N BORC 1^! i7 rnJm WJ t>Tp 'lir M M ”* , * Mlx «■ BUMi ■F« »RtLt FfF V %* 1 A> Tjjfr KPJ b4,vmi r ’ ilfai L "s . mjg ;> '^ 38l f 1 UGOTOVITEV 12. KONGRESA ZKJ 27. junij dan samo: upravljalcev 27. junija pred 32 leti smo v Jugoslaviji sprejeli Zakon o samoupravljanju. To je pomenilo začetek vladavine združenega dela. Takrat smo izvolili prve delavske svete. Ko je tovariš Tito razlagal Zakon o samoupravljanju je med drugim rekel: „Mogoče kdo misli, da delavci ne bodo zmogli upravljati s podjetji. A kdor misli tako, se moti, kajti ta zakon bo našim delovnim ljudem še bolj zagotovil perspektivo njihove prihodnosti in prihodnosti vse naše skupnosti." te-ur ' V '7 - Tako je naš spominski kamen v Mestnem logu narisal 9-letni Sašo Rahne RDEČA NIT: ODGOVORNOST Kako spremeniti sedanje gospodarske razmere, je bila tema, ki se ji ni mogla ogniti nobena izmed šestih kongresnih komisij. O zaostrenem gospodarskem položaju so seveda govorili tako delegati, ki so razpravljali v komisiji za družbenoekonomske odnose, potem tisti, ki so opozarjali, kako potrebna je idejna in akcijska enotnost članstva, kot tisti, ki so razpravljali, na primer, o znanosti, saj je navsezadnje še kako pomembno, ali bolj uveljavimo lastno znanje in z njim zamenjamo drago uvoženo. Danes, zadnji dan kongresa, bodo delegati sprejeli usmeritve, ki odražajo mnenja več kot 500 razpravljalcev. Upravičeno je torej pričakovati, da se napake minulih let ne bi smele ponoviti. Ostreje kot kdaj prej se na 72. kongresu oblikuje stališče, da mora za neizpolnjevanje partijske politike vsak član ZK prevzeti polno odgovornost, tudi politično, kar pomeni v končni posledici tudi izključitev in tudi odhod s politične funkcije. Delegati so bili zelo natančni in dosledni: komunisti v osnovnih organizacijah morajo odgovarjati za premalo razvite samoupravne odnose, za nedelo, malomarnost in nedisciplino, pretirano porabo, nespoštovanje dogovorov in sporazumov, za poslovne izgube, negospodarno ravnanje z družbenimi sredstvi. Skratka, za vse tisto, kar je povzročilo, da smo se znašli v takih razmerah. Kongres pa tudi povsem nedvoumno pove, da je funkcija komunistov v tem, da s političnim vplivom in pridobivanjem ljudi spreminjajo razmere, ne pa da bi iz bojazni za lastno odgovornost ukazovali, kaj in kako naj delajo in sklepajo samoupravni organi in vse druge insti tucije političnega sistema. VLADO ŠLAMBERGER DELO - 29. JUNIJA 4. julij DAN BORCA 4. julija 1941. leta je bila v Beogradu, na Dedinju zgodovinska seja razširjenega politbiroja CK KPJ pod vodstvom generalnega sekretarja KPJ Josipa Broza Tita. Na seji so sprejeli sklep o splošni vstaji narodov Jugoslavije. Zato ta dan praznujemo kot dan borca. VSEM AKTIVNIM UDELEŽENCEM NARODNOOSVOBODILNEGA GIBANJA, DELAVCEM IN DELAVKAM DINOSA, TUDI TISTIM, KI SO ŽE V POKOJU, ČESTITAMO ZA NJIHOV PRAZNIK! PRIPRAVE na 10. kongres ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE V okviru aktivnosti sindikalnih organizacij so sedaj na prvem mestu priprave na 10. kongres zveze sindikatov. Ta bo v oktobru letos. Istočasno tečejo priprave tudi na 9. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Pri vsem tem pa ne gre za nove aktivnosti, ampak za nadaljevanje dosedanjih, saj je bilo leto, ki smo ga končali izredno bogato po politični aktivnosti. OBJAVLJENI SO OSNUTKI DOKUMENTOV ZA KONGRES V prilogi ..Delavske enotnosti" z dne 17. junija 1982 je bil objavljen osnutek resolucije z naslovom ,,Naloge Zveze sindikatov Slovenije v boju za nadaljnji družbenoekonomski razvoj na socialističnih samoupravnih temeljih". V tem dokumentu so naloge sindikatov opredeljene. Večina teh je že znana in gre za to, da jih bomo v naši aktivnosti anali- zirali skozi izvajanje pri nas sprejetih programov in na osnovi te ocene opredelili naše nadaljnje naloge. Obravnava dokumentov naj torej ne pomeni le seznanjanje z njim, pač pa naj pomeni točno opredeljene naloge, ki jih moramo mi sami izvršiti. Ob tem pa bomo lahko predlagali tudi dopolnitev in spremembo resolucije. Smo v času letnih dopustov. Kot vsako leto, letos pa še posebej, poudarjamo, da nas sedanja situacija sili v aktivnost tudi v teh mesecih. Zato v nobenem primeru ne smemo nalog prelagati na jesen. Izgovor, da smo v časovni stiski nas ne bo mogel opravičiti. Priprave na skupščinske volitve so v večini opravile sindikalne organizacije. Za nami je tudi 3. konferenca Zveze sindikatov Slovenije, ki jo pogosto izmenujemo tudi ,,mali kongres" in na kateri je bila obravnavana socialna problematika in naloge sindikatov na tem področju. Mimo sindikalnih organizacij tudi niso šle priprave na kongrese Zveze komunistov. Brez dvoma pa je pri vsem tem v ospredju izvajanje gospodarske stabilizacije, kar je prav gotovo najvažnejše, saj prav od doslednosti pri izvajanju sprejetih obveznosti na področju gospodarjenja zavisi vse ostalo. AKTIVNOSTI NAJ BODO ČIMBOLJ RACIONALNE Pogosto si sami postavljamo vprašanje, kako na najbolj hiter in učinkovit način pristopiti k izvedbi posameznih nalog. To je posebej važno sedaj, ko iščemo rezerve, ki so gotovo velike tudi v porabi razpoložljivega delovnega časa, kamor sodi tudi sestankovanje. Tu je poraba časa od- NA DUNAJU je bil kongres BiR-a V ČASU OD 17.-19. MAJA 1982 JE BIL NA DUNAJU IZREDNI KONGRES ČLANIC MEDNARODNE ORGANIZACIJE NAŠE DEJAVNOSTI, KI SE GA JE UDELEŽIL TUDI NAŠ DIREKTOR VLADIMIR KRALJ. IZ POROČILA, KI GAJE DIREKTOR DAL DELAVSKEMU SVETU DSSS, POVZEMAMO: Kongres je bil v času, ko se v svetu, kakor tudi pri nas nahajamo v vse večjem pomanjkanju sekundarnih surovin in energije. Ravno zato je bil tak ongres zelo pomemben, saj zaključki, ki so jih udeleženci kongresa sprejeli pomenijo obveznost, da pristopimo k varčevanju energije pri pripravi sekundarnih surovin. Vladimir Kralj se je udeležil več komisij, ki so delovale v času kongresa. Tako je bil prisoten pri delu komisije za papir in jeklene odpadke. Udeleževal se je tudi sej komiteja za nove projekte. V času kongresa so imeli udeleženci možnost, da so si ogledali pripravo odpadnega papirja v sekundarno surovino pri znani dunajski firmi Bunzel und Biach. Tam so videli najsodobnejši trgalec tipa 640, firme Lindemann, ki pripravlja mešani papirni trganec. Člani komisije za jeklene odpadke so predstavili novost, visna od pripravljenosti udeležencev sestanka. Najprej se moramo opredeliti, koga vse bomo vključili v razpravo. Izvršni odbor sindikata gotovo v celoti, potem člane delavskega sveta, pa delegacij in še tiste, ki lahko največ prispevajo v razpravi. S tem bomo dosegli kvalitetno obravnavo in krajši sestanek. S tem pa nočemo reči, da nimajo vsi možnosti sodelovanja. Od tega, kako bomo pristopili k izvajanju nalog, bo v veliki meri odvisen tudi uspeh. Verjetno bo treba pregledati že sprejete programe. Ob tem pregledu bomo gotovo ugotovili, da imamo veliko napisanega, premalo pa izvršenega. Prizadevanja naj torej bodo usmerjena v izboljšanje našega