnejega, ta se mora prepirati, ako	sklenili, da pojdejo naslednjega dne, t. j. da-
ooce poginuti! Lahko je dr.u Kathreinu v	nes zjutraj, zopet na delo, ne da bi bili kaj
Hali u govoriti o puščanju na strani narod-	dosegli.
nih prepirov. O tem pa ni govoril, koliko	Stvar je bila namreč taka: generalni
krati je v parlamentu ravno on zagrešil fe-	štrajk je bil začel radi tramvajcev, a ravno
Ion i jo na tistih skupinah desnice, katerim	ti so menda prvi jeli omahovati in s tem je
je sam pripadal in s tem podžigal objestnost	bila štrajku odtegnena podstava.
Nemcev na levici ter tako sam prav pošteno pripomogel, da ni moglo priti do tistega
Na Francoskem štrajk rudarjev nadaljuje, istotako v P e n s v 1 v a n i j i v
sporazumijeva, o katerem je govoril v Hallu !	Zjedinjen h državah, kjer je v štrajku sedaj Jugoslovani niso povabljeni na konfe160.000 delavcev, katere izborno vodi 33 1.
renče. Vi»aj iz poročil nismo nič posneli do	John Mitchell, bister, razsoden in vesten mož,
sedaj, da bi bili povabljeni. Britko je sicer,	kije odločen nasprotnik v s a -
ali nič ne p »maga, zabeleženo mora biti, da	k e m u nasilju in neredu, nas Jugoslovane smatra dr. Koerber z drom.
Kathreinom vred za nekako <|uantite negli-geable. V očigled temu g. S p i n č ić morda vendar ni zaslužil — do v t i po v od iz vestne strani, kose je o pravem času obrnil do dr a. Pacaka in tudi dosegel, da imamo vsaj nado, da bodo drugi govorili v našem imenu!
Hrvatski sabor se saide baje že pred Božičem, da bo razpravljal o provizoričnem podaljšanju financije'.ne nagodbe z Ogrsko. ; Po novem letu pa da pride na vrsto prora- 1 čun. Tako javljajo vsaj budimptšcanski in dunajski listi.
Na Balkanu. Voditelj macedonske
ustaje, polkovnik Jankov, nosi lK>lgarsko uniformo in uživa med bolgarskim narodom v Macedoniji vebk ugled. Celo Turki sami imajo do njega neko posebno spoštovanje. Odlikoval se je že v večih spopadih s Turki in se je vsakokrat izkazal hrabrega in izvrstnega poveljnika. Prebivalstvo v Macedoniji je jedino v tem, da treba sedaj iti naprej, pa naj pride, kar hoče. L'staja je proglašena v okrajih Džumaja, Melnik, Petrič, Nevrokop, Demir Hisar, Poroj, Dojian, Kukuš, Male-ševo, Sirumnica, Skoplje in Rtzloj. Predsednik ustaškega odbora je bolgarski rezevni častnik Nikolov. Več bolgarskih dijakov je pobegnilo v Maetdonijo pomagat ustašem. — Pričakujejo se nadalnje pomožne čete iz Bolgarije.
Predsednik macedonskega odbora, pro-
Tržaške vesti.
Kako naši socijalisti izvajajo enakopravnost ! »Zveza stavbinskih delavcev v Trstu« (ki je v popolni oblasti združenih socialističnih organizacij) razpošilja svojim udom-zidarjem doli bledeči poziv na prvem mestu v italijanskem, na drugem pa — v slovenskem jeziku:
»Trieste. data postale.
Egregio Compagno !
Vi si averte ehe siete in arretrato coi | versamenti settimanali.
La sottoscritta Vi prega a voler mettersi al corrente »juanto prima per non perdere i benefici sociali.
La direzione«
> V Tre t u data po3te.
Cenjeni eodrug !
Opozarjamo Vas da ste iz tedenskimi doneskam zaostali.
Prosimo Vas da v najkrajšem Času poravnate. Vas dolg, ker zgubite drugače društvene pravice.
Odbor.«
Torej najprej govore italijanski našim zidarjem, da si bo isti gotovo po 90°/() slovenske naiodnosti, kolikor jih je domaČinov-avstrijskih državnih podanikov. Kar je tu zidarjev italijanske narodnosti, so podaniki sosednjega kraljestva. Dejstvo imamo torej pred seboj, da je ravnopravnost tudi v jezi-
fesor Stojan M hajlovski, bil je dne M. t. m. • kovnem pogledu, kakor jo umeva socijalno-
pri ministerskem predsedniku dr.u Danevu in ga je pozval, naj — kakor minister za vnanje stvari — upljiva na to, da pride ma-cedonsko vprašanje pred mirovno razsodišče Haagu. Profesor Mihajlovski je bil tudi na banketu, prirejenem v Slavjanski Besedi v
demokratična stranka v Trstu, urejena taKo, da ima Italijan-ptujee prednost pred domačinom-Slovencem ! Tu Be ne da nič zavijati, nič opravičevati, nič olepševati. To se mora le obsojati, ne da bi bil človek radi tega »naroden šovinist«, kakor nam ga sicer
mamo pred seboj, je bil doposlan slovenskemu zidarju. Pečat »zveze«, pritisnjen pod naslovom je pač dvojezičen, naslov pa, naslov slovenskemu delavcu v slovenskem selu je italijanski!
