Re^šte per kultur ALTERNATIVA Reviste e SH.K.SH. “Migjeni” per kulture dhe shkence ISSN 0353-7110 Keshilli botues Akademik dr. Tom Berisha Akademik dr. Aleksander Stipčevič Akademik Zeqirja Ballata dr. Anton Bebler dr. Shaban Sinani Arben Xhaferi Mr. Afrim Krasniqi dr. Martin Berishaj dr. Irena Šumi dr. Hannah Starman dr. Milazim Krasniqi Kryeredaktor dhe redaktor pergjegjes: dr. Martin Berishaj Adresa: SHKSH "Migjeni” Celovška 177,1000 Ljubljana, Email: kdamigjeni@voIja.net Dizajni i kopertines: Albert Shaqiri Redaksia: Tahir MALIOAJ, Kryetar i SHKSH “MIGJENI" Xhavit Shaqiri, Sekretar i SHKSH "MIGJENI” Mr. Alma Bejtullahu, Mr. Zef Ahmetaj Mr. Albert Ramaj Valentin Batalaku, iurist i diplomuar Kete botim e ndihmoje Ministria per kulture e R. se Sllovenise Alternativa izhaja s finančno pomočjo Ministrstva za kulturo RS IZDANO V 2.000 PRIMERKIH v SLOVEKIJI ^iovška ces ta 1 77 , LmMu— KULTURNO DRUŠTVO MMCEV migjeni Celovška m, L )uWjana Alternativa - Reviste kulturore PERMBAJTJA Shqiptaria nga Otto von Bismarcu deri te Nicolas Sarkozy.3 "Kosovo je Srbija". 5 Izvirni greh "osvoboditve" Kosova in njegov pogubni učinek na obe Jugoslaviji. 5 Omejena neodvisnost Kosova, merila za njeno mednarodno priznanje in srbski zgodovinski argumenti.8 Pravni in drugi argumenti uradne Srbije zoper odcepitev Kosova.13 Odmevi na razglasitev neodvisnosti Kosova...22 Neodvisno Kosovo in Republika Srbija.26 Narodnostne skupnosti in dostojanstvo.30 Neenakost v spoštovanju narodnostnih manjšin.31 Vloga države.32 Pravica do priznanja narodnostno-manjšinskega imena.33 “Gju per gju” me Arber Xhaferin.37 Bisede me Nikolle Berishajn.47 Ati Anton Harapi dhe krijimi i inteligencies se re shqiptare.55 Mbrritja e bashklmitte inteligencies.57 Toleranca fetare ne vepren e Ate Anton Aarapit.62 Prona - sfide e shtetit te Kosoves.66 Mjerimi i mendimit politik. 7 2 Shtrirja e endrres se bektashizmit ne shqiptarizem.79 Dervishe dheteqe ne perndritjen kombetare.80 Histori e shkurter e bektashizmit shqiptar.81 Shtrirja e enderres.84 Kosova ne mes himnit dhe kushtetutes.87 Veshtrim per shkrimin nder sllovenet.93 Akrostik.114 P e r u r i m.n 5 - 1 SHKSH“Migjeni” Lublane Riatdhesimi.116 Tri poezi.117 Kompozues i.120 Lavdi Nenes Tereze.121 ngadal.... ngadal.122 Lakuriq ne bregdet.123 2 Alternativa - Reviste kulturore Shqiptaria nga Otto von Bismarcu deri te Nicolas Sarkozy .... Zoteri, Shqiperia nuk ekziston as si koncept gjeografik e mos te flasim politik.... Ishin keto fjalet e Otto von Bismarcut qe e determinuan qendrimin evropian njeshekullor ndaj ceshtjes shqiptare ne Kongresin e Beriinit ne vitin 1878. Ishin keto fjale qe ndillen shenje te keqe per shqiptaret per nje shekull e gjysme. Ceshtja shqiptare paraqitej ne kete mes hapesire si ceshtje e perkufizimit te »tjereve me tjere«, dhe si pasoje e gerryerjes se truallit si substance kombetare shqiptare dilte ne siperfaqe feshtja shqiptare; qofte si lufte ne mes malesoreve kunder malazezeve, si refleks i mospranimit te nenit XXIII. te Kongresit te Beriinit (kur Plava dhe Guci, Hoti dhe Gruda duhej tu faleshin malazezeve, bashke me Ulqinin dhe Tivarin), qofte si shprehje e mospranimit te kufijve qe ndanin trupin shqiptare ne pjese pjese. Mungesa e atdheut te perbashket bente qe ceshtja shqiptare te ishte ne teresi e destinuar te sterpikej dhe te rrudhet duke ju grablluar hapesira ne menyre konsistente. Keshtu pas plote 130 vitesh, dy dite para shpalljes se pavaresise se Kosoves, kryetari francez Nicolas Sarkozy ne nje vizite te nje shkolle fillore paralajmeroj lindjen e shtetit te Kosoves me fjale: “ Kjo harte do te ndryshoj sepse ne te duhet te jete edhe nje shtet - ai i Kosoves. Kjo ne fakt don te thote se ky Moj ballafaqimi me 130 vjet vonese lidhur me ceshtjen shqiptare deshmon se qenia jone eshte ngushte e lidhur me substancen politike evropiane. 3 SHKSH"Migjeni” Lublane Ne fillim te shekullit XX. kur u shpall pavaresia e Shqiperise ishte parulla “E beme Shqiperine, tash do ti bejme edhe shqiptaret", si rrjedhoje nje shekull pas, a munde te themi “ E beme Kosoven, tash duhet te bejme kosovaret”. A nenkuptohet qe duhet bere Kosovaret si komb?! Nese elita politike kosovare diten e pare te lindjes se shtetit te Kosoves na "solli” flamurin kosovare duke e larguar ate kombetar nga institucionet shteterore, atehere ajo elite politike do te na i zevendeson dimensionet kombetare, me ato multietnike. .... dhe nese vazhdojme me ate qe filluam, ceshtja shqiptare gjendet ne preher te fuqive te medha dhe jo e neperkembur nga ata. I vetrni rrezik per ceshtjen tone vjen nga vet ne, sepse ekziston rreziku qe munde te neperkembim ne vetveten.... Tahir Maliqaj, Kryetar i SH.K.SH. “Migjeni” 4 Alternativa - Reviste kulturore "Kosovo je Srbija" Dr. ANTON BEBLER V naši zgodovini najbolj dramatičnem, preteklem stoletju smo Slovenci doživeli razpade treh večnarodnih držav v katerih smo živeli - Avstro-Ogrske monarhije, Kraljevine Jugoslavije in SFRJ Jugoslavije. K tem razpadom so Slovenci aktivno prispevali v prvem in v drugem primeru. V prvem primeru I. 1918, takrat v španoviji s Hrvati in vojvodinskimi Srbi je bil delež Slovencev zelo skromen. V tretjem razpadu I. 1991 je bila naša vloga bistveno tehtnejša pa vseeno občutno skromnejša od vloge Srbov in naših tedanjih zahrbtnih zaveznikov Hrvatov. Kar nekaj let po razpadu SFRJ pa so nam številni, tudi naši tuji prijatelji očitali, da smo predvsem zaradi svoje sebičnosti sprožili plaz in tako odločilno prispevali k izginotju ugledne, spoštovane in za številne neevropske narode vzorne države SFRJ. Ena od podobnosti med prvim in tretjim razpadom je bila v tem, da sta se sesuli dve, za tuje opazovalce močni in trdni večnarodni državi. Dejansko pa sta to bili dve notranje zelo krhki tvorbi, ki sta se začeli rušiti pod dodatno težo dveh "orientalnih" vprašanj. V primeru Astro- Ogrske je ta kritična preobremenitev bila Bosna, v primeru Titove Jugoslavije pa Kosovo. Problem Bosne je z njeno okupacijo I. 1878 ustvaril sam državni vrh Avstro-Ogrske, njen razpad pa seje začel 36 let kasneje z aktom nasilja - umorom v mestu s številnimi mošejami - v Sarajevu. Izvirni greh "osvoboditve" Kosova in njegov pogubni učinek na obe Jugoslaviji Problem Kosova si je I. 1912 z njegovo "osvoboditvijo" ravno tako kratkovidno natovorila napadalna srbska politična elita. Dovoljenje, da anektirata že okupirana ozemlja Novopazarskega Sandžaka, večjega dela današnjega Kosova in Makedonije sta Kraljevina Srbija in Kraljevina Črna Gora v decembru 1913 dobili od tedanjih evropskih 5 SHKSH“Migjeni" Lublane velesil. Izvirni greh pri ustvarjanju problema Kosova so torej s Srbijo delile carska Rusija, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Avstro-Ogrska in Italija. Krivda slednjih je bila v tem, da so te starejše in večje evropske kolonialne sile dvema ruskima vazaloma dodelile tuja ozemlja v nasprotju z voljo njihovega večinskega prebivalstva. Gostitelj na tej konferenci velesil v Londonu, britanski zunanji minister Sir Edvvard Grey je to dejstvo prostodušno priznal v spodnji zbornici britanskega parlamenta. Tako ustvarjeni kolonialni problem Kraljevine Srbije in z njim nikoli zaceljeno gnojno rano so podedovale vse kasnejše države naslednice - Kraljevina SHS, Kraljevina Jugoslavija, DFJ, FLRJ in SFRJ. Titova Jugoslavija ga je prevzela od predvojne Kraljevine skupaj s prestolnico v Beogradu (kar je bila tudi sicer velika napaka) in z osrednjim položajem Srbije v jugoslovanski federaciji. Simbolno se je ta prevzem zgodil z vselitvijo nekdanjega delavca, predvojnega komunista, zapornika v Lepoglavi in nato partizanskega poveljnika Josipa Broza - Tita v palačo Beli dvor srbske dinastije Karadjordževič, pod katero je postalo Kosovo grdo tlačeni kraljevi fevd pod vojaško upravo. To tlačenje je povzročilo, da so ob napadu sil Osi na Kraljevino Jugoslavijo v aprilu 1941 večina Kosovarjev pozdravila nemške in italjanske čete kot svoje osvoboditelje in ni želela se pridružiti jugoslovanskemu partizanskemu gibanju. Problema Kosova bi se druga, Titova Jugoslavija sicer lahko znebila v I. 1944 - 47 z združitvijo te dežele z Albanijo v okviru predvidene komunistične Balkanske federacije. Za to združitev se je v januarju 1944 na svojem prvem zasedanju v Bujanu izrekel Narodnoosvobodilni odbor Kosova in o njej so se večkrat zaupno pogovarjali voditelji komunističnih partij Jugoslavije in Albanije. Jugoslovanski komunistični vrh pa tega odrešilnega kirurškega reza ni nikoli politično zmogel, predvsem zaradi močnega vpliva v njem Srbov in Črnogorcev. Navzlic precej izboljšanem položaju Kosovskih Albancev v primerjavi z medvojnim obdobjem je povojna federalna Jugoslavija še vedno vsebovala v svoje temelje vgrajeno neenakopravnost med slovanskimi in neslovanskimi narodi. Nižji kolektivni status ne-Slovanov je bil najbolj viden že v uradnem imenu države (Jugoslavija), v njeni himni "Hej, Slovani" ter v ustavnem razlikovanju med "narodi" in "narodnostnimi manjšinami" (do I. 1968), oziroma "narodi" in "narodnostmi" ter posledično med "republikami", "avtonomno regijo", 6 Alternativa - Reviste kulturore oziroma "avtonomnima pokrajinama". Vsi slovanski narodi Jugoslavije, tudi Slovenci, Makedonci in Črnogorci so v Titovi državi dobili svoje republike. Maršal Tito je nekajkrat slovesno razglasil, da so s tem dokončno rešili problem mednacionalnih odnosov. Pri tem se je grdo zmotil ali pa je povedal nekaj, v kar niti sam ni verjel. Mirno izraženo zahtevo Kosovskih Albancev (od vseh treh naštetih bolj številnega naroda) po enakopravnem položaju s Slovani pa so oblasti komunistične Jugoslavije več desetletij zatirale z ustrahovanjem pa tudi z večletnimi zapornimi kaznimi za protestnike, s solzivcem, policijskimi pendreki in celo s tanki JLA. Najbolj znani zagovornik pravic Kosovarjev pisatelj Adem DemaDi je za svoje verbalne delikte odsedel skupno 28 let zapora. V zgodovini SFRJ je do prve množične uporabe oklepnih enot JLA in posebnih enot zvezne in srbske policije zoper dijake in študente prišlo spomladi I. 1981 v Prištini, slabo leto po smrti dolgoletnega voditelja povojne Jugoslavije. Kosovski demonstranti so tedaj nosili Titove slike in vzklikali geslo "Kosovo republika". S to parolo so pripadniki največjega neslovanskega naroda v federaciji terjali enakopravni položaj znotraj Jugoslavije. Nasilno zatrtje te zahteve je tedaj samo v Prištini terjalo več deset mrtvih med albanskimi dijaki in študenti, kar je tedanji režim prikril pred javnostjo. Slovanska solidarnost v izvajanju protialbanske represije, ki jo je od drugih republik zahtevalo srbsko vodstvo, pa je postopno pripeljalo do verižne reakcije v mednacionalnih odnosih. Le-ta je dodatno obremenila itak napeta srbsko-hrvaška in srbsko-slovenska razmerja. Kosovo vsekakor ni bil temeljni razlog razpada SFRJ. Toda v razmerah popuščanja medblokovske napetosti, vala demokratizacije v Vzhodni Evropi, razkroja vzhodnega komunističnega bloka in gospodarske krize v sami Jugoslaviji je problem Kosova pospešil razkroj političnega tkiva zvezne države. Izkazalo seje, da živeti v Jugoslaviji skupaj s Srbi in še posebej z Miloševičevo Srbijo ni želel noben drug jugoslovanski narod, celo večina Črnogorcev ne. Kosovski Albanci so zavračanje življenja v srbski državi imeli še več utemeljenih razlogov. Problem Kosova je razgalil eno njenih temeljnih strukturnih napak, ki je bila v tej obliki dolgoročno nezdružljiva z načeli politične demokracije. Grobe kršitve človekovih pravic na Kosovu je SFR Jugoslaviji (in s tem Sloveniji in Hrvaški) zaprle pot v Svet Evrope in s tem tudi v Evropsko gospodarsko skupnost. Poleg tega je grdo srbsko 7 SHKSH“Migjeni" Lublane ravnanje s kosovskimi Albanci marsikomu v Sloveniji in na Hrvaškem dalo misliti: "Kaj pa če bo jutri Miloševičeva Srbija podobne nasilne metode uporabila tudi zoper nas?" Ta bojazen seje že čez dobro leto pokazala kot upravičena na Hrvaškem in še posebej v Bosni. Ko je val demokratizacije v I. 1988-1989 zajel dve zahodni jugoslovanski republiki je Kosovo pospešilo razkroj že precej majavega ogrodja federacije. Z odpravo avtonomije Kosova spomladi 1989 je srbsko vodstvo začelo rušiti ustavni red SFRJ, ki je zdržal le še malo več kot dve leti. 69 let po novodobni srbski okupaciji Kosova se je začel razpad druge Jugoslavije, z oboroženim nasiljem v Prištini, mestu z večimi mošejami. Morda se je razpad SFRJ I. 2008 v istem mestu tudi končal, kar pa še ni gotovo. Omejena neodvisnost Kosova, merila za njeno mednarodno priznanje in srbski zgodovinski argumenti 17. februarja 2008 razglašeno neodvisnost Kosova so predstavniki njegovega večinskega naroda, ob podpori turške in bošnjaške manjšine, utemeljevali s svojo pravico do samoodločbe. Hkrati pa so ob razglasitvi za nedoločen čas prostovoljno sprejeli omejitve svoje suverenosti in nadzor mednarodne skupnosti nad mlado državo. Obvezali so se tudi, da bodo zgradili pravno državo, v kateri bodo veljali visoki standardi spoštovanja človekovih pravic in zaščite narodnostnih manjšin. Teh visokih standardov in normalnega sožitja med vsemi njegovimi narodnostnimi skupnosti pa Kosovo še vedno ni doseglo, v odnosih med albansko večino in Srbi pa sploh ne. Precejšen de! krivde za tako stanje pa nosi srbska manjšina, katere večina že več let bojkotira demokratično oblikovane skupne kosovske institucije. Nova država Kosovo sicer izpolnjuje več, ne pa vseh mednarodnopravnih meril za priznanje svoje neodvisnosti, saj ji poleg nezadostnega doseganja standardov pravne države še zmeraj manjka nadzor nad celotnimi ozemljem, prebivalstvom in mejami te dežele. Res pa je tudi, da v tem oziru Kosovo zdaleč ni edinstven primer, saj to v nedavni preteklosti veljalo ob mednarodnem priznanju, na primer, za Hrvaško ter Bosno in Hercegovino in še danes velja za Ciper, članico EU. Rojstvo najmlajše evropske države je povzročilo v Republiki Srbiji množične proteste, pravi politični potres, odstop vlade in razpis predčasnih parlamentarnih volitev. V razgretih debatah v a Alternativa - Reviste kulturore mednarodnih forumih in v Skupščini Srbije smo tedaj iz ust najvišjih predstavnikov Srbije slišali več jeznih izjav. Z njimi so ostro protestirali zoper osamosvojitev Kosova, zahtevali njeno razveljavitev ter vrnitev Srbiji suverenosti nad "Kosovom in Metohijo". (Slednje je srbsko uradno poimenovanje te dežele, ki ga Kosovski Albanci zavračajo). Predsednik Srbije Boris Tadič je tako 18. februarja 2008 v svojem govoru pred Varnostnim Svetom OZN izjavil, daje bilo Kosovo zibelka prve srbske države. Predsednik srbske vlade dr. Vojislav Koštunica pa je v Skupščini Srbiji vneseno vzkliknil: "Kosovo je vedno bilo in vedno bo srbsko. Kosovo pripada srbskemu narodu". Ni težko razumeti močnega čustvenega naboja v teh izjavah, pa čeprav nobena izmed njih ne zdrži resne kritike. Res pa je, da že zelo dolgo služijo te in podobne trditve kot popularne parole nacionalistične propagande, katerim veruje zelo veliko Srbov. Oglejmo si, kako je z utemeljenostjo Tadičevih in Koštuničinih trditev ter popularnega slogana na srbskih transparentih "Kosovo je Srbija". Najprej, o povezavi Srbov in srbske državnosti s Kosovom. Daleč najdaljši del njene znane, približno tritisočletne zgodovine se ta dežela sploh ni imenovala Kosovo, ni bila etnično slovanska in še manj srbska. Če se omejimo samo na zadnjih dva tisoč let politične zgodovine te dežele, potem so z njo daleč najdlje gospodarili Rimljani, Bizantinci in Otomanski Turki. Prva slovanska država na tem ozemlju ni bila srbska, ampak je bilo to bolgarsko carstvo. Nobena izmed najstarejših srbskih držav- Duklja, Zahumlje, Travunja, Poganja, Bosna in Raška - ni nastala na tem ozemlju in izvorno ni pokrivala današnjega Kosova. Prvo kronanje srbskega kralja je bilo 1 .1077 v Zeti, na ozemlju današnje Črne Gore. Druga najstarejša srbska kraljevina je bila Raška, ki sojo njeni vladarji iz dinastije Nemanjič preimenovali v Srbijo. Raška je ležala severno od Kosova in obsegala večji del današnjega Sandžaka. V tej pravi zgodovinski zibelki kronološko druge srednjeveške srbske države so bili zgrajeni tudi najstarejši srbski samostani - Svetega Jurija pri Novem Pazarju, Žiča, Studenica, Mileševa in Sopočani. Srbski vladarji so za svoja prisvajanja ozemelj južno od Raške izrabili "križarske" pohode zahodnoevropskih vladarjev na Bližnji Vzhod. Na poziv rimskih papežev so nemški, francoski, angleški in drugi fevdalci proti koncu XII stoletja s svojimi vojskami, v večih valovih krenili v večih smereh proti Bližnjemu Vzhodu z razglašenim namenom "osvoboditi" od Muslimanov "Sveto deželo". Dejansko pa so križarji na 9 SHKSH"Migjeni” Lubiane poti v Palestino s prevaro napadli krščanski Bizanc, temeljito izropali njegovo bleščečo prestolnico Carigrad, bizantinskega cesarja pa so I. 1204 strmoglavili. Posledično razsulo Bizantinskega cesarstva je tedaj omogočilo širjenje srbske države na bizantinska ozemlja južno od Raške, vključno z Makedonijo in Severno Grčijo. L. 1216 so srbski veliki župani svojim posestvom naposled priključili tudi deželo, ki so jo preimenovali v Kosovo in Metohijo. V celotni zgodovini so srbske čete ozemlje današnjega Kosova vsega skupaj osvajali petkrat in petkrat so ga pod vojaškim pritiskom zapuščale. Nazadnje in zelo verjetno za vedno sta se srbska vojska in policija umaknili s Kosova v juniju I. 1999. Pri vsaki spremembi razmerja med srbsko državo in deželo Kosovo so pomembno, včasih ključno vlogo odigrale zahodne sile ("križarji", Genova, Avstro-Ogrska, Italija, Francija, Nemčija, Velika Britanija in ZDA). V prvih devetnajstih od zadnjih dvajsetih stoletij so srbski veliki župani, kralji in carji vsega skupaj vladali Kosovom le približno dve in pol stoletji (1216-1459). V tem času pa ta dežela ni bila nikoli politično središče srednjeveške srbske države. Srbski vladarji so imeli svoje prestolnice v Rasu (pri sedanjem Novem Pazarju), najdlje in predvsem v Skopju (današnja Makedonija) in so le občasno obiskovali svoja posestva na Kosovu. Ravno v Skopju so potekale največje dvorske ceremonije - kronanja in poroke srbskih vladarjev. Najbolj slavni srbski vladar Stefan Dušan je bil 1.1346 v Skopju kronan kot "Car Srbov, Grkov, Bolgarov in Albancev". Prestolnica drugega najbolj slavnega srbskega kralja Lazarja pa je bil Kruševac, globoko v današnji Srbiji. Dokončnemu propadu srednjeveške srbske države I. 1459 je sledilo skoraj dvakrat daljše obdobje približno 450 let otomanske vladavine na Kosovu. Po svoji delni in kasneje popolni osamosvojitvi od turške nadoblasti sta Kneževina in nato Kraljevina Srbija ves čas svojega približno stoletnega obstoja med I. 1817 in I. 1918, razen dveh let, nista imeli Kosova v svojih mejah. Po 1.1999 pa Republika Srbija že slabih devet let ne nadzoruje teritorija, prebivalstva in meja te dežele. Toliko je o trditvi, da je bilo Kosovo vedno srbsko, oziroma o neznanju ali namernem zavajanju z neresničnimi trditvami Varnostnega sveta OZN in Skupščine Srbije s strani diplomiranega psihologa Borisa Tadiča in doktorja pravnih znanosti Vojislava Koštunice. Namesto zgoraj navedenih neresničnih trditev bi lahko tako B. Tadič kot V. Koštunica za utemeljitev srbskih zahtev uporabila nekoliko boljši 10 Alternativa - Reviste kulturore verski in kulturni argument. Polna titula sedanjega poglavarja Srbske pravoslavne cerkve se namreč glasi "Nadškof Peči, Mitropolit Beograda in Karlovcev ter Patriarh Srbov". Peč v zahodnem Kosovu je v tej tituli omenjeno zato, ker je bilo to mesto v 1.1346-1463 in 1557 -1766 sedež srbskega patriarha. V drugem od teh obdobjih, ko ni bilo več srbske države, je služila pravoslavna cerkvena organizacija s patriarhom na čelu tudi kot osrednja kulturna institucija Srbov in šibek nadomestek njihove države. Težo tega orgumenta pa zmanjšuje nekaj dejstev. Mesto Peč ni bilo izvorni sedež srbske pravoslavne cerkve. Postalo je to slučajno in sicer zaradi požiga izvornega sedeža, ki je bilo v samostanu Žiča, povsem zunaj Kosova. Pred in po obdobju 1557-1766 s srbsko pravoslavno cerkvijo skupaj približno dvesto let ni upravljala srbska duhovščina. To so počeli grški škofje iz Carigrada, ki jih ohranitev srbske kulture in nacionalne identitete ni zanimala. Peč pa je sploh prenehala biti srbsko cerkveno središče že pred celimi 242 leti, kar ustreza selitvam večine srbskega prebivalstva v zadnjih štirih stoletjih proti severu. Drugi Koštuničin argument se nanaša na etnično sestavo prebivalstva na Kosovu, ki naj bi, po njemu, bilo vedno srbsko. Tudi ta trditev niti približno ne drži za celotno zgodovino Kosova. V tem delu Balkana so bili Albanci in Vlahi nedvomno potomci najstarejšega avtohtonega prebivalstva. Slovanski predniki Srbov pa so bili kasnejši prišleki na ozemlju, ki ga danes imenujemo Kosovo. Predniki Srbov pa so začeli naseljevati Kosovo približno dve do tri stoletja za prvim valom doseljevanja Slovanov, ki je potekal v Vlil stoletju. Slovansko ime Kosovo in iz slovanščine izpeljano turško in albansko ime te dežele (Kosova) ter slovanska poimenovanja številnih vasi, mest in samostanov na Kosovu kažejo na to, da so med obstojem srbskih držav v XIII - XV stoletju večino med vaškim poljedelskim prebivalstvom v tej pokrajini verjetno tvorili 'Srbi' in v srbsko skupnost asimilirani deli avtohtonega prebivalstva (predvsem Vlahov). Zemljo, vasi in vaščane na osvojenih ozemljih so srbski vladarji najpogosteje darovali novoustanovljenim pravoslavnim samostanom. Tedanje starejše neslovansko prebivalstvo pa seje ukvarjalo pretežno z živinorejo ter se je sezonsko premikalo s svojimi čredami. Srbskim pravoslavnim menihom je bilo z njim veliko težje se sporazumevati, kot pa s slovanskimi poljedelci, tudi zaradi jezika, ga popisovati, nadzorovati in obdavčevati. V mestih pa je tedaj živelo pretežno helenizirano 11 SHKSH“Migjeni” Lublane prebivalstvo mešanega neslovanskega izvora. Čeprav ni čvrstih dokazov v pisanih virih (ki so večinoma srbski), je torej povsem možno, da so bili slovanski predniki današnjih Srbov od XIII do XVIII stoletja večinsko prebivalstvo na Kosovu. Etnični sestav kosovskega prebivalstva pa se je po propadu srednjeveške srbske države 1.1459 postopno spreminjal, občasno tudi v sunkih. Številčnost Albancev v deželi se je krepila predvsem z doseljevanjem iz gorate in revne severne Albanije. To nam pove dejstvo, da govorijo