odnosa do izvrševanja že sprejetih obveznosti. Tone Plešec ki je sicer znana že nekaj let, vendar tokrat tudi uradno potrjena, da je kombinirani metalurški vložek zgolj ena klasa jeklenih odpadkov, njena struktura pa se menja glede na pridobivanje jekla po željeni kakovosti. Kongres je bil zaključen z geslom: Primarne in sekundarne surovine pomenijo energijo, če je pravilno uporabljena pri celotnem sistemu reciklaže. Spoznavanje novih dosežkov v svetu je zelo pomembno tudi za naše poslovne odločitve, predvsem zato, ker je razvoj dejavnosti sekundarnih surovin tudi pri nas v nenehnem razvoju. Obseg onesnaževanja je že takšen, da je upravičena bojazen, da lahko pride do svetovne ekološke katastrofe, če ne bomo posvetili posebne skrbi izkoriščanju in odstranjevanju koristnih odpadkov. Poiskati moramo izhod iz takšnega sta n,a v zaokroženi rešitvi, kar predstavlja sistem reciklaže koristnih odpadkov. Po količini nastajanja in nadomeščanja primarnih surovin pa imajo med koristnimi odpadnimi surovinami jekleni odpadki prvo mesto. oblike mehanične obdelave imajo svoj vpliv na fizični iz-gled tehnoloških viškov pri obdelavi proizvodov. Tako nastajajo tudi specifični proizvodni procesi vračanja teh surovin industriji, kar daje novo uporabno vrednost posebne vrste jeklenih odpadkov. Čas masovne amortizacije opreme, potrošne dobrine človeštva kot so hladilniki, bojlerji, štedilniki, radijski in televizijski sprejemniki, osebni avtomobili, ki je v razvitih deželah sveta nastala že na pragu sedemdesetih let dvajsetega stoletja, nastaja tudi pri nas. Na nove pogoje v procesu zbiranja, priprave in predelave omenjenih vrst koristnih odpadkov, se moramo pravočasno pripraviti. Na področju zbiranja jeklenih odpadkov je še vedno slabo urejeno zbiranje in ravnanje z odpadki, ki nastajajo v negospodarstvu in gospodinjstvu. To so odpadni izdelki bele tehnike in amortizirani osebni avtomobili. Ostali jekleni odpadki, najrazličnejših S skladišča v Gornji Radgoni LAHKI JEKLENI ODPADKI Gospodarski in družbeni razvoj na različnih področjih življenja in dela iz leta v leto povečuje porabo vseh vrst surovin. S povečanjem produktivnosti dela in življenjskega standarda človeštva nastajajo vedno večje količine odpadkov, ki so posledica potrošnje materialnih dobrin. Napore usmerjamo v zbiranje in ponovno izkoriščanje koristnih odpadkov, za katere je značilno dvoje osnovnih načel: — pridobivanje sekundarnih surovin za proizvodnjo novih dobrin in — zaščita človekovega okolja. Pridobivanje sekundarnih surovin za proizvodnjo novih dobrin je zelo pomembna ekonomska kategorija s stališča blagovne bilance gospodarstva, ker so prirodne surovinske rezerve omejene. Sekundarne surovine rešujejo nesmotrno izkoriščanje naravnega zemeljskega bogastva, saj imajo uporabno vrednost za skoraj vse vrste proizvodnih procesov v industriji. Podrobnejši izračun iz količinskih in vrednostnih pokazateljev razvoja posameznih narodnih gospodarstev dokazujejo, da med primarnimi in sekundarnimi surovinami v gospodarstvu, še posebno pa v bazični in predelovalni industriji, zavzemajo v reprodukcijskem ciklusu osnovno vlogo jekleni odpadki. Jeklo se nahaja kot reprodukcijsko blago v potrošnji skoraj v vsaki dejavnosti gospodarstva in je pomemben činitelj enostavne in razširjene reprodukcije. Ima osnovni delež v razvoju vseh oblik sredstev za delo in vpliva na celotno gospodarsko aktivnost. Upravičeno lahko trdimo, da kot reprodukcijsko blago predstavlja osnovo razvoja gospodarstva, ki je na določeni način odvisno od gos- podarsko družbenega sistema. Povsod na svetu je zato razvoj proizvodnih zmogljivosti jekla pod družbeno kontrolo. Kontrolirana je tudi oskrba gospodarstva z jeklenimi proizvodi. Ravno zato lahko trdimo, da zavzemajo jekleni odpadki kot sekundarna surovina pomembno mesto v reprodukcijskem procesu. Raziskovanja so pokazala, da obstoja korelacijska odvisnost med rastjo potrošnje jekla, porabe jeklenih odpadkov in posameznimi družbenoekonomskimi kategorijami, kot so: družbeni proizvod, nacionalni dohodek in investicijska vlaganja. V iskanju novih tehnoloških zmogljivosti in proizvodov nastajajo tudi nove vrste jekla in železnih litin. Sodobne oblik embalaže, ki so v rabi v gospodinjstvu, so v sedanjem sistemu reciklaže, dokler še nimamo v uporabi reciklirne naprave za komunalne odpadke, še vedno primerni le za odlaganje na komunalna odlagališča, saj takšni odpadki pomenijo nepomembno količino. Za še boljše zajemanje lah- kih jeklenih odpadkov, ki nastajajo izven proizvodnega procesa predelovalne industrije, bi bilo potrebno sprejeti občinske odloke o obvezni oddaji amortiziranih avtomobilov, kakor tudi predpisati pogoje, kako jih lahko pooblaščene organizacije odpeljejo v predelovalni proces, če so na javnih površinah in onesnažujejo človekovo bivalno okolje. Takšni odloki morajo določiti tudi način zbiranja sredstev in uvedbo posebne takse ob registraciji ali plačilu obveznega zavarovanja pri nakupu osebnih avtomobilov oziroma pri nakupu izdelkov bele tehnike. Različne vrste, do včeraj še neuporabnih jeklenih odpadkov, imajo danes svojo uporabno vrednost v procesu predelave. To nazorno prikazujejo količine tako zbranih jeklenih odpadkov. Vladimir Kralj, dipl.oec. TEKMOVANJE je zaključeno TEKMOVANJE V ZBIRANJU STAREGA PAPIRJA PO ŠOLAH JE TRAJALO OD 1. SEPTEMBRA 1981 DO 31. MAJA 1982. V AKCIJI JE SODELOVALO 499 OSNOVNIH ŠOL, UČENCI PA SO ZBRALI 3,630.108 KG, ZA KAR SO PREJELI 12,630.108,00 DIN. DINOS TOZD POS JE OD CELOTNE ZBRANE KOLIČINE ODKUPIL 1,929.538 KG. UNIPAPIR TOZD PAPIR SER- VIS LJUBLJANA 836.955 KG. Na osnovi natečaja zbiranja starega papirja, razpisanih nagrad in rezultatov zbiranja starega papirja so bile 11. junija 1982 na Jesenicah podeljene nagrade: I. nagrada: avtobusni izlet za KG IN SUROVINA 863.615 50 učencev, OŠ Ivan Cankar, Vrhnika II. nagrada: avtobusni izlet za 50 učencev, OŠ Prežihov Voranc, Jesenice lil. nagrada: avtobusni izlet za 50 učencev, OŠ Vlado Majhen, Zg. Ščavnica. V natečaju so bile razpisane tudi nagrade za izbrane risbe na temo zbirajmo stari papir. Nagrade so prejeli: Posebno nagrado — letalski obisk Beograda sta prejela učenka Mojca Licul in likovni mentor Albin Šturm iz OŠ Milojke Štrukelj, Nova Gorica. Hranilne knjižice s pologom 100,00 din so prejele: osnovna šola Slava Klavora, Maribor (2x), (8 avtorjev) osnovna šola Dana Šume-njak, Murska Sobota 2x, (2 avtorja) osnovna šola Prežihov Voranc, Ravne na Koroškem osnovna šola Solkan, Solkan (2x), (3 avtorji) osnovna šola Miran Jarc, Črnomelj (2,avtorja) osnovna šola Dante Ali-ghieri, Izola, avtorji 5. razreda. Nagrade za izbrane risbe je prispevala Jugobanka Ljubljana. Zaključno prireditev so pripravili jeseniški šolarji in mentorji. Zakaj ravno Jesenice, bi se kdo vprašal; zato, ker ti pionirji z velikim uspehom zbirajo papir že triindvajset let. Prireditev pa je posnel tudi radio Val 202 in jo posredovali poslušalcem