Pred palačo c. kr. pošte se torej nehuje
v i n j a n s k i železnici tudi na slov. jeziku?!
Aut — aut! Kar je dobro in prav na vipavski Železnici za italijanski jezik, mora biti prav na furlanski železnici za slovenski jezik ; a kar ni dovoljeno na tej poslednji
enakopravnost našega jezika...... V »Sede ' železnici slovenskemu jeziku, ne sme biti na
riunite« ali na kakem slovenskem shodu se že Š3 govori slovensko slovenskemu ljudstvu, ali da bi pisali slovenski tudi adrese na pisma, ki utegnejo priti v roko kateremu Lahu ali Nemcu — kam mislite vendar ! ! To bi bil že smešen — slovenski šovinizem !
Tu se spominjamo, da se nam je slovensko (Bog nam odpusti ta evfemizem !) so-oijalno-demokratično glasilo rogalo nedavno temu, češ : med nami socijalisti velja princip enakopravnosti, nas ne psuje nikdo s ščavi, ako govorimo slovenski !
Ali nas je dal! Kar nismo mogli priti k »sebi« po udarcu, ki nam ga je zadal ta argument, padši na nas z vso težino svojo. Mi smo morali verjeti in verujemo še danes, da na njih res ne lete tako ščavi kakor na nas. Ali respekt pred socijalisti radi te okolnosti nam je zginil počasi. Je že res— si mislimo danes — da njih ne zmerjajo s ščavi kakor na3 : ali tudi slučaj z zgornjim pozivom in njegovo adreso nam pojasnuje — zakaj da socijalisti uživajo tako prednost pred nami slovenskimi narodnjaki !
Lahko se je bahati, da ni bil nikoli te-pen : onemu, ki ni šel nikoli v boj ! Kdor ne hodi na ulico pred ljudi s kako zahtevo, tega tudi ljudje ne tepejo radi te zahteve ! Pest, ki se krči le v — žepu, ne vznemirja nikogar! Tako tudi enakopravnost slovenskega jezika v Trstu, ki se stišče le v uredništveno sobo kakega glasila ter na shode in med omizja slovenskih ljudij med zidovi »Sede riunite« — ne more vznemirjati nikogar, in jako ceneno in smešno je bahaštvo, ker Italijani ne zmerjajo Slovencev s ščavi radi varovanja take enakopravnosti Slovencev z Italijani, ki se korajžao — skriva pred široko javnostjo.
V javnost pojte, na ulico, pred oči najhujih sovražnikov vsake sledi enakopravnosti našega jez'ka ! V boj stopite in do skrajnih konsekvenc, potem izveste eno več ii verujte nam, da se ne boBte — ako ne bo3te lagali — nikdar več hvalili, da vas nikdo še ni zmerjal s ščavom! Dokler pa svoj suženjski devotizem pred laškim nadvladjem tirate tako daleč, da si ne upate napisati sloven
vipavski dovoljeno italijanskemu. Saj zahteve praktične potrebe ne morejo biti tako grozno različne na dveh železnicah, ki tečeti tako tesno skupaj in služiti prebivalstvu iste dežele ?!
Kaj meni to slavno vodstvo ? !
Bodi v svarilo! Med ra/.nimi vestmi omenjamo danes velikih defravdacij, katerim bo prišli na sled v svetovaclavski posojilnici v Pragi.
Ne prihaja nam na m'sel, da bi radi teh defravdacij, katerih je obdolžen kanonik katoliške cerkve, hoteli metati kamen na strank , kateri je pripadal. Take stvari so možne povsodi in se dogajajo -tudi povsodi. Neoporečno pa je, da je stvar nerazmerno odijozneja, da je utis nerazmerno mučneji, ako so ^duhovnika zaprli radi takih stvarij, nego če se je to zgodilo s komur-koli drugim. Žalostni dogodek v Pragi naj bi služil kakor svarilen izgled tudi na Slovenskem, kako nevarno je, ako se duhovnik spušča na opolzla in nevarna tla — kupčije ! Bodi pa že z blagom ali z denarjem. Tudi če se je pozneje izkazalo o takih prilikah, da on sam ni zagrešil nikakega nepoštenega dejanja in da se mu ne more očitati ničesar druzega, nego — nesposobnost v takih stvareh, vendar teži na njem odij in ugled njegovega stanu gotovo ni nič pridobil. To smo povedali od srca, iskreno, sine ira et studio.
Kje je vladino nadzorstvo! P.sejo nam : Na naše neprestane tožbe in pritožbe, ki smo že jih naslovljali in tudi odpošiljal c. k. namestništvu proti kvarenju slovenskih imen po magiatratnih organih, nimamo še do dane3 nikakega odgovora — pač pa magistra-tovci nadaljujejo pačenje naših imen !
Akcenta ti sploh ne napišejo, a kar je se huje, je to, da mesto »Č« pišejo »ch« in mesto enega »s« »1< itd. pišejo kar na 3vojo roko po dve črki, samo da vse izgleda bolj — laško!
Mi menimo, da je proti takim falsifika -:om mogoče postopati, a naša slavna vlada bi rel<5 morala postopati.