Kosovarji severnoalbanski dialekt 'Gegov'. Večja prilagodljivost novim gospodarjem Otomanom, množično prestopanje v Islam in veliko bolj naklonjen odnos otomanskih oblasti so jim dajali vrsto ugodnosti in prednosti v primerjavi s pravoslavnim prebivalstvom. Poleg tega so Albanci bistveno dlje kot pravoslavni Kristjani ohranili visoko rodnost in velike družine. Srbsko in drugo krščansko prebivalstvo prebivalstvo pa je usihalo zaradi islamizacije, delno tudi asimilacije med Albance, zaradi brezzakonja in nasilja Otomanov in Albancev, pregonov po nemirih in vstajah ter z migracijami. Njihovo bežanje in odseljevanje s Kosova je bilo usmerjeno proti Severu - v današnjo Šumadijo, Srem, Mačvo ter pod madžarsko oblast v Vojvodino. Prostorsko premeščanje večine srbskega prebivalstva so pospešili večkratni porazi srbskih vstaj ter neuspehi madžarske in avstrijske vojske v vojnah z Otomani. Največji posamični umik Srbov s Kosova se je zgodil 1.1690, po eni od teh vojn. Vodil ga je sam patriarh srbske pravoslavne cerkve Arsenije III Čarnojevič. Računa se, daje tedaj s patriarhom v Vojvodino odšlo peš in na vozovih okrog 100.000 "duš”. Srbsko prebivastvo na Kosovu je zaradi teh dejavnikov verjetno že proti koncu XVIII stoletja postalo številčna manjšina. Znani srbski geograf in etnograf Jovan Cvijic, kasnejši predsednik Srbske akademije znanosti, je obiskoval to deželo približno dvesto let po 'veliki selitvi'. Na Kosovu in še posebej v okolici ohranjenih srbskih cerkva in samostanov (za katere so tedaj skrbeli Albanci) je Cvijic naštel tedaj le okrog 140 nealbanskih družin. Koštuničina zadnja trditev torej nam največ pove o popolni zaslepljenosti njenega avtorja. Današnjim približno petim odstotkom prebivalstva Kosova in samo njim ta dežela po nobeni zdravi pameti ne more pripadati. Če pa bi pa na srbski strani številu pripadnikov Sedanje manjšine prišteli še novejše begunce s Kosova, bi podobno morali storiti tudi z nekajkrat večjim številom v zadnjih desetletjih 12 Alternativa - Reviste kulturore pregnanih in izseljenih Kosovarjev, ki živijo danes v Turčiji in v večih evropskih državah. Rezultat takega seštevanja zanesljivo ne bi potrdil Koštuničine teze. Pravni in drugi argumenti uradne Srbije zoper odcepitev Kosova Eden izmed poglavitnih argumentov srbske diplomacije je, daje bila razglasitev neodvisnosti te 'srbske pokrajine' protipravno dejanje ter groba kršitev ustavnega reda Republike Srbije in mednarodnega prava. Ta teza ima več razsežnosti, tudi z ozirom na razna obdobja v razmerjih med državo Srbijo in Kosovom. Ozemlje dela Otomaskega cesarstva imenovanega Vilajet Kosova (katerega približno ena tretjina je bilo današnje Kosovo) si je sama Srbija prisvojila na protipraven način. Srbska politična in vojaška elita še ne povsem samostojne Kneževine Srbije sta začeli z osvajanji delov Otomanskega cesarstva še v drugi polovici XIX stoletja. S to politiko je v še hujši obliki nadaljevala samostojna Kraljevina Srbija pod dinastijama Obrenovič in Karadjordevič. S tem se je srbska država zelo hitro iz tlačene žrtve otomanske nadoblasti prelevila v hudobnega balkanskega nasilneža in minimperialista. Carska Rusija je tedaj vzpodbujala in močno podpirala osvajalne apetite svojih slovanskih in pravoslavnih vazalov na Balkanu - Bolgarije, Srbije in Črne Gore. Prek njihovih tako pridobljenih ozemelj bi lahko carska Rusija dobila lažji dostop do osrednjega Mediterana, ki ga ne bi utesnjevale ožine Bosforja in Dardanelov. Ruska politična in vojaška podpora je zelo ustrezala srbski vladi, saj je bila v skladu s slovitim "Načetranijem" nekdanjega srbskega zunanjega ministra llije Garašanina iz sredine XIX stoletja. Njegov ekspanzionistični načrt je predvideval graditev Velike Srbije s svojim teritorialnim izhodom prek albanskih ozemelj na Mediteran. V skladu s to zunajpolitično usmeritvijo je srbska vojska i. 1912 vdrla na ozemlje Kosova kot uvod za osvajanje severne Albanije. Srbske čete so v nekaj tednih prodrle do jadranske obale in v oktobru 1912 zasedle Durres/Drač. To mesto naj bi v prihodnosti postalo glavna srbska pomorska luka. Ozemlje Kosova seje tedaj znašlo na poti srbskih osvajanj ozemelj, na katerih so bili etnični Srbi v izraziti manjšini ali pa jih tam sploh ni bilo. Srbska država je pri tem ravnala podobno kot so šest let kasneje počeli Italijani na našem Primorskem, Notranjskem in v Istri. Ni slučajno, da so naša ozemlja Italiji obljubile na isti konferenci v Londonu 1 .1915 iste IB SHKSH“Migjeni” Lublane velesile, ki so dodelile Srbiji še zahodni del Kosova z mestom Prizrenom. Srbska vojska pa je na Kosovu naletela na sicer slabo organiziran oboroženi odpor večinskega prebivalstva, ga je v nekaj mesecih strla in pri tem je s topništvom razdejala večji del dežele. Računa se, da je bilo na tem pohodu in med prvo srbsko okupacijo "Kosova in Metohije" v I. 1912-1915 pobitih približno 25.000 Albancev. Grozovite zločine srbske vojske med osvajanjem Kosova je, med drugimi, opisal ruski dopisnik z Balkana, ki je kasneje postal svetovno znan kot Leon Trocki, eden izmed vodij Oktobrske revolucije v Rusiji. Resničnost njegovih navedb ter drugih poročil novinarjev in katoliških duhovnikov je kasneje potrdila ameriška Carnegijeva Fundacija v študiji "Resnica o Kosovu". Agresivno srbsko politiko osvajanj z oboroženo silo in na račun sosednjih narodov je že I. 1914 v slovitem spisu "Srbija in Arbanija" razkrinkal in obsodil Dimitrije Tucovič, en največjih srbskih domoljubov. V tej knjigi je D. Tucovič uporabil besedi "Kosovo" in "Metohija" zgolj kot zgodovinska imena srednjeveških srbskih pokrajin. Sicer je bilo za njega ozemlje Kosova del 'Severne Albanije'. Tedanji vodja srbske socialnodemokratske stranke je pozdravil "naravni, neizogibni boj Albancev za drugačno politično življenje kot je bilo pod Turki in drugačno kot mu ga vsiljujejo njegovi surovi sosedi - Srbija, Grčija in Črna Gora. Svobodni srbski narod mora ta boj ceniti in spoštovati tako zaradi svobode Albancev kot zaradi svoje svobode ter mora vsaki vladi odreči sredstva za osvajalsko politiko" ('Srbija in Albanija', Kultura, Beograd, 1945, str. 147). Črnogorec Milovan Djilas, tedaj član Politbiroja vladajoče Komunistične partije Jugoslavije in kasneje mednarodno najbolj znani kritik Titovega režima, je v svojem uvodu zapisal te-le optimistične besede: "Tucovičeva knjiga je zgodovinsko pričevanje neprecenljivega pomena, ki potrjuje, da zavest srbskega naroda ni umrla celo tedaj, ko so vsi vladajoči sloji in vse stranke enoglasno odobravali osvajalsko politiko Pašičeve vlade in zastrupljali ljudske množice s šovinizmom in sovraštvom do majhnega albanskega naroda" (isti vir, str. 5) Navzlic močni diplomatski podpori carske Rusije pa Srbija tedaj ni zmogla obdržati vsega, kar je osvojila njena sicer zelo sposobna a do Muslimanov hudo brezobzirna vojska. Uresničitev načrta o razkosanju vseh albanskih ozemelj so delno prekrižali Albanci na ozemlju današnje Albanije z enostransko razglasitvijo svoje države v Vlori 12. 14 Alternativa - Reviste kulturore novembra 1.1912 (med vodilnimi politiki prve albanske vlade je bilo kar nekaj kosovskih Albancev). V ustvarjanju svoje države so tedaj Albance podprle Nemčija, Avstro-Ogrska in Italija, ki so si prizadevale preprečiti prodor carske Rusije na osrednji Mediteran. Avstro-Ogrska in Italija sta se, sicer v raznih fazah londonske konference podpirali zahteve Albancev za združitev Albanije in Kosova, toda sta I. 1913 in 1915 popustili ruskemu pritisku in pristali na srbsko prisvojitev Kosova. Avstro-Ogrska pa je jeseni 1913 z ultimativno grožnjo vojne napovedi prisilila Srbijo, da umakne svojo vojsko iz Durresa in preostalega ozemlja današnje Albanije. Kosovski Albanci pa take podpore zahodnih velesil tedaj niso dobili in so na njo morali čakati 95 let. Svojo agresijo zoper Otomansko cesarstvo in "osvoboditev" tedaj že pretežno albanskega Kosova je diplomacija Kraljevine Srbije utemeljevala na : (1) višji stopnji civilizacije Srbov v primerjavi z Albanci; (2) na zgodovinskem naslovu posedovanja Kosova (v XIII-XV stoletjih) in (3) na zgodovinski številčni večini Srbov na Kosovu. Ti argumenti Nikole Pašiča še vedno odmevajo v glavah srbskih nacionalistov ter danes tvorijo ideološko podlago za zahteve o "vrnitvi" Srbiji suverenosti nad Kosovom. Oglejmo si te teze. Prvič, brutalnost srbske vojske med osvajanji in zatiranjem uporov Albancev, grobost srbske policije in večdesetletna politika tlačenja, ropanja in raznarodovanja večinskega prebivalstva v tej pokrajini so srbsko državo že zdavnaj diskvalificirali kot nosilko višje, evropske civilizacije. Drugič, splošna uveljavitev zgodovinskih naslovov iz XV stoletja bi pripeljala do krvavega prekrajanja večine državnih meja in popolnega kaosa na evropski celini. Polovica Francije bi v tem primeru pripadala Veliki Britaniji, večji del Španije in Portugalske Maroku, Grčija in Bolgarija Turčiji, Finska in Estonija v celoti bi pripadali Švedski, Litva, Ukrajina in Belarus Poljski, Češka Avstriji, Slovaška Madžarski itn. Na podlagi zgodovinskega naslova in nekdanje demografske večine sami Srbiji ne bi smeli pripadati celotna Vojvodina in dele Srema, Mačve in Šumadije. V obdobju carja Štefana Dušana namreč so ta ozemlja in Beograd, pod drugimi imeni pripadali madžarskim kraljem. Beograd postal je mesto z večinskim srbskim prebivalstvom šele pred približno 140 leti, ko je iz njega odšla turška vojska in turški uradniki, Srbi pa so pregnali preostale Muslimane in porušili vse mošeje (razen ene), molilnice in druge številne islamske verske naprave. Bilo pa jih je čez 200. Vojvodina pa je postala večinsko 15 SHKSH"Migjeni” Lublane srbska šele pred 62 leti, po izgonu nemške manjšine in pa naselitvi v domove Nemcev predvsem srbskih kolonistov iz Bosne, Črne gore in južne Srbije. Splošna uveljavitev tez srbskih nacionalistov o zgodovinskih naslovih bi potemtakem hudo prizadela samo Srbijo. Poleg že prej omenjenih zgodovinskih in demografskih tez navaja sedanja srbska oblast še nekaj drugih argumentov, ki jih Kraljevina Srbija ob okupaciji Kosova 1.1912 nikakor ni mogla uporabiti. Po enem izmed njih mednarodna skupnost ne bi smela kaznovati demokratične Srbije za zločine zoper Kosovske Albance, ki so jih storile prejšnje, manj demokratične ali povsem nedemokratične srbske vlade. Najprej, sprememba vlade ali zamenjava režima ne odpravlja odgovornosti države Srbije za protipravna dejanja njenih prejšnjih vlad, njene vojske, policije in civilnega uradništva. Drugič, sedanja "demokratična in miroljubna Srbija" zahteva "vrnitev" dežele, ki so si jo protipravno, z orožjem in nasiljem, ob teptanju demokratičnih norm petkrat prisvojili prejšnji srbski režimi. Sedanja srbska oblast še vedno protestira zoper razglasitev neodvisnosti Kosova 17. februarja 2008 tudi z argumentom, češ da naj bi to bilo "nasilno dejanje" nad suvereno državo in članico OZN. Argument nasilja nad državo Srbijo, tedaj dela Zvezne Republike Jugoslavije seveda drži, velja pa za obdobje napada NATO na ZRJ v marcu-juniju 1999. Argument grobega nasilja nad srbsko manjšino in etničnega čiščenja v juniju - juliju 1999 je tudi veljaven. Sama razglasitev neodvisnosti Kosova 17. februar 2008 pa je v Prištini in v največjem delu Kosova minila povsem mirno in civilizirano. Nasilneži ob tem dogodku so bili predvsem ali izključno Srbi - člani srbskih navijaških klubov, ki so ob dobri uskladitvi s srbsko policijo napadli in razdejali nekaj veleposlaništev v Beogradu (vključno s Slovenskim veleposlaništvom), roparji v beograjskih trgovinah, srbski požigalci ene policijske postaje na meji Kosova s Srbijo, skupine srbskih rezervistov na meji s Kosovom, organizirani demonstranti v Kosovski Mitroviči, ki so napadli policijo UNMIK-a itn. Napadu NATO na Zvezno republiko Jugoslavijo v marcu 1999 pa je predhodilo hudo desetletno znašanje srbskih oblasti nad večinskim albanskim prebivalstvom in tudi nad kosovskimi Turki in Bošnjaki. ZRJ ni bila edina evropska država,ki je več desetletij (med dvema svetovnima vojnama in v I. 1989 - 1999) vodila grobo raznoradovalno politiko in v kateri so državni organi zapirali in pobili več tisoč svojih 16 Alternativa - Reviste kulturore državljanov-pripadnikov narodnostnih manjšin. ZRJ pa je bila edinstvena v tem, da so z njenega ozemlja, njeni državni organi množično izganjali svoje državljane in so jim pri tem uničevali osebne dokumente - uradna dokazila o državljanstvu. Po podatkih Visokega komisarja OZN za begunce (UNHCR) je bilo I. 1998 (še pred napadom NATO) na Kosovu in iz Kosova pregnanih s svojih domov okrog 350.000, do 13. junija i. 1999 vsega skupaj približno 1,5 milijona prebivalcev Kosova, pretežno Kosovskih Albancev. S tem je Zvezna Republika Jugoslavija grobo kršila resolucijo Varnostnega sveta OZN št. 1199. Tedanji jugosrbski režim je s svojo nasilniško in genocidno politiko nadaljeval tudi po večkratnih opozorilih Zahoda ter je tako zelo verjetno namenoma izzval napad NATO. Slobodan Miloševič se je očitno zavedal, da je bilo Kosovo že politično zgubljeno, ni pa želel biti zapisan v srbski zgodovini kot vladar, ki je to zakrivil. Breme zgodovinske odgovornosti je zato skušal prevaliti na NATO, ZDA in nasplošno na Zahod. Množične izgone albanskega in drugega muslimanskega prebivalstva s Kosova je 1 .1998 in 1999 ob podpori enot Vojske Jugoslavije izvajala močno oborožena in od Miloševičevega režima favorizirana srbska policija. Albanskim prebivalcem so po ustnem ukazu o izselitvi dajali zelo malo časa za odhod s svojih domov, tako da so s seboj lahko ponesli le najnujnejše in niso mogli poskrbeti za nepokretno bolne, živino itn. Tiste moške, ki so se temu upirali, so srbski policisti pobili v prisotnosti njihovih žena in otrok. V napadih na albanske vasi, v umorih, posilstvih, ropanju in požiganju hiš in stanovanj so sodelovali tudi številni srbski sosedi in Romi, pa tudi bande kriminalcev iz "ožje" Srbije. Razumljivo je potemtakem, da seje večina kosovskih Srbov in Romov utemeljeno zbala krutega maščevanja, ko je Miloševičeva Srbija kapitulirala in sta se vojska Jugoslavije in srbska policija začeli zapuščati Kosovo. Z njimi naj bi tedaj pobegnilo s Kosova med 100.000 in 150.000 Srbov in Kosovskih Romov. Nad Srbi, ki so ostali na Kosovu in so bili prešibki za oboroženo obrambo pa so se znesli razjarjeni Kosovarji - povratni begunci. Za svoje pobite sorodnike, izropane in požgane hiše, mrtvo živino itn. so se maščevali preostalim Srbom na podoben način. V nasprotju s srbskim genocidom v marcu-maju 1999 pa to povratno etnično čiščenje na Kosovu ni bilo organizirano in vodeno od državnih organov, ampak so ga izvajali posamezniki, vključno s kriminalci in skupine Kosovarjev med nekajtedenskim 17 SHKSH"Migjeni” Lublane obdobjem upravne in policijske praznine ter pred vzpostavitvijo na terenu nadzora KFOR-a in UNMIK-a. Po vsem, kar so srbski režimi od I. 1912 do I. 1999 naredili v svoji balkanski koloniji, je bila razglasitev neodvisnosti Kosova povsem v skladu s pomembno normo mednarodnega prava, ki jo je I. 1960 razglasila Generalna skupščina OZN v 'Deklaraciji o dajanju neodvisnosti kolonialnim narodom'. Eden od srbskih pravnih argumentov zoper samostojnost Kosova seje nanašal na kompromisen in protisloven položaj "Avtonomne pokrajine Kosovo" v nekdanji SFRJ in sicer hkrati kot sestavnega dela Srbije in jugoslovanske federacije. Kot del Republike Srbije naj Kosovo ne bi imelo pravice do samoodločbe ter ravno zato Kosovu (in Vojvodini) te pravice ni priznala Badinterjeva komisija. Prepričljivost tega argumenta je podrl sam Beograd v času osamosvojitve Slovenije, Hrvaške in BiH. Tedanja ZRJ je zavrnila sklepe Banditerjeve komisije in pravice po samoodločbi ni priznala niti republikam. To stališče so srbski ustavni pravniki tedaj utemeljevali z argumentom, da zvezna ustava iz I. 1974 te pravice ni nikomur dala ter da izstop iz SFRJ ni bil dovoljen brez soglasja vseh ostalih republik. Poleg tega je Beograd dosledno zanikal pristojnost Badinterjeve komisije za razsojanje o razdružitvi SFRJ in s tem zavrnil veljavnost njenih sklepov. Kako pa je s tezo o protipravni naravi razglasitve "lažne" države Kosovo, ki naj bi pomenila grobo kršenje ustavnega reda Republike Srbije in mednarodnega prava? Pašičeva vlada, ki je I. 1912 ukazala napad srbske vojske in okupacijo Kosova, je imela približno toliko spoštovanja do srbske ustavnosti in mednarodnega prava kolikor so ga 1.1945 imeli srbski komunisti in v 1.1989 imelo srbsko politično vodstvo pod Slobodanom Miloševičem. Kraljevina Srbija pod Pašičevo vlado aneksije Kosova ni nikoli pravno veljavno izpeljala v skladu s tedanjo srbsko ustavo iz 1.1903 in z normami mednarodnega prava. Nove meje med Kraljevino Srbijo in Otomanskim cesarstvom niso bile po I. 1912 urejene z nobeno veljavno meddržavno pogodbo, Otomansko cesarstvo in njegova pravna naslednica Republika Turčija odtujitve Kosova pa nista nikoli priznali. Enostranska aneksija "Kosova in Metohije" s strani "federalne Srbije" v aprilu I. 1945 ni imela nobene demokratične legitimnosti, saj je bila brezhibno izpeljana kot stalinistična parodija na demokracijo v neizvoljeni skupščini, pretežno srbskih, partijskih delegatov in brez razprave. Dejanska vsebinska 18 Alternativa - Reviste kulturore u itev avtonomije Kosova v marcu 1989 pa je pomenila grobo kršitev ju jslovanske zvezne ustave in začetek rušenja ustavnega reda SFRJ. S ski oblastniki so tako večkrat izpričali svoje nespoštovanju u iavnosti in norm mednarodnega prava. Široka avtonomija Kosova znotraj Srbije, združena s statusom federalne enote nižjega ranga od republik je bil zgodovinski kompromis med željami Kosovarjev in večinskim razpoloženjem med Srbi. Oba dela tega zgodovinskega kompromisa, vgrajenega v zadnjo ustavo SFRJ iz I. 1974 je izničila srbska politična elita, ob večinskem odobravanju med Srbi. Odvzem Kosovu vsakršne avtonomije in politiko grobega zatiranja Albancev je tedaj podpirala, med drugim, večina sedanjih aktivnih srbskih politikov, vključno s predsednikom vlade Vojislavom Koštunico. Zato je bila povsem neverodostojna njihova ponudba iz I. 2007, da naj bi Kosovu zagotovili znotraj Srbije položaj avtonomije podoben položaju Alandskih otokov na Finskem ter Hong Kongu in Makaa na Kitajskem. Nasilno porušenega kompromisa in sožitja znotraj države Srbije se po zločinih 1.1999 ni na noben način dalo več obnoviti. Sporna je tudi druga uradna srbska teza, da pomeni razgiasitev neodvisnosti Kosova grobo kršitev resolucije Varnostnega Sveta OZN št. 1244. Ta resolucija je bila kompromisni in protislovni dokument, ki ga je v zvezi z sedanjimi zahtevami Republike Srbije moč različno tolmačiti. Resolucija št. 1244'nobenkrat ne omenja te države, ampak potrjuje v eni od uvodnih točk in sicer na dan 10. junija 1999 suverenost in teritorialno nedotakljivost "Zvezne republike Jugoslavije". Ta izjava Varnostnega Sveta OZN pa je bila podana neposredno po najbolj grobi in nasilni kršitvi suverenosti in nedotakljivosti ZRJ ter tik pred naslednjo, tokrat nenasilno kršitvijo obeh načel z odvzemom ZRJ pristopnosti za izvrševanje sleherne oblike suverenosti na ozemlju Kosova. V tem je cinizem te izjave. Na podlagi resolucije št. 1244 so bili s prvim aktom začasne uprave OZN na ozemlju Kosova razveljavljeni vsi zakoni ZRJ in Srbije in odvzete vse pristojnosti državnim organom ZRJ in Srbije. Poleg tega resolucija št. 1244 ne vsebuje zaveze mednarodne skupnosti, da bo po končanju začasne uprave OZN vrnila "Zvezni Republiki Jugoslaviji" suverenost nad tem ozemljem. Od sprejetja te resolucije pa sta prenehali obstajati tako ZRJ kot njena pravna naslednica "Državna skupnost Republike Srbije in Črne gore". Integralni del resolucije št. 1244 je tudi njen drugi aneks, ki govori o tem, kako bo, po triletni začasni upravi OZN določen 19 SHKSH“Migjeni" Lublane končni status Kosova. Poglavitno načelo za določitev tega statusa bo večinska volja prebivalstva, ob upoštevanju (sicer kompromisnih in zato protislovnih) Helsinških načel OVSE ter interesov prizadetih strani. Vsi našteti elementi omogočajo trditev, da deklaracija o neodvisnosti Kosova, sprejeta na miren in demokratičen način, ni v nasprotju s resolucijo št. 1244 in je v skladu z osmimi načelom Sklepne listine iz Helsinkov. Srbsko uradništvo uporablja še nekaj argumentov, s katerimi se strinja marsikdo v mednarodni skupnosti. Z enim od teh argumentov svari Srbija pred novimi napetostmi, zaostrovanjem že obstoječih konfliktov in ogrožanjem varnosti na Zahodnem Balkanu. Ta argument ima svojo težo predvsem z ozirom na povezanost problema Kosova z notranjimi razprtijami in vladno krizo v Makedoniji in s položajem albanske manjšine v Južni Srbiji (Bujanovac, Medvedja, Preševo). Ta srbska teza pa je dvorezna. Prilagoditev pravnega statusa Kosova v odnosu do Republike Srbije dejanskemu stanju po juniju 1999 je dejansko povzročila nove napetosti, krizno stanje in v manjšem obsegu tudi nasilje, predvsem v sami Srbiji. Na drugi strani pa bi nadaljevanje sedanjega začasnega in pravno neurejenega statusa Kosova pripeljalo do nadaljnjega kopičenja hudih ekonomskih in socialnih problemov na Kosovu ter bi neizogibno do novega in še hujšega kot I. 2004 izbruha medetničnega nasilja in oboroženih spopadov večjih razsežnosti. Šele tak razvoj bi močno destabiliziral Zahodni Balkan in ogrozil evropsko varnost. Naslednji srbski argument, ki gaje aktivno podprla in uporabila ruska diplomacija, govori o priznanju neodvisnosti Kosova kot nevarnem mednarodnopravnem precedensu. Le-ta naj bi sprožil plaz zahtev po podobnem mednarodnem priznanju takih tvorb kot so Pridnestrovje, Abhazija, Južna Osetija, Nagorni Karabah, Severni Ciper itn. Ta plaz naj bi posledično spremenil tim. "zamrznjene konflikte" v vroče oborožene spopade. Tudi tej tezi je mogoče postaviti nasprotni argument. Na svetu že dolga desetletja opazujemo več ducatov notranjih političnih napetosti in konfliktov na medetični, mednacionalni, medkulturni ali medverski podlagi, ki ogrožajo stanovitnost številnih suverenih držav na skoraj vseh celinah. Njihov seznam je dolg in samo v evroatlantskem prostoru vključuje Kvebek v Kanadi, Ulster v Veliki Britaniji, deželo Baskov in Katalunjo v Španiji, Korziko v Franciji, Belgijo, Estonijo, Slovakijo, Zahodno Ukrajino, Moldovo, Severni 