radia 14.6.1982. Osnovne šole so z zbrano količino pridale svoj delež k zmanjšanju uvoza starega papirja, saj bi morali naši predelovalci papirja odšteti za tako količino 720.000 dolarjev, ali pa bi morali posekati ne malo dreves. Šolarji zbiralci so ob zaključku akcije sprejeli obveznost, da bodo v naslednjem šolskem letu še bolj zavihali rokave, zbirali še več papirja, s tem prihranili več dreves, še več prispevali k stabilizaciji našega gospodarstva in s tem prihranili dragocene devize. A.V. NASI DELAVCI pripadniki narodnoosvobodilnega gibanja To številko našega glasila in ta prispevek posvečamo Dnevu borcev — 4. juliju, državnemu prazniku v čast in spomin na naše ljudstvo, ki se je pred 41 leti uprlo okupatorjem in z raznimi oblikami boja, po štiriletni težki in krvavi borbi pregnalo okupatorje in organiziralo ljudsko oblast. Poleg tistih, ki so bojevali svojevrsten boj, boj za ohranitev življenja s fašističnimi silami na okupiranem ozemlju, v koncentracijskih taboriščih, v zaporih in izgnanstvih, se 4. julija spominjamo zlasti borcev — partizanov oziroma pripadnikov narodnoosvobodilne vojne in partizanskih odredov, ljudske vojske, predhodnice naše sedanje Jugoslovanske ljudske armade. Uspehi, ki smo jih v Jugoslaviji dosegli v 30. letnem razvoju samoupravnega socializma so tako očitni, da jih ni treba dokazovati. Kar imamo pokazati je vredno spoštovanja. Svetovna zgodovina ne pozna države, ki bi bila ustanovljena v podobnih okoliščinah, kot je bila naša. Odločitev za takšno državo, za takšen družbeni red pa je lahko zrasla samo iz pogumnih src, samo iz ljudstva, ki ve kaj hoče in, ki je v pravem času spoznalo pomen bratstva in enotnosti za doseganje takšnih ciljev. Toda ne bi bili kar smo, če si ne bi upali tudi kritizirati naš razvoj, če ne bi imeli tudi marsikatero pripombo na stanje v kakršnem na primer živimo danes. Zdaj moramo začeti resnično bitko za premostitev gospodarskih in političnih težav, ki jih ne bi bilo, če ne bi predolgo živeli na račun nečesa, kar nismo ustvarili. Nad takšnimi težavami, kakršne imamo mi sedaj, bi ob naših materialnih pogojih obupale mnoge gospodarsko močnejše države. Toda tam nimajo takšnega ljudstva kot ga imamo mi. Naše ljudstvo je premagalo še hujše težave, pa bo zmagalo tudi v tej bitki. V pomoč pa nam bodo tudi izkušnje naše socialistične revolucije, zlasti tiste iz narodnoosvobodilnega boja in obdobja in- formbiroja. V naši delovni organizaciji smo imeli svoječasnoo veliko delavcev — nekdanjih aktivistov OF in partizanov oziroma članov združenj borcev NOV. Po evidenci, ki jo ima Dinosova kadrovska služba je med našimi upokojenci 39 članov združenj borcev NOV oziroma aktivnih udeležencev narodnoosvobodilnega gibanja, med tistimi delavci, ki pa so še vedno v rednem delovnem razmerju pri Dinosu pa jih je še 12. Obiskali smo štiri, ki so še v rednem delovnem razmerju, da bi zvedeli od njih, kakšno je bilo njihovo življenje in delo, njihov boj, da so si prislužili pravico in priznanje, da so bili aktivni udeleženci narodnoosvobodilnega gibanja. Dva smo obiskali v Ljubljani, to sta bila tovariša Danilo Jančič in Vojo Vir-šček, dva pa v Novi Gorici, in sicer tovarišico Pavlo Gruden in tovariša Alojza Rutarja. Vsak od njih je drugače doživljal obdobje narodnoosvobodilnega boja, zato so njihove pripovedi zanimive. Nas pa je zanimalo še kaj več. Na primer to, kako se imajo danes in kako gledajo na naše sedanje raz- mere. Pa tudi to nas je zanimalo, kaj misli o njih kot delavcih njihov neposredni predpostavljeni, njihov šef, kot radi rečemo. Upamo, da boste nadaljevanje tega zapisa z zanimanjem prebrali. DANILO JANČIČ Vodja prodajneslužbeTOZD POS Ko je Hitler začel vojno v Evropi in spravil na kolena že nekaj držav se je Danilo, ki je tedaj obiskoval I. državno gimnazijo v Ljubljani, o tem pogovarjal s sošolci. Spominja se, da so tedaj ugotavljali, da bo tudi Jugoslavija prišla na vrsto in to jim ni bilo prav nič všeč. Bil pa je tudi član Sokola, društva, ki je skrbelo za telesno vzgojo svojih članov. Sokolska društva so bila močno nacionalno in v večini primerov napredno usmerjena. Protihitlerjevsko stališče je bilo pri Sokolih že pred napadom na Jugoslavijo močno izraženo, zato so radi prisluhnili tistim, ki so organizirali odpor proti okupatorjem. Med temi je bil na primer tudi Gregor Počkar, ki je Danila vključil v organizacijo odpora O F ter seznanil z metodami boja v mestu, kjer je okupator vsepovsod prisoten. Italijani, ki so zasedli Ljubljano so kmalu začutili, da imajo vse več nasprotnikov in upornikov in začeli so jih loviti tudi s tako imenovanimi uličnimi racijami. V eni takšni raciji je bil, februarja meseca 1942, zajet tudi Danilo s svojim bratom. Nagnali so jih na kamione in jih odpeljali v vojašnico, kjer so morali skozi nekakšen „špalir" italijanskih vojakov. Kdor je prišel skozi, so ga potem spustili domov, toda nekatere so potegnili na stran in jih kot osumljence, da delujejo proti okupacijski oblasti, določili za internacijo. Tako izločene aretirance so potem odpeljali v,.Belgijsko kasarno" in jih tam vtaknili v zapor. Skupina v kateri je bil tudi Danilo, je bila zaprta 7 tednov, nato pa so jo odpeljali v italijansko koncentracijsko taborišče GONARS. V Gonarsu, v taboriščni baraki, je bil Danilo z Benom Zupančičem, s katerim seje poznal še iz gimnazije. Bila sta veliko skupaj in skupaj sta se poleti, leta 1943 z večjim transportom vrnila v Ljubljano. V Ljubljani sta se oba, Beno in Danilo, zaposlila pri grad- Danilo Jančič benem podjetju, ki je na takratnem ljubljanskem ,,Gorenjskem kolodvoru" gradilo železničarsko livarno. Znano je, da so v takratnih podjetjih delovale močne organizacije O F in, da so v njej sodelovali skoraj vsi delavci. Med njimi je bil seveda tudi Danilo Jančič. Na skrivaj in vse bolj so se pripravljali na trenutek, ko bo Ljubljana osvobojena. Vsak je vedel kakšne naloge bo moral prevzeti in ko je osvoboditev prišla, sta Danilo in Beno postala člana Narodne Zaščite, predhodnice današnje milice. Naloge Narodne zaščite sta izvrševala dva meseca, potem pa sta zaprosila za odpust zaradi nadaljevanja študija, ki jima ga je prekinila okupacija. Oktobra meseca leta 1947 je bil Danilo sprejet v zvezo komunistov, 4. aprila 1947 pa je pričel delati v današnjem Dinosu. Pri Odpadu in pri Dinosu je po večkrat opravljal razne funkcije, kot na primer funkciji predsednika Upravnega odbora in delavskega sveta podjetja, pa predsednika sindikata in sekretarja partijske organizacije. Vmes je bil tudi neprofesionalni predsednik občinskega sveta ZS Ljubljana — Bežigrad, eno leto pa tudi profesionalni predsednik občinskega sveta ZS Ljubljana — Center. Nobenega ni mogoče resno vprašati kaj ima od vsega tistega, kar je prestal, kajti noben pošten človek ne gre v boj za pravično stvar zato, da bi kaj dobil, temveč zato, da pravica zmaga. Po obrazložitvi približno tako postavljenega vprašanja je Danilo