Urad političnega društva »Klinost« je :e uložil več prizivov proti k varjenju slovenskih priimkov, ali tudi ta urad ne more vsemu kaj, ako ne poseže vmes stavna vlada s
skega naslova niti na borno pisemce, name-	kakim strogim ukazom.
njeno slovenskemu človeku v slovenskem	V potolaženje onim, katerim je magistrat
selu, dotlej ste s svojo baharijo, — češ, da	pokvaril priimke, naznanjamo, da je možno
vas nikdo ne zmerja b ščavi — podobni člo-	te pokvarjene priimke popraviti tudi pozneje
veku, ki se ponaša, da ni bil tepen nekje,	s tem, da se pritožimo na c. k. namestništvo
kjer _ ga nj bilo!!	ia priložimo pritožbi krstni list.
U inrl je včeraj bivši mestni svetovalec, zdravnik za bolezni na očeh, dr. G m i l M a r c u s. Pokojnik je bil samo tri dni
bolan.
Na vsak način bi morala vlada nekoliko bolj gledati na prste tržaškim — vsegamo-gočnežem !
Poskusite! Pšejo nam: Vreme je sicer
Preskllšnje za usposobljenje za ljudske neugodno in čas se nagiblje k zimi, ali za
in meščanske Šole prično v Gorici 4. novembra t. 1. ob S. uri zjutiaj. Prošnje se morajo predložiti dotični izpraševalni komisiji najkasneje do 20. t. m.
Vipavska železnica. Od zanesljive stran nam poročajo, da je tržaško ravnateljstvo državnih železnic izdalo vse tiskovine, zadevajoče imenovano železnico v nemško-sloven-sko laškem jeziku.
Da je bilo dostavljenih le laških ali nemško-laških tiskovin, to da je zakrivil kak podrejeni organ.
Tako nas mož. — Mi prepuščamo vso odgovornost za te trditve gospodu poročevalcu. Izjavljamo pa, da bi vodstvo državnih železnic — čim je obveščeno o izdajanju in prilepljanju samo nemško laških tiskovin — moralo nemudoma pozvati na red one podrejene organe, ki so s; dovolili tako nesramno zlorabo.
Pa še neko vprašanje je morda umestno. To slavno vodstvo smatra (kakor je videti)
prireditev večega izleta v Ljubljano je še časa dovolj, predno nastopijo zimska vremena.
l)a bo vspeli gotov, treba, da se zavzamejo zato: v prvo obe delavski društvi in potem — po možnosti — tudi druga narodna društva. Tako bi bil vspeh zagotovljen in mogli bi ukreniti potrebne korake za poseben vlak.
V Ljubljani je sedaj odprta umetniška razstava in je razun tega tudi drugih zanimivosti, ki zaslužujejo, da sijih ogledi sleherni Slovenec.
Poskusiti se sme, saj to ne Btane bog ve kaj !
0 veliki nesreči na delu, dogodivši se minolo soboto ob 3. uri popoludne v tržaškem tehničnem zavodu pri sv. Andreju, nam poroča očevidec :
56 letni delavec Josip Clanfaro (iz Italije) je delal blizo glavnega stroja, namenjenega za vojno Iadijo »Babenberg«. V tem je
kakor postulat dolžne enakopravnosti, da so s tega stroja padel na os pri stroju 44 kilo-
tiskovioe na vipavski železnici tudi n ; nem škem, oziroma laškem jeziku. To slavno vodstvo se je menda, glede tiskovin za vipavsko železnico, postavilo na to stališče ozirom na okolnost, da je Primorje jezikovno
gramov težek žebelj navijak, katerega se rabi za privzdigovanje pistonov, in je odletel od 6>i na glavo rečenega delavca s tako težo, da je ta siromak par ur na t) (ob »70 umrl v tukajšnji bolnišnici. Danes je bil pogreb ob 47*
uri popoludne. Pogreba eo »e udeležili delavci in uradniško osobje iz zavoda sv. Marka in onega pri »v. Andreju.
Efekti vina. Po noči med aoboto in nedeljo so privedli v l>oInišnico letnega težaka Antona Krušickega iz ulice Pozzachera št. 2. Mož je imel jedao precej težko rano na glavi, drugo pa na desni roki. Xi pa hotel povedati, kdo ga je ranil in je tudi izpovedal krivo ime : rekel je namreč, da se imenuje Anton Demori. Še le pozneje se je moglo doznati njegovo pravo ime. Kane je dobil v krčmi »Al Cđntinone« v ulici Cro-sada.
Draibe prralčnln. V torek, dne 14. okt. ob 10. un predpoludne se bodo vsled »aredbe tok. e. kr. okrajnega sodišča ca civilne stvari vršil« sledeče dražbe premičnin :
Zagata del Moro 4, hišna oprava in glasovir: ulica (relsi voz, stroj in prodajalni-ška opra <ra ; ulica della Tesa 508, vozi in
konji.
VrfMOBSkl Tfstnlk. Včeraj : toplom«r ob 7. uri cjutraj 14.8 ob 2. ur. popoludn« 20.0 C.* —Tlakomer ob 7. uri sjutraj 7*33.— — Danes plima ob f>.24 predp. m ob 4 54 pop.; oseka ob —.— predpoludn« i d ob 11 32 popoln dn 9.
Društvene vesti.
Rusklj kružok. V soboto je bil prvi sestanek novih učencev ruskega jezika. Zaradi viharnega vremena pa se je sploh mislilo, da ne bo tega sestanka in tako so mnogi izrazili željo, da bi Be obdržaval še en sestanek, kjer bi se določile vse podrobnosti I. tečaja ter bi se sprejeli tudi novi učenci. Odbor je temu ustregel ter javlja vsem prijateljem ruskega jezika, da bo tak sestanek zopet v sredo dne 15. t. m. zvečer ob 8. uri in pol. Mladi in stari učenci ruskega jezika za I. tečaj — stopite naprej !