20 Alternativa - Reviste kulturore Kavkaz v Ruski Federaciji itn ter v Aziji celotni prostor med Vzhodno Turčijo, Severnim Irakom, Afganistanom, Kašmirjem v Indiji, Mijanmarom, večimi otoki v Indoneziji pa vse do Tibeta in Tajvana na Kitajskem,. Vsi ti problemi so v nekaterih ozirih podobni, vsak pa je samosvoj in vsakega na svoj način obravnava ali ignorira mednarodna skupnost. Tisti, ki želijo podpirati in priznati legitimnost separističnih teženj v nekem konkretnem primeru so do zdaj imeli in majo danes veliko drugih možnosti za izgovore in ne potrebujejo dodatnega primera Kosova. Priznanje neodvisnosti Kosova, tako kot tudi pred 17 leti priznanje naše neodvisnosti dodatno ne ogroža svetovne varnosti. Poleg tega je več danes obstoječih in splošno priznanih suverenih držav nastalo v preteklosti na podlagi enostransko razglašene odcepitve in neodvisnosti od svojih prejšnjih gospodarjev ali izstopa iz večjih, večnacionalnih držav. Med temi sta tudi Srbija in Ruska Federacija, katerih pravne predhodnice so nastale z osvoboditvijo od turške, oziroma tatarskomongolske nadoblasti. Seznam držav, ki so nastale z enostransko odcepitvijo je dolg in vključuje Portugalsko (dvakrat), Švico, Nizozemsko, ZDA, Belgijo, Luksemburg, Norveško, Finsko, Islandijo, Estonijo, Latvijo, Litvo, Slovenijo, Hrvaško itn. V vseh teh primerih enostranska dejanja, odcepitve ali osamosvojitve, razumljivo ali ne, niso imela podlage v sklepih Varnostnega sveta OZN. Po svoje je zanimiva odsotnost v srbsko-kosovskem sporu obojestranske verske obarvanosti, ki je bila vidna v srbsko-hrvaškem spopadu na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, srbsko-bošnjaškem konfliktu v Bosni in Hercegovini ter v napetostih v Sandžaku. Srbski nacionalisti v Bosni in Hercegovini so svojo genocidno politiko v odnosu do Bošnjakov pogosto prikazovali kot zaščito krščanstva in Evrope pred islamskim fundamentalizmom in terorizmom. Vojna zločinca R. Karadžič in R. Mladič sta večkrat vidno, pred televizijskimi kamerami razkazovala svojo vernost in vdanost Srbski pravoslavni cerkvi, politični voditelji Bošnjakov pa svojo islamsko pobožnost. Tako v Bosni in Hercegovini kakor tudi na Kosovu in v zvezi s Kosovom je srbska pravoslavna cerkev odigrala izrazito negativno vlogo, saj ni nikoli javno obsodila povsem nekrščanskega vedenja srbskih nacionalistov, njihovega nasilja in genocida nad Muslimani in Katoličani in je temu početju celo dajala moralno podporo ali vsaj potuho. Posebnost kosovskega konflikta je v tem, da je bil verski dejavnik ideološko pomemben in politično prisoten le na srbski strani, 21 SHKSH“Migjeni" Lublane medtem ko ga ni bilo na albanski. Temeljni razlog za to asimetrijo je v tem, da pripadajo Albanci trem (na Kosovu dvem) in ne kot Srbi eni veroizpovedi in da med njimi duhovščina ne igra politične vloge. Ta asimetrija je vplivala na politično držo in vezi kosovske politične elite, ki so bile usmerjene k ZDA in Zahodni Evropi in ne, kot v primeru Bošnjakov k muslimanskim državam Bližnjega Vzhoda. Posledično se je ta usmeritev odrazila v zelo šibki podpori neodvisnosti Kosova s strani večinsko muslimanskih držav, z izjemo dveh za Kosovo gospodarsko pomembnih laičnih držav-Albanije in Turčije. Odmevi na razglasitev neodvisnosti Kosova Februarskega izbruha strasti v Srbiji in med Srbi v drugih državah zaradi "izgube" Kosova ni težko razumeti. Bistvena napaka pa je pri tem bila, da seje zgodil z najmanj devetletno zamudo. V večini držav, ki so priznale Kosovo, ni bilo čutiti posebnega navdušenja nad nastankom nove države. Ta dogodek so zunaj Kosova praznovali le v Albaniji in v vrstah albanskih manjšin in izseljencev v drugih državah. Vodilne zahodne države so pred tem dalj časa tehtale med upravičenostjo zahteve po samoodločbi Kosovarjev in protislovnimi učinki neodvisnosti Kosova za mir in varnost v Evropi. Ocenile so, da je po 1.1999 postala politično neizvedljiva vrnitev v predhodno razmerje med Srbijo in Kosovom ter daje za reševanje nakopičenih socialnih in ekonomskih problemov Kosova neprimerno nadaljevanje začasne uprave OZN. Sklenile so, da je od vseh alternativ najmanj slaba priznanje samostojnosti Kosova, združeno z nadaljevanjem vojaškega nadzora NATO, terenske misije OVSE ter z uvedbo programa policijske, pravosodne in drugih oblik pomoči mladi državi, za katero bi poskrbela nova misija Evropske Unije. Februarski dogodki I. 2008 v zvezi s Kosovom so imeli bistveno več odmevov v slovenski javnosti in v množičnih medijih kot pred sedemindvajsetimi leti med nemiri v Prištini. Med tokratnimi komentarji je bilo v našem tisku več pozitivnih kot negativnih odzivov. Odklonilne reakcije na neodvisnost Kosova so bile pričakovane, kadar so prihajale iz vrst pri nas živečih Srbov, Slovencev srbskega izvora ali s Srbijo eiebno, zakonsko, družinsko ali kako drugače tesno povezanih Nesrbov, V teh odzivih so se najpogosteje zrcalili argumenti, ki sem jih 22 Alternativa - Reviste kulturore že naštel in razčlenil. Nekaj objavljenih zapisov slovenskih nasprotnikov neodvisnega Kosova pa zaslužijo dodatni komentar. S svojim prvim spisom o tej temi me je v "Dnevniku" najbolj presenetil Tomaž Mastnak. V njem je izpričal osupljivo neobčutljivost do žrtev kolonialne in na koncu genocidne politike nacionalsocialnistične Srbije na Kosovu, popolno zaničevanje večdesetletnih osvobodilnih teženj Kosovskih Albancev ter večkrat, na demokratičen način izražene večinske volje kosovskega prebivalstva. Izrazito zgrešena je bila njegova predstavitev neodvisnosti Kosova kot predvsem izraža imperialne samovolje ZDA. V tem konkretnem primeru je bilo odločno delovanje ZDA povsem v skladu z duhom znamenitih 14 točk predsednika ZDA Woodrowa VVilsona, ki je I. 1917 razglasil načelo samoodločbe. V tem oziru primer Kosova 1 .1999 nima nikakršne zveze z napadom na Irak I. 2003. Dolgoletni novinar beograjske 'Politike' Jurij Gustinčič je pritegnil mojo pozornost le s tem, da je v svojem komentarju v 'Mladini' ponovil samo eno tezo srbske propagande. Pričakoval sem jih več. Na koncu svojega članka seje Gustinčič retorično vprašal 'Koliko albanskih držav pa premore Evropa?' S podobno , demagoško parolo "en narod-ena država" sta avstrijsko-nemški nacionali-socialist Adolf Hitler in srbsko- črnogorski Slobodan Miloševič svoj čas uspešno zapeljala svoja naroda v krvave vojne in nacionalne tragedije. Na Gustinčičevo vprašanje lahko odgovorimo s protivprašanji: Kako to, da premore Evropa danes po štiri države z nemščino in francoščino kot uradnim jezikom, tri z italijanščino, nato dve grški državi (Grčijo in Ciper), poleg Republike Srbije pa še Republiko Črno Goro in 'Republiko Srbsko' v BiH? Koliko držav po svetu so ustanovili Angleži? Ali ni v naši mediteranski soseščini dober ducat arabskih držav? in v skladu s katero normo mednarodnega prava ne bi smeli Albanci biti večinski narod v več kot eni državi? V svojem komentarju objavljenem v sobotni prilogi 'Dela' z dne 16. februarja opisuje Milan Kučan politiko slovenskega političnega vodstva v zvezi s Kosovom v času, ko je prišlo do slovitega množičnega zborovanja v Galusovi dvorani Cankarjevega doma. Simbolna podpora zahtevam stavkajočih kosovskih rudarjev v Starem trgu naj bi, po Kučanu, bila izraz "načelne politike" slovenskega vodstva, ki jo je "dosledno uveljavljalo v dramatičnih konfrontacijah zadnjih let življenja Jugoslavije." Zanimivo pa je, da začenja Milan Kučan svoj 23 SHKSFTMigjeni” Lublane prikaz te politike šele spomladi I. 1989. Krvavi dogodki na Kosovu in razpadanje Titove Jugoslavije pa so se začeli osem let pred tem, spomladi I. 1981. Milan Kučan je tako preskočil več let dramatičnih dogajanj in zamotal veliko tehtnih dejstev, ki mečejo povsem drugačno lu( na politiko slovenskega političnega vrha v zvezi s Kosovom v zadnjem desetletju obstoja SFRJ. Te politike v I. 1981-1989 pa nikakor ne moremo opisati ne kot prežete z demokratičnimi vrednotami, ne kot proevropske in ne kot dalekovidne. V tem času so slovenski predstavniki v najvišjih zveznih organih solidarno podpirali represivno politiko na Kosovu, tako kot je to zahtevala srbska politična elita. Član slovenskega političnega vodstva Stane Dolanc je vodil zvezni sekretariat za notranje zadeve ravno med valom policijskega zatiranja dijaških in študentskih demonstracij v Prištini. V Zvezni skupščini SFRJ je Stane Dolanc tedaj naravnost zavajal jugoslovansko in tujo javnost glede števila smrtnih žrtev te represije. Od I. 1981 je slovensko politično vodstvo pošiljalo na Kosovo v enomesečnih izmenah približno 500 slovenskih policistov letno. Ti policisti so bili sicer med vsemi republiškimi odredi najbolj korektni v odnosu do tamkajšnjega prebivalstva, pa so vseeno morali s solzivcem razganjati demonstracije Albancev in tako kršiti njihove temeljne politične pravice. Spomnim se javne debate v Štihovi dvorani Cankarjevega doma, ki jo je pred 24 leti o paroli 'Kosovo Republika' organiziral Marskistični center ZKS. Bil sem tedaj menda edini med diskutanti, ki je zagovarjal pravico Kosovskih Albancev na to, kar so naposled dosegli I.2008. Sodil sem in sodim še danes, da Slovenci nimamo moralne pravice drugim oporekati nekaj, kar terjamo zase. V tem se očitno razhajam z Milanom Kučanom. V dvorani prisotni študentje so mi ploskali, po debati pa sem bil deležen besnih napadov v beograjskem tisku, očitkov s strani naših partijskih funkcionarjev in groženj z režimskimi sankcijami za svoj mnenjski delikt. Po 27. februarju 1989 pa so najhujše policijsko nasilje nad Kosovskimi Albanci in drugimi Muslimani na Kosovu utemeljevali srbski organi pregona s pooblastili vsebovanimi v ukazu Predsedstva SFRJ o izrednem stanju. Podpisal ga je takratni predsednik predsedstva SFRJ Janez Drnovšek. Zaradi teh in številnih drugih dejstev je Milan Kučan izrazito nepopolno in tudi zato popačeno in močno olepšano prikazal politiko ZKS v odnosu do mednacionalnih odnosov v Jugoslaviji in do Kosova v času, ko je bil član ali predsedoval njegovim najvišjimi organom. S tem, 24 Alternativa - Reviste kulturore da je več let podpiralo in sodelovalo pri zatiranju osvobodilnih teženj Kosovskih Albancev, je slovensko politično vodstvo nehote objektivno prispevalo k kasnejšemu razpadu SFR Jugoslavije. Marsikdo pa bi danes rekel, da je imela ta kratkovidna in nenačelna politika vodstva ZKS dobre posledice za našo osamosvojitev. Kar nekaj bo na tem. V svojem članku je Milan Kučan tudi "pozabil" dodati, da je slovensko politično vodstvo svoje uradno držo glede Kosova vidno spremenilo in prenehalo s pošiljanjem slovenskih policistov šele spomladi I. 1989, pod pritiskom povsem drugačnega razpoloženja v tedaj zelo živahni slovenski civilni družbi. Še bolj pa je na ta preobrat v javni politični drži v zvezi s Kosovom vplivalo njegovo zapoznelo spoznanje, da Miloševičeva Srbija ni nevarna le za Kosovske Albance. Zaključni odstavek Kučanovega članka v 'Delu' pa poraja močne dvome glede preobrata v miselnosti. To potrjujejo Kučanove pomenljive, pa čeprav namenoma nepojasnjene trditve. Po njem, naj bi bila razglasitev samostojnosti 'poraz za Kosovo'. Te Kučanove modrosti očitno niso dojele od sreče razigrane množice na pristinških ulicah 17. februarja 2008. Ta Kučanova ocena je enako absurdna kot bi bilo ovrednotenje naše deklaracije o samostojnosti pred slabimi 18 leti kot poraza Slovenije. Tudi v svojem govoru v Portorožu 4. aprila je Milan Kučan očitno povsem pozabil, da smo tudi mi Slovenci z zasedbo mejnih prehodov in razglasitvijo svoje samostojnosti enostransko spremenili državno mejo SFRJ. Pri tem smo se lahko sklicevali na osmo načelo Helsinške listine. Pogojno se strinjam s Kučanovo trditvijo, da je bila razglasitev samostojnosti Kosova 'poraz Srbije'. Glede vprašanja za katero Srbijo pri tem gre, pa imava s Kučanom verjetno zelo različna stališča. Pristinška deklaracija o neodvisnosti je bila zanesljivo poraz nacionalistične in hegemonistične Srbije. Po Kučanu pa naj bi bila ta razglasitev tudi 'poraz načel'. Na katera načela pri tem misli, pa Kučan prikrije, pa čeprav tega ni težko uganiti. Strinjal bi se, da je šlo pri tem dogodku za poraz načel, na katerih je več kot stoletje slonela hegemonistična srbska politika na Balkanu, kije bila povezana z imeni llije Garašanina, Nikole Pašiča, Aleksandra Karadjordeviča in Slobodana Miloševiča. Politika, ki soji dajali intelektualno podlago taki srbski akademiki kot so Vašo Čubrilovič, Dobriča Čosič, Matija Bečkovič, Ljubomir Tadič, Mihajlo Markovič, svoj čas celo Ivo Andric in drugi. Dobriča Čosič je sam priznal poraz te politike, ki je pripeljala, med 25 SHKSITMigjeni” Lublane drugim, do rušenja Vukovarja in pokola v Ovčari, pokolov Muslimanov v vzhodni Bosni, taborišča v Omarski, blokade in topniškega obstreljevanja Sarajeva, Mostarja in Dubrovnika, gnusnega zločina pri Srebrenici in genocida na Kosovu. Povsem druga načela v odnosu z balkanskimi narodi in drugačno srbsko politiko pa je pred 95 leti zagovarjal srbski socialni demokrat Dimitrije Tucovič. Ta načela in taka politika pa niso bili poraženi in bi človek pričakoval, da bodo ravno ta načela bližja Milanu Kučanu. Tako Kučanov članek v "Delu" kot njegov govor v Portorožu 4. aprila vsebuje nekorektno podtikanje na račun Evropske Unije (in s tem tudi njene članice Slovenije), češ da je EU v primeru Kosova sprejela doktrino, po kateri "pripadniki enega naroda ...ne morejo nikoli več živeti skupaj s pripadniki drugega naroda, ker so različni po nacionalni, verski, kulturni in civilizacijski pripadnosti, ki naj bi sožitje blokirala in bi jih bilo zato potrebno ločiti z državnimi mejami." Dejansko pa te doktrine Evropska Unija ni nikoli sprejela. Podlaga za njeno delovanje na Kosovu so priporočila nekdanjega finskega predsednika Martti Ahtisaarija, ki jih je naročil generalni sekretar OZN. Med temi priporočili ima osrednjo mesto načelo, po katerem bo Kosovo multietnična družba in demokratična pravna država z visokimi standardi zaščite narodnostnih manjšin. Delovanje številne misije Evropske Unije na Kosovu bo v prvi vrsti zasnovano na doktrini spodbujanja mirnega sožitja narodnostnih skupin in multikulturnosti, torej nasprotni od tiste, ki jo Milan Kučan krivično pripisuje Evropski Uniji. Na svojem zadnjem vrhunskem zasedanju v Bukarešti je tudi NATO še enkrat potrdil svoje zavzemanje za " stanovitno, demokratično, multietnično in mirno Kosovo." Vojaki Slovenske vojske na Kosovu v okviru stabilizacijske sile KFOR, ki jo vodi NATO, pomemben del svojih dejavnosti na Zahodnem Kosovu posvečajo zagotovitvi varnosti pripadnikov srbske manjšine in njihovega sobivanja s pripadniki večinskega naroda v mejah ene države. Neodvisno Kosovo in Republika Srbija Val srbske užaljenosti in besa ob razglasitvi neodvisnosti Kosova si lahko razložimo z večstoletno indoktrinacijo Srbov prek pravoslavne cerkve, šol in medijev. Kolektivna zasvojenost s kosovskim mitom, večvrednostnim kompleksom in sovraštvom do vseh "Turkov" 26 Alternativa - Reviste kulturore (Muslimanov) in še ebej do "Šiptarjev" je tako močno mentalno zastrupila večino Srbov, da so postali kolektivno nesposobni zaznavati objektivno stvarnost v zvezi s Kosovom in s tem tudi svoj nacionalni interes. To velja tudi za številne pripadnike srbske kulturne in politične elite. Le manjšina med srbskimi razumniki je dojela, daje bilo Kosovo že zdavnaj demografsko, politično in moralno izgubljeno in da so za to odgovorne predvsem srbske vlade. Zaradi splošnega mitomanskega vzdušja pa se malokdo med njimi upa to oceno tudi javno povedati. Celo tako vidni pripadnik srbske intelektualne elite kot je Dobriča Čosič ponavlja v temelju zgrešeno trditev, češ, da je bilo "Kosovo....izgubljeno z ameriško okupacijo I. 1999" (pogovor za "Večernje novosti", 20. marca 2008). Večina Srbov ni nikoli razumela, daje z zavračanjem zahtev Kosovskih Albancev po enakopravnosti rušila njihova oblast največji dosežek srbske politike v XX. stoletju. Ko bi bila uradna Srbija bolj pametna, bi že 1 .1981 ugodila zahtevi "Kosovo Republika". Če bi to storila, bi danes morda še obstajala demokratična in konfederalna Jugoslavija, v kateri bi živeli skoraj vsi Srbi. V tem ne povsem neverjetnem primeru ne bi doživela Srbija v zadnjih desetletjih velikanskega gospodarskega nazadavanja, ne bi zgubila več deset tisoč svojih najbolj nadarjenih in sposobnih državljanov, v njej ne bi bilo danes toliko revščine, korupcije in kriminala ter nekaj stotisoč beguncev iz drugih delov nekdanje skupne države. 27 let po nemirih 1 .1981 pa je dobila večina Kosovskega prebivalstva svojo "Kosovo republiko", toda zunaj Srbije in že dolgo neobstoječe druge Jugoslavije. Kolektivna mitomanska zasvojenost preprečuje večini Srbov razumeti, da s Kosovom ne bi mogli upravljati tudi če bi jim mednarodna skupnost to že zdavnaj zgubljeno pokrajino ponudila na srebrnem pladnju. Poleg tega je današnja Srbija finančno nesposobna rešiti težke ekonomske in socialne probleme Kosova. Šele razbremenjena svoje kolonialne hipoteke in temu ustreznih visokih stroškov za vojsko in policijo bo lahko Srbija pospešeno nadoknadila velikansko škodo, ki ji je povzročila vladavina Slobodana Miloševiča. Verodostojna ekonomska analiza je pokazala, da bosta ločena Srbija in Kosovo lahko dosegla za dva odstotka hitrejšo letno rast svojih gospodarstev kot če bi bila v eni državi. Osamosvojitev Kosova je predvsem v interesu večje narodnostne homogenosti in notranje stanovitnosti same srbske države. Če bi ostalo Kosovo v sestavi Republike Srbije, bi postali 27 SHKSH"Migjeni” Lublane Albanci še v tem stoletju večinski narod v skupni državi. Veliko verjetnost takega demografskega razvoja in njegovih političnih posledic je dobro razumel Dobriča Cosič. Srbski politični razred po vseh tragedijah razpada Jugoslavije in po nekaj izgubljenih vojnah še vedno ne dojema, da z nepriznanjem "lažne" države Kosovo in s poskusi njene mednarodne osamitve ne bo mogel zavrteti nazaj kolesa zgodovine. Spodbujanje s strani Srbije samoizolacije srbske manjšine na Kosovu od večinskega prebivalstva, njenega bojkotiranja nove države ter nasilja na severnem delu Kosova je tudi izrazito kontraproduktivno. Ta politika uradne Srbije največ škoduje srbski skupnosti na Kosovu in še posebej nadaljnjemu obstoju srbskih enklav južno od reke Ibar. S diplomatskimi prizadevanji, da ustavi val priznanj neodvisnosti Kosova in da mu prepreči vstop v mednarodne organizacije kaže uradna Srbija le svojo užaljenost, nobene otipljive koristi od tega pa ne bosta imeli ne ona sama in ne srbska manjšina na Kosovu. Popolnoma je nerealno je pričakovanje srbke diplomacije, da bo lahko prisilila kosovsko vlado v ponovna pogajanja o statusu te dežele in na ta način v preklic neodvisnosti svoje države. Z nobenimi grožnjami in nobenim lobiranjem ne more Srbija preprečiti mednarodne uveljavitve Kosova, z odpoklici svojih veleposlanikov pa škoduje sama sebi. Veliko močnejša ZR Nemčija svojčas ni uspela s še ostrejšo tim. Hallstneinovo doktrino, in jo je morala opustiti. Kosovo so že priznale vse za njegovo preživetje pomembne države pa še tri neposredne sosede Srbije (Hrvaška, Madžarska in Bolgarija). Kosovo je med prvimi priznala sosednja Albanija, preostale sosede Kosova pa bodo to nedvomno storile v dogledni prihodnosti. Akademik Dobriča Cosič je v zgoraj omenjenem pogovoru izrekel zelo lucidno oceno: "Od Nikole Pašiča do današnjih oblastnikov se v odnosu do Kosova vodi ista, mitomanska, tradicionalistična, zgrešena in porazna politika. V tej politiki je vidno sodelovala tudi Srbska pravoslavna cerkev”. Sedanjo politiko Republike Srbije v zvezi s Kosovom je Cosič pri tem označil kot "zgrešeno, brezizgledno in nesrečno". Ta soavtor zloglasnega "Memoranduma Srbske Akademije Znanosti" se je pomenljivo vprašal, do kdaj bodo Srbi stopali v bitke, katerih izhod je že vnaprej znan in pomeni poraz. Namesto take politike bi se lahko današnja Srbija zgledovala po svoji nekdanji vzornici in pokroviteljici Franciji. Njen predsednik Charles de Gaulle je, 28 Alternativa - Reviste kulturore sicer z nekajletno zamudo spoznal brezupnost in škodljivost francoske kolonialne politike v alžirskih departmajih. Tako kot je bilo Kosovo pod S. Miloševičem, so bili tedaj ti departmaji ustavno integralni del francoske metropole, v njih pa je med večinskim muslimanskim prebivalstvom živelo štirikrat več Francozov kot je kdajkoli bilo Srbov na Kosovu. Francija pod generalom de Caulleom je, po krvavi vojni sama priznala odcepitev in neodvisnost Alžirije, od tedaj mladi arabski državi vsestransko pomagala in ima z njo danes prijateljske in obojestransko koristne odnose. Srbija očitno nima danes državnika takega kalibra kot je bil general de Gaulle. Upam pa, da se bo Srbija vendarle naučila iz svojih tragičnih napak in iz izkušenj drugih narodov. V razumnem nacionalnem interesu Srbije je, da se čimprej strezni, prizna novo državo ter s svojo južno sosedo vzpostavi normalne diplomatske, gospodarske in druge odnose. Ravno to predlaga Kosovo. 