odgovoril: imam družino, primerno stanovanje in vse drugo kar spada v današnji povprečni standard. Celo gradbeno parcelo na Katarini blizu Ljubljane ima, na njej pa le barako, kajti stroški za postavitev počitniške hišice tako hitro rastejo, da jih nikoli ne ujame. Zanj je poglavitno, da ima v prostih dnevih kam oditi in se nadihati svežega zraka. Tudi na vprašanje, kako gleda na našo trenutno gospodarsko situacijo je takoj odgovoril. Zelo zavzeto je razlagal, da se morajo v tokove stabilizacije vključiti vsi in ne samo združeno delo, tudi vsak posameznik. Za neodgovorno razsipanje z devizami ima nedavni odhod prevelikega števila naših novinarjev in poročevalcev v Španijo, na svetovno nogometno prvenstvo. Več smo jih imeli tam kot marsika- tera večja in bogatejša država. Povsod vedo kakšne težave imamo z devizami in le kaj si morajo misliti, ko jih tako lahkomiselno zapravljamo, se je spraševal. Ustavitev prodaje kave ima Danilo za neverjetno neumnost. Izkazalo se je, da ljudje vseeno pridejo do kave, toda na način, ki je mnogo dražji za skupnost, kot pa, če bi prodajo kave uredili na primeren način. Vse to je Danilo gledal tudi skozi prizadevanja, da bi Dinos uresničil čim večji izvoz. Lani ga je Dinos ustvaril za 3 milijarde deviznih dinarjev, starih seveda, letos pa v petih mesecih že za 2 milijardi. Upa, da bo ob koncu leta izvoza za 4 do 4 in pol milijarde starih dinarjev, seveda na konvertibilno področje. VOJ O VIRŠČEK Komercialist pri TOZD PO S Novo mesto so leta 1941 okupirali Nemci, Vojo pa je takrat hodil v meščansko šolo. Po razdelitveni pogodbi med Italijo in Nemčijo pa je Novo mesto pripadalo Italiji, zato so Nemci odšli, ne da bi počakali Italijane. Zavladalo je „brezvladje" in v takšni situaciji so novomeški „mestni očetje" organizirali čuvanje vojaških skladišč, ki jih v Novem mestu ni bilo malo. V stražarsko službo so pozvali dijake in jih, ko so bili oboroženi imenovali ..gardisti". Med temi ..gardisti" je bil tudi Vojo in njegovi šolski in športni prijatelji. Poleg pravil stražarske službe so vadili tudi streljanje iz raznih vrst orožja. Tisti, ki so stražili ponoči, so vedeli povedati, da so bili priča odvažanju raznega materiala v smeri proti Gorjancem. Kmalu za tem pa so nekateri stražarji tudi pomagali nakladati strelivo in orožje na vozove. Med njimi je bil tudi Vojo, ki takrat še ni vedel, da je to orožje namenjeno tistim, ki se bodo okupatorjem uprli. Potem je v Novo mesto prišla italijanska vojska, ,,gardisti" pa razpuščeni. Toda (nadaljevanje na str. 8) Organizacije in organi zveze komunistov morajo veliko več pozornosti posvetiti oblikovanju in utrjevanju moralne podobe komunista - komunista revolucionarja in humanista. (nadaljevanje s str. 7) pušk, s katerimi so stražili niso predali Italijanom. Odnesli so jih domov, z njimi pa tudi večje količine nabojev. Vojo je začel spet hoditi v šolo, toda leta 1942 so v neki raciji Italijani aretirali vse dijake in jih zaprli. V zaporu so jih ,,sortirali" za internacijo in za delo na železnici. Vojo je imel srečo in postal je premogovni delavec v železniški kurilnici. Kasneje je s posredovanjem nekoga, ki je bil v vodstvu novomeške železničarske O F, postal avizer, da je lahko obenem prenašal pošto na različne javke okrog Novega mesta. Vojo Viršček Vojo se rad še danes spominja, kako močna je bila takrat njihova organizacija osvobodilne fronte. Imeli so mladinsko sabotažno skupino, v kateri je sodeloval tudi on. Med znano „roško" ofenzivo je ta skupina dobila nalogo, da onesposobi čim-več lokomotiv. Spominja se, da so zaminirali dve lokomotivi, ki sta bili določeni za prevoz vojaškega transporta v zvezi z ofenzivo, in sicer za prevoz v Belo krajino. Pred tunelom pri Semiču sta mini, ki sta bili skriti pri parnem kotlu, ene lokomotive eksplodirali. Tu je bil železniški promet onesposobljen za dalj časa. Po kapitulaciji Italije, septembra 1943. je bil Vojo po- slan v železniški bataljon, ki je dobil nalogo, da organizira železniški promet na osvobojenem ozemlju, od Grosuplja do Metlike. Toda razmere so se tako hitro spreminjale, da kmalu ni bilo kaj organizirati, zato je bil Vojo poslan v štab tamkajšnje divizije za kurirja. Tu pa so spoznali v njem inten-dantsko žilico in ga „povišali" v intendanta. Kot intendant je potem služboval v raznih partizanskih enotah, dokler ni dobil naloge, da organizira bolnico 15. divizije NOV. Ko je bila bolnica postavljena je bil njen intendant. Za preskrbo bolnice je bilo potrebno veliko dela in iznajdljivosti. Med drugim so na primer postavljali čebelnjake, da so imeli dragoceno zdravilo — med za bolnike. Glavno poveljstvo NOV in partizanskih odredov Slovenije je v določenem obdobju organiziralo razne šole in takrat je bil Vojo poslan v intendantsko podoficirsko šolo. To je bilo leta 1944. Podoficirsko šolo je napravil v treh mesecih nato pa je napravil še oficirsko intendantsko šolo, ki je bila v Beli krajini. Iz te šole je bil dodeljen v intendanturo Štajerske brigade in v tej funkciji je dočakal svobodo. Po osvoboditvi je kot oficir služboval v raznih krajih, demobiliziran pa je bil v Zagrebu. Ker je bil v JLA nazadnje vodja oddelka za železniško službo se je po odhodu iz JLA naj prej e zaposli! na železnici nato pa v gozdarstvu, kjer je napravil tudi srednjo gozdarsko šolo. Leta 1966 se je Vojo zaposlil pri Dinosu in od Di- nosa odhaja v pokoj. Ves čas je vodil razna rušenja, na primer prog, mostov, elektra-ren itd. Ko se ozrem na prehojeno pot in opravljeno delo, mi ni žal, pravi Vojo. Zadovoljen je s tem kar je napravil in kar dosegel. Ima družino in živi v svoji hiši. Za današnjo gospodarsko situacijo pravi, da moramo napeti vse sile in strniti vse napore, da jo bomo spremenili na bolje. Prepričan je, da to zmoremo, toda moramo biti bolj disciplinirani in bolj delavni, je menil Vojo, ko je končal svojo pripoved. ***** JANČIČ in VIRŠČEK delata v vodstvu TOZD PO S, ki jo vodi direktor ing. Rafael Kravcar. Njega smo zaprosili, da nam pove, kakšna sta naša dva intervjuvanca, nekdanja udeleženca narodnoosvobodilnega gibanja, kot delavca. Tako ju je ocenil: Mislim, da ni daleč od resnice ugotovitev, da je Danilo Jančič starosta naše dejavnosti v jugoslovanskem merilu. Ne samo zato, ker je verjetno malokdo več let delavec v tej dejavnosti, temveč tudi zato, ker ima zaradi izkušenj močan vpliv na dogajanja in razvoj naše dejavnosti. To pa je zelo pomembno tudi za Dinos, za ugled Dinosa. Ugled Dinosa je Jančič ustvarjal s komercialnimi prijemi, ki vnašajo v poslovne odnose zaupanje. Njemu uspeva, da osebni dogovor velja več, kot napisana pogodba. Ko so se zadnje leto in pol začeli težki časi za barvne kovine, je Jančič s pravilno razporeditvijo od- padkov barvnih kovin napravil velikansko korist slovenski predelovalni industriji in posredno tudi Dinosu. Proizvajalci reprodukcijskega materiala iz barvnih kovin so prodajo svojih izdelkov vezali na vrnitev