Odbor.
Mi pa trpimo med tem. nas peče v dušo krivica, ki se nam godi, in naš razum ne more umeti, kako se more narodu, ki prosi šole, ki Bi je sam, iz svojih žepov, se svojimi krvavimi žulji sezidal lepo šolsko poslopje — kako morejo šolske oblasti v državi, ki hoče biti moderna, civilizirana, tako trdovratno — odrekati šolo'. Ne, naš priproBti, kmečki razum ne more umeti tega.
Naše šolsko vprašanje je zapleteno, ali le po krivdi, ali po volji onih, ki so je za-pleli navlašč zato, ker nam nočejo dati šole. Zakon imamo na svoji strani — ali tretje
nonika D r o z d a in vodjo oddelka za knjigovodstvo, Vaclava Kohouta. Sodi se pa, rta uložniki ne zgube ničesar, ker ima posojilnica precej veliko premoženje in ker zadružniki garantirajo za vse izgube. Trpeli bodo torej zadružniki Bami.
Defravdacijam so prišli na sled — kakor rečeno po smrti višega knjigovodje te posojilnice, Josipa Ortha, kateri je živel iako zapravljivo in trosil mnogo več, nego bi mu bile dovolile njegove razmere. Zatrjevalo se je pa, da je Orth dobil velike svote v loteriji. Zavzemal je v praški družbi jako od-
leto je že, odkar smo sestavili zadnjo prošnjo j lično mesto in užival neomejeno zaupanje, po gospodu dru. Gregorinu v Trstu, ali ni i Posojilnica sv. Vaclava je med najve-duha ni sluha ni o kakem odgovoru. Nekaj čimi tovrstnimi podjetji na Češkem in je so sicer čivkali vrabci svoječasno, da je naea združena se zastavljalnico. Josip Orth i e pred
prošnja ugodno rešena, ali resnica je ta, da smo tudi letos dobili pozive, naj svoje otroke pošiljamo v Škofijo v šolo.
drema mesecema umrl v železničnem vozu ; sprva se je m'slilo, da je umrl vsled srčne kapi, pozneje pa se je začelo sumili, da se je
Bivši deželni šolski nadzornik vitez Klo- sam umoril, ker se je bal, da pridejo na dan dič nam je povodom kolavdacije zagotovil, njegova sleparstva. Prva revizija je izkazala da dobimo učitelja, preduo dozore črešnje.' 1 000 kron deficita. Razna znamenja pa bo | To je bilo pred <» leti ! Kako se je ur*tsni- kazala na to, da mora biti primankljaj mnogo čila njegova obljuba, govore dejstva, kakor veči. Izvršila se je druga revizija, ki je iz-navedena gori. (i. vitez Klodič je šel v kazala že 478.070 kron deficita.
pokoj, ali šole le nooe biti v naše Plavje. Mi se vnovič obračamo do naslednika gospodu vitezu Klodiču, naj se potrudi, naj pritisne, naj izposluje, da se neha škandal, da se narodu, ki hrepeni po pouku, ki si sam, iz lastne volje, zida šolska poslopja, odgovarjajoča vsem zakonitim predpisom, da se takemu narodu odreka šolski pouk.
Vsled tega je vodstvo zavoda odpustilo iz službe vodjo oddelka za knjigovodstvo, Kohouta, in je pozvalo predsednika Drozda, naj položi predsedniško čast, kar je ta takoj storil in se preselil na Dunaj. Odslovljenih je bilo nadalje tudi več drugih uradnikov. Ko so odprli predal kanonika Drozde, našli bo v njem več pisem, ki so pričala o nje-
Do slavne vlade pa si dozvoljujemo govem, duhovnika nedostojnem, življenju. Stvar vprašanje : kako bi nam zapiBkala ona. ako je vzelo državno pravdništvo v roke in žabi se mi branili, spolnovati dolžnosti, ki nam jih nalaga zakon ? ! !
Vesti iz ostale Primorske.
X Ne tako! Iz soške doline nam pišejo : Težko kje na božjem svetu bi našli občino, čije vse prebivalstvo govori eden in isti jezik, da bi imela svoj občinski pečat tudi v kakem drugem jeziku. Menda le mi Slovenci delamo nečastno izjemo s tem, da 9i domišljamo, da napis v našem jeziku ne velja, ako ga ne tolmači napis v kakem drugem jeziku !
M .rda se ne motimo sicer, ako menimo, da se število tafcih slovenskih občin, ki na tak način ponižujejo svoj lastni jezik, manjša bolj in bolj. Ali še vedno jih je toliko, da jih j€ — preveč! Da. preveč jih bo, dokler bo le ena sama taka občina.
Jedna takih občin, ki vsaj z napisom na svojem lastnem pečatu ne varujejo narodnega ugleda in časti, je tudi — Srpe-niča!!
Tako se ne dokazuje slovenskega značaja naše domovine. Zato pa tudi občini sami ni v čast — vsaj pred slovenskim svetom ne !