29 SHKSH"Migjeni” Lublane Narodnostne skupnosti in dostojanstvo Dr. Vera Kržišnik-Bukič Podcenjeni, zapostavljeni, nepriznani Pojem dostojanstva spada teoretično med univerzalne družbene vrednote. V besedilu je v ospredju pojem dostojanstva kot kolektivne družbene razsežnosti, in sicer v navezavi z narodno-manjšinskim položajem kot takim in še dodatno v Republiki Sloveniji na začetku 21. stoletja. Na območju današnje Slovenije živijo tri manjšinske narodnostne skupnosti, Italijani, Madžari in Romi (Romi/Sinti), ki spadajo v dominantne narodnostne skupnosti, in vse druge narodnostne skupnosti, med katerimi jih je več znatno številčnejših, kot so omenjene. Te druge so nedominantne, družbeno odrinjene, podcenjene, marginalizirane, zapostavljene, zamolčane, javno oz. uradno nepriznane, drugo- oziroma tretjerazredne. Dve med njimi sta res izrazito maloštevilčni; to sta zgodovinsko tradicionalni t. i. nemško govoreča skupnost in skupnost Judov. Preostalih šest, kijih zgodovinsko značilno in vsaj delno tudi pravno ter še posebej moralno zavezujoče, med seboj enači pripadnost t. i. konstitutivnim narodom in narodnosti (Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi, navedeni po abecednem redu) donedavne skupne jugoslovanske države (ki so jo v 20. stoletju soustanavijali in v njej po lastni odločitvi dolga desetletja živeli tudi Slovenci), so pravzaprav že tudi tradicionalne in razmeroma znatno Številčne narodnostne skupnosti. Pripadniki vseh drugih narodnostnih entitet, ki živijo v Sloveniji, so namreč izrazito novodobna in razmeroma maloštevilčna populacija, ob še drugih prevladujočih migrantskih obeležjih, med katere sodi kot nedvomno najvažnejša tudi njihova v glavnem (še) neozaveščena subjektivna narodnostnoskupnostna pozicija. Sociološko gledano gre v njfhevgfri primeru za pretežno (še) amorfne etnične skupine, katerih 30 --- Alternativa - Reviste kulturore pripadniki bodisi ne artikulirajo lastnih narodnostnoskupnostnih preferenc (dovolj) javno opazno, če sploh, bodisi tega v morebitni zavestni težnji po asimilaciji v družbeno okolje niti ne želijo; te skupine tu niso predmet nadaljnje pozornosti. V kontekstu diskurza je najbrž treba omeniti še »narodnostno neopredeljene« prebivalce Republike Slovenije ter trend njihovega številčnega naraščanja. Poleg objektivnega dejstva večetničnostne opredelitve večinskega prebivalstva - ves čas po drugi svetovni vojni in v doslej kratkem obdobju tudi po državni osamosvojitvi - v Sloveniji raste delež prebivalstva, ki se subjektivno etnično sploh (več) ne opredeljuje. Toda tudi narodnostno neopredeljeni, ki so v družbenem okolju sicer izrazito zanimiva analitska kategorija, niso predmet tukajšnjega zanimanja. Vse omenjene segmente prebivalstva, ne glede na takšno ali drugačno etnično zavezanost oz. splošno etnično (javno) neopredeljevanje njihovih pripadnikov, seveda sestavljajo konkretni ljudje. In ti ljudje, ki so kot posamezniki prek inštituta državljanstva v veliki večini pripadniki slovenske nacije - kakor koncept slovenske nacije vsaj sama že leta pojmujem in javno zagovarjam - na individualni ravni uživajo normativno enakopraven družbeni položaj in so ne glede na kakršno koli lastno etnično (ne)pripadanje na formalni družbeni ravni enako spoštovani v svojem človeškem dostojanstvu. A tu nas zanimajo skupnosti, ne posamezniki. Neenakost v spoštovanju narodnostnih manjšin. Kako z indikatorjem dominantnosti potrditi tezo o formalni in posledično seveda dejanski neenakosti narodno-manjšinskega dostojanstva med narodnimi skupinami, ki izpolnjujejo socialne kriterije narodnostnih skupnosti? Naloga je dokaj preprosta. Vse te skupnosti miselno zberemo, analiziramo njihove bistvene karakteristike in njihov položaj v širšem družbenem kontekstu in kaj hitro se oblikujeta dva njihova različna sklopa. V enem pristanejo dominantne, v drugem zapostavljene narodnostne skupnosti. Poseben, prednostni položaj v družbenem okolju Republike Slovenije je izrecno politično-pravno zagotovljen Italijanom in Madžarom, in to tako, da jim je pravno-formalno dodeljen narodnostnoskupnostni 31 SHKSH"Migjeni" Lublane status. Zaradi specifičnega družbenega položaja drugačen, a dejansko soroden status, tj. praktično tudi narodno-manjšinski, je dodeljen še Romom. Druge zgoraj poimensko navedene narodnostne skupnosti v Republiki Sloveniji se po položaju in statusu razlikujejo od omenjenih treh in praktično oblikujejo drugi navedeni sklop t. i. nedominantnih, primerljivo zapostavljenih narodnostnih entitet. Kljub subjektivnim težnjam po samoohranitvi, enako značilnim prav za vsako oziroma katero koli in prav za vse narodnostne skupnosti, zlahka ugotovimo, da imajo nekatere narodnostne skupnosti tak položaj v družbenem okolju, da jih to vrednoti kot primerljivo zapostavljene. Vsaj retorično se vprašajmo, ali je to upravičeno, modro, družbeno konstruktivno in produktivno. Vloga države Zakaj država določene narodnostne skupnosti kot take dosledno ignorira, zakaj ne pristopa k urejanju družbenega položaja dejanskih narodnostnih skupnosti v Sloveniji na njim statusno primeren način in zakaj že leta vztrajno zavrača sprejemanje strateške, celovite politike na področju narodnostnomanjšinske stvarnosti v Sloveniji? Ob predhodni predpostavki, da gre pri celi zadevi za skupnosti pripadnikov narodov in (ene) narodnosti nekdanje Jugoslavije, to je za populacijo, ki je številčno znatna, dejansko obsega vsaj 10, morda celo do 20 odstotkov vsega prebivalstva, vidi Republika Slovenija - poleg nekaterih vzdrževanih stvarnih ali namišljenih slabih reminiscenc nanje iz obdobja skupne, jugoslovanske države - v tej populaciji dvojno nevarnost. Najprej gre za strah, da lahko z morebitno potencialno lastno vitalnostjo ogrozijo slovensko narodnostno substanco, takoj zatem pa za bojazen, da bi bilo upoštevanje teh narodnostnih skupnosti - seveda na način, ki ga iz primerov madžarskega in italijanskega narodnomanjšinskega položaja edino pozna - za Slovenijo prevelik finančni izdatek. Navedena sklopa razlogov predstavljata, zdi se, temeljno podlago za uradna stališča Republike Slovenije, ki se ne menjajo, ne dograjujejo že celotno 15- letno obdobje. Predpostavljena bojazen države na začetku 21. stoletja ni realna. Slovenski narod je trdna družbena danost, opremljena z vsemi 32 Alternativa - Reviste kulturore v ivalkami, ki jih premorejo sodobni narodi. Tudi sklop razlogov fi nčne narave ne vzdrži, ker se potencialni finančni izdatki za te sl- pnosti avtomatično in zato zmotno enačijo s profilom izdatkov, ki ji država namenja t. i. ustavno priznanim narodnostnim manjšinam; š bi seveda za nesorazmerno manjša sredstva. Vendar se še naprej v c loti predstavlja problematiko kot nekako nerešljivo. Država se še kakor ne zmore dokopati do nekega povsem drugačnega temeljnega i. hodišča, takega, ki bi lahko odstrlo primerjalni preferenčni pogled na to področje družbenih odnosov, takega, ki bi lahko in tudi pričakovano sprožilo močan moralni zagon za moderni razvoj slovenske nacije. Ne glede na barvo politične opcije, ki ji vlada v nekem trenutku, tudi v skladu z znanimi demografskimi trendi na Slovenskem, država pravzaprav ves čas poskuša na to področje družbenih odnosov vplivati z uvajanjem koncepta navidezno konstruktivne socialne integracije, ki se dejansko spreobrača v strategijo mehke etnične asimilacije. Paralelno in bolj ali manj odkrito prek niza različnih mehanizmov prispeva k širjenju ali vzpodbujanju vsiljenih manjvrednostnih predsodkov zlasti mlajšim generacijam obravnavanih skupnosti, izvaja politiko postopnega, kolikor se da naglega aktivnega dejanskega vsrkavanja in hkrati utapljanja čim večjega deleža te populacije v družbeno večinsko entiteto slovenskega naroda. Toda etnična asimilacija je v filozofsko-vrednostnem smislu dopusten družbeni proces le, če gre za njegov načeloma vsestranski naravni tok zgodovinsko nedoločljivo dolgega trajanja, pri čemer z naravnim tokom pojmujem hkratne enakopravne pogoje obstoja in delovanja vseh narodnostnih skupnosti znotraj nacije. Pravica do priznanja narodnostno-manjšinskega imena V pogajanjih o t. i. posebnih pravicah vseh tistih narodnostnih skupnosti, ki so narodne manjšine, naj v eni točki ne bi bilo odstopanja. Ta točka je lastno narodnostno ime teh manjšinskih skupnosti, ki je središčna, najpomembnejša simbolna razsežnost kolektivnega dostojanstva nasploh in tudi vsake narodnostne skupnosti. Imenskega javnega zaznamovanja so potrebne in so do njega upravičene, še posebej v epohi nezadržnega trenda vsestranskega procesa SHKSH“Migjeni” Lublane izenačujoče globalizacije, vse raznolike, tako individualne kot kolektivne entitete človeštva. In med slednjimi so gotovo v ospredju edinstvene zgodovinske kulturne danosti - narodi. Analogno narodom so do uradnega priznanja dostojanstva lastnega kolektivnega imena v državi svoje prisotnosti upravičene narodne skupnosti, ki so se zaradi določenega objektivnega zgodovinskega razvoja znašle v položaju dejanskih narodnih manjšin. Tako so manjšine nastajale v Evropi že stoletja, tak je bil tudi nastanek slovenskih narodnih manjšin in neslovenskih v Sloveniji. Razširjeni pomisleki, ali bi Slovenija kaj takega politično sploh zmogla, češ saj v Sloveniji za tako spremembo ni potrebne politične volje, se na tej točki navadno udobno končajo. V takih okoliščinah velja zaslombo poiskati v sodobnih stališčih t. i. mednarodne skupnosti, npr. nedavno objavljenega tretjega poročila o Sloveniji Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti, in v mednarodnopravnih dokumentih. Slednji, zlasti tisti Organizacije združenih narodov, Evropske unije in Sveta Evrope, ki jih je tako rekoč skoraj vse po vrsti že sprejela in ratificirala Republika Slovenija - pomembna negativna izjema je kljub drugačnim domačim in tujim priporočilom še nesprejetje za tukajšnjo tematiko važnega Protokola št. 12 h Konvenciji o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah Sveta Evrope -, so v glavnem že dlje časa del notranje pravne ureditve slovenske države. Kar zadeva našo, tu izbrano posebno tematiko, naj izrazim vero, da nepriznavanje enakosti narodnostnega dostojanstva vsem dejanskim narodnostnim skupnostim v Republiki Sloveniji ne more ostati politična in pravna konstanta. Naj to podkrepim z odlomkom iz Unescove Deklaracije o rasi in rasnih predsodkih, ki se v 6. členu glasi: »Država je prvenstveno odgovorna za zagotovitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin na popolnoma enakopravni osnovi, tako glede dostojanstva kot glede pravic za vse posameznike in vse skupine.« Letos mineva 30 let od sprejetja tega dokumenta. Obletnica se ujema z letom, ko Republika Slovenija predseduje Evropski uniji. V prid tezi po nuji enakovrednosti manjšinskega dostojanstva tistih razmeroma številčnih narodnostnih skupnostih v Republiki Sloveniji, ki že desetletja in desetletja tu živijo kot Albanci, Bošnjaki, Hrvati, Makedonci in Srbi, torej pripadniki nekdanje skupne države, pa neposredno pričata tudi dve danes prioritetni načeli Evropske unije. Prvo načelo izhaja iz opredelitve, daje 34 Alternativa - Reviste kulturore leto 2008 razglašeno kot leto, ko naj bi se v Evropski uniji posebej podpirale dejavnosti v smeri medkulturnega dialoga med različnimi narodi in narodnimi skupnostmi ter manjšinami, ki v njej živijo in sobivajo. Drugo načelo pa je kot predsedujoča Evropski skupnosti razglasila naša država, Republika Slovenija, ko je med prioritete svojega predsedovanja uvrstila tematike Zahodnega Balkana, od koder Albanci, Bošnjaki, Hrvati, Makedonci in Srbi večinsko tudi izvirajo. 31 SHKSITMigjeni” Lublane DRAMCA MENDIMESH 36 Alternativa - Reviste kulturore “GJU PER GJU” ME ARuER Xhaferin Dy dekadat e fundit per shqiptaret e Kosoves dhe te Maqedonise shenjojne nje kthese te madhe drejt asaj qe ne e quajme pranimi i te qenit ne shtratin tend te lindjes. Ka pasur pak raste ne historine tone me nderrime te ketilla qe kane qene ne drejtim te duhur kombetar, me qellim per te pasur ate qe na eshte marre nga duart qe disa shekuj. Per kete nderrim kane kontribuar njerez tane te perkushtuar, pa i perjashtuar miqte tane perendimore, duke u flijuar ne sfera te ndryshme, me qellim te permiresimit te ceshtjes kombetare. Po ashtu keto njezet vjetet e fundit do te shenohen si nje epoke e diskutimeve te shume ceshtjeve te nxehta, sic thuhet, per sa i perket identitetit tone shqiptar, se a jemi evropiane apo lindore? Zoteri Arber Xhaferi, njihet ne skenen politike dhe kulturore qe ka kontribuar konsiderueshem ne/per ceshtjen shqiptare ne pergjithesi. Me qe ai ditet e fundit eshte terhequr nga angazhimi aktiv politik, e konsideruam shume te qeilimte per te bere nje interviste me te, per disa ceshtje te identitetit tone evropian e te politikes sone, si dhe per ceshtjen shqiptare ne pergjithesi Kajtazi: Kush jane shqiptaret ne Maqedoni, sa jane? Ku jane shqiptaret e krishtere atje, a ka te tille, apo cfare ishtefati i tyre? Xhaferi: Shqiptaret, kudo qofshin ata, jane shqiptare pa marre parasysh juridiksionin administrativ, besimin, bindjet ideologjike, dialektin, larushine folklorike etj. Deri me tani kemi funksionuar, ne momentet me te veshtira historike, si nje komb, sidomos gjate krizes kosovare, kur u arrit nje homogjenitet, nje kohezion impresiv, pa marre parasysh dallimet. Jemi nje komb, nga qe pajtohemi rreth ceshtjeve me te rendesishme qe formojne identitetin kombetar: •• jemi populi autokton, me origjine evropiane, pasardhes te ilireve; 3 1 SHKSH"Migjeni” Lublane • • jemi nder evropianet e pare qe nga vete apostujt e pranuam krishterimin; • • flasim nje gjuhe, tashme edhe te standardizuar, qe eshte njera nga gjuhetfundamentale evropiane; •• pranojme se kemi histori te perbashket, pa dallime sinjifikante ne interpreti m; •• pranojme se kemi nje kulture; • • i nderojme pa dallime personalitetet historike, kulturore kombetare ; •• kemi gjetur dhe pranuar formulen per tolerančen fetare, ate te Pashko Vases, qe eshte shnderruar ne maksime obliguese per te gjithe shqiptaret; "Feja e shgiptariteshte shgiptaria"; “ deshirojme te jetojme, te veprojme dhe ta ndertojme bashkeardhmerine tone, etj. Keto jane bindje te pamohueshme te cdo shqiptari. Deri me tani nuk kemi opsione te kunderta qe do t’i kontestonin keto percaktime. Natyrisht qe ka dallime te ndryshme qe krijojne identite te dytesore apo tretesore, ashtu si ne radhet e ?do popullit jeter. Pra, shqiptaret e Maqedonise Jane nje pjese perberese e kombit qe kane te njejtin identitetet (histori, gjuhe, tradite, kulture) dhe gatishmeri qe te frymojne njesoj sl pjesetaret e tjere te kombit shqiptar. Nga gjiri i popullit shqiptarte Maqedonise dolen dy nobeliste: Nena Tereze dhe Ferid Muradl. Sipaš te dhenave te ndryshme, bie fjala, numrit te flllorlsteve ne Maqedonl me se paku 1/3 e popullsise jane shqiptare, te eilSt važhdojne ta rtdertojne Identitetin kombetar mbi principet e njejta si ne hapesirat e tjera shqiptare. Kete proces te kombformimit do ta pershpejtojne dy universitetet qe funksionojne ne Tetove. Ne Maqedoni kane lene gjurme te pashlyeshme shqiptaret e krishterete ritit katolik, duke filluar nga Pjeter Bogdani deri te Nena Tereze, pastaj ata te ritit ortodoks qe banojne ne rajonin e ashtuquajtur te Rekes, rreth Gostivarit. Ata flasin nje gegerishte te paster, madje sipaš disa 38 Alternativa - Reviste kulturore gjuhetareve me t< kulluar se gegerishtja e vellezerve te tyre myslimane qe eshte nje fenomen atipik, i rralle. Josif Bageri, pjesemarres ne Kongresin e Manastirit, ka qene shqiptar ortodoks i ketyre aneve. Ne Manastir dhe rrethine ekzistojne gjurmet e shqiptareve protestante, kryesisht pasardhesit e familjes Oiriazi. Mjerisht, per shkaqe te ndryshme, identitetin kombetar e kane ruajtur vetem te krishteret katolike. Ata k ryes i s ht j etoj ne ne Shkup. Kajtazi: Ketu, ne Ballkan, lindi nje shtet i ri, Kosova. Ka shume te tille qe provojne ta krijojne edhe nje komb te ri, te quajtur ‘kosovar’ dhe ndoshta edhe nje gjuhe te re ‘kosovare’. A eshte kjo nje pasurim, begatim apo nje ‘sakatim’ i qenies sone sishqiptare? Xhaferi: Edhe me kete rast do te verifikohet se jemi populi evropian. Evropianet kane veti qe te krijojne nje strumbullar te perbashket. Ne Evrope ndjenjat kombetare kane luajtur nje rol antagonist, ndertues dhe rrenues. Ndjenja kombetare ndikoi qe te bashkohen feudet dhe te krijohen shtetet moderne nacionale, sic ishte rasti me Gjermanine dhe Italine, po ashtu ndjenjat kombetare ndikuan qe te shformohen perandorite mbinacionale sic ishte ajo austro-hungareze. Nacionalizmi eshte rrefim evropian. Latinet kane nje maksime qe u vertetua katerciperisht ne Evrope: “Ouius lingua eius regio" (“E kujt gjuha - e tij toka) . Prandaj mendesia evropiane prodhonte koncepte qe e perforconin kohezionin e brendshem, qe krijonin identitetin e perbashket. Ndonese gjermanishtja, anglishtja, frengjishtja, italishtja, spanjishtja etj. kane dialekte te ndryshme, shpeshhere me dallime te thella, megjithate, per interesa kombetare, komunikuese, politike keto gjuhe u standardizuan. Sipaš teorise gjuhesore, dialektet kane qene te mjaftueshme per komunikim vetem ne periudhen e feudalizmit, kur ?do feud kishte dialektin e vet. Shteti kombetar, i formuar me bashkimin e feudeve, per nevoja pragmatike, komunikuese, por edhe per interesa kombetare kerkon dhe detyrimisht e krijon gjuhen standarde. £do gje, ne se deshirohet te ruhet, duhet te normativizohet, te standardizohet. Bie fjala, ne bibliotekat moderne respektohen standardet e mikroklimes qe e ruajne librin nga demtimet. Keshtu eshte* edhe me gjuhen. Ne se duam ta rruajme gjuhen, ate ind te vetem te perbashkesise, te unitetit tone, duhet ta kultivojme dhe ta respektojme gjuhen standarde shqipe, ashtu si ruhet anglishtja qe 39 SHKSH"Migjeni” Lublane perdoret njesoj prej SHBA-ve deri ne Australi, prej Afrikes se Jugut deri ne Britanine e Madhe. Kjo vlen edhe per gjuhet e tjera evropiane, pos per gjuhet sllave qe shumohen artificialisht, gjithnje ne funksion te ekspansionizmit. Zerat per krijim te kombit te ri dhe gjuhes se re ne Kosove jane joserioze, nga qe vijne nga margjinat e shoqerise. Deri me tani elita politike dhe shkencore e Kosoves e ka ruajtura te fryme kombetare te peruruar ne periudhen e Rilindjes kombetare. Per mua, keto ide per komb dhe gjuhe te re jane absurde dhe ne funksion te shkermoqjes se kapaciteteve kombetare te shqiptareve. Kajtazi: U bene 730 vjet nga Lidhja e Prizrenit, a i kane arritur shgiptaret synimet e veta si populi, apo duhet te presim edhe 130 vjet te tjera? A. Xhaferi: Disa thone se shqiptaret vone paskan krijuar vetedijen kombetare. Edhe pse per kete teze mund te gjenden argumente te shumta, megjithate mendoj se rasti shqiptar eshte nje raritet historik. Te gjithe popujt e lashte, shqiptaret jane populi i lashte, jane zhdukur, ose jane asimiluar. Po ashtu te gjitha gjuhet e lashta jane te vdekura, pos shqipes. Se kendejmi, shqiptaret, si populi atipik, pa sponsore te fuqishem, arriten cuditerisht te mbijetojne ne rajonin me frekuent te botes, ku dyndeshin fise aziatike, ku perplaseshin interesa, kultura, qyteterime nga me te ndryshmet. Mbijetesa e shqiptareve eshte njemrekulli hyjnore. Ky proces i mbijeteses dhe i kombformimit vazhdon. Lidhja e Prizrenit, Konferenca e Londres, Konferenca e Rambujese apo kjo e fundit e Vjenes, jane shkalle qe kujdesshem na shpijne drejt perfundimit te procesit te shtetformimit dhe kombformimit te shqiptareve. Ky proces zhvillohet ne Evrope dhe kete fakt s’duhet te harrojme asnje here. Vetem me interiorizim te vlerave dhe te standardeve evropiane mund ta perfundojme suksesshem kete proces. Kajtazi: Te gjithe ata qe flasin shqip, a jane nje komb? A e kemi te njejtin identitet te gjithe, kuri kemi parasysh divergjencat dhe dallimet brenda perbrenda, ne kulture, ne gjuhe, ne te shprehur, ne te menduar, ne religjlon? A. Xhaferi: Eshte krijuar nje konfuzion i madh lidhur me semantiken (damethfiftien) e nocioneve etni, populi, komb, identitet. Te gjithe ata 40 —= Alternativa - Reviste kulturore qe flasin shqip politikisht mund te jene nje komb, ne kuptim te pjesetarit, te qytetarit, te bartesit te nenshtetesise te nje shteti, te cilet jane te barabarte para ligjit. Kete interpretim e peruruan francezet. Ata ishin te paret qe e krijuan shtetin nacional, pra kombetar. Mirepo, ky nocion kishte ne thelb konotacionin politik dhe jo etnik. Te gjithe qytetaret e Frances qe e kane nenshtetesine franceze, trajtoheshin si franceze, pa marre parasysh etnine, racen, besimin. Ky percaktim ishte revolucionar per ate kohe, nga qe qytetari nuk trajtohej me si prone e nje feudali, konti, princi apo mbretit, por qytetar i lire qe gezonte te drejtat e njejta si te gjithe te tjeret. Maksima e kesaj risie revolucionare ishte: ” Egalite, fraternite, liberte” (“Barazi, veiiazerim, liri") . Te gjermanet situata ishte ndryshe. Ata, te ndare ne feude te ndryshme (ne Evrope ne shekullin XV kishte afer 500 shtete) e shfrytezuan perkatesine etnike, origjinen e njejte per ta krijuar shtetin e tyre te perbashket. Se kendejmi, ne Evrope zhvillohen dy procese kombformuese. I pari mbi parimet politike, sipas modelit jakobin francez (te gjithe shtetasit Frances jane francez) dhe i dyti mbi parimet etnike, prejardhjes se njejte (koncepti gjerman). Shqiptaret e formojne identitetin e tyre kombetar mbi baza te perkatesise etnike, nga qe per ta do te ishte radikalisht e papranueshme qe shqiptaret e Maqedonise te quhen maqedonas, ata te Serbise serbe dhe ata te Malit te Zi, malazez. Krijimi i identitetit kombetar mbi baza politike eshte i huaj per kete pjese te Europes, ndonese ka edhe perjashtime nga ky parim. Bie fjala, ne Shqiperi per nje periudhe kohore ka funksionuar edhe koncepti politik i kombformimit, keshtu qe ndodhnin keqkuptime indinjuese, kur ata i quanin shqiptaret e Maqedonise , "maqedonsa". Po keshtu qendron puna me iden-titetin. Nje njeri mund te kete identitete te ndryshme, si dhe lirine qe ta spikate nje identitet ne dem te tjetrit. Por ne nivel shteteror, ne funksion te interesit kombetar, duhet te spikaten ato vlera qe e forcojne unitetin kombetar, kohezionin e brendshem, si bie fjala gjuha, tradita e perbashket, interpretimi i njejte i proceseve dhe personazheve historike, toleranca fetare, inklinimi ne sistemin e vlerave evropiane, minimizimi i dallimeve rajonale, adeteve, besimeve etj. Ose dallimet duhet trajtuar si begati dhe jo si faktor per percarje... Kajtazi: Ismail Kadare kerkon nga shqiptaret te mendojne edhe nje here per identitetin e tyre, e ne vecanti te mendohen mire se cfare identiteti 41 SHKSH“Migjeni” Lublane fetar do te kene. Shkon aq larg sa kerkon ge shqiptaret t’i kthehen origjines, besimit te vet te krishtere. Cfare ju mendoni? A. Xhaferi: Nuk di saktesisht cka ka thene shkrimtari yne i madh, prandaj nuk mund ta komentoj qendrimin e tij. Sa kam dijeni, ai flet me shume kujdes per keto ceshtje dhe gjithmone eshte shprehur per identitetin evropian te shqiptareve. Sic dihet, qyteterimi evropian nuk eshte ne perputhje te plote me nje religjion dhe eshte ndertuar mbi parimet e laicizmit. Kjo u vertetua edhe me rastine hartimit te Kushtetutes se UE-se. Mendoj se ky orientim i qyteterimit evropian eshte modeli shpetimtar per shqiptaret, formula qe ne zanafille i eviton ferkimet. Ceshtja e besimit eshte, mbase ceshtja me komplekse, me e ndjeshme ne jeten e njeriut. Besimieshte mapa orientuese ne jeten enjerezve. Secili mendon se mapa e tijeshte me e sakte. Mirepo, keto bindjenuk duhet te politizohen, por te trajtohensi vlere e intimes se tyre. Besimi buron nga shpirti i njeriut, ate nuk mund ta gjesh ne