odpadkov. Če mi ne bi vodili dobre politike v takšnih pogojih trgovanja, slovenska predelovalna industrija ne bi dobila nazaj toliko barvnega reprodukcijskega materiala, kot ga je. To področje je tako pomembno za nas in slovensko predelovalno industrijo, da smo v skrbeh, kdo ga bo tako obvladal, ko bo tovariš Jančič odšel v pokoj koncem decembra tega leta. Naj poudarim še eno njegovo lepo lastnost, je rekel Kravcar. Ne obrne hrbta, kot se reče, tudi takrat ne, kadar ima o določenem vprašanju čisto svoje mišljenje. Strpno se pogovarja in dokazuje svoj prav, toda zna tudi odnehati in sprejeti drugačno stališče. S tovarišem Virščkom nimam tako pogostih stikov, kot s tovarišem Jančičem, vendar lahko zagotovo rečem, da ne bo nikoli naredil nekaj na svojo roko, je rekel Kravcar. Vedno se posvetuje. Če pride do težav, je previden. Ni mu težko upoštevati mnenja sodelavcev. Za tovariša Virščka je značilno, da je veliko poslovnih stikov navezal s tovariši, ki jih pozna še iz narodnoosvobodilnega boja. To je imelo zanj in za Dinos določeno prednost, saj so taki poslovni odnosi sloneli na velikem zaupanju, ki je znana vrednota iz partizanskega življenja. Žal pa gre čez dober mesec Viršček v pokoj. Značilno zanj je, da ga skrbi koga bomo dobili namesto njega in kdaj. Rad bi ga, pravi, vpeljal v svoje delo in ga predstavil našim strankam. Prav v tem se kaže njegov lik, saj bi lahko rekel: jaz grem, pišite me v uh. Kar je res je res, res pa je tudi to, da noben, pri tem ne mislim samo na Jančiča in Virščka, ni brez napak, je z nasmehom pripomnil Kravcar in to misel zaključil z ugotovitvijo, da je pomembno koliko je v človeku dobrega in koliko slabega. PAVLA GRUDEN Blagajničarka poslovalnice v Novi Gorici Pavla Gruden je iz Ozeljana. Ko je zvedela za partizane je imela 13 let. To je bilo dvainštiridesetega leta. Takrat, septembra meseca so šli v partizane vsi fantje iz vasi, rojeni leta 1923 in še nekateri drugi. Skupaj jih je odšlo kar 20. Tako so se triindvajsetletniki izognili vpoklicu v italijansko vojsko. Ozeljan v Slovenskem Primorju je namreč spadal pod Italijo od I. svetovne vojne sem. Med tistimi, ki so 1942. leta odšli iz Ozeljana v partizane je bil tudi bratranec naše Pavle. Vsa vas je skrbela za hrano svojih fantov in tudi Pavla je kdaj pa kdaj prišla na vrsto, da jo je nesla bratrancu in drugim partizanom, ki so bili z njim. Vasema Ozeljanu in Vogrskemu se sploh pripisuje, da se je partizanstvo vtem delu Slovenskega Primorja začelo prav pri njih. Italijani so se za odhod fantov v partizane maščevali tako, da so oropali in zaprli njihove najožje svojce in Grudnovi so bratrančevo staro mamo vzeli k sebi, skrbeli pa so tudi za bratrančeve starše, ki so bili v zaporu. V Ozeljanu ni bilo nobenega, ki bi simpatiziral z Italijani. Vas je slovela kot 100% partizanska, zato so imeli tudi otroci vedno dovolj dela v zvezi z osvobodil- nim gibanjem. Ne samo, da so nosili hrano partizanom, neprestano so tudi' morali oprezovati kdo prihaja v vas in o tem obveščati tiste, ki so bili v vasi, da so se, če je bilo potrebno, umaknili ali poskrili. Takšne naloge je tedaj Pavla opravljala skupaj s sestrično, ki je bila starejša od nje. Ko se je 9. septembra 1943 Italija sesula, kapitulirala pred zavezniško vojsko, so v Ozeljanu takoj ustanovili mladinsko organizacijo, v katero je bila sprejeta tudi Pavla. Že mesec dni kasneje pa je bila Pavla sprejeta v SKOJ — v zvezo komunistične mladine Jugoslavije. Takrat ni mogel vsak mladinec v SKOJ. Dejstvo, da je bila Pavla tako hitro sprejeta v SKOJ Slovenskega Primorja izpod fašistične Italije in za priključitev k novi Jugoslaviji govori o njeni aktivnosti. S sprejemom v SKOJ pa se je za Pavlo začelo vsakodnevno delo za osvoboditev. Na svojih sestankih so sami sprejemali naloge, dobivali pa so jih tudi od drugod. Organizirali so veliko napisnih in listkovnih akcij., v njihovih rokah pa je bila tudi kurirska in mladinska obveščevalna služba. Včasih so veliko tvegali, toda takrat se niso zavedali prave nevarnosti. Zavedali so se le tega, da morajo sprejete naloge izvršiti, ker so bile vezane na izvršitev drugih, še pomembnejših nalog. Nemška postojanka je bila le 6 km od Ozeljana, v Ajševici. Pavla se spominja, da so morali vedno, vsak dan, paziti, da ne bi sovražnik iz postojanke nenadoma prišel v vas. V ta namen so imeli dobro organizirano obveščevalno službo, vse od Ajševice do Ozeljana. Enkrat so Nemci, kdo ve od koga izvedeli, da družina, ki je živela v hiši nad vasjo dela za partizane. Oropali so jo, hišo in v njej ljudi pa so zažgali. Po nekem boju s partizani nad Ozeljanom so Nemci, ki so v tistem boju imeli velike izgube, aretirali pet ali šest vaščanov in jih kot talce ustrelili. Nekega dne pa so Nemci zgnali skupaj vse vaščane. Med njimi tudi Pavlo in njeno mamo. Očeta so že prej odgnali v Nemčijo. Vsi so mislili, da jih bbdo poslali v nacistična koncentracijska taborišča, toda kdo ve zakaj so se premislili. Pustili so jih spet oditi domov. V takšnem delu in strahu so Ozeljani in z njimi Pavla Gruden dočakali osvoboditev. Pri Dinosu oziroma Odpadu se je Pavla zaposlila 11 let po osvoboditvi, leta 1956. Danes je s tem kar je v svojem življenju dosegla, zadovoljna. Nima kdo ve kako visokega standarda, toda zaradi tega se ne pritožuje. V Ozeljanu je hišo staršev povečala, dozidala in z njo se še vedno po malem ubada. Vsa načrtovana dela, pravi, še niso končana, bo pa to lahko uredil, če bo hotel, njen sin, ki zdaj dela v Ljubljani. Pri svojem sedanjem delu, na poslovalnici v Novi Gorici, Pavla misli predvsem na njen odhod. Pripravlja se na upokojitev. O naših sedanjih gospodarskih težavah je mnenja, da jih bomo premagali. Kdo ve kako hudo nam še ni, pravi, toda raje bi bila lačna, kot pa da bi doživela še eno vojno. ALOJZ RUTAR Skladiščnik v Mostu na Soči Alojz Rutar živi v vasi Žabče pri Mostu na Soči. Vodi naše skladišče, ki ga imamo v Mostu na Soči. Priznana mu je delna invalidnost, zato ima pravico na 4-urni delovni dan. Skladišče vodi sam, vse od takrat, ko je prišel k nam. Ko je delal še polni delovni čas, je v dneh, ko je bilo skladišče zaprto, ho- Alojz Rutar (nadaljevanje na str. 10) (nadaljevanje s str. 9) dil na delo na poslovalnico v Novi Gorici. Rutar je pri nas od 1.3.1959. Za partizane je slišal poleti 1942. Takrat se je v vasi govorilo, da so nekateri fantje, ki so jih poznali, na skrivaj odšli iz italijanske vojske k partizanom. Isto leto, na jesen, pa so začeli odhajati k partizanom tudi fantje iz vasi. Meseca februarja, leta 1943. so Italijani fante, ki so se rodili 1925. in 1926. leta sredi noči ,,pobrali" v njihovo vojsko. Alojz Rutar je imel takrat, ko so ga Italijani mobilizirali, komaj 16 let in pol toda, ker je bil prešibke po- stave so ga po desetih dneh spustili domov. Isti mesec so Italijani v vasi oropali in odgnali v internacijo vse družine, za katere so mislili, da imajo svoje sinove v partizanih. Takih