X V Opatiji je bilo od 1. septembra r.K)2 pa do vštetega 8. oktobra 3323 oseb. Od 2. oktobra 11*02 do vštetega S. oktobra je pr;rastlo 43i» oseb. Dne 8. oktobra je bilo navzočih 1248 oeeb.
»Pevsko in glasbeno društvo« v Gorici sklicuje svoj redni občni zbor na torek <lse 2*. t. m. ob 7. uri in pol zvečer s sledečim dnevnim redom :
1. Poročilo odbora. 2. Odobrenje letnih računov. 3. Volitev predsednika in odbora. 4. Slučajnosti.
\ Potre.-*. 11 Škrbine nam pišejo 12. okt. 1002:
Sinoči ob 7. uri in 26 minut je bil tu 1 sekundo trajajoč potres s precejšnim sunkom.
X Plarlj tokraj koperski). Prosim Vas, gospod urednik, dovolite mi malo prostora, da izrazimo mi Plavijci nekoliko, kar nam je na srcu, in ker nas teži sleherni dan, da: sleherni hip, čim se spominjamo našega šolskega vprašanja. Ako je res, kar ste pisali lani v nekem dopisu iz Istre, da je namreč ves svet... (tu je sledil hud izia?), potem seveda ni nič Čudnega, ako se naše vnebovpijoče šolske vprašanje zavlačuje ž e šesto leto! Ali. ako bi bilo le kaj pravice na tem svetu, to naše šolsko vprašanje bi bili morali že davno rešiti in mi bi morali :meti zistemizirano šolo ! Ali pa si mislijo šolski faktorji: Plavijci naj le butajo z glavo ob zid, saj se glava razbije in ne zid ?!
čelo najprej preiskavo proti »nepoznanim storilcem c. Na podlagi rezultatov te preiskave pa ja zaukazalo — kakor že omenjeno —, , . .	-	da je aretirati vodjo knjigovodstva, Kohouta,
» OSLI IZ i\.I &MJSK©. ;n predsednika, kanonika Drozda. * Nemštro na Gorenjskem. Od Bo-	Pozneje bo se v sv. Vaclavski posojil-
hinjskega jezera pišejo »Slov. Narodu« : »Da- njcj vršile še druga revizije in prišli so na nes sem se Bprehajal ob divnem B>hinjskem 3ied §e drugim velikim defravdacijam, ki niso jezeru. Okolica je r©3 prekrasna, toda žal, da v ZVezi z onimi pokojnega Ortha in ki znajo tujci vedo bolj ceniti nego domačini. Ko gajQ dva milijona kron.
sem prišel namreč v gostdno ob jezeru, ni	Kanonik Drozd je bil eden vodij češke
nikdo znal slovenski in nekako ironično se klerikalne Btranke. Imel je blizu Prage dve mi je na moje slovensko vprašanje odgovorilo: vjljf v katerih je razkošno živel. Letos mu »\Vir sind Niedeio^terreicher und k<»anen je cerkvena oblast zabranila udeležiti se če-nichts slovenisch«. Tužna nam majka!«	škega romanja v Rim, ker je o prejšnjih takih
Ta notica v glasilu narodno-napredne romanjih njegovo vedenje v družbi žensk stranke potrja v polnem obs?gu, na čemer je vzbujalo veliko pohujšanje, nedavno temu žaloval tudi naš dopisnik v	delVavdacijo pa bo poleg že imeno-
spisu : »Jaz pa pojdtm na Gorenjsko«. Mi vanih upleteni tudi drugi uradniki in členi moramo le pohvaliti rečeni list, da je od- vodstva posojilnice, katerim se poleg defrav-krito pokazal na rano — na rapidao infil- dacije očita tudi nemoralno življenje.
Zadnje ve3ti trdijo, da se je do sedaj izkazalo deficita: 1 337.061 kron v denarju
tracijo tujinstva ravno v najlepših delili n tš domovine.
Tovarna za parkete v Trebnjem, last trgovca <t Mjevščeka iz Kanala, je pogorela v petek zvečer. Škode je kakih 70000 K. Posestnik je bil zavarovan. Trudu gasilcev se je posrečilo omejiti ogenj v toliko, da niBo zgorele tudi velike zaloge lesu.
Vesti iz Štajerske-
— Županom r Celju je bil dne 11. t. m. ... izvoljen dosedanji podžupan Julij Rakuš, pod-županom pa dr. Gregor Jesenko. Zvok njiju priimkov ne dopašča nikacega dvoma na prastarem — germanskem rojstvu. Bivšega župana Stigerja, ki je bil odstopil iz »zdravstvenih ozirov«, bo imenovali častnim občanom. Z največo radostjo je za častno občan*
in tri milijone kron v menjicah. V pokritje vsega tega ogromnega deficita pa so do sedaj zaplenil: pri Drozdu in pri udovi pokojnega Ortha komaj 97.000 kron.
Irredentistične razglednice. Irredenti-stična odbora, ki sta se zasnovala v Rimu in Benetkah, sta že začela širiti irredentiatiČno propagando potom — razglednic. Rimski odbor je že natisnil takih dopisnic, katere raz-širom sveta! Preko morja se vidi kopno, a na 1 tem je slika Garibaldija z napisom: Se anehe non potro recarmi mi faro
trasportare su di un canone per---Po
i vrhu tega je zvezda — framasonska. Na gornji levi strani je pet grbov, med katerimi sta tudi ona Istre in Dalmacije. \TBi ti grbi so — skupno z de-
stvo Stigerjevo	glasoval gotovo novi župan , . ... , , .. ,	__
& J	b ° . o • kl:co, opasano z italijansko tnkoloro — orno-
Rakus že zato,	ker se mu je Stiger — . ? .	...