objekte. Oyteterimi evropian e kultivon kete qasje dhe ne kete menyre i eviton ferkimet fetare. Karakteristike kryesore e qyteterimit euro- perendimor eshte mendesia inkluzive, pranuese dhe jo perjashtuese. Prandaj, te gjithe marksiste-leninistet dikur dhe gjithe fundamentalistet sot kane kerkuar strehim ne Evrope dhe jo ne shtetet komuniste apo ne shtetete ashtuquajtura islamike. Pas pranimit te konventave nderkombetare qe garantojne lirite dhe te drejtat e njeriut, apostazia, proselitizmi, konvertimi, kam pershtypjen se jane fenomene te se kaluares. Natyrisht se keto procese do te vazhdojne edhe me tutje, ne trajta te buta, si e drejte e patjetersueshme e njeriut. Konvertimet spektakulare jane te demshme dhe gjithmone kane shkaktuar efekt te kundert. Sipaš njohurive te mia, edhe Vatikani eshte kunder konvertimeve pompoze, qe per baze e kane interesinv etjak, apo politik. Per Vatikanin besimi eshte gjeja me serioze ne jeten e njeriut dhe cdo keqperdorim, instrumentalizim i tij per qellime jofetare, eshte i palejueshem. Ne sistemin perendimor te vlerave per te gjitha shqetesimet e per dilemat tona, gjenden zgjidhje te pranueshme. Te gjitha besimet monoteiste kane nje substance teologjike, kane nje burim dhe ofrojne te njejten rrugedalje per ta gjetur kuptimin e jetes. Problemet nuk shfaqen, pra ne planin teologjik, por te shfrytezimi i religjionit si percues i vlerave nacionale dhe kulturore te popujve te tjere, perkatesisht te interesave te tyre te 42 Alternativa - Reviste kulturore ngushta. Feja islame ndryshe praktikohet nga turqit, ndryshe nga arabet, apo pakistanezet, afganistanezet, kaukazianet apo iranianet. Detyrimisht ndryshe do te duhej te praktikohej edhe nga shqiptaret evropiane, pa e lenduar substancen, dogmen qe eshte ne funksion te aksiomes ne sistemin religjioz. Natyrisht se kunder ketij qendrimi do te jene integralistet orientimesh te ndryshme, qe perpiqen te imponojne nje unitet qe nuk ka ekzistuar as ne kohen e profetit Muhamed. Ne kohen e globalizmit, ku paralelishtg lobalizohet e mira dhe e keqja, cdo spektakel konvertues do te krijonte probleme te pazgjidhshme per popullin tone dhe do te ishte prelud per shthurje mbi baza religjioze. Toleranca fetare nuk eshte produkt aktual politik, por nje vlere substanciale e tradites sone, nje vlere qe e percakton identitetin tone kombetar. Etnologu serb, Vuk Karaxhiqi sugjeron qe serbet, perkatesisht sllavet e jugut, ta kopjojne modelin shqiptar: “Arnautet... per ne jane me te afert se gjermanet dhe hungarezet. Ka te tille qe i takojne ritit roman, dicka edhe ritit grek, por te gjithe quhen arnaute, mund te ndodhe qe ata ta urrejne nga pak njeri-tjetrin, por kundruall te tjereve sillen si vellezer, sikur te ishin te njejtit besim. Ka ndodhur qe njeri prej tyre, i besimit turk te vrase dhjete turq te vertete per nje arnaut, cilit do rit krishtere, ashtu si nje arnaut i ritit roman te vrase dhjete italiane per nje arnaut te ritit turk”. Ndonese ky pohim eshte vulgar, megjithate e permenda per te kuptuar se kjo harmoni nderfetare eshte e trasheguar dhe nuk eshte floskule retorike politike. Kajtazi: Ku e kane shtepine’ shqiptaret, ne Orient apo ne Oksident? Apo deshirojne te mbesin urelidhes mes ketyre te dyjave, e vete te mbesin jashte? A. Xhaferi: Pa dyshim ne Oksident. Shqiptaret nuk kane force, kapacitete, qe te luajne rolin e faktorit nderlidhes, as qe dikush kerkon nga ata ta luajne kete rol. Ne gjendemi ne Evrope dhe do te ishte fatale per mbijetesen tone, po qe se do te zgjidhnim poziten skizofrenike. Kur flas per Evropen, e kam parasysh qyteterimin evropian, ate sistem te vlerave qe garanton te drejtat njeriut sipas standardeve me te larta, stabilitetin shoqeror, barazine ne shoqeri, mireqenien e qytetareve, pa marre parasysh dallimet. 43 SHKSH“Migjeni” Lublane Kajtazi: Shqiperia eshte anetare e Konferences Islamike? Une si shqiptar katolik rreqethem kur me bien nder mend nje gje e tille. Them me vete: "Ne se shqiptaret e kanev endin ne ate konference, une nuk kam deshire te jem shqiptar”. A e ka Shqiperia vendin aty? A. Xhaferi: Pyetje e veshtire. Zakonisht kur duhet te jap vleresimin per ceshtje kaq komplekse dhe te ndjeshme, perpiqem te jem sa me racional. Organizata e Konferences Islamike (Munazzamat al- mu’tamaral-islami) eshte formuar me 22 shtator 1969 ne kryeqytetin e Marokos, Rabat. Selia aktuale gjendet ne Xheda, ne Arabine Saudite. Ka 57 anetare te rregullta dhe pese me status monitorues, sic eshte Bosnja dhe Hercegovina (1994), Rusia ( 2005). Shqiperia u be anetare me 1992. Shkas per themelimin e kesaj organizate ishte djegia e xhamise Al Aksa ne Jerusalem, me 21 gushtig69, nga ana e nje ekstremisti protestant nga Australia. Oellimi i kesaj organizate eshte perforcimi i solidaritetit mes anetareve te saj, perforcimi i bashkepunimit ne te gjitha planet, crrenjosja e diskriminimit racor dhe i kolonializmit, perforcimi I paqes dhe sigurise ne bote, organizimi per mbrojtje te vendeve te shenjta, mbeshtetja popullit palestinez, mbeshtetja te gjithe myslimaneve te botes qe luftojne per ruajtjen e dinjitetit dhe arritjen e pavaresise, etj. Se pari, ne se merret parasysh lufta shteruese dhe tragjike irakoiraniane, lufta qytetare ne Liban, ne Afganistan, okupimi i Kuvajtit nga Iraku, perdorimi i armeve biologjike kunder kurdeve, bashkepunimi (solidarizimi) me regjimin e Millosheviqit, hezitimi per njohjen e pavaresise se Kosoves, pastaj ngufatja e te drejtave dhe lirive te njeriut, pozita e gruas ne keto shoqeri etj. Deshmojne se kjo organizate nuk ka kapacitete per ta kryer misionin qe ia ka parashtruar vetes. Kjo organizate nuk eshte instance me e larte, mbishteterore, me kompetenca vendimmarrese, qe mund t’u imponohen shteteve anetare, por nje lidhje formale, nje vend ku rrihet uji ne havan.Se dyti, vete emertimi i organizates ne vete ngerthen nje note diskriminuese, nga qe merr persiper t’i mbroje interesat vetem te nje segmenti te njerezimit, qe mund te krijoje probleme shteteve multikonfesionale. Organizatat e ngjashme ne bote themelohen mbi parime universale dhe jo segreguese, keshtu qe nuk ekzistojne shembuj te ngjashem te organizatave qe mbrojne interesat e budisteve, te krishtereve apo te racave te ndryshme etj. Se treti, kjo organizate nuk ka strukture stabile. Ka shtete qe e 44 Alternativa - Reviste kulturore suspendojne anetaresimin, ne varesi nga teket e lidereve te ndryshem qe nuk pajtohen me vendimet qe merr kjo organizate. Bie fjala, Afganistani e suspendoi anetaresine prej 1980-1989, Egjipti prej 1979- 1984, nderkaq me 1993 Zanzibari u cregjistrua teresisht. Se katerti si Shqiperia, ashtu edhe Kosova me kushtetute jane perkufizuar si shtete laike qe do te thote se nuk mund cilesohen me epitete fetare. Kjo eshte e qarte, vecmas ne se merret parasysh gjeografia. Shqiperia nuk ka force per misione te medha, keshtu qe ajo nuk mund te luaje rolin e avokates se Evropes ne kete organizate dhe as te kesaj ne institucionet evropiane. Perfundimisht, kjo organizate eshte politike, po te ishte ndryshe atehere ajo, pa vonuar, do te duhej “en bioc” ta njihte pavaresine e Kosoves. Kjo, sic dime nuk ndodhi. Me shume shtete, anetare te kesaj organizate dirigjojnes htete te tjera, Rusia vecmas. Nisur nga keto konstatime, nga keqperdorimi i fese per qeilime politike, sidomos ne se merret parasysh se vendimet e ketilla mund te nxisin percarje mbi baza fetare, atehere behet e qarte se duhet te kemi kujdes, qe duke rregulluar vetullen te mos e nxjerrim syrin. Kajtazi: A duhet te gjithe shqiptaret te jetojne ne nje shtet, te flasi n nje gjuhe, te kene nje identitet, te jetojne ne n nje flamur, te kendojne nje himn te vetem? A eshte kjo deshire e pamoralshme e jona, apo s’kemi guxim ta themi kete? Xhaferi: Kosovaret thone: s'kemi kacik. Gjate historise se njerezimit eshte vertetuar se shtetet nacionale jane me stabile se ato heterogjene, multietnike. Kur keto te fundit hasin ne veshtiresi, si pasoje e padrejtesive mbi baza etnike, atehere fillojne pak nga pak te happen dhe krijohen ceshtjet etnike. Ky eshte nje proces i pandalshem historik. Shtetet kombetare gjithmone formohen kur shperbehen perandorite, federatat, apo konfederatat. Por, natyrisht se cdo populi qe i ka takuar nje formacioni te ketille shoqeror, nuk fiton me automatizem te drejten per shtet. Kete te drejte fitojne popuj qe kane vetedije te larte kombetare, zhvillim kulturor, ekonomik, arsimor, teknologjik, marredhenie te mira me faktoret relevante ne bote, qe kane nje udheheqesi te afte per vendime historike. Ne rastin shqiptar nuk kemi te bejme me deshiren apo vullnetin qe te jetohet ne nje shtet, por me menyren se si te realizohet ky percaktim. Shqiptaret e mbetur jashte kufljve kane vetedije te larte kombetare. Ata me nuk 45 SHKSH"Migjeni" Lublane mund te asimilohen. Sa ata do te kene probleme me shtetet ku ata jetojne, aq me shume keto shtete do te kene kokecarje me ta. Mbase me anetaresimin e ketyre shteteve ne UE do te zbuten keto tensione... Intervistoi P. Ndue KAJTAZI, O.F.M. 46 Alternativa - Reviste kulturore Bisede me Nikolle Berishajn Gjuha shqipe eshte oaze ne mesin e gjuheve... Vitet studentore i kaloi ne Lublane, ku erdhi pas vellait te madh, i čili ua hapi rrugen disa anetareve me te rinj tefamiljes se numert shqiptare. Se shpejti u nderthuren lidhjet e perzemerta te Nikolle Berishajt, i čili jeton dhe punon ne Mal te Zi (ai ka perkthyer ne gjuhen sllovene vepren Prilli i thyer te nominuesit te disahershem per cmimin Nobel, Ismail Kadarese) - me sllovenet. Eshte autor i Fjalorit sllovenisht-shqip dhe shqip sllovenisht, ndersa tani ne sirtarin e tij krijues pret botimin antologjia e poezise sllovene, te cilen, ne gjuhen e vet do te mund ta lexojne shqiptaret, ashtu sic mund te lexojne, fale atij edhe vepren e Kajetan Kovigit, agor Torkarit, Dane Zajcit, Tone Pavcekut dhe letrareve tjere sllovene. Fillimisht, ju lutem mos ma merrni per te keq nje pyetje personale dhe me tregoni dic per veten. Prej cfare familjeje jeni, cfare trashegimie sol let me vete? Nganjehere me duket, sikur biografia ime eshte shkruar diku para njeqind vjetesh ne ndonje fshat slloven. Familje e numert dhe e varfer, ne te cilen nena i kryente punet shtepiake, ndersa babai punonte pune te rende argati ne pune te shtetit. E femijet si femijet, ata gjenden me se miri kur jane shume. Njeri tjetrin e ndihmojne por edhe ngaterrohen ndermjet vetes. Kur u takova si nxenes i shkolles se mesme me tregimet e shkurtra te Ivan Cankarit, nuk e kisha te qarte, se si mund t’i pershkruante nje slloven aq bukurfamiljet, te ngjashme metimen. Jam, pra, femija i shtate me rend nga nente femijet e nje familjeje punetore-fshatare te prinderve gjysmanalfabete. Trashegimia katolike e familjes shqiptare ishte nderthurur me tolerančen, pasi qe jetonim ne nje mjedis te perzier fetarisht dhe gjuhesisht. Nese kesaj i shtoj edhe tentativen e ideologjizimit komunist, me te cilin u takova gjate shkollimit, pasqyra behet edhe me e nderlikuar. Jo rastesisht flas per mjedisin e perzier gjuhesor e jo kombetar, ngase disa “shqiptare” nga - 47 SHKSH“Migjeni” Lublane treva jone, per shkak te asimilimit (ashtu e quaj tash une kete!) shumevjecar, e moren shqipen si “gjuhe me pak te vlefshme” dhe e pranuan "gjuhen zyrtare” per te veten. Ne fund te fundit, kjo eshte karakteristike e te gjitha trevave ne kufirin e dy kulturave. Vertete, ky kufi ishte i imponuar ne dem te shqiptareve, keshtu qe ne ne Malesi (keshtu quhet krahina ku jetoj) kemi mbetur pika me veriore e shqiptarizmit. Shkollen fillore dhe gjimnazin e kreva - kuptohet ne gjuhen shqipe- ne vendlindje, ne Tuz (qyteze nja io kilometra ne jug te Titogradit/ sot Podgorice/ ne drejtim te liqenit te Shkodres). Me vone Lublana (me 1977 u regjistrova ne Fakultetin elektroteknik), vendi i studimeve dhe shume gjerave tjera te mija, ma hapi nje bote te re. A kanefiiiuar te nderthuren lidhjet ndermjet jush dhe Sllovenise ne ditet studentore, apo ndoshta me heret? Si ndodhi qe ndermjet te gjitha republikave jugosllave e zgjodhet pikerisht vendin tone, dhe si perkthyes u dashuruat ne te? Lidhjet e mija, me mire te them lidhjet e familjes sime me Sllovenine filluar te thuren diku ne vitin 1970, kur vellane tim Gjonin (tetretin me rend), sot aktuar per sigurimet e pasurise ne Entin e sigurimit Trigllav, e zgjodhen si nxenes te gjenerates ne Gjakove (Kosove) dhe e fitoi bursen per te studiuar teknologjine e tekstilit ne Lublane. Ai e kishte me se veshtiri, por sic duket edhe bukur, pasi qe me vone na terhoq njerin pas tjetrit (edhe kater vellezer dhe motren) per te studiuar ne Slloveni. Sot ne Lublane studion, gjegjesisht i ka perfunduar studimet gjenerata e dyte e Berishajve (Rajmonda, Kristina, Sergeji, Simoni, Ana) me te dlet mburrem shume si axhe. Me kujtohen ligjeratat e para ne fakultet, kur nuk e dija asnje fjale sllovene. Me kujtohet edhe provimi i pare ne “sllovenishten” time, te cilen e lavderoi profesori. “Sikur ta njihja une gjuhen tende aq, do te isha tejet i pasur”, me tha pasi i kerkova thelle falje per shkak te sllovenishtes sime te dobet. Me kujtohen edhe koleget e mi gjithmone te kendshem dhe te gatshem per ndihme. Pikerisht ky raport i perzemert me dha vullnet qe ta mesoj sa me mire te jete e mundshme gjuhen e ketyre njerezve. Me kenaqesi te vecante i kujtohem kujdesit te slloveneve per pastertine e gjuhes dhe kolumnave te Pleqesise gjuhesore (Jezikovno razsodishce) ne Delo. Ne 48 Alternativa - Reviste kulturore letersine sllovene e njoftova luften e kombit slloven per nje te neserme me te mire (cfare fjalie triviale!) , por edhe guximin qe te shprehe ate qe per ne ne republikat tjera ishte tabu, ne vecanti per shqiptaret, dhe ne vecanti per shqiptaret jashte Kosoves. Se shpejti, rastesisht, duke germuar neper kataloget e Bibliotekes Universitare dhe Nacionale ne Lublane, zbulova per mua dicka plotesisht te re. U takova me libra dhe artikuj, qe i kishin shkruar linguistet sllovene ne fund te shekullit te nentembedhjete dhe ne fillim te shekullit te njezete ne iidhje me shqiptaret dhe Shqiperine. Kete, dikush, me qellim a jo “na e kishte fsheh” nga plan-programet e gjuhes amtare - shqipes. Per politiken zyrtare te shtetit atehere te perbashket kjo nuk ishte e rendesishme, kjo ishte e vlefshme per harrese. Mbi kete (pra, mbi kontaktet kulturore shqiptare-sllovene) ne vitin 1984 u organizua ne programin e trete te Radio Lublanes nje emision me shume buje. Redaksia e revistes Naši ragledi me luti qe ta shkruaj nje artikull lidhur me kete. Artikullin tim Miklloshici ka dijte, Nachtigalli gjithashtu, po ne? E lexuan ne redaksine e Enciklopedist se Sllovenise, qe ishte atebote ne pergatitje e siper, me luten per autorizim dhe e botuan ne librin e pare te Enciklopedist (A-Ca). Per mua kjo eshte arritja me e madhe dhe satisfaksioni me i madh. Si do ta karakterizonit Shqiperine e sotme? Nese pyes me saktesisht (mendoj se ne qytete njerezit jetojne ngjashem me qytetet kudo tjeter) - cka mund te na thoni mbi Rrafshin e bjeshkeve shqiptare? Si jetojne njerezit e atjeshem? A mund te thoni vertete se »shqiptaret sipas definicionit jane populi asocial dhe kunderkulturor«, sle cek vtllai juaj Martin Berishaj ne librin Fuqia e fshehte e beses me shtojcen e kanunit te Sktlnderbeut? Do ta thirrsha ne ndihme udherrefyesin slloven Niko Ninicin, i čili ne Edinost ne Trieste (ne vitin 1910) e botoi udherrefimin Albanija in Albanci (Shqiptria dhe shqiptaret}. » Dhe aty, nt truailin e egtr arnaut (shqiptar, ver. imej bera njt gjumt tt qett dhe tt tmbti, qt mund tt ma falte vettm bindja se jam ntn kulmin e njertzve tt mirt. E ktta njertz tt mire ishin ptrfaqesuesit e p sit tt egtr arnaut.« Apo profesorin e njohur serb dr. Vladan Gjorgjeviqin, i čili ne librin Arbanasi i velike sile (Shqiptartt dhe fuqite e medha)( Beograd 1923) shkruan: »Arbanaset 49 SHKShTMigjeni" Lublane (shqiptaret, ver. ime) e kane bishtin...« . E ndoshta edhe shume ke tjeter do te mund te ceksha. Me padeshire bej pergjithesime, qofte per te mire, e me pak per te keq. Popujt, sipas meje, nuk mund te jene me definicion as te mire dhe as te keqij, as sociale, as asociale! Kjo tjetersi, qe thuhet se verehet nder shqiptaret, me siguri eshte pasoje e nje historie jo aq te shkurtes, qe nuk ishte aq ne favorin tone. Por edhe pasoje e moskuptimit te te tj e reve! Por, sidoqofte. Shqiptaret nder te paret e kane pranuar krishterimin. Ekzistojne shenimet se Shen Pali (Letra e Shen Palit ne Bibel) gjate udhetimit te tij ka ndaluar ne llirik (besohet se ne Durresin e sotem) dhe se populli i atjeshem e pranoi mesimin e tij. Pas 1054, kufiri ndermjet katolicizmit dhe ortodoksizmit e ndau territorin shqiptar. Shqiptarine e vulosi edhe okupacioni 500 vjecar turk, keshtu qe edhe islami u be fe kombetare e jona. Pra, vetem e dhena, se shqiptaret u takojme tri feve dhe jetojne ne tolerance fetare eshte argument i mire per rrezimin e definicionit qe e permendet. Ndoshta edhe kete do ta shtoja. Nga gjiri i popullit shqiptar ka dal Gjergj Kastrioti - Skenderbeu, qe e mbrojti Evropen e atehershme nga dyndjet turke, papa Klimenti, Karli Gega (nder te tjera edhe projektues i hekurudhes jugore kah Triestja!), nenen Tereze dhe shume te tjere. Libri yne i pare, i njohur deri tash, e mban daten 1555, pra eshte botuar vetem pese vjet pa Trubarit... Nuk jam plotesisht i bindur se dr. Martin Berishaj (vellau im) ne librin e tij Fuqia efshehte e beses i ka karakterizuar shqiptaret si »asociale« dhe »kunderkulturore«, por eshte interesant se sa pak ka levizur mendimi i gjenerates se sotme ndaj shqiptareve nga qendrimi i Niko Ninicit ndaj tyre para njeqind vjetesh: »Eshte ky populi i shendoshe dhe i forte, qe nuk enderron per te mirat moderne, te cilat gjithmone kane per pasoje edhe ligeshtimin fizik dhe natyror. Eshte populi burimor, qe nuk enderron per qellime te pagarta dhe te mjegullta; qe deshiron ta ruaj te drejten e vetvendosjes mbi ceshtjet e veta; qe nuk deshiron te lejoje, qe te huajt t'i perzihen nepune te tyre...« Gjate leximit te literatures mbi shgiptaret me ka preokupuar vecanerisht e drejta tradicionale shqiptare, e čila, si mosnjohese qe jam, me ka imponuare dhe celur pyetje te shumta. A eshte kombi shqiptar ende aq i lidhur me kanunin, gjakmarrjen, me besen dhe gjera te 50 Alternativa - Reviste kulturore ngjashme, per te citat mund te lexojme ne librin e vellait tuaj dhe ne vepren e Ismail Kadarese, Prilli i thyer e edhe tjeterkund? E dime se kanunet jane trashegimi shteteve te shumta, edhe ne Ballkan - serbet kishin ne mesjete Ligjin e Dushanit -, pikerisht per kete me intereson se sa viere kane keto per njerezit e sotem ne Shqiperi? Si e shpjegoni ju Kanunin e Skenderbeut, ne c’menyre u flisni femijeve tuaj lidhur me kete, si i pranojne te rinjte sot gjerat tradicionalen Kanuni - eshte njefare kushtetute e Rrafshit (termin i Kadarese!) se Shqiperise se Veriut. Oe ta kuptojme drejt marredhenien e shqiptareve ndaj kanunit, do te na duhej ta shpjegonim menyren se si eshte krijuar ai. Sot i njohim dy versione te kanunit, ate te Leke Dukagjinit dhe te Skenderbeut. Si Gjergj Kastrioti - Skenderbeu, ashtu edhe Leke Dukagjini kane jetuar ne shekullin e 15. Mirepo, edhe pse e mban emrin e tyre, kjo nuk do te thote se kanuni eshte aq i vjeter. Tubimet popullore, gjegjesisht tubimet e parise se fiseve shqiptare e kane percjelle kohen dhe, ne menyre "konsensuale” i kane ndryshuar dispozitat e kanunit. Populli qe nuk kishte organizim shteteror dhe qe nuk e pranonte mbisundimin e askujt perpos te Zotit, eshte dashte ta kete nje mekanizem mbrojtes kunder anarkise. Autonomine e fiseve shqiptare i eshte dashte ta pranoje edhe vet Perandorise Osmane, e čila kurre nuk ka qene sundues i vertete i malesive te Shqiperise se Veriut. Oe nga shteti i Skenderbeut 1443-1468 e deri te Revolucioni Demokratik i Fan Nolit (shteti demokratik qe jetoi vetem gjashte muaj, me 1924) ne nuk kemi pasur shtet sipas vullnetit te popullit (ta harrojme per nje čast Shqiperine pas vitit 1990 dhe Kosoven, qe eshte tani duke u bere shtet). Sundimi turk, okupacioni italian, gjerman e ne vecanti Shqiperia e Enver Hoxhes (gjegjesisht te tri Jugosllavite per nje pjese te kombit) nuk kane arritur (ndoshta me mire te thuhet se nuk kane dashte te arrijne!) qe me legjislaturen e vet ta prekin thelbin e shpirtit popullor shqiptar. Kanuni ishte tere kohen alternative, kishte buruar nga populli dhe ashtu ne menyren me te mire e reflektonte vetedijen kombetare. Barazimi i kanunit me gjakmarrjen, gje qe e hasim teper shpesh ne literaturen joshqiptare paraqet (mos)kuptim te thjeshtezuar te thelbit se kanunit. Ky eshte shume me shume dhe ne fakt eshte kunder gjakmarrjes. 51 SHKSH"Migjeni” Lublane Eshte interesant se edhe besen - kete modus vikendi te kombit shqiptar, kete fj a I e shqipe e čila nuk perkthehet, te tjeret e marrin shpesh si negative. Para shume vjetesh ne insistim te mikut tim Peter Bozhicit "mu desh” ta shkruaj nje artikuli lidhur me kete. Pyetja se si t'ua shpjegoj kanunin sot femijeve te mije di tejete shume interesante. Sipaš meje kjo eshte e ngjashme me pyetjen si t’ia shpjegoj femijes se eshte shqiptar, ngase kjo eshte tradita jone, eshte trashegimia nga te paret. Si njeri une mburrem me faktin qe kombi im ka dite dhe ka gjetur fuqi qe nga kujtesa e vet popullore ta beje kodifikimin e legjislatures se vet. Ne nderdijen e cdo shqiptari ka futur rrenje mendimi se eshte me keq te shkeien dispozitat e kanunit, ne vecanti ato lidhur me nderin, besen, familjen ... (a nuk jane keto edhe urdheresat e Zotiti), sesa te shkelet ligji, ngase Ligji ende perjetohet si i “huaj”. Kjo assesi nuk do te thote se nder shqiptare nuk ka njerez qe e shkelin kanunin a ligjin, se jemi engjej pa mekate. Assesi jo! Me flisni dicka lidhur me perkthimet e juaja. Jeni anetar i Shoqerise se perkthyesve shkencore dhe teknike te Sllovenise dhe te Perkthyesve malazias si dhe perktheni ne shqip dhe prej saj proze, poezi, artikuj shkencore dhe tjere. Jeni autor i Fjalorit sllovenisht-shqip dhe shqip - sllovenisht, lexuesve sllovene ia keni ofruar edhe vepren e Ismail Kadarese (shkrimtar bashkekohor shqiptar, qe jeton ne France), romani Prilli i thyer (ne sllovenisht e kemi te perkthyer edhe Gjeneralin e ushtrise se vdekur) i te cilit ngjan ne fillim te shekullit te 20. ne Rafshin shqiptar, ne te cilin jane rrethanat si ne mesjete. Vepren e botoi shtepia botuese Tuma ne biblioteken Lexo globalisht, dhe eshte vertete nje refleksion i bindshem i marredhenieve ndermjet shqiptareve, te lidhur me traditen. Kjo pyetje me kthen perseri ne ditet e para te mija ne Slloveni. Ne fillim mu desh t’i behem perkthyes vetvetes, t’i shenoj te gjitha fjalet e panjohura sllovene. Ne insistimin e Zdenko Knezit, i čili edhe me pranoi ne Shoqaten e perkthyesve shkencore dhe teknike te Sllovenise, diku ne vitin 1980 e perpilova nje fjalorth me 1000 fjalet me te shpeshta. Keshtu filloi. Ne vitin 1989 Cankarjeva zalozhba ma botoi Fjaiorin shqip - sllovenisht dhe sllovenisht - shqip, i čili u ribotua ne Tirane, ne vitin 2002. 