družin pa je bilo čez 20. Sredi leta 1944 je šel k partizanom tudi Rutar, in sicer v Idrijskotolminski odred. V tem odredu je bil 2 meseca, nato pa je bil določen za kurirja in dodeljen kurirski postaji P-25-B (P pomeni Primorska, B pa Benečija). Ta kurirska postaja je imela svoje skrivališče blizu vasi Zar-ščina, nekje nad Anhovim, blizu kraja, kjer zdaj teče j ugoslova n sko-italijanska državna meja. Na eni strani ČLANI ZDRUŽENJ BORCEV NOV IN AKTIVNI UDELEŽENCI NOG MED UPOKOJENCI NAŠE DELOVNE ORGANIZACIJE: 1. ANTOLIČ Milan Poslovalnica Pivka 2. BITEŽNIK Marta poslovalnica Nova Gorica 3. DRINOVEC Peter poslovalnica Kranj 4. DEČMAN Anton poslovalnica skladišče Jesenice 5. DOBRAVEC Ciril poslovalnica Ljubljana 6. FLORJANČIČ Ada poslovalnica Nova Gorica 7. GREGORČIČ Olga poslovalnica Ljubljana 8. GREGORIČ Anton poslovalnica Koper 9. HABIČ Franc poslovalnica Ljubljana 10. HORVAT Jože poslovalnica Maribor — Murska Sobota 11. JANČIČ Milan poslovalnica Kranj 12. JERALA Jože poslovalnica Kranj 13. JERMAN Janko poslovalnica Novo mesto 14. JOVANOVIČ Nikola poslovalnica Ljubljana 15. KAMNIKAR Peter poslovalnica Ljubljana 16. KRŽIŠNIK Štefan poslovalnica Kranj — Škofja Loka 17. KANKELJ Alojz poslovalnica Kranj — Škofja Loka 18. KALAN Janez poslovalnica Kranj 19. KALAN Peter poslovalnica Kranj Škofja Loka 20. MARASPIN Justina poslovalnica Koper 21. MARAŽ Franc poslovalnica Koper 22. MATEŠIČ Ervin poslovalnica Trbovlje 23. NOVAK Anton poslovalnica Kočevje 24. ORTL Franc poslovalnica Celje — Velenje 25. Pl K L Jože poslovalnica Trbovlje 26. PEROŠA Karol poslovalnica Koper 27. PRELOGAR Frančiška poslovalnica Kranj — Škofja Loka 28. SANABOR Karol poslovalnica Nova Gorica 29. TESOVNIK Martin poslovalnica Ljubljana 30. TRTNIK Rafael poslovalnica Ljubljana 31. VIŽINTIN Jože poslovalnica Kranj 32. VRANKAR Ljubica poslovalnica Ljubljana 33. KUNILO Marija poslovalnica Ljubljana , 34. ZIGMUND Nežka poslovalnica Ljubljana 35. HOČEVAR Sonja poslovalnica Ljubljana 36. KOMAN Stane poslovalnica Ljubljana 37. MAGISTER Vinko TO Ljubljana 38. KOCEN Frančiška TO Ljubljana 39. MEZEK Ivanka TO Ljubljana 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. ČLANI ZDRUŽENJ BORCEV NOV IN AKTIVNI UDELEŽENCI NOG, KI SO ŠE VEDNO V DELOVNEM RAZMERJU V NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI FORCA Josip GOSTINČAR Jože GRUDEN Pavla JANČIČ Danilo KORENE Janko MIŠIGOJ Romana PETREVČIČ Alojz PLEŠEC Tone RUTAR Alojz SLAVEC Janez TRBEŽAN Alojz VIRŠČEK Vojo TOZD POS skladišče Murska Sobota TOZD POS Ljubljana TOZD POS poslovalnica Nova Gorica TOZD POS Ljubljana DSSS Ljubljana TOZD POS poslovalnica Nova Gorica TOZD POS poslovalnica Nova Gorica DSSS Ljubljana TOZD POS skladišče Most na Soči TOZD POS poslovalnica Pivka TOZD POS skladišče Ajdovščina TOZD POS Ljubljana Ta dva seznama gotovo nista popolna. Bralce prosimo, da nam sporočijo, koga moramo še vpisati. To je potrebno zaradi morebitnega srečanja tistih delavcev Dinosa, ki so bili aktivni udeleženci narodnoosvobodilnega gibanja. Pri tem ne mislimo samo na tiste, ki so danes člani združenj borcev NOV, temveč tudi tiste, ki imajo pravico biti člani, pa kdo ve iz kakšnih vzrokov niso. so vzdrževali kurirske zveze s kurirskimi postajami v Slovenski Benečiji, na drugi strani pa z onimi v Goriških Brdih. Rutar je bil kurir vse do osvoboditve oziroma do l.maja 1945, ko se je njihova kurirska postaja preselila v Goriška Brda, toda samo za 2 dni. Tretjega maja so že bili v Gorici, kjer so jih vključili v vojsko državne varnosti, v VDV brigado in takoj poslali v Ajdovščino. V Ajdovščini so 5. maja stražili prvo zasedanje oziroma izvolitev prve slovenske vlade. Stražarska enota VDV, ki je imela nalogo čuvati slovensko vlado je z njo takoj odšla v Ljubljano, v vladno palačo, v zgradbo, kjer je tudi danes Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Imeli so nalogo varovati to zgradbo, da bi v njej lahko nemoteno delali člani vlade in drugi slovenski revolucionarji, kot na primer tovariš Kidrič in Kardelj. Seveda so čuvali tudi tovariša Tita, kadar je prišel v Ljubljano. Zadnjega julija leta 1946. pa je bil Rutar spoznan kot začasno nesposoben za opravljanje vojaških nalog, zato je bil tedaj demobiliziran. Od tu naprej nisem več mogel razbrati kaj je iz razgovora s tovarišem Rutarjem zabeležil moj magnetofon. Spominjam pa se, da je s tem kar ima in kakor živi zadovoljen. Ima hišo in družino s tremi sinovi, ki še študirajo. Dva študirata v Ljubljani. Prav tako nisem mogel razbrati kaj je konkretno o Pavli Gruden in Alojzu Rutarju rekel njihov šef, poslovodja poslovalnice Lucijan Marussig, dobro pa se spominjam, da je oba pohvalil. Zlasti sva veliko govorila o Rutarju, ker je na takem delovnem mestu, da bi lahko, če ne bi bil pošten do kraja, kot se reče, v svojo korist ali v korist znancev in prijateljev, velikokrat oškodoval poslovalnico oziroma Dinos. Rutar je že neštetokrat dokazal, da je vreden popolnega zaupanja. Stane Koman DOPISUJTE! Tekmovanje CIVILNE ZAŠČITE Članice civilne zaščite na zboru po tekmovanju na katerem so se pomerile o stopnji spretnosti pri nudenju prve medicinske pomoči. Prva na levi, v zadnji vrsti, je naša delavka iz DSSS Nada Loborec V okviru aktivnosti NNNP'82 so občinski sekretariat za ljudsko obrambo, občinski štab za CZ in občinska organizacija Rdečega križa organizirali 12. občinsko tekmovanje enot civilne zaščite za prvo medicinsko pomoč. Namen te vaje je bil vzbuditi pri članih enot težnjo po boljšem znanju veščin iz prve pomoči, seznaniti člane s tradicijami parti- zanske sanitete in krepiti obrambno moč naše skupnosti. Tekmovanje je bilo v mesecu maju v vojašnici Ljuba Šercerja. Tekmovalo je 48 ekip. Sodelovala je tudi ekipa Dinosa in mešana ekipa iz poslovnega centra Titova 118. Lane Enote civilne zaščite na dvorišču vojašnice Ljuba Šercerja v Ljubljani Upokojenci, nekdanji delavci in delavke naše poslovne enote v Mariboru, fotografirani ob praznovanju 35-letnice naše delovne organizacije MNENJE O “ŠREDER" NAPRAVI INDUSTRIJSKI PROJEKT TOZD UNIPROJEKT JE IZDELAL INVESTICIJSKO TEHNIČNO DOKUMENTACIJO O ,,ŠREDER" NAPRAVI ZA UNIJO ZAGREB TOZD METALI. MNENJE O TEJ DOKUMENTACIJI JE DAL TUDI NAŠ DIREKTOR, DIPL.OEC. VLADIMIR KRALJ. OBJAVLJAMO DALJŠI POVZETEK NJEGOVEGA MNENJA' 1. Surovinska osnova za delovanje šreder naprave s proizvodno zmogljivostjo 1100 kilovvatov ni realna za Zagreb in širšo okolico, ker predvideva razen lahkih jeklenih odpadkov tudi druge vrste jeklenih odpadkov, ki naj bi dopolnjevali predvideno količino za predelavo na omenjeni napravi. 2. V dokumentaciji je navedeno, da bi se lahko naložba v investicijo izplačala že po dveh letih obratovanja. Menim, da takšno predvidevanje ni dobro ekonomsko utemeljeno. Predračun izhaja iz predpostavke, da je zagotovljenih 46.000 ton jeklenih odpadkov. Če bi se vsi ti odpadki res uporabili za predelavo s „šreder" napravo, se bi lastna cena proizvodnih jeklenih odpadkov tipa šreder bistveno povečala, ker je v količini 46.000 ton upoštevana tudi tista vrsta lahkih oziroma težkih jeklenih odpadkov, ki se danes specialno odbirajo za stiskalnice, škarje in lomilce. 