'	J ° tam črnim pasom ter zvezani zelezno verig},
umaknil !	- ,
— Za slovenski visi gimnazij v
ki je privezana na sobo, na kateri je grb
d o p o 30 (in po 30
AvBtrije, a spodaj je napis: »E
Celju. Na slovenskih vsporednicah je letos v
J	____r	J	anniiiamoancora...«
prvem razredu <7 učencev izključno sloven- , . '	ji	letih smo mi «e zvezam).
«ke narodnost'. \ prvem razredu nemškega	Radi tfga pa ogtaje še ve(in0 re3aiCa, da
gimnaz ja pa je samo 20 učencev. Podlaga za slovenski gimnazij je torej — pravi »Sud steierisehe I'resse« — skoro 4-krat tolika, nego za nemški. Mnogo ugodneje za S!o-' vence se kažejo tudi številke v ostalih razredih obeh spodnjih gimoazijev. Zato imsjo štajerski Slovenci veče pravo do slovenskega 1 višega gimnazija v Celju, nego pa je imajo Nemci, to pa še posebno zato, ker velik del nemških učencev niti niso »z Celja in njega okolice, ampak iz studentenheima, kamor jih vlačijo iz vseh delov Avstrije.
Razne vesti-
Velikanska defravdacija v Pragi. Ko so
po nagli smrti bivšega ravnatelja praške Sv. J Vaclavske založne (poeojilnice), Josipa Ortha, I to posojilnico revidirali, prišli so na sled ogromnim defravdacijam, ki znašajo več milijonov kron. Temu je bila posledica, da so te dni zaprli predsednika te posojilnice, k a-
je grd lažnjivec, obrekovalec in denuncijant, kdor blebeče o kaki irredentistiški propagandi. Kdor ne veruje, naj le povpraša može, ki toli čudovito administrirajo toliko našo notranjo primorsko, kolikor splošno vnanjo politiko . . .!
Nravstvena slika iz Italije. Te dni se vrši v Mesini razpiava proti raarkezi Cas-sibile, ki je obtožena radi kolosalnih sleparij. Poleg nje bodo sedeli na obtožni klopi kakor sokrivci trije odvetniki, dva duhovnika, en zdravnik in — bivši predsednik t r i b u n a l a v Mesini. (No, kaj tacega pa je vendar le v Italiji mogoče.) Branili jih bodo prvi advokatje v Italiji kajti markesa je jako bogata. Ker so vedeli, da dosedanja dvorana ne bo bila zadostna za naval radovednega občinstva, je odredil novi predsednik tribunala, da bo priredili drugo veliko dvorano, kjer ae vrši ta senzacijonalni proces.
Brzojavna poročila.
.Hod sv. stolleo in francozko vlado.
PARIZ 13. (R.) »Libre Parole« poroča, da je povodom imenovanja škofov nastal konflikt med sv. stolico in francozko vlado. Francija da žuga z odpovedjo konkordata, ako njenim željam ne bo ustreženo.
Volilni boj na Nižjeavstrijskem.
ST. POELTEN 12. (B.) Danes ae je vršil tu krščausko socijalni shod, katerega se je udeležilo 5000 ljudij : od teh jih je bilo 3000 z Dunaja. Na kolodvorskem trgu so socijalni demokratje in pristaši nemške ljudske stranke vsprejeli Dunajčane s »pfui!«-klici. Zborovanje samo se je izvršilo mirno. Pred odhodom je prišlo na kolodvoru zopet do spopadov mej socijalnimi demokrati in pristaši nemške ljudske etranke na eni in krščanskimi socijalisti na drugi strani. — Za vspostavljenje miru so morali orožništvo pomnožiti z vojaki.
Razkritje spomenika kralja Matije.
KOLOŠVAR 12. (B.) Danes se je vršilo tu slovesno razkritje spomenika kralja Matije v navzočnosti nadvojvode Josipa Avgusta (kakor zastopnika cesarja), ministrov in družili slavnostnih gostov. Nadvojvodi so prirejali prisrčne ovacije.
Štrajk v Ženevi.
ŽENEVA 12. (B.) Štrajkujoči delavci so sklenili, protestujč proti vedenju policije n vojaštva, da pojdejo zopet na delo. Mej temi nemiri je bilo lahko ranjenih 50 vojakov. 230 oseb je bilo zaprtih, i 10 ino-zemcev — mej temi 45 Italijanov in 30 Francozov — jc bilo iztiranih preko meje. Predsednik francozko republike duhovščini in vojaštvu. VALENCE 12. (B.) Predsednik Loubet je prišel danes#zjutraj semkaj na polaganje temeljnega kamna črez reko Rhone. Vzlic slabemu vremenu se je zbrala velika množica, ki je predsedniku prirejala prisrčne ovacije. Meato obolelega škofa je generalni vikar predstavil predsedaiku duhovščino in je svojem nagovoru, nam'gaivši na namen predsednikovega prihodi, izrekel željo, da bi predsednik povsodi zidal mostove, di bi se spori odpravili. V svojem odgovoru je predsednik izrekel svoje pričakovanje, da bo duhovščina podpirala vlado s tem, da bo 05-nanje vala spoštovanje pred zakoni.