52 Alternativa - Reviste kulturore Prej letersise fillimisht i perktheva nga sllovenishtja disa nga veprat e Igor Torkarit, Kajetan Kovicit, Ivo Svetines, pastaj Dane Zajcit, Jasha Zllobecit, te cilat i botoja ne periodikun shqiptar ne Prishtine e Titograd, e me vone edhe ne Tirane dhe Shkoder... Prej poeteve shqiptare ua kam prezantuar slloveneve Oerim Ujkanin, Ali Podrimjen, Millosh Gjergj Nikollen- Migjenin, Ismail Kadarene... PikiJakobin e Kajetan Kovicit e botoi Rilindja e Prishtines, Cjarprin nen gure te Zhelko Kozincit shtepia botuese Emonica ne Lublane, dhe se fundi, sic u cek, perktheva romanin Prilli i thyer te Ismail Kadarese, te cilin e botoi shtepia botuese Tuma. Sipaš ketij romani ne Brazil u xhirua filmi dhe mendoj se vertete ia vlen te prezantohet ne gjuhe tjera. Botuesin e pret edhe perkthimi (im) i romanit te tij te dyte Kush e solli Doruntinen? Ne te cilin Kadare e ngrit besen ne nivelin e mitit. Cfare gjuhe eshte shqipja? Si u tingellon sllovenishtja? Me cilat probleme takoheni me se shpeshti gjate “operimit” me ato dy gjuhe? Ne trungun e gjuheve indoevropiane gjuha shqipe ze njeren nder deget e poshtme. Si gjuhe eshte oaze nder te tjerat, pa berthame te perbashket me te tjerat. Sigurisht per kete shkak ishte interesante per linguistet evropiane ne pergjithesi, pra edhe per ata sllovene. Ne biblioteken time gjendet libri Rani Andriq (Andriqi i hershem), ne te cilin eshte kopja e indeksit te Andriqit nga Gradci (Austri). Ne indeks, si lende paraqitet edhe shqipja, te cilen e ligjeron prof. Jireceku. Prej slloveneve mete (me gjuhen shqipe!) jane marre Kopitari, Miklloshici, Čopi, e ne vecanti Rajko Nahtigali. Ne debatat e tij per shqipen hasim ne argumentim shkencor lidhur me gjuhen letrare shqipe, ku si baze e propozon gjuhen qe flitet ne Elbasan - ne Shqiperine Oendrore. Perndryshe, deri ne fillim te shekullit te 20 s h q i p j a shkruhej me alfabetin latinik, cirilik apo me alfabetin arab, varesisht nga ajo se kush e ka shkruar (kryesisht jashte territorit shqiptar). Me 1907, ne propozim te grupit franceskan, te cilin e ka udhehequr Gjergj Fishta O.F.M., si alfabet unik shqiptar u pranua alfabeti latinik. Oe nga viti 1972 ne shqiptaret e kemi gjuhen e njesuar letrare, e čila perdoret gjithkund ku jane shqiptaret. Shqiptaret jemi te ndare ne gjashte shtete: Shqiperi, Kosove, Maqedoni, Mal te Zi, Greqi dhe Serbi. Interesant, Shqiperia ne te gjitha anet eshte e kufizuar me kombin e 53 SHKSH"Migjeni" Lublane vet - me shqiptare. Edhe pse menyra e pranimit te gjuhes letrare kundermon ne politike (me shume material gjuhesor eshte marre nga dialekti Toske, prej nga ishte edhe Enver Hoxha, pavaresisht se dialekti i veriut - Gege i ka dhene me shume kultures shqiptare), gjuha e sotme letrare eshte element koheziv per krejt kombin. Per sllovenishten mund te them se per mua eshte gjuhe tejet e bukur, me siguri edhe per faktin se me kete gjuhe me lidhin vitet e mija me te bukura. Per te huajt eshte gjuhe pak e veshtire, posacerisht dyshesi [sllovenishtja perpos njejesit dhe shumesit e ka edhe dyshesin ver. e perkth.) , mirepo, me pak angazhim dhe me shume dashuri sllovenishtja mund te mesohet. Dihet ne pergjithesi, se perkthyesi perpos njohjes se te dy gjuheve, prej te ciles dhe ne te cilen perkthen, duhet ta njohe edhe kulturen shpirterore te te dy popujve. Nganjehere kjo eshte veshtiresi edhe me e madhe, edhe ndermjet ketyre dy gjuheve. Cilet autore sllovene i perktheni ne gjuhen shqipe? Si i zgjidhni veprat e tyre, si i zgjidhni letraret shgiptare, te cilet i perktheni ne gjuhen tone? Per mua eshte perkthimi dashuri e madhe, keshtu qe veshtire mund te pranoj qe te perkthej dicka (mendoj ne letersi), qe nuk e vlen, sipas meje, ate dashuri. Zgjidhja e autoreve per perkthim gjithmone e mban vulen e subjektivitetit. Natyrisht, ekzistojne disa kritere te suksesit, te pranueshme per shumicen, te cilet e fusin njeriun ne nje lexim te llojit te posacem, mirepo, per mua, kjo nuk do te thote gjithmone edhe "thirrje” e brendshme per perkthim. Per shembull, zgjidhje e poeteve (dhe poezive te tyre) per Antologjine e poezise sllovene ne shqip, e čila momentalisht e ze vetem memorien e kompjuterit tim dhe te cilen do ta botoje Toena nga Tirana (projektin e subvencionon Ministria e Kultures se Republikes se Sllovenise!) ishte pjesa e veshtire e pergatitjes se librit. Shpresoj se kam bere zgjidhjen, jo vetem per vete, qe ne driten me te bukur do ta paraqese pulsin e shpirtit slloven. OeMimi qe ia kam vene vetes eshte njohja me e mire e ketyre dy kombeve. Me perkthime vendoset themel i mire (nganjehere edhe jo aq i mire), por pa to ky themel as qe ekziston. Intervista u botua ne revisten Ampak, intervistoi Natasha Jenush 54 -- Alternativa - Reviste kulturore Ate Anton Harapi dhe krijimi i inteligencies se re shoiptare Arben Ndreca Dalja ne skene e Rilindjes kombtare ne snekullin XIX solli me vete shndrrime te paimagjinueshme politike e shoqnore, ekonomike dhe kulturore. Nji prej ketyne, e qe nuk mund te lehet ne heshtje, asht krijimi i nji shtrese intelektuale kompakte ne vijat e pergjithshme, persa i perkitte pavaresise se vendit. Mbas gati 400 vjetesh shqiptaret po u orvatshin me u ngrite ne kambe edhe nji here. Jo rastesisht kur flasim per klasen intelektuale shqiptare te Rilindjes e identifikojme me ate qe ma vone, ne 1912, u ba klasa politike udheheqese. Ndryshe nga shumica e vendeve evropiane qe jetonin te pavaruna e qe drejtoheshin prej parlamenteve apo monarkeve tashma te mbeshtetun prej nji parlamenti demokratik, ne Shqipni sundonte nji klase udheheqese e huej, ajo e pushtuesit osman. Keshtu me daljen ne skene te Rilindjes sone Kombtare si levizje clirimtare e riperteritese e kombit u krijue nji dikotomi e pashmangshme ndermjet politikes turke, administrates se saj dhe inteligencies se re shqiptare. Per me e thane ndryshe, bota e librave te mirefiilte filloi me hye dalengadale e marrshem ne jeten e shqiptareve e me iu kundervue botes se defterave, te regjistrave te doganave qe nuk shenjojshin gja tjeter vecse numrin e lekurave te regjuna e te dengjeve te pregatitun per vendet jashte. Nuk rrodhi pra Rilindjajone prej nji klase fisnike ne veshtrimin gjenealogjik te fjales, e aq ma pak borgjeze. Te fundit drejtues te vendit ishin zhduke bashke me familjet e medha qysh ne kohen e Kastriotit. Mbas tij nuk kishte mbete vecse nji vakuum qe thekatueshem ishte zane prej pushtuesit turk. Kjo gja bante qe intelektualet shqiptare ne gjysmen e dyte te shek XIX te viheshin para disa detyrave me karakter jo vetem iluminist e perparimtar, por edhe me tipare te theksueme politike. E ne fakt shkrimtaret tane te asaj periudhe njihej si jo vetem krijues te letersise, por edhe te nji vije politike shqiptare, njihen si themelues te ideve te shtetit te pavarun shqiptar. Te zgjidhun problemi i madh i pavaresise, inteligencia jone u vue perballe detyrave qe tashma kishin pergjithesisht karakter ekonomik, 55 SHKSH"Migjeni” Lublane shoqnor e kulturor: nji populli te pavarun i duhej sigurne edhe arsyeja se pse me jetue tash e mbrapa i lire. Duhej justifikue shpallja e pavaresise me ane te progresit qe do te mbrrinte shoqnia shqiptare deri atehere e shtypun jo aq prej taksave te pushtuesit osman sa prej injorances e mbrapambetjes. Per me realizue kete duhej qe idete e inteligencies te perqafoheshin prej popullit mbare o se paku populli te ndergjegjesohej per vete gjendjen e mjerueme e te perpiqej doradores me u drejtue kah drita e se ardhmes. Por kur flasim per populiin tone duhet me pase parasysh se kemi te bajme me nji populi qe duem apo s'duem asht i lashte — per ata qe jane ma skeptike ndoshta duhet me thane se jemi nji populi i perbame prej shume shtresave — cka e perjashton mundesine e homogjenitetit. (Sidoqofte mungesa e homogjenitetit asht patjeter tipar i popujve te te vjeter. Mjafton me u hjedhe nji sy fqinjeve tane jugore apo perendimore per te cilet nuk ka fare dyshimi se rrjedhin prej antikitetit greko-romak.) Krijimi i nji korpusit te ri inteligenciet ne trungun e nji populli shume te močem Asht ky problemi ma i pare me te cilin ndeshemi te libri i Ate Anton Harapit "Vale mbi Vale”. Vepra celet me pershkrimin e pazarit te Shkodres ne nje dite vere - nji laborator psikologjije. Ate Anton Harapi, emnue famuliitar ne Grude per ku edhe asht niše, mbetet i habitun e ne te njajten menyre i mrekulluem prej shumellojshemnise se kostumeve popullore, sic thekson edhe ai vete "edhe brenda krahines se Shkodres”. Ne vetvete e vecanta e kostumit popullor qendronte ne faktin se asokohe, e ndoshta deri diku edhe sot e kesaj dite, sherbente si leternjoftimi i personit qe e mbante. Prej kostumit dallohej zona e prejardhjes, besimi fetar, mosha e shpesh edhe gjendja civile. Paraqiste pra identitetin e individit, i čili mbrohej ne nje shoqni qe nuk kishte nji identitet te percaktuem mire e qe gjindej gjithnje nen kercenimin e faktoreve te jashtem. Pra, sa kostume e menyra te veshunit aq edhe ide e koncepte mbi ekzistencen njerezore. E atehere mbi c’baza me krijue nji ide te perbashket intelektuale per perparimin e shoqnise ne te gjitha drejtimet ne nji shoqni johomogjene e qe kete ide mandej me ia percue shi kesaj shoqnije? 56 - Alternativa - Reviste kulturore Per Pater Antonin — sic mund te shihet lehte prej leximit te librit "Vale mbi Vale" si edhe serise se konferencave mbajtun ne Korce ne vitet '40 me titullin “Vlere Shpirtnore” (fq. 80, — asht e kjarte se ajo cka inteligencie e re duhet me perqafue si parim baze e kriter bashkues drejt persosjes se idealit te pergjithshem kombetar, asht integriteti i pacenueshem i cdo individi. Problemet, mundimet, vuejtjet jane te ndryshme per cdo person, por subjekti i tyne asht gjithmone individi, pra edhe zgjidhja e problemeve duhet me u bazue te respektimi dhe mbrojtja e dinjitetit te cdo individi. Ne kete pike, — e ciia nuk i kundershton as parimeve fetare e as atyne qe mbajne ne kambe shtetin, —duhet te bashkohen te gjithe intelektualet e ri. Mbrritja e bashkimit te inteligencies Problemi i varfnise dhe i domethanijes se jetes jane dy temat kyce qe preken ne dialogjet ndermjet Casprit e Shanit, dy vellazen peshkatare shirokas e Ate Antonit udhetar te vepra "Vale mbi Vale”. Kah njena ane Gaspri e Shani ndihen jo vetem te .varfen, por edhe te perbuzun prej asaj cka mund te quhej deri atehere klasa udheheqese. Menjihere e gabimisht e identifikojne Pater Antonin me “zotnine”, me ate qe nuk e din se cka jane vuejtjet e tjetrit e qe nuk ua kupton hallet, me ate qe asht shkepute pergjithmone prej jetes se veshtire qe cojne njerezit e thjeshte. Cka te vret ma teper asht se prej fjaleve te tyne kuptohet sesi i gjykojne intelektualet, si nje kaste me te cilen ata si peshkatare nuk kane te bajne, me nji bote e čila mund te vijne vetem si udhetare ne lundren etyne ne shtegtimin e jetes. “Kobi dhimba, vuejtjet! O perbindsha, qi turrshem mesyni, e pa fare meshrire, rrudhni e plandosni tane ata shka asht e njome e te kerthneset ne jeten e nierit!” — thote Pater Antoni. (fq. 70) Me ngadale e me durim frati mundohet me ua ba te kjarte dy vellezenve pikesepari se cka asht vuejtja e per cka sherben. Vuejtjet duhet me i sherbye njeriut per me e naltesue kah idealet (fq. 72). Kete koncept kryesor kristian qe i referohet jo vetem ketyne dy peshkatareve por mbare shoqnise, e qe u perket vlerave universale te njerezimit, Harapi kerkon me ia percjelle te gjithe inteligencies se re. 57 SHKSH“Migjeni” Lublane Mbas bisedes me te, dy vellaznit ndihen te pertrime shpirtnisht. “Faleminders zotnise qe ndejti me ne, na freskoi zemren." — shprehet Gaspri. Peshkataret e kane te kjarte se Pater Antoni nuk ua ka zgjidhe problemet, por se ka dijte me i dashte e me u dhane ngushllim per travaje te jetes tue u thane se dhimbja nuk asht dobsi sikurse vorfnimi nuk asht poshtnim. E ne fakt Pater Antoni u meson sesi me i perballue dhimbjet me dinjitet. Kjo asht ajo cka populli pret prej inteligencies si klase e ndritun e drejtuese: me ia njohte dinjitetin edhe atehere kur pesha e vuejtjeve asht randue se tepermi. E prej ketij dinjitetit te njohtun e te pranuem buron mandej edhe respekti e barazia me te gjithe perpara ligjit. Ketu e ka bazen drejtesia shoqnore. Nji populi duhet tejete i virtytshem po te doje te jete i lire George VVashington Asht fakt i dijtun se kleriket katolike i ofruen gjithnji popullit shqiptar te njajtat ide e koncepte mbi boten, jeten, zhviliimin njerezor, progresin mendor e ate ekonomik tue ruejte keshtu koherenten me ate cka besojshin e ne te njajten kohe tue tregue se i kishin te qarta rruget qe duheshin ndjeke per arritjen e synimeve. Tue qene se shoqnia shqiptare po kalonte nji periudhe te turbullt reformimit e po dilte prej nji epoke qe kishte linde, zhvillue e po vdiste tue lane mbas vetes nji tymnaje te dendun ku ishte bjerre orientimi shoqnor, shkolla u ba mjeti numer nji i klerit katolik per transmetimin e ketij morali universal. Pervec se nji faqe e mrekullueshme letersije me karakter filozofik, biseda e cilter me oficeret austriake ne Tuz perban programin per zhviliim intelektual te kombit shqiptar. Gjate saj rrahen cashtje qe intelektualet shqiptare ne pergjithesi do t'u kujtojshin me i shqyrtue vetem ne vitet '30 apo '40. Pyetjes se profesorit austriak te gjeografise nese shqiptaret kane tekste shkollore te mjaftueshme e gjuhe kombtare te zhvillueme per mbajtjen e shkollave, Ate Antoni i pergjegjet krejt drejt se kane pase vullnet e guxim me fillue e mandej vijon: “[...]E sa ma pare te fi 11 oj m e me mesue e me ba qe shqyptari t'a mendoje shqyp mendimin e vet, aq ma shpejt do te mund te gatojme nierz, mjete e shka lypet per kete qellim. (fq.io6)” 58 Alternativa - Reviste kulturore Me mendue shqip nuk don me thane vetem me e formulue mendimin shqip por edhe simbas rregullave e normave te mendesise shqiptare tue shartue ne to kulturen evropiane. Don me thane pikesepari me i kuptue problemet shqiptare, se dyti me i jetue, e se treti e me u dhane zgjidhje. Shkolla shqiptare u pa gjithmone prej klerit katolik, e vecanerisht ne vitet njezet, si insitucion kryesisht i transmetimit te vlerave, te virtyteve, ne baze te se cilave do t’u filtrojshin mandej edhe ditunite aq te nevojshme per perparimin e vendit. Ne baze te ketyne kritereve do te formohej nji inteligencie e ndergjegjshme per rolin e saj historik, nji inteligencie qe nuk do te kishte trike me u perballe me sfidat e kohes. Kerkohej pra, prej ketij brezi te ri intelektual qe te jepte gjithcka per cashtjen e madhe te perparimit te kombit. U deshten pak a shume 30 vjet qe Shqipnia te krijonte nji klase intelektuaie, e kjo tale perpjekjeve te shumeanshme si te klerit katolik po ashtu edhe te shtetit shqiptar apo edhe te te huejve qe ngriten shume shkolla. Sidoqofte menjihere sa filloi stuhia e Luftes se Dyte Botnore u vune re dallimet rranjesore ndermjet grupimeve te intelektualeve. inteligencia shqiptare u gjet krejt e percame perballe situatave te jashtezakonshme e teper te nderlikueme ne te cilat gjindej vendi, e sikur kjo te mos mjaftonte, nji pjese e kesaj inteligencie te re te porsakrijueme ne vend jo vetem qe nuk dijti me e udheheqe vendin, por edhe u ba pergjegjese per luften civile qe tashma po vijonte pa tre anekand vendit. Shumekush tue pa sakrificat, trimnine, guximin e pashoq te komunisteve nuk ngurroi me i ndihmue apo edhe me u bashkue me ta. Asokohe jo te gjithe dyshojshin se intelektualet ekstremiste po e shtijshin vendin ne nji rruge te pakrye. E keto dyshime u davariten vetem me marrjen e pushtetit nga ana tyne, atehere kur u vue re se ky grup individesh per me zbatue konceptin qe ata kishin per barazine shoqnore nuk ngurroi me zhbi anen e djathte te barazimit, cka bjen ne kundershtim me parimin ma elementar te matematikes: nji barazim kur asht i vertete presupozon qe te dyja anet e tija te jene te verteta, perndryshe asht i rreme. Keshtu parimi udheheqes se te gjithe njerezit gezojne dinjitet te barabarte te cilin inteligencia e re shqiptare duhet ta kishte pase si udherrefyes, u rrezue. Inteligencia e re per me vertetue se kishte te drejte sakrifikoi, po, vetveten, por nuk u step kur u ba fjale me sakrifikue edhe vetŠ 59 SHKSH"Migjeni" Lublane popullin. Kjo gja vijoi per nji gjysme shekulli kur trashigimtaret e kesaj inteligencie tue u shtye gjithnji e ma thelle sa ne nji ferre ne nje tjeter reformash te pafund dermishen e moren zvarre mbas vetes edhe krejt popullin tue mos ia kursye vuejtjet e pakuptimta ne rrugen drejt asaj qe quhet humnere. Oe pra se dijet e fitueme ne shkolle nuk mjaftuene me qeverise nji vend. Cka mungoi qe shpirti e mbi te gjitha koncepti se para vuejtjeve te gjithe jemi te barabarte e se dinjiteti i cdo personi asht i shenjte. Mungoi virtyti per me udheheqe vendin. Ne vend te dashtunise, urrejtja u ba forca levizese e shoqnise shqiptare e pasojat e saj i shohim edhe sot. Fatkeqesisht as vete komunistet nuk besuen tek ideali i tyne tue mos u ndejte besnike as atyne ideve qe vete i kishin zgjedhun lirisht si prijese ne jete. E verteton fakti se ne Shqipni, — dikur nji nga vendet me partite komuniste ma te forta ne bote, — sot nuk kemi sindikata qe te mbrojne puntoret, cka asht detyra numer nji e se majtes. Ai grup intelektualesh ishte shkepute prej popullit per me u ba nji kaste e jo nji klase. Inteligencia komuniste u ba sunduese e vendit, por jo udheheqese e tij. Neiggo komunizmi ra por menyra e tij e konceptimit te shoqnise vazhdon me pluskue e sigurte ne llomin shoqnor. Ne nji shoqni ku individi, pra nji person real nuk ka vlere, nuk ka sesi me pase vlere ligji qe asht nji gja abstrakte anipse i vendosun prej shumices. E tue mos pase vlere ligjet krejt kuptimi i rendit e i rregullit shoqnor bjen poshte. Sot, sikurse ketu e n j i q i n d vjet ma pare popullit shqi ptar i duhet dhane nji arsye se pse me jetue i lire e pse me ndertue nji shtet demokratik. Prej intelektualeve duhet justifikue si i drejte e i dobishem ai shndrrim i jashtezakonshem politik e shoqnor qe ndodhi ne iggo, sepse kryesori qe vuejti qe populli e kete ia kane me borxh. E ne fund, nuk duhet me harrue se fjala “inteligencie” ne vetvedi nuk nenkupton nji grup personash qe kane lexue shume libra, por nji klase njerezish qe besojne ne menyre te patrandshme ne ate cka kane nxane prej librave, nji grup individesh te dijtun qe, ne rasen tone jo vetem krijojne e percjellin kulture, por udheheqin popullin e qe pavaresisht se kane ide e mendime te ndryshme bashkohen ne vlerat e perbashketa njerezore, ne ato vlera qe Ate Anton Harapi qortueshem na i ka lane trashigim per inteligencien qe ka me ardhe. 