3. V gradivu je prikazano, da danes Jugoslavija uvaža več kot 400.000 ton jeklenega odpadka in, da bo že ob prvem letu delovanja „šreder" naprave zagotovljenih novih 50.000 ton jeklenih odpadkov kot kakovostni metalurški vložek in s tem privarčevano precej deviznih sredstev. To je pravilna trditev, če bi s to napravo res lahko zagotovili količinsko povečanje za 50.000 ton. To pa ni mogoče, ker ta količina v višini 50% zajema tudi tiste količine jeklenih odpadkov, ki se danes že pripravljajo na drugačen, cenejši način. 4. Trdite, da je investicija na osnovi analize o rentabilnosti naložbe ekonomsko in tehnološko upravičena ni utemeljena, ker je osnovana na prenizki nabavni vrednosti jeklenih odpadkov, kakor tudi na prenizkih transportnih stroških, hkrati pa na dokaj visoki prodajni vrednosti izhajajoč iz cen jeklenih odpadkov, ki so veljale v Jugoslaviji v letu 1980. Ravno zaradi tega menim, da se ne more ustvariti predvideni vedno večji skupni prihodek. 5. V gradivu je lepo prikazano koliko „šreder" naprav deluje v deželah zahodne Evrope. Izhajajoč iz takšnega prikaza se trdi, da bi lahko imeli v Jugoslaviji do 6 „šreder" naprav z močjo 750 KW- 1100 KW. Ta primerjava in izračun za Jugoslavijo ni primeren predvsem zato, ker je obdobje velikih šreder naprav že v zatonu. Sedaj je v deželah EGS in ZDA (bilo pa je tako tudi v času zbiranja podatkov in v času izdelave ekonomske oziroma investicijsko-teh-nične dokumentacije, to je po letu 1980), usmeritev v „ šreder" naprave manjše proizvodne zmogljivosti. To pa pomeni, da ima lahko vsako večje mesto (do 30.000 prebivalcev) ,,šreder" napravo za trganje lahkih jeklenih odpadkov z zmogljivostjo do 3.000 ton. 6. V ekonomskem delu investicijske dokumentacije so posebej prikazani rezultati analize tržišča, ki prikazujejo količinsko rast jeklenih odpadkov tako imenovanega ,,glomaznega tipa", za obdobje 1980—1987. Uporabljeni so podatki prodaje trgovine na drobno, kakor tudi podatki o proizvodnji ter uvozu in izvozu proizvodov na bazi jekla. Rezultati analize so slaba osnova za pridobitev že omenjenih 50.000 ton jeklenih odpadkov. Uporabljene so različne vrste proizvodov, njihova teža pa je izračunana, po merski enoti, ter na prekratko ali predolgo življenjsko dobo. Taka analiza ustvarja prepričanje, da je tako napisana zgolj zato, da se lahko določena količina prikaže kot novi potencialni vir. Neprimerna pa je kombinacija, po kateri je potrebno ,,glomazni odpad II" pred uporabo na „šreder" napravah celo razrezovati. V zaključkih dokumentacije, pa je primerna zlasti trditev: — da je proizvodnja materialnih vložkov, kar predstavlja proizvodnjo surovin za železarne na „šreder" napravah in barvnih kovin za barvno metalurgijo v velikih količinah, — da je velik devizni prihranek, — da je naprava visoko rentabilna, — da je doseganje visoke stopnje, akumulativnosti in — da bi odlaganje predlagane investicije predstavljajo veliko gospodarsko zmoto. Takšna ugotovitev je preveč kategorična predvsem zato, ker smo v času največje energetske, kakor tudi surovinske krize. Ta kriza narekuje, da v dejavnost sekundarnih surovin uvajamo naprave, ki pomenijo, morda nekoliko daljši proizvodni proces, vendar zelo majhno, če ne celo zanemarjajočo vrednost investicije, v primerjavi z napravo „šreder" tipa 1100 KW. Na osnovi spoznanj je utemeljeno misliti, da bi moral predvideni nosilec naložbe pristopiti k podrobnejšemu investicijskemu programu. V njem bi se razen določitve lokacije in terminskega plana izgradnje obdelali tudi vsi ekonomski izračuni, tehnične in finančne podrobnosti ter opredelila vsebina določil samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev (vključitev železarn) in o udeležbi v skupnem dohodku in riziku pri predelavi lahkih jeklenih odpadkov v metalurški vložek. PRAVILNA REŠITEV KRIŽANKE 109 MARS, SKADAR, RMAN, ROMANO, TADEJA, NEP, AVTOMOBILSKO, DREISER, TEKST, DELAVEC, TKANINA, EREMIT, ASI, PS, POLIGAMIJA, SONČEK, OT, ACETON, TN, ERA, ZIS, LIJ, SEJA, AHIL, IKA, OJAČITEV, LOLA, TAT, EKIPAŽA, TVOR. Glasilo DINOS izdaja DO DINOS Ljubljana, Titova 118, v 750 izvodih. Glasilo ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik je Stane Mancini. Tehnični urednik Stane Koman. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72. Tisk: Usenik Edo, prepisovanje in razmnoževanje Ljubljana IZREDNA AKCIJA zbiranja odpadnega papirja V ČASU OD 3. DO 15. JUNIJA 1982 JE V SLOVENIJI POTEKALA IZREDNA AKCIJA ZA ZBIRANJE ODPADNEGA PAPIRJA. AKCIJO STA VODILA SOCIALISTIČNA ZVEZA DELOVNIH LJUDI IN RDEČI KRIŽ SLOVENIJE. Slovenska papirna industrija potrebuje letno 180.000 ton starega papirja, s katerim nadomesti celulozo ali lesovino. Vsega potrebnega starega papirja še ne zberemo v Sloveniji, zato ga morajo kupiti en del v drugih republikah, en del pa ga morajo uvoziti. Letošnji plan uvoza je 40.000 ton starega papirja, za kar potrebujemo 8 milionov dolarjev. Vsaka dodatno zbrana količina starega papirja bi prihranila devizna sredstva, ki so tako nujno potrebna za uvoz surovin, oziroma izdelkov potrebnih za široko potrošnjo delovnih ljudi in občanov. Na razgovoru pri tovarišu Klemenčiču, predsedniku Republiškega komiteja za trg in gospodarska gibanja smo ugotovili, da v dosedanjih akcijah zbiranja odpadnega papirja niso bile zajete vse organizacije združenega dela, še manj druge organizacije in organi. Del starega papirja še vedno konča svojo pot na komunalnih deponijah, ker v gospodinjstvih še ne izvajamo popolno sortiranje. Ocenili smo, da bi z dodatnimi akcijami lahko zajeli 3—5.000 ton tega odpadnega papirja, kar bi znatno razbremenilo uvoz te sekundarne surovine. Predstavniki občinskih in medobčinskih svetov mest Ljubljane, Maribora, obalno-kraškega področja, predstavniki Rdečega križa Slovenije, Dinosa, Surovine in Papirservisa so se na skupnem sestanku dogovorili, da bo: — izredna akcija potekala od 3.6. do 15.6.1982 in, da se bo — v tej akciji zbiral odpadni papir (časopisi, revije, odpadni'pisarniški papir, zastarela dokumentacija) v organizacijah združenega dela, upravnih organih in drugih organizacijah. Ob tej priložnosti naj se pregledajo arhivi, — nosilec akcije je Rdeči križ Slovenije, ki bo organiziral zbiranje odpadnega papirja ter koordiniral potek akcije. V akciji sodelujejo tudi SZDL, ZS Slovenije in ZSMS, — za vsako občino bo določena ena izmed organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo z zbiranjem sekundarnih surovin, ki bo v točno določenih dnevih odvažala zbran papir, — akciji bo podan poseben poudarek tudi v sredstvih javnega obveščanja, — akcija ima poleg stabilizacijskega tudi human značaj. Zbrana sredstva bodo namenjena za obnovo mladinskega zdravilišča in okrevališča