General Grasset je predstavil častnike garnizije ter je zatrdil, da poveljniki vzlic marsikateri pogreški navajajo vojake k zvestobi do za^tive in disciplini do vladi in republike. Predsednik Loubet je odg >voril. da nobena institucija ni zavarovana pred očitinji, ali on želi, da bi vojska sama pravično sod la e tem.
XXXXXXXXXXXXXXXX
XI X
X X X
x x x
X
X X X X X X
Svoji k svojim!
ZALOGA
pohištva
dobro poznane
tovarne mizarste zadruge v Gorici (Soltan)
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
prej fin\on Čemigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi.
Največja tovarna pobištra primere ittfele.
Solidnost zajamčena, tajti les se osuSi v to nalašč pripravljenih prostorih a temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene.
WW Album pohištev brezplačen.
X X
X
X
X X X X
X X X X X X X X X X
X UXXXXXXXXXXX*X X
Aleksander Levi Hinzi i
Prvi 1« Mjvelji toT»rn» pohlitra Tieh rrst.
-#5 TRST
TOVARNA: VI« Tem,
vogal
Via LtattMM
Sf
50
Sf
zALoaa: i Piazza Ratari« it 2
I (Šolsko poslopja) % j In Vta Ribari« it. 21
Talefon it. 870. -MOM-
Sf
i
Sf
st
s
Velik Ubar tapecarlj, zrcal In »lik. Ur ▼riaje uročbe tudi po posebnih načrtih.
Cone bru konkarmo«.
ILOITBOT1IJ CIIII Zimi! II riiiio Predmeti postavio se na pai obrod a1' železnico franKO
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih trmah. Za enkratno insercijo se plača po 2 stot. zs besedo: za večkratno insercijo pa se cena primerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po i?0 Kr ter »e plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 60 stot.
V Trstu.
Zaloga likerjev t sod čl h in budilkah.
Perhauc Jakob
vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Kavarne.
priporoča svojo kavart o »Commercio« kjer je aha-jalifče 81ovencev. Na razpolago bo vsi slo7eaaki in mnogi drugi časniki.
ha
Anton Sorli
ANNINGER & C.o
OROŽJE, MUNICIJE. PREDMETI ZA LOV IN DVOBOJEVANJE. ZALOGA VŽIGALNE VRVICE ZA MINE.
TRST. — Via S. Nicold štv. 7. — TRST.
Na zahtevanje se poiilja cenik brezplačno in poitnine prosto.
Mihael Zeppar ^J«
ima zalogo pečij od majolike v velikem iz horu, sama novost, bodisi glede risarij ali bcrv. Snov ee^taja od same stanovitne zemlje. Izključna zaloga za Trst, Primorje in J)a!maeijo slavnoznane in odlikovane tovarne za peči Bratov Sehiitz v Blanskfm (Morava) ustanovljena 1848. Pri teh peČih se prihrani o00/° ta kurjavi. Lasica tovarna sledilnih peci iz železa ali u« e »nih z majoliko. Izvršitev po meri in nizkih cenah.
Prodaja manifakturnega blaga
SALARINI
v ulici Fonte della Fabra št. 2.
in podružnica
„yilla citta 5i £on3ra"
■ lica Poste nuove št. 9. (Pnunerjeva hiša).
Velika zaloga izgotovljenih oblek za moSke in «>«'ke. Velik izbor oblek za moSke od gld 6.50 f!o 24. za dečke od gld. 4. do 12. suknene jope v velikem izboru o«! gld. 3 do 8. zimske močne in podrite jope z ovratnikom od astrahnna od gld. 5 — 14, ravno take podrite s kožuhovino po gld 12. — Površne suknje v velikem izl oru od gld 18 — 32 Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene hlače od pld. 2.50 — 430, finejse od gld. 5 — 9. Velik izbor oblek za otroke in dečke od 3 — 12 let od gld. 2.50 — 10. Haveloki za moške in dečke po najniiiih ceisb. Hlače od moleškina (zlodjeva koža) za delavce izgotov'jene v lastni predilnici na roko v Korminu.
Crtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga srovij za mo^ke obleke na meter al inii i a naročbe na obleke, ki se izgotovi z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. V podružnici v ulici Foste nuove i-e /prejemajo izdelovanja obleke po meri ter se ?e po*>el no vdobiva vsake vrste oblek v raznih risankah in merah za moJke in dečke.
3van Semulič
v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša)
priporoča slavnemu občinstvo v Trstu in okoliri kakor tudi po deželi. svojo
bogato zalogo pohištva.
V zalogi ima vsakovstno pohištvo najfineje in drugi vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne m postrežba t orna in poštena.
Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva
Andrej Jug
TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST
Anten te Frar
krčma
ulici Geppa štv. 14. Joči vina prve vrste:
kr.
Bela vipavska Črna istrska
liter po 40 1. .t 36
Kuhinja domača, vedno kimi in mrzlimi jedili
preskrbljena z gor-po zmernih cenah.
Družinam se pošilja na dom od 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 32 kr. crno istersko liter po 28 kr.
Priporoča fre tudi krčmarjem, katerim dajem vinood 5O litrov naprej po dogovorjeni ceni.
Josip Furlan, lastnik.
O B U VA L A.
—	Dobro jutro ! Kam pa kam ?