60 Alternativa - Reviste kulturore Bibliografi 1. Vale mbi vale, Shpresa & Faik Konica, Prishtine, 2003 2. Vlere shpirterore, Shpresa & Faik Konica, Prishti ne, 2003 61 SHKSH"Migjeni" Lublane Toleranca fetare ne vepren e Ate Anton Aarapit Nikolle Berishaj Diktatura, medoemos fillon me qerimin e hesapeve me kundershtaret me te "rrezikshem". Diktatura enveriane, qe ne fillim i kishte ideatoret kryesore jashte shtetit, "zbuloi” armikun ideor e klasor ne ata, qe deri dje e banin gjalle Shqiperine. U vrane mizorisht 8 kryeipeshkvinj, 4 ipeshkvinj, 53 prifterinj dioqeziane, 25 franceskane, io jezuite, 10 seminariste. Ata se bashku kishin bere 881 vjet burg ose gati 9 shekuj vuajtje. Ata se bashku kishin kryer 450 vjet studime ne 24 universitete te ndryshme te Europes. Kete fat te zi kishte edhe Ate Anton Harapi. Togfjaleshi qe ia dha vulen kryesore veprimtarise patriotike ne trevat arberore ne fund te shekullit XIX dhe ne fillim te shekullit XX, "Atme e fe" u be sinonim i te gjithe meshtareve me konopin e ngjeshur te Shen Franceskut te Azisit. Ne familjen time ende sillet nje anekdote nga njera prej bisedave te shumta qe kishte Frati me plakun. Ne kurreshtjen e tepert, qe duket kishte shprehur plaku per biseden e Fratit, ky i fundit i kishte thene: "Pretashe, keto jane gjana teper te randa me i kuptua ti.". Plaku i prekur ia ktheu: "Frato, frato, ti di leter e u dic tjeter". Ishte kjo bisede e autorit me personazhin e ardhshem te romanit. Bisede e Ate Anton Harapit me Pretash Cuken. Dhe vertet, Frati me diplome te Universitetit te njohur te Europes tregoi se kishte ;ka te mesonte nga pleqte e pashkolluar te Malesise, aq sa iu duken aq te rendesishme per breznite qe vijne, qe botoi vite me radhe (prej 1933-1942) dromca margaritaresh nga filozofia malesore: "Urti e Burmi nder banoret e Cemit" dhe "Vale mbi vale". Prej te gjitha shkrimeve te Ate Anton Harapit qe i lexova (qe nga viti i trete i gjimnazit, kur lexova "Andrren e Pretashit", per te cilen, a propo, fitova edhe kritiken e pare nga mesimdhenesi, qe kishte marre persiper ta ruaje "te kthjellte" trurin tone), mu duk per kete takim me se afermi tzi marr ne vezhgim dy tekstet te cilat i lexova relativisht vone, e qe me duken se, per fat te keq, jo se e humbin aktualitetin, por per shkaqe reale duhen pranuar si manifest per te gjithe shqiptaret, kudo qe gjenden. Shkruante Pater 62 Alternativa - Reviste kulturore Anton Harapi ne driten e bishtukut e ne qetesine e Kishes, mendimet me te thella filozofike qe dalin vetem nga lartesia e perulur e mendjes se ngritur. Shpesh punen e tij e nderprente vizita e paparalajmeruar e malesorit te thjeshte - burimit te pashterrur te inspirimit te tij. Guximi intelektual i tij e shpie ne kacafytje me temen tabu - tolerančen dhe antagonizmat fetare nder shqiptaret ne pergjithesi, e nder banoret e Shkodres ne vecanti. Teme kjo, te cilen Frati nuk deshiron, sic thoth ai "ta mbuloje porsi gacen nen hi". Kacafytet ai me antagonizmin fetar te ateisteve te dites, qe perkrye nates žene vendet e para prane altarit apo ne faltoret tjera, cfaredo qofshin ato. U kundershton ideve te fanatikeve fetare, qe, na bind me argumente ai, "besojne vetem per inate e per shkaqe partiake", por jo me me pak force hedh poshte mendimet e ateisteve, skeptikeve, indiferenteve, aventuriereve e oportunistove qe Shqiperia duhet zhdukur te gjitha besimet, nese deshiron te mbijetoje dhe te formoje shtet, ide kjo e misheruar edhe ne vargjet e Vašo Pashes "Feja e shqiptarit eshte shqiptaria". Hic me pak nuk i ledhaton as ata qe me hipokrizi ne veprim, kendojne kenge patriotike, e as ata qe fusin koken ne rere, si štruci, duke thene se plaga eshte sheruar, e "dregeza" nuk eshte me infektuese. Faktin e ekzistimit te tri besimeve nder shqiptaret mendimtari yne e merr si realitet te pamohueshem, ne baze te te cilit duhet jetuar ne harmoni vellazerore. "Pra, per te rrojte vliaznisht, shkruan Pater Antoni, nuk asht nevoja te hjekim besimin, por kusht i pare asht te hjekim fanatizmin ne besim". Tekstin e pare "Varre e vjeter - ethe te reja" me karakter polemizues ndaj shkrimeve ne revistat e kohes: "Minerva", "Demokratia" dhe "Arbenia", do ta quaja vetem si hyrje ne tekstin tjeter me karakter filozofik - analitik, FANATIZMI - nje turp per personin dhe per shoqerine, qe sipas meje paraqet kulmin e mendesise (ndoshta edhe europiane!) mbi tolerančen fetare ne pergjithesi, gjegjesisht nder shqiptaret, i shprehur me shkrim deri me sot. I futet ai varres shekullore nder shqiptaret me guxim te pashoq intelektual, pa menduar se do te keqkuptohet per shkak te veladonit te tij. Me mjeshtri te rralle e "zhgoglit" deri ne atomizimin e saj dhe me akribi te perfeksionuar e shpjegon aq lehtesisht, saqe teksti te jete piotesisht i kuptueshem qe prej atij malesorit, te cilit i sherbeu, deri te akademiku i rangut te tij. Si njohes i shkelqyeshem i shpirtit te shqiptarit, ai ve ne pah individualizmin egoistik ("kush nuk mendon si une, ai asht kundershtari em"), si nje 63 SHKSH“Migjeni" Lublane nder shkaqet e (mos)nderimit te bindjeve te te tjereve, qe eshte pikenisje e tolerances fetare. Burimin e atij fenomeni te paarsyeshem, qe ai e quan perbindesh, e gjen ne "historine e djeshme dhe trysnine e sotshme". Formulen per mposhtjen e ketij fenomeni e gjen ne mbajtjen e sinqerte te parimit "Mos i ban kuj, shka nuk don me ta ba kush ty". Analizen e zhvillimit te problemit Frati i Grudes e ndane mjeshtrisht ne tri parime: 1. intolerancen dogmatike, 2. tolerančen shoqerore - qytetare, dhe 3. tolerančen shoqerore - politike. Me perpikeri matematikore e shkathtesi psikologjike ai edhe intolerancen dogmatike (besimet kane dogmat specifike te vetat, qe nuk jane te pranueshme per besimtaret e besimit tjeter) e kapercen ne tolerance. "Shpirti i shqiptarit me gjithe besimet e ndryshme e ndien fuqishem se nji i njajti Zot i vertete asht Zoti i muhamedaneve, Zoti i ortodokseve e Zoti i katolikeve", e pra, nese ne jemi te bijte e Zotit, vazhdon ai, ne jemi vellezer, mbetet qe si vellezer te nderojme reciprokisht bindjet fetare te njeri-tjetrit. Per parimet dogmatike, qe do te ishin shkaku me i madh i ferkimeve ne mes te pjesetareve te besimeve te ndryshme, autori eshte i bindur se "ato populli as nuk i din, as nuk i merr aq ne kujdes; sigurisht as per hater te Krishtit, as per hater te Muhamedit". Sa per (in)tolerancen shoqerore, ai perpos spekulimeve te garnitures udheheqese, qe per ta ruajtur karrigen mbledhin rreth vetes injoranta, trashamana, hipokrite, servila, fanatike, te cilet i shfrytezojne pa meshire, ai merr edhe polemiken si forme te intolerances. Nuk ngurron te perdore edhe nje klasifikim te eger, qe shkruar prej penes se tij behet me bindes. Natyralizmi i mendimit te tij vret, por duhet respektuar. "Me nivel kulture njerezore e fetare qe kemi, thom se polemika nuk asht per ne", thote ai. Nuk ngurron udheheqesi i ”Hy!lit te drites" tzi sulmoje as bashkepunetoret, qe ne mungese te kultures se vet i perdorin faltoret per gjera qe nuk jane te destinuara. "Une, se mbrami, nuk i ve faj fare muhamedanit apo kristianit pse asht fanatik; ai nemose asht i sinqerte; fajin e pare pse shqiptari ka mbete fanatik e 64 Alternativa - Reviste kulturore ka hoxha, prifti a popi; ketyne - po nuk paten vete aq kulture njerzore edhe fetare, sa me u dale per vete dhe me u dhane te tjereve - u do hjeke e drejta te mesojne. Porfajin psefetari e ushtron fanatizmin e ka ai liberali universitar, i čili, me sa mica e qeni, nuk beson as ne Krishtin as ne Muhamedin, por formon klane per Dinin ase per Fene e Krishtit, jo pse i intereson Dini a Feja, por pse me ate forme - gjen kush e ndjeke per me qene ai krye". Thjeshtesia e shkrimit te tij te perveteson me rrjedhshmerine, te bind me argumentet dhe te ben ta marresh si shkrim themelor per te krijuar bindjet tua njerezore dhe intelektuale. Ai apelon, por apelet e tij kane forcen e urdherit te mesuesit te mirefillte, si udheheqes shpirteror i meshtareve, pa marre parasysh konfesionin qe i takojne. Me veteflijim ai jep shembull se si duhet ruajtur edhe besimtaret e feve tjera, duke marre keshtu rastin e 72000 hebrenjve ne Shqiperi e qe e fute Shqiperine, bashke me Danimarken, nder dy shtetet e vetrne, ku nuk ka shperdorim te njerezve qe i takojne ketij besimi e kombi, la njohin madhesine edhe intelelktuale te mirefillte si Hafiz Sabri Koci, kur thote: "Kam lexuar shume shkrime, lidhur me tolerančen fetare nga autore shqiptare dhe te huaj, por askund nuk kam gjetur nje percaktim aq te sakte e bindes sa ai qe jep nje shkodran, edhe ai klerik, i pushkatuar nga regjimi komunist, Pater Anton Harapi, i čili thote se tolerančen e vertete e ushqejne jo njerezit me besim te percipte, por ata me besim te qarte e te rrenjosur", apo Mergim Korca, te dy pjesetare te besimit islam. Dhe t’i kthehemi apelit qe behet urdher: " E po e paten detyre besimtaret nji here, kleri shqiptar, muhamedan, ortodoks e katolik, dhjete here ma teper e ka detyre te shterngohet dora-doras, e pa vonese te dale ne lamen e luftimit pertzi a shpetue shqiptarit besimin ne nji Zot, shpresen ne nji Shqipni". Ne nje bisede me nje meshtar shqiptar mbi ate se čila fe eshte me e mira, fitova pergjigjen qe mund te ishte vetem pasoje e njohjes se thelle te veprimtarise se Harapit: "Ne maje te Trigllavit cojne mija rruge, njera me e veshtire, tjetra me e lehte, por ama, te gjitha shkojne deri ne maje. Eshte ceshtje jotja cilen dota zgjedhish", ishte bisede kjo me botuesin e tanishem te veprave te Pater Anton Harapin, meshtarin don Nosh Gjolaj. 65 SHKSH"Migjeni” Lublane PRONA - SFIDE E SHTETIT TE KOSOVES Valentin Batalaku Institucionet legjitime te Republikes se Kosoves, tashme pas pavaresise ka ardhur koha qe te ballafaqohen dhe te angazhohen fuqimisht me ceshtjen e pronave, e čila ngelet nje nga problemet me te medha e me te veshtir per tu zgjidhur. A do te zgjidhet ceshtja e pronesise ne Republiken e Kosoves? Nese po, kur,e prej kujt?! Ceshtja e prones pergjithesisht nuk zgjidhet lehte, nese me pare nuk do te analizohen me perpikeri marredheniet pronesore qe kane mbreteruar disa shekuj ne keto ane te Kosoves. Ajo strukture juridike qe ka mbreteruar ne te kaluaren ka lene gjurme te thella ne koshiencen e popullates, gjurme te cilat ndihen edhe sot e kesaj dite, ku tash ne kohen kur mungon Ligji per dekonfiskimin.denacionalizimin dhe deksprooprijimin, nuk eshte per tu habitur, nese edhe qytetaret tane i frekfentojne zyret e dofare avokateve - “shpetimtareve te pronave”, agjencive mbi ndermjetesimin e paluejtshmerive te pa licencuara. Prandaj, ky eshte shkaku qe instituconet qeveritare dhe komisionet parlamentare, para se te miratohen ligjet nga Kuvendi i Kosoves, t'i kushtojne nje vemendje te posacme ketyre ceshtjeve pronesore. Problemi me i rende eshte fakti, se ne Kosove kur eshte te ceshtja e zgjidhjes te kontesteve pronesore-juidike, ne keto ane ne te kaluaren ka ndodhur nje gershetim dispozitash te rendeve te ndryshme juridike, te cilat ne nje fare dore edhe kane koekzistuar, jane perjashtuar nga njera-tjetra, por edhe jane nderplotesuar, derisa gati nje shekull nuk ka mbizoteruar pushteti serbosilavo-kolonizues. Sot nuk eshte per tu cuditur, nese na ofrohen opcione te se drejtes tradicionale, sepse ende te popullata eshte e ngulitur vetedija tradicinale juridike. Natyrisht, se ceshtja e prones eshte ceshtje madhore dhe te presesh qe kjo te zgjidhet sa hap e mbyll syte eshte enderr me sy hapur. Kjo per arsyen se Republika e Kosoves nuk ka as strukture ligjore dhe as 66 Alternativa - Reviste kulturore buxhetin te tille qe te mund te permbushi detyrimet ndaj ish pronareve ne ato raste kur prona e tyre ne te kaluaren eshte konfiskuar, nacionalizuar, eksproopriuar, uzurpuar apo perdorur per sherbime publike si ndertesat, shkollat, godinat, rruget etj. Kjo ceshtje eshte shume e rendesishme dhe do te gjeje zgjidhje ne nje periudhe kohe disa vjecare, kohe kjo qe nevojitet per funkcionimin e institucioneve komunale dhe qendrore, dhe mbi te gjitha te drejtesise.Ne kete kontekst, gjykatat dhe autoritetet qeveritare duhet ta luftojne korrupsionin dhe elementet mafioze kudo qe paraqiten, sepse rendesia e ketij problemi eshte madhore per rendin e ri juridik qe po ndertohet ne Kosove, se prona private eshte shtylla kryesore e nje shoqerie, prandaj edhe duhet perqendruar te gjitha potencialet intelektuale ne kete drejtim. Pra, inovacionet normativo-juridike se pari duhet bere ne planin legjislativ, ekzekutiv dhe ate gjyqesor. Si gjithmone ai qe futet ndermjet eshte korrupsioni qe nuk i le edhe gjykatesit te jene te drejte ne vendime. Oofte me te mire e qofte me te keq- per cka edhe po ndodhe ne praktiken gjyqesore, se shpesh puna kryhet ne anen e atij qe ka forcen monetare dhe ate politike. Perkundrejt faktit, se sorollatjet e paleve ne gjykata dhe grindjet personale jane shume te perhapura- kjo eshte e pa pranueshme dhe e demton imazhin e Kosoves perball bashkesise nderkombetare. Pa e zgjidhur ceshtjen e pronesise, Kosova nuk ka per te shkuar perpara. Askush nuk investon ne nje taban te levizshem qe nuk dihet se i kujt eshte. Ajo cka eshte primare per momentin, se duhet cdo qytetari ti sigurohet barazia per te drejten e pronesise, ne te kunderten, problemet do te zgjidhen me vetegjyqesi. Persa i perket pronave ne te cilin jane konfiskuar ose nacionalizuar ne te kaluaren, autoritetet duhet t'i demshperblejne ish-pronaret kundrejt vleres reale komerciale te pronave. Pra, jo duke bere vleresime paushale nga komisione te perziera te vendoreve dhe nderkombetareve, por me nje kundervlere reale dhe strategji transparente dobiprurese per te gjithe ish-pronaret. Ceshtjet ne lidhje me pronesine ne Kosove jane shume te koklavitura.Gjerat duhet shiquar nga nje kend tjeter, e jo ashtu sic jemi mesuar gjer me tani, apo sic na kane mesuar mentoret tane ne te kaluaren. Duhet te 67 SHKSH“Migjeni” Lublane lirohemi prej koncepteve dhe shabloneve kuturu te nderkombetareve qe na servojne nepermjet eksperteve te tyre, sepse ata nuk i njohin sa duhet vecorite dhe format e vecanta te pronesise qe kane mbreteruar netrevattona. Prandaj, ekspertet juridik vendor duhet t'i ofrojne autoriteteve qeveritare skemat juridike, te cilat permabjne ato elemente, aribute dhe ate natyre juridike te cilen vertet e kane, me te gjitha vecorite e ngastrave qe ekzistojne ne Kosove. Ketu ne Kosove mbreteron nje mentalitet tjeter ne krahasim me ato te shteteve evroperendimore- edhe pse synim e kemi t'i arrijme standrdet e tyre. Te mos harrojme se niveli i zvhillimit ekonomik te Kosoves duhet ta percaktoje dinamiken, kualtetin dhe kuantitetin e zgjidhjeve te ceshtjeve pronsoro-juridike. Skema hap pas hapi eshte me e pershtatshme se sa eksperimentimi i disa modeleve qe na ofrojne disa "eksperte" nderkombetare. Pronesia eshte nje ceshtje e čila cdohere gjindet ne fokusin e pyetjeve dhe te perpjekjeve per tu pergjigjur. Keshtu qe edhe autoritetet qeveritare duhet ta perqendrojne energjine e vete ne kete drejtim.Bashkekombasit tane gjithmone kane qene te lidhur me token, ku ne te kaluaren mjeti kryesor i prodhimit ishte toka. Ne aspektin psikologjik toka ishte faktori esencial i familjes, por njeherit ishte edhe forma me e rendesishme e pronesise, qe ishte edhe prone e te gjitha gjeneratave. Sic dihet, ne te kaluaren interesi i teresise ishte me i rendesishem se sa ai individual, kurse tashme e rendesishme eshte prona individuale. Prandaj, ne kete kontekst individet vec e vec duhet t'i grumbullojne dhe t'i prezentojne titujt juridik- tapijat si prova per vertetesine e pretendimeve te tyre. Sistemi tokesor dhe ai pronesor ka ndryshuar strukturen e vete, keshtu ne Kosove me te madhe paluejtshmerite kane filluar te behen objekt tregu- i shitjes dhe i blerjes, si te thuhet kane filluar te behen objekte koncentrimi dhe kondicionimi te disa personave te privilegjuar, ku keta po e shfrytezojne me dinakeri vakumin juridik ne Kosove. Ne kete vazhde edhe autoritetet e institucioneve te Kosoves duhet ta pershpejtojne hartimin dhe miratimin e ligjeve sistemore, me qellim qete eliminohen keto dukuri te hidhura. 68 - Alternativa - Reviste kulturore Duhet te jete e kuptueshme per te gjithe neve, se ceshtjet pronesore jane te renda dhe se nuk ben te nxitohet qe ato te zgjidhen me ane shablonesh kuazi-juridike, por me nje angazhim studioz dhe pragmatik te eksperteve vendor. Natyrisht, ketu duhet marre parasysh kushtet dhe vecorite lokale,historike dhe konfiguracionin e patundshmerive. Shume eshte e rendesishme per autoritetet qeveritare, qe gjate hartimit te projektligjeve, t'iu largohen disa nocioneve dhe perkufizimeve skematike te ish sistemeve juridiko serbo-sllave. Kur jane ne pyetje ceshtjet pronesore projektligjet duhet te hartohen ne baze te analizave te kujdesshme e te thelluara te eksperteve juridik vendor dhe ato gjithsesi duhet te jene te kapshme per opinionin e gjere. Kosova nuk ka nevoje t'i imitoje superstrukturat juridike te shteteve prendimore, sepse niveli i zhvillimit ekonomik te Kosoves nuk lejon nje gje te tiIle, prandaj duhet t'i hedhim poshte improvizimet qe vijne nga disa qendra te vendosjes nderkombetare. Ekspertet nderkombetaret qe do te angazhohen ne kuader te misionit EULEX nuk e njohin sa duhet mentalitetin dhe kulturen e popullit te ketyre trevave. Ceshtjet pronsore apriori me akte te gatshme normative nuk mund te zgjidhen. Prandaj, ne kete drejtim duhet te kyqen edhe gjykatat e rregullta te Kosoves, ku se bashku me gjykatesit e besueshem dhe ekspertet ti koordinojne punet dhe vendoret ta japin fjalen e fundit. Zgjidhjen e ceshtjeve pronsore duhet elaboruar ne aspektin praktik,e jo teorik. Popullata kosovare nuk i kushton edhe aq vemendje skemave teorike, ajo kontestet pronesore i shikon nga aspekti praktik. Neve nuk na nevojiten formulime teorike te pergjithshme, sepse tashme jemi ngopur ne ish sistemet jugo-serbo-sllave.Koheve te fundit si po duket eshte krijuar nje pershtypje, se ne Kosove ekziston nje konglomerat interesash- cofte partiake.institucionale, vendore, nderkombetare dhe personale. Ne kete vazhde, po krijohet nje atmosfere pasigurie tek njerezit e zakonshem, nje frustracion: "se cka do te ndodh me pronat e baballareve te tyre”, gje qe ngerthen ne vete edhe nje inferioritet dhe mosbesueshmeri ndaj institucioneve vendore. Koheve te fundit ne Kosove jane duke u paraqitur dukuri shume te hidhura me rastet e falsifikimit ne lidhje me pronat. Rastet e tilla 69 SHKSH“Migjeni” Lublane tashme i ka konfirmuar edhe udheheqesi kryesor i Agjencionit Kosovar te Prones, ku nje pjese e ketyre dokumenteve jane autorizimi per shitjen e prones, kurse nje pjese e tjeter jane kontrata te shitblerjes se prones, te lidhura ne mes te kinse pronarit dhe bleresit, te cilat nje pjese e dokumenteve jane falsifikuar jashte Kosoves, kurse nje pjese edhe brenda Kosoves. Kuvendi i Kosoves kur eshte ne pyetje mbrojtja e paprekshmerise se pronesise duhet ta perligj ate ne pajtim me pervojat e disa sistemeve perendimore me te avansuara juridike, por gjithmone duke perfshire edhe elementet dhe specifikat e te drejtes zakonore ekzistuese ne Kosove. Ne ligjet e reja qe do te aprovohen duhet ne disa nijansa te perfshihet edhe e drejta zakonore, pra te perkrahen njera prej tjetres. Me rendesi eshte se pronesia duhet te jete si e drejte ekskluzive dhe jo ndonje e drejte e me te fortit, sic pretendohet nga disa persona te pamoralshem, ku me manipulime te cfaredolloji mundohen t'i legalizojne veprimet e tyre ne kundershtim me dikcionin e ligjeve ne fuqi.Pa perjashtim, secilit qytetar duhet t’i sigurohet mundesia, qe lirisht ta shpreh ndjenjen lidhur me perkatesine e paluejtshmerive dhe mundesine e provimit te bazes juridike te pronesise para gjykatave te rregulita. Pra, pronesine duhet ta konceptojme si nje te drejte natyrore te pacenueshme dhe te shenjte, e čila pronarit i jep te drejten e shfrytezimit, te perdorimit dhe te disponimit. Prandaj, kjo edhe te gjitheve na obligon juridikisht dhe moralisht, qe ta respektojme kete te drejte te njerezve tjere. Mirepo, kjo e drejte nuk ben te mistifikohet. Natyrisht, perpos qe pronari duhet ta kete pushtetin absolut ndaj patundshmerise- ky pushtet duhet te leviz brenda suazave te ligjit ne fuqi. Duhet perkujtuar autoritetet qeveritare, se gjate hartimit te akteve ligjore duhet ne menyre precize t’i parashohin kufizimet ne lidhje me pronesine.Kufizimet ndaj pronesise private mund te ndermerren, vetem nese kete e kerkojne interesat me te larta te shoqerise kosovare. Vetem ne kete mynyre zhvillimit ekonomik te Kosoves do t'i japin mundesi edhe keta kategori te qytetareve, mundesi per te investuar e tregtuar ne shume fusha.pasi Kosova eshte vend strategjik si ne 70 Alternativa - Reviste kulturore Ballkan edhe ne Evrope. Planet e Evropes se Bashkuar kalojne nga Kosova dhe eshte me mire qe qytetaret te perqendrohen te ardhmes se sa te kaluares. Pronat te gjithe ish-pronaret mund t'i kerkojne konform ligjit ne fuqi dhe ne baze te atyre qe do te aprovohen me vone, dhe keto te drejta t'i kerkojne neper gjykatat e rregullta. Eshte nonsens qe te heqim dore nga kerkimi i prones, por thjeshte tash eshte koha qe te sensibilizohet kjo ceshtje, se problemi i prones eshte problem i trasheguar qe nuk do te gjeje zgjidhje brenda nje apo dy viteve, por me dekada. Sidoqofte, shumkush pajtohet me thenjen: »se pitja eshte ngrene,por tepsija ka mbete«, per cka edhe ish-pronareve dhe pasardhesve te tyre iu mbetet te besojne ne angazhimin dhe seriozitetin e institucioneve te Republike se Kosoves. Shqiptaret qysh moti e kane kuptuar, se prona eshte njeri nga synimet me te larta te qenjes njerezore, e čila e perfaqeson edhe shkallen me te larte te lirise njerezore, sepse ne vetevete permban edhe liri ne e njeriut. Prandaj, me te drejte edhe qytetaret e Kosoves, pa dallim kombesie dhe feje presin nga Kuvendi i Kosoves qe te ofroje te gjithe infrastrukturen ligjore per veprimin e EULEX-it, e čila do te jete e shtrire ne tere teritorrin e Kosoves. Ndersa Shefi i misionit te BE-se ne Kosove EULEX, Iv de Kermbon te ket rolin keshilldhenes.monitorues dhe udhezues, duke sjellur eksperte nga fusha e gjyqesise, policise, doganat etj. Ka kaluar koha kur normat juridike kumbonin si fraza boshe.Kosoves nuk i nevojiten improvizimet. 