Debeli rtič, kjer se vsako leto zdravi in letuje preko 7000 otrok iz vse Slovenije. — potek akcije je potrebno spremljati in po zaključku posredovati Republiškemu komiteju za tržišče in splošne gospodarske zadeve poročilo. Izdelan je bil rokovnik zbiranja in določeni odgovorni predstavniki Rdečega križa in zbiralcev sekundarnih surovin za vse občine v Sloveniji. Na strokovnem svetu TOZD POS smo 2. junija ponovno pregledali operativne plane in zadolžitve ter ugotovili, da smo za akcijo dobro pripravljeni. O rezultatu izredne akcije bomo poročali v naslednji številki glasila, ker še niso zbrani vsi podatki in ker poteka akcije še nismo analizirali. Rafael Kravcar ISKRICE Če ljudje zaničujejo bogastvo, ga zato, ker so obupali, da bi kdaj obogateli. BACON Treba se je smejati, preden smo srečni, da ne bi umrli, ne da bi se kdaj smejali. LA BRUVERE Naj vas ne zavedejo tisti, ki delajo videz, da so se sprijaznili s svojim življenjem: v sebi prikrivajo brodolome. BOTT Samomor je najboljši način, da si dokažeš, da še nisi mrtev. TO POR Priložnostni obisk Ko sem potoval skozi Gornjo Radgono, sem se mimogrede ustavil pri Tonetu Iva-neku, ki sam vodi tamkajšnjo skladišče Dinosa. Nisem prišel zaman, saj sem pri njem dobil nekaj zanimivih fotografskih posnetkov, ki jih je napravil s fotoaparatom MINOX. To so fotografije cigana Horvata in fotografiji kolektiva naše poslovalnice v Mariboru, ko so praznovali 35-letnico obstoja naše delovne organizacije. Na eni sliki je celoten kolektiv poslovalnice z upokojenci, na drugi pa samo upokojenci te poslovalnice. Cigana Horvata je Iva nek slikal lansko jesen. Horvat živi v Varaždinu, na skladišče pa je prinašal aluminijaste zamaške s katerimi so zaprte dvoliterske steklenice Radenske, namenjene samo za izvoz. Kupci, tujci, prazne steklenice vračajo z zamaški vred (mi jih ne bi), vendar zamaški niso več uporabni, ker je pluta v njih stisnjena in pri ponovni uporabi ne tesni več. V radenski polnilnici jih zato vržejo stran. Te zamaške pa je zbiral cigan Horvat in člani njegove družine. Lansko leto je njegova družina prinesla na skladišče v Gornjo Radgono za 3 stare milijone dinarjev aluminijastih zamaškov. Letos jih ne prinašajo več. Verjetno so v radenski polnilnici „pogruntali" vrednost teh zamaškov in jih sami prodajajo. Ivanek misli, da jih prodajajo našemu skladišču v Murski Soboti. Zobostravstveni stol in Iva-neka na njem pa sem fotografiral jaz. Zdel se mi je namreč silno imeniten, ko je sedel na stolu. Bil pa je Cigan Horvat iz Varaždina pred vrečami aluminijastih zamaškov Tone Ivanek, najtežji mali direktor — s stolom vred i tudi ponosen nanj, saj je sam usposobil njegovo hidravliko, da se s pritiskom na ročko dviga ali spušča. Stol je star 20 let, težak pa 200 kg. Bil je edini v Radgoni in vsi Radgončani so si na njem popravljali zobe. Ko seje po dvajsetih letih amortiziral in pokvaril so ga odpeljali na odpad. Ivanek ga je razdrl, ugotovil okvaro in jo odstranil. Tega dela se je lotil s posebno računico. Njegova pi- sarniška uta je namreč takšna, da je pozimi v njej vražji mraz, zlasti pri tleh. Če bom imel zobozdravstveni stol v uti, se bom lahko, kadar ne bom imel drugega dela, z njim dvignil pol metra od tal in se tako izognil ledenemu mrazu, ki veje od tal, si je mislil in misel tudi hitro uresničil. Zdaj sem najtežji mali direktor s stolom vred, je rekel in se smejal na vsa usta. Stane Koman Na skladiščih v Ljubljani, Kurilniška 18 in Prušnikova 59 (v Šentvidu) so se dogajale takšne nepravilnosti, da je bilo potrebno o njih spregovoriti tudi na osnovni organizaciji ZK temeljne organizacije za pripravo odpadnih surovin. Na majskem sestanku, na katerem smo govorili o nepravilnostih na omenjenih dveh skladiščih smo sprejeli program aktivnosti članov naše osnovne organizacije, z namenom, da pomanjkljivosti in nepravilnosti prenehajo. Program aktivnosti zajema naslednje naloge: Notranjo delovno disciplino pojačati z uvedbo registrirne ure in izdajanjem dovolilnic za odhod izdela v delovnem času. Prihod in odhod službenih vozil in dopolnilno delo čuvajske službe občasno kontrolirati. Prihod in odhod vozil je potrebno registrirati. ROK 30.6.1982 Določila o rokovanju z materialno dokumentacijjo je potrebno dopolniti ali spre- meniti tako, da bo evidenca boljša. Z odgovorno osebo za arhiv se je potrebno dogovoriti o arhiviranju po predpisih. Skladiščenje izsorti-ranih barvnih kovin in dnevni odkup le teh je potrebno tekoče interno preverjati po odkupni in prevzemni dokumentaciji. ROK 15.6.1982 Pojačati notranjo kontrolo vozil na cesti in kontrolo drobnega odkupa. Zapažene nepravilnosti, ki bi lahko pomenila kriminal, takoj sporočiti odgovornim osebam. STALNA NALOGA S pomočjo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij je potrebno rešiti vprašanje drobnega odkupa v popoldanskem času, kljub temu, da skladišče v Kurilniški obratuje vsako soboto dopoldan. ROK 1.6.1982 Pripraviti načrt organizacije dela na skladišču v Kurilniški ulici. ROK 30.9.1982 Na strokovnem kolegiju po- slovalnice kritično in operativno pristopiti k reševanju problema, ki ga predstavlja dislocirana komerciala poslovalnice. Če je prostorsko mogoče, preseliti komercialo v Kurilniško ulico. ROK 30.6.1982 Doseči učinek dela na predelovalnih strojih s tem, da se poveča stimulacija. ROK 30.6.1982 Nosilec izvajanja teh nalog je Janez Jamšek, vodja poslovalnice Ljubljana. Celoten program aktivnosti naj se obravnava tudi na zboru delavcev poslovalnice. M.S. VEČ KOT POLOVICA... ČLANSTVA ZK DELUJE TAM, KJER SE USTVARJA DOHODEK V dejavnostih, kjer se ustvarja dohodek (družbena proizvodnja, proizvodne storitve, individualni sektor kmetijstva in obrt z osebnimi sredstvi) dela in deluje 54.9 odstotka članstva ZKJ. V negospodarskih dejavnostih — sektorjih dela, kjer se dohodek pridobiva s svobodno menjavo dela in na drugih podlagah, dela 24.9 odstotka članstva ZK. Zunaj dejavnosti, kjer so prikazani nezaposleni, upokojenci, gospodinje, študenti, dijaki in člani ZK na delu v tujini, je 21,1 % članstva. PROGRAM za boljše delo OSNOVNOŠOLCI NAM POŠILJAJO POZDRAVE Vodja poslovne enote Dinos Maribor, tovariš Ivan Kušar, je uredništvu našega glasila poslal dopis v katerem nam sporoča, da prilaga razglednico, katero so v znak hvaležnosti poslali učenci 8. a in b razreda osnovne šole JUROVSKI DOL. Tovariš Kušar je tudi sporočil, da so takšne zahvale od učen- Ni niti enega samega delovnega mesta, organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti ali ustanove, pa naj si gre za proizvodnjo, storitveno, znanstveno, založniško ali kako drugo dejavnost, kjer ne bi bilo moč kaj storiti za boljše delo, racionalizacijo in večjo varčnost. Dušan Dragosavac Savudrije Vugoslavli zf m | vcUm. Stu j i zrvcu? • ? .. jAjOdalS | TuJZcčU0 mam. i &dxr SSjlo e im iauSit fotov* ---------- /tuuO tudA0 imjjL tUVubo/t _r I jnturA7 ^ ^ ------ V-1' M LotčUtiuz •"uziMc0 iKa vu b n- .