—	Grem kupit par čevljev !
—	Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače
k Pierotu. Tam vclobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačna ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Reliar.
priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno politirano, kakor za ppalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne izdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnoet naručitelja.
Cene brez konkurence.
Za obilne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mesUi. okolici in na dežel: v smislu gesla : Stoji k svojim !
Gustav Bonazza
v Trstu. Piazza Barriera veeehia.
(vogal Androna deli'Olmo). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev in ta pecari j. Popolno opremljene sobe. Konkurenčne cene. Naročbe se dostavijo razven embalaže franko na kolodvor ali brod v Trstu.
TOUflRNfl POflIŠTl/fl
IGNACIJ KRON
Dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848.
(Alojzij ........ . >FodQ»rajtc družbo Cirila in jtfetofla!
<
TRST.-m.
nasl. Fr. Hitty
Barrieia vecctia 13-TRST.
>
Zaloga
za m o š k e
i
<
4
I
•novi j
iz tu in inozemskih tovarn.
Perilo — Platnina — Pletenine — Pleteno spodnje zimsko perilo.
Izbor drobnarij.
Sprejema nar</vbe zn obleke />o meri.
paglianovo mazilo (sirup)
o o oo oo
o
oo
za osveženje
prof.
o
oo
o o
o o oo
>
iOO)
PODJETJE ZIMOLO - TRST
Prvo podjetje pogrebne svečanosti
«XKXKKXKXXXXX**KKXXXKXXKXKX»XXKX X
xxxxxxxxxxxxxxx*xxxxx*xxxxxxxxxx
H ID 06 H
H X
Ul H
in čiščenje krvi
Pa.g-lia.no
nečak pokojnega profesorja Hleronima Pagliano
je bilo predloženo zdravstvenem vodstvu min. za notranje posle, koje je dovolilo razprodajo.
Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi iSg4 in na higije-nični narodni razstavi igoo z zlatimi kolajnami.
Dvor višjega »odišča T Lucca je izdal razsodbo }><> koji ima tvrdka Hierooima Pagliano izkljuČDO pravico postopati proti vfa-kimtir, ki !>i razpeSaval ponarejanja, t< r je ob jednem prisodil tvrdki vse eodoe treske in odvetniške ttoške provzrt.fiene tlo leta 1897.
Naš sirup je ravno isti, kojega je izumil 1838. pok. naš stric prof. Hieronim Pagliano ter hianimo njego\e izvirne recepte, s kojimi ee je dokazala resnica. Vsi ti dokumenti ki so pisani z njegovo lastno roko, so l>ili predloženi pristojnemu sodišču.
Poživljamo vtakogar, da prekliče; to zadošča v dokaz resnice, kojo smo vedno tidili in razkrili brezvestne laži gotovih špekulantov. Zgoraj označeno liBtine zamore si vsa 1 do ogledati. Ogibajte se vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, knji nosijo na lončku in ovitkih naSo varstveno znamko. Tvrdka nima druž e. mf Napolj 4, Calata S. Marco.
X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X
ulica Cassa d! ftisparmio
Tovarna na Dunaju.
Novi ceniki, izvirni narisi, načrti za sobe na zahtevanje — — — — — — brezplačno. — — — — — —
Obuvala!
Pri Pepetu KraŠevcu
z. avđn cerkve sv. Petra (Piazza Rosario pod lju<l :oloi Botra t a zalosra raznovrstnih obuval za gospode, gospe in otroke.
PoStne naročbe se izvrse takoj. Po?iljatve 90 poštnine proste.
iVevzema vsako del^ na debelo in drobno ter r»e izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča
Josip Stantič čevlj. mojster. Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč: nadalje stražnikov c. kr_ javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr. diiv. avstr. Lloyda.
za
ustanovljeno leta 1876.
Pisarna: Cor*o 41 Telefon št. 141
Zaloga: ul. Ktitnlo 1 -t
Telofon st. 145
novi trgovini F. PIANO
Sprejeirajo ne pogrebi v veliki gali in 1. II-, III- IV. razreda : prevtzi mriičev v tu-in inozemstvo ; katafalki v cerkvali za pogrebne svečanosti.
Ixvr£uje pogrebe v popolno črni, v zlato-
črni, Brebrno-črni in zlato-modri barvi Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in najbogatejših; krst iz trdega lesa s kovinskimi okraski z vloženo cinasto krsto ali brez nje; lesenih krst; belo in črno lakiranih ; vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biseri b. Predaja na drobno in na debelo oblek iz atlasa organtin, umetnih cvetlic, napisov zlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih pogrebnih predmetov.

Piazza della Borsa št. 4
najde se najbogatejša zaloga
konfecij najnovejšega kroja za dame in deklice.
Velikanska zaloga blaga vseh vrst
po najnižjih cenah.
Specijaliteta svile za obleka in blouze.
Istotam se izdelujejo tudi obleke za dame po najnovejšem kroju.
Va z&Ltevanje se poilejo na deielo vzorci. Haro£be, ki se izvrie z največjo točnostjo in natančnostjo, se poiiljajo franko ako znaftsjo 20 kron.
Velikanski izbor
raznega pohištva
spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane.
HT Bogat izbor
divanov, okvirjev, ogledal, stolie, stenskih ur se rahaja v dobroznani
9C zalogi pohištva
Rafael Italia
Trst - ul. Malcanton št. 1. - Trst.