71 SHKSH"Migjeni" Lublane MJERIMII MENDIMIT POLITIK Afrim Kasolli Fundamenetalisht politika kosovare vazhdon te jete nje politike jomendore, (jo ne kuptimin se aktoret relevant te saj nuk mendojne fare, por ne kuptimin e prodhimit te atij mendimi i čili e paraqet humusin e pergjithshem teorik mbi te cilen mbeltohen idete themelore te veprimit politik). Kurse keto ide me pastaj i perbejne parimet e udherrefimit praktik, ne baze te te cilave orientohet dhe strukturohet nje shoqeri e caktuar ne kohe dhe hapesire per t’i realizuar qellimet e saj kryesore. Pra ketu eshte fj a I a per ate Hoj te ideve me anen e te cilave behet artikulimi mendor si dhe paraqitja diskursive e esences historike dhe politike te nje realiteti konkret social dhe politik brenda te cilit jetojme dhe veprojme. Ne anen tjeter, ky raport i ndersjelle ndermjet ideve dhe realitet, paraqet boshtin qenesor per sajimin e substances ideologjike, te formacioneve politike te cilat operojne brenda nje hapesire te caktuar politike. Keshtu partite politike si entitete organizative te cilat e synojne marrjen e pushtetit ne saj te luftes politike, me synim realizmin e programeve te tyre, e ndertojne aktivitetin dhe identitetin e tyre pikerisht mbi premisa ideologjike. Ne kete menyre, ato e synojne po ashtu edhe prodhimin si dhe implementimin e disa vlerave fundamentale politike dhe etike. Ne kete kontekst, as qe mund te flitet per "fundin e ideologjive”, ashtu sic propagandon sot plote buje klasa politike kosovare. Por, ketu me teper mund te flitet per nenshtrimin e kesaj klase politike, pa ndonje sens kritik, ndaj asaj paradigme ideologjike qe e proklamon dhe shpall “fundin e ideologjive. Sigurisht se nje logjike e tiIle ka per qellim privimin e formacioneve te spektrit politik kosovar nga mjetet e tyre te prodhimit ideologjik dhe shnderrimin e tyre vetem ne administruese teknike te ideologjise dominante aktuale. Natyrisht, ketu me konceptin e ideologjise nuk duhet nenkuptuar ate model i čili dikur ne saj te mitit madhor synonte transformimin trenjesor te botes me ane te revolucionit politik dhe shoqeror - si n - Alternativa - Reviste kulturore veprim total ku energjite e pergjithshme perqendrohen ne shkaterrimin e rendit te vjeter dhe vershimin e vrullshem te nje bote te re, por me kete rast me nocionin e ideologjise nenkuptojme ate model te organizimit politik, ku ideologjia ka rendesi themelore ne perkufizimin e interesave afatgjata politike, madje duke percaktuar edhe identitetin e pjesemarresve brenda nje entiteti politik, si dhe duke arritur qe "interesin e qytetarit ta transformoje permes perfaqesimit nga nje tog interesash konkrete, ne nje interes abstrakt dhe kolektiv”. Pra kaq e mpleksur eshte ideologjia me politiken, sa qe eshte e pamundur qe te behet nje ndarje ndermjet tyre. Duke u shprehur ne menyre metaforike mund te themi se ideologjia e paraqet koken e nje organizmi, kurse politika praktike, parqet trupin e tij. Keshtu pretendimi per te zhvilluar njeren veprimtari duke mohuar tjetren eshte njelloj sikur pretendimi se mund te mbash gjalle nje organizem duke e ndare trupin nga koka e tij. Sidoqofte, si pjesa me interesante e krejt ketij rrefimi, pa medyshje se mbetet vet menyra se si eshte plazmuar ky vizion i sipercekur. Eshte me se e qarte per te gjithe ata qe merren me studime teorike pak me kritike - ne dallim prej interpretimeve te pubiicistikes ditore - se nocionet dhe konceptet themelore qe dominojne ne nje shoqeri te caktuar pa dyshim sejane shprehje e raportit te forcave reale politike dhe shoqerore qe dominojne ne ate moment historik dhe politik. Tek e fundit, a nuk ishte K. Marksi ai i čili na ka mesuar se prapa cdo forme te ideologjise maskohen interesa konkrete politike dhe ekonomike? Kurse mendimet sunduese te nje grupi nuk paraqesin asgje tjeter pos mendimet e sundimit te tij, me te vetmin qellim qe te ruhet qenia politike e atyre qe sundojne mbi pjeset e tjera te shoqerise - duke i detyruar keshtu ata te cilet jane te nenshtruar qe t’i pervetesojne kategorite dominante te sistemit ne trajten e dogmave dhe pa ndonje sens kritik. Me nje fjale, qe te arrihet nenshtrimi mendor dhe shpirteror i tyre. Prandaj nje zhbirim me substancial i relacioneve konkrete ndermjet sferes se “pushtetit me ate dijes”, ne saj te teknikave te "arkeologjise politike" do te na e beje te mundur qe ta shohim edhe gjenealogjine e ketyre nocioneve themelore. Ne kete kontekst mund te vihet ne pah se sistemi i ideve aktuale apo ky konglomerat ideologjik, eshte prodhuar drejtperdrejt nga sistemi sundues i pushtetit politik dhe si i tiIle ai me teper i perfaqeson dhe 73 SHKSH“Migjeni" Lublane mbron interesat e tij, se sa ato qe gjellojne ne te vertet ne nivelin horizontal te shoqerise kosovare. E menyra e etablimit te ketij rendi te ri eshte bere tejet qetesisht, e pa efekte spektakolare nga administrata nderkombetare, duke kontrolluar mediat, duke izoluar oponencen kritike ndaj sistemit si dhe duke e tjetersuar rolin e te vetequajturave parti politike kosovare, vetem ne mekanizma te thjesht teknokratik te administrimit postpolitik. Nderkohe imponimi i ketij rendi “postmodern”, ku politika kosovare i eshte nenshtruar hegjemonise aktuale konceptuale me te vetmin qellim administrimin e saj, ne menyre eklatante spikat po ashtu edhe brenda diskursit zyrtar te kesaj politike. Nje shtjellim eksplicit i ketij ligjerimi e nxjerr ne pah mjerimin mendor te kesaj politike, si dhe sterilitetin e aparatit diskursiv te saj. Lidhur me kete rast eshte interesant te konstatohet edhe shkeputja totale qe ekziston tashme ketu e sa kohe me pare ndermjet ketij diskursi si dhe gjendjes reale politike dhe shoqerore qe aktualisht dominon ne Kosove. Duke i degjuar me vemendje prononcimet e perfaqesuesve te klases politike kosovare te krijohet pershtypja sikur ne Kosove tashme paska triumfuar perfundimisht “paqja e parajses post-historike”, sepse Kosova qenka nje nga vendet me te sigurta ne rajon, te gjitha dilemat qenesore qenkan zgjidhur brenda ketij sistemi politik, kurse evolucioni ideoiogjik me ne fund ka arritur majen e vet kulmore dhe se ky rend paraqet "fundin e historise”, struktura e te cilit as qe ja vlen fare te problematizohet ne aspektin mendor, por qellimi themeior mbetet vetem qe te administrohet ne menyre sa me te mire te mundshme. Pergjithesisht ne koherence me kete qendrim, protagonistet kryesorte kesaj klase politike me anete nje perceptesie llomotitese, operojne me nocionet tashme te njohura si ato te demokracise, ekonomise se tregut, shoqerise multietnike e multikulutore, integrimeve evropiane e transatlantike, madje duke mos lene anash as nocionin tashme me te sterperdorur ne shkencat sociale, ate te globalizmit. Ne te vertet ketu nuk mund te mohohet fakti se eshte fjala per nocione te cilat padyshim se sot paraqesin kuadrin e ideve te pranuara ne nje nivel me te gjere, por ceshtja eshte se si te tilla ato ide megjithe pranimin thuajse universal ne vetvete “jane nje ene zbrazet e čila duhet te mbushet me permbajte konkrete”. Pra keto sisteme ne esence paraqesin vetem kornizen abstrakte ne kuader te te cilave 74 - Alternativa - Reviste kulturore strukturohet realiteti konkret politik dhe shoqeror. Kurse modelimi i ketij procesi perben anen tjeter te ketij fenomeni tejet kompleks i čili eshte i varur ne mase te madhe edhe nga natyra e problemeve lokale qe dominojne ne nje shoqeri. Prandaj eshte pikerisht menyra se si eshte duke u dizajnuar permbajtja e sistemit aktual politik ne Kosove, ajo e čila ka nevoje qe te shestohet me se shumti per momentin. Paradoksalisht, kjo klase politike, gjate gjithe kohes eshte duke mbrojtur vetem aspektet teknike dhe abstrakte te ketij procesi por duke injoruar dhe mosperfaqesuar ceshtjet permbajtesore te tij. Kurse kjo dihotomi ndermjet permbajtjes dhe formes, mendimit dhe veprimit, per pasoje ka bere qe politika kosovare te mbetet nje politike se ciles i mungon totalisht nje substance mendore, te mos jete ne gjendje qe ta artikuloje ne nivel diskurisiv esencen e nevojave fundamentale te kesaj shoqerie, si dhe te kolonizohet tejet ekstremisht, ne nivelin konceptual nga forcat e sotme dominante. Nderkaq mungesa e shtjellimeve te mirefillta konceptuale, ka bere qe problemet kryesore qe shprehen ne diskursin e kesaj politike ne formen tashme te njohur te nje performance ritualisitike, te mos jene probleme qe pulsojne nga nevojat e kesaj shoqerie, por ato te jene te definuara dhe imponuara nga instancat tjera vertikale te shoqerise te cilat monitorjne dhe kontrollojne proceset aktuale. Per rrjedhoje kjo politike eshte tjetersuar ne te gjitha aspektet e saj qenesore, por qe si e tille majen e vet kulmore te ketij pervertimi e ka arritur pikerisht me fenomenin e zevendesimit ne menyre shume subtile dhe te pahetueshme te “veprimit te lire politik me ate te sundimit". Gjithsesi si nje nder aspektet e tjera negative te aplikimit te kesaj paradigme te sipercekur mund te vecohet po ashtu edhe mungesa e debateve te mirefillta politike dhe ideologjike, duke bere qe perfaqesuesit e politikes kosovare te bien pre e nje retorike demagogjike e čila nuk shpreh asgje konkrete dhe permbajtesore. Prandaj kjo edhe eshte arsyeja kryesore se pse lidershipi politik I vendit eshte bere gjithnje e me identik me diskursin e tij, duke perdorur te njejtat fraza politike, por, me te vetmin ndryshim, ne menyren se si i qepin fjalet ne kuader te fjalise gjate sajimit te prozes se tyre dhe frazave bajete politike. Keshtu mjafton qe te hapet nje teme e caktuar nga kancelarite e diplomacise perendimore dhe atehere te gjithe perfaqesuesit e strukturave politike institucionale, po 75 SHKSH“Migjeni” Lublane sa ta degjojne sinjalin e saj, ne stilin e burokrateve tipik, menjehere zhyten ne nje rivalitet tejet servil dhe shume te pakuptim se čili eshte me shume pro kesaj teme - pavaresisht faktit se tema te tilla shpesh here mund te jene edhe ne kolezion me interesat e pergjithshme te kesaj shoqerie. Nje dukuri kjo e čila tashme eshte duke spikatur me menyren e miratimit tejet te turpshem te “ligjeve ahtisariane”, - miratim ky i čili eshte duke u bere pa asnje nje lloj shestimi paraprak ne lidhje me vleren si dhe efikasitetin e tyre administrativo - juridik, ne kuaderte ketij konteksti politik. Sidoqofte deficitet e tilla ideologjike qe sot e karakterizojne politiken kosovare i bejne po ashtu irelavante edhe distinktimet nominale ndermjet formacioneve grupore qe ekzistojne brenda ketij spektri politik. Nuk mund te kete kompeticion te mirefillte politik aty ku ky aktivitet nuk zhvillohet ne nivelin e ideve. Prandaj veprimtaria politike dhe hapesira e diskutimeve publike sot eshte uzurpuar nga nje ndeshje gjelash vetem per efekte mediatike, duke e shnderruar kete sfere ne nje spektakel tipik ku ne te njejten kohe i bene qytetaret “spektatoret dhe humbesit me te medhenj te saj". Kurse kjo menyre e ndertimit te operimit politik mbi negacionin e premisave mendore, perben ndoshta sot edhe arsyen kryesore qe ligjerimi politik i perfaqesuesve me te larte institucional te Kosoves "multietnike e demokratike", te mos jete asgje tjeter pos nje reproduktim i dobet i reklamave televizive qe ne vazhdimesi jane emituar nga masmediat vendore elektronike, e te sponsoruara nga oficina ideologjike e administrates nderkombetare. Ne kete menyre fillimisht eshte bere plazmimi i strukturave politike ne koherence me kete ideologji, e te cilat me pastaj kane marre rolin qe ta transmetojne edhe ne nivele te tjera te shoqerise. Prandaj nuk eshte e rastesishme se pse qytetaret e Kosoves vazhdojne te bombardoheri cdo dite nga nje llafollogji e pergjithshme prej perfaqesuesve te tyre, ne lidhje me shoqerine "mulitetnike e multikulturore”, pavaresisht faktit se kjo shoqeri ne permbajtje vazhdon te jete e pa pune, e varfer dhe poshteruar nga skamja dhe mjerimi, e paperfaqesuar denjesisht ne kuader te mekanizmave politik e institucional te demokracise, pa ndjenen bazike te sigurise, si dhe pa perspektive te qarte politike e ekonomike. 76 Alternativa - Reviste kulturore Sidoqofte, ky deshtim i pergjithshem i politikes kosovare, per te artikuluar esencen e nevojave reale te shoqerise kosovare, mund te perceptohet po ashtu edhe si pasoje e kolapsit total te shtreses intelektuale ne kuader te kesaj shoqerie. Eshte pikerisht kjo shtrese ajo e čila ma ane te veprimtarise se saj epistemike dhe aktivitetit refleksiv arrin qe t’i artikuloje parimet e pergjithshme te nje shoqerie ne trajten e konstruksioneve ideale - duke bere qe me pastaj keto gjedhe ideore te sherbejne edhe si pika referimi dhe orientimi per veprimtarine etiko-politike. Ketu edhe qendron arsyeja kryesore se pse mendimi dhe veprimtaria praktike politike ndodhen ne relacione te pashkoqura njera me tjetren madje duke perbere vetem dy ane te se njejtes medalje (e jo ne marredhenie antinomike sic supozohet nga klishete e zakonshme). Kjo tregon se nje politike e mirefillte duhet qe cdo here te ndertohet mbi premisa te qendrueshme diskursive. Kurse cdo mendim politik ka per detyre qe ne menyre qenesore ta shpreh dhe kondensoje esencen e nevojave reale te nje shoqerie, duke e kanalizuar ne forme institucionale ne trajten e interesit universal. Por, ne d a 11 i m nga ky funksion qe ka dhe luan shtresa intelektuale ne shoqeri, perkundrazi, tek ne, nje pjese bukur e mire e kesaj kategorie shoqerore, eshte strukur nen catine e disa institucioneve psudoshkencore, pjesa tjeter ka demonstruar nje tundim te madh drejt lartesive te olimpit politik, si dhe duke gjakuar pushtetin me shume se cdo vlere tjeter, me te vetmin synim qe te gjeje strehe nen ombrellen e tij. Kurse ngarendja e kesaj kategorie drejt pushtetit eshte zhvilluar ne nje menyre politikisht tejet degraduese, profesionalisht diskredituese, si dhe moralisht degjeneruese. Kjo shtrese pra ne vend se ta terheq klasen e politikaneve drejt ideve te tyre intelektuale, per fat te keq ka bere te kunderten, ku intelektualet me idete e tyre gjate rekomandimeve politike me nje servilitet tejet ekstrem, i jane nenshtruar dhe pershtatur kritereve te pushtetareve. Fryme kjo e čila e ka minuar prodhimin e mendimit politik edhe ne kete segment, sepse me teper se sa me nje angazhim parimor te intelektualeve, ketu ne te vertet me shume kemi te bejne me shfrytezimin e tyre, per qellim justifikimin e interesave ditore te grupeve dominante politike. Eshte pikerisht kjo menyre e veprimit, ajo e čila e shnderron intelektualin ne “sherbetor te nenshtruar te pushtetit, ne persoses te artit te skllavit, e te genjeshtres” (F.Lubonja) - dukuri keto te cilat edhe 77 SHKSH"Migjeni” Lublane paraqesin mekatin me te rende intelektual si dhe “tradhtine” me te larte morale ndaj se vertetes. Keshtu, shtegdalja nga ky mjerim i pergjithshem mendor, si ne sferen politike, kulturore, ideologjike apo shkencore ne te cilin jemi katandisur tash e sa kohe, nenkupton edhe ndryshimin e ketij raporti, per ta mundur edhe ate qe Michel Foucault, e quan "armiku madhor”, "kundershtari strategjik” - fashizmi qe eshte tek te gjithe ne, qe s’i shqitet mendjes dhe sjelljeve tona te perditshme. Fashizmi qe na bene ta duam pushtetin, qe na bene qe edhe vete ne te gjakojme, per ate qe na dominon dhe snfrytezon”. Prandaj, per fund, mund te themi se ka ardhur koha per krijimin e nje politike, e čila dallon rrenjesisht nga konditat e deritanishme te operimit politik. Ne substance, kjo politike e re, - perkunder funksioneve vetem tekniko administrative qe ka tani - duhet te jete ne gjendje qe aktivitetin e saj ta ndertoje kryesisht edhe mbi premisa te qendrueshme teorike dhe mendore. Nderkaq, ky mendim, ne vend se te mbroj interesat e grupeve dominante politike, duhet qe te jete i mplkesur drejtperdrejt me praktiken konkrete shoqerore, me qellim qe ta beje sublimimin si dhe artikulimin sa me te denje te saj - kombinim ky i domosdoshem edhe per realizimin e nje emancipimi te pergjithshem shoqeror. Vetem mbi kete ndarje radikale nga politika aktuale mund te krijohen kushtet per perkthimin interesave fundamentale te kesaj shoqerie ne gjuhe juridiko-politike, si dhe te behet implementimi i tyre ne menyre institucionale. 78 Alternativa - Reviste kulturore Shtrirja e endrres se bektashizmit ne shoiptarizem Gezim Llojdia Pak perpara se Tirana te behej, kryestreha boterore e tarikatit bektashi ka nje fakt te vertetuar se shqiptaret ishin nga popuj, qe e perthithen, qysh ne ardhje, ngase bektashizmi u ngjasonte zakoneve shqiptare . Nderkaq čila eshte afria e tyre? Shqiptari i urte i rritur afer maleve eshte detyruar shpesh te kerkoje te fshehten qiellore, por ne menyren e vet pagane. Duke qene se eshte afruar, por duke mos e arritur dot, besonte ne besetytni te rreme. Kishte pyetur veten , jo rralleheredhua valle nen kete heshtje yjesh, vishen pemet ne mermerimen pranverore. Kush e ka" vulen," "dekretin”, kush e nenshkruan, per te filluar njekohesisht gjemimi pranveror ? Nen cipen e henes, ndricimi i gjalle i yjeve , shugatej duke te ndjellur enderrime. Nga torba e Kristoforidhit:Veshtroni o shok veshtroni se si qenka mbuluar maje e malitteTomorrit me mjegulle e re. Shih , shih si shkrep mali xixa xixa e nxjerr shkendija t’arta e te argjenda. . . Naimi kendonte : “Tomori O mal i bekuar, fron i larte, qe rri Zoti-Pase fese se vjeter, qe kishin shqiptaret qemoti. . . ’’ Mirepo ka qene nje fare Haxhi Babai, aty nga viti 1600, qe soili nje grusht dhe nga Oerbelaja per kultin e Cukes se Tomorrit. Ne te vertete udheheqesi i bektashinjve erdhi, qe prapa ketyre bregoreve nga dervishet e Haxhi Bektashit duke derdhur aty, driten e argjende. Nen qarkun e kesaj bote misterioze u ndricuan shume shpirtra, qe ne muzg notonin. Urdhri i bektashizmit, i gjeti tokat e shqiptareve, pak perpara ardhjes se perandorise osmane. Ne kujtime te E. bej. Vlores, cilesohen ardhja e urdhrave perpara kembes se ushtarit perandorak osman. Dielii i bektashizmit fluor leshonte mbi keto vise refleksione trendafili te rrezeve te tij, ai u pasqyrua ne mijera here ne shpirtera te ngurosur, qe s'kishte te sosur, plot gaz e gjalleri. Por dokumenti faktik mbetet i patjetersueshem. Vetekqyrim deshmi, fakte, shifra. Pati nje korelacion aritmetik. Bektashizmi kjo drite e prure nga dervishet e Haxhi Bektashit per shpirtera te uritur, qe leshonte rreze dhe njerezit gjithsesi u pikonte ne shpirt. Deshmitare, mbeten te dhenat e kohes. 79 SHKSH“Migjeni” Lublane Fundi i shekullit XIV e gjeti Shqiperine me 100 mije bektashinje. Ne 1934 Parlamentit shqiptar ju paraqit propozimi, qe fe zyrtare e shtetit te njihej bektashizmi. Ne 1936, kohe monarkie ishin 250 mije bektashinj ose 25% e shqiptareve. Eshte ora, kur nga trysnite e kohes u krijua diamanti i besimit tek shqiptaret, sidomos ne zonat e mesme dhe jugore te vendit. Hyrja e stuhishme e bekatshizmit tek shqiptaret, pasqyrohet me fakte domethenes. M. Tirta sjell: ne regjistrimin e vitit '45 emri, mbiemri Ali ne 6614 persona. Emri ose mbiemri Abaz Aliu ose Abas 1416 persona. Mbiemri ose emri Bektash 590 persona. Dervish, emer, ose mbiemer 4390 persona. Hysen 8007 raste. Hasan 6675 raste. Kurse nga vitet 1878-1912 nga kohe rilindje deri ne pavaresi u shtuan ne keto vise 50 teqe te reja. Dervishe dhe teqe ne perndritjen kombetare Keto faltore ishin ndertesa fetare te quajtura teqe, hyne vrullshem duke ndikuar ne ceshtjen shqiptare. Nje harte me shtrirje hapesirash bektashiane ne viset shqiptare. Nje zone: Kruje, Elbasan, Cermenike, Peqine. Zona e dyte :Berat, Skrapar, Tomorrice, Permet, Leskovik. Zona e trete :Vlora, Mallakaster, Tepelene, Gjirokaster, Delvine. Nje zone te katert :Tropoj, Kukes, Prizeren, Gjakove, Dukagjine, Mitroviče, Shkup, Tetove. Frymemarrje kombetare e teqeve: Teqe, qe hyne ne perndritjen kombetare me kontributin shqiptar. Teqe e Frasherit, Backe, Prishte, Melcane, Oatrom, Fushe-Kruje, Gllave, Shemberdhenj, Turhan, Gjirokaster. Kryeteqeja Kryeteqeja e Frasherit ne malesi te Dangellise. Baba Alush Frasheri i biri i Dalib Frasherit ndjeu shkelqimin, qe afronin burrat e shquar te treves jugore , diten qe hyne ne mejdan. Kjo teqe ne Frasher, nje moment te jetes se saj do te rilindte, duke pritur diten kur kreret aty do te krijonin , lidhjen e vogel te Prizerenit. Perfaqesuesit ishin nga keto krahina Janine, Berat, Margellic, Ajdunafi, Gjirokaster, 80 Alternativa - Reviste kulturore Permet, Vlore, Prage, Arte, Preveze, Tepelene, Kolonje, Korce Teqet e tjera me dervishet e urte hapen mejdanet dhe shpirtin, per t'i ndihur fatit, duke larguar fatin e keq, qe u vardisej shqiptareve. Zeri i shqiptarizmes Nje fare Dervish Bektash, aty nga 1852 ne teqe te fushe Krujes, propogande kombetare. Baba Ramadan Oatromi me Šali Butken mblodhen 800 trupa per te mbrojtur Korcen, nga hyrja e grekerve pas largmit te francezeve. Baba Zenel Kaloshi me Abdi Toptanin pjesmarres ne vulosjen defintive per ngritje krye kunder perandorise ne zonat e Krujes. Baba Hajdar Turhani kapet dhe burgoset. Baba Haxhi Kruja per perhapje te librit s h q i p e internuan. Baba Medin Gllava “Bese dhe bashkim per shpetimin e atdheut. Motivacion nga Oeveria e princ Vidit. Baba Hysen Melcani zbret deri ne Vlore ne pavaresin e vendit. In memorial shqiptarizmi per dervishet rilindas. Baba Hysen Melcani, Hysen Kukeli, Abedin Frasheri, Haxhi Hysejn, Dervish Ali Dedej, babai i teqes Harabati Tetove, Baba Xhaferi i teqe se Prishte, Baba Fetahi i teqes se Backes, Dervish lliazi teqe e Kulmakut, Shaban Prishta. Ali Tomori. . . . Histori e shkurter e bektashizmit shqiptar Kur larg kesaj kohe, Ali Pashe Tepelena, sundimtari i jugut pershkendijonte valezat e liqenit te Janines, ky bektashi u be myhib i Sheme Baba Krujes. Oemaluddin Shememi Babai celi gonxhe shqiptare per bektashizmin shqiptar, nen territore te sundimit, te Ali Pashe. Mirepo ky dinak sic ishte Aliu, nderkaq e kishte kuptuar se bektashinjte, ai dhe te tjere nen perandorin osmane, ishin te kercenuar. Keshtu u konstruktuan dy harqe te nje ure lidhese shqiptare. Ne asnje vend portreti i bektashizmit nuk ishte shpalosur kaq shume sa ne Shqiperine e asaj kohe me sundimtar Ali Pashen, c’ka mund te nenkuptosh se ura e bektashizmit shqiptar si shteti i Ali Pashes, po merte forme. Ali Pasha ka mbajtur ne koke nje lloj taxhi me ndarje, sinonim i bektashizmit, duhet te jete gjithsesi shprehen studjuesit, ky eshte nje realitet historik. 81 SHKSH''Migjeni” Lublane Ne historine e lashte te bektashizmit ballkanik, eshte i vijezuar, rrugetimi i dervish Sari Salltekut, frymesjellesit te nje grushti diell, nga teqeja e madhe e Haxhi Bektashit, murgeveshesi. Shqiptarizma bektashiane do te shtrihej ne hapesira te tjera. Keshtu Konica, njohu frymen e Hysen Babait. Kosturi te Kasem Babait. Gjirokastra te Asim Babait. Mirepo Nasibi Tahir Baba ishte nje shenjtor qe zbriste Kokojkes , syrit te malit, perball Selenices per ne fshatin Frasher. Samiu, thote se ai kishte lindur ne fshatin e tij. Ishte tyrbeja ne teqe. Shenje e largimit te tij. Oe kur Shememi Babai, enderronte shtrirjen nene ne shtetin e pashait te Janines, per ne Melcan, percolli dervishin Abdulla Melcani, per te konaket e teqes. Oenderzimi ne Tirane Bektashizmi me frymen shqiptare dhe dervishet e tij ishte konturuar ne dy shekuj. Midis dy shekujve ishin bektashinjte shqiptar. Ka qe besojne verberisht se shekulli XIX, i perket ore enderres. D. m. th, shekulli i XIX i takon te konturohet si shekulli qe soiii frymen e shpreses. Nderkaq per bektashinjte shqiptar ka zbuluar kohen e shkeputjes nga bektashizmi turk, pra nje Hoj divorci eshte shprehur nje studjuese e huaj. Mirepo per te vene ne levizje kohen kur ne dekaden e dyte te shekullit te XX, kur shqiptaret me shtetin e tyre ne perpjekje per ta konturuar, nje pike i ngjasonte kjo nje loje te panjohur:”Ngrih e rrezo, Rrezo e ngrih”, qe ishte historia e vetvetes, ose paqyra e postpushtimeve , bektashinjte e asaj kohe i hapen rruge kongreseve te bektashise, qe me se paku do te shpallnin mevetesin e foltoreve, gjuhen shqipe ne krye te ritualeve fetare, per te ritreguar rrugen e shqiptarizmes edhe te tjereve . Fytyra e ketyre kongreseve shprehte vecanti. Duhet permendur se ne Haxhibektash, te tilla nuk kryheshin. Ana tjeter rendsore eshte se pjesmarresit e tyre ne mbledhjen e pare ishin dervishet patriot qe nga rilindja ne pavaresi e me tej. Kongresi i pare me fytyre shqiptare u be ne Prishte. Cerdhja atdhetare e teqes Zgjoi edhe mendimin shqiptar. I perket datimi 1921. Shkruajme emra patriotesh dervish shqiptare: Baba Ahmet Turhani, Baba Sulejman Gjirokastra. Baba Xhemal Permeti. Baba Ahmet Elbasani. Baba Kamber Prishta. Baba Mustafa Frasheri. Baba Hajdar Turhani, Baba Hasan Krahesi, Baba Hasan Memalia, Baba Kasem Koshtani, Baba Sulejman Kicoku, Baba 82 Alternativa - Reviste kulturore Ramadan Oatromi, Baba Xhafer Tomorica, Baba Halim Therepeli. Ne vijueshmeri kongresi i dyte. Teqe :Hajdarie. Gjirokaster. Datimi 9 korrik 1924. Kongresi i trete . Percakton rendesi per ardhjen e kryegjyshates. Pra qenderzimi i saj ne Shqiperi. Kongresi i trete eshte percaktuesi per fatin e bektashizmit boteror. Ne 5 tetor 1929, teqe eTurhanit. Ne te tilla rrethana, qendra boterore e bektashizmit do te vendosej ne token e shqiptareve. Per te caktuar definitivisht kerkohej edhe nje moment tjeter. Ai ishte emri dervishit shqiptarit, qe do te duhej te ishte udherrfyesi kur ne Turqi ne kuader te masave, tarikatet dhe kultet e tyre do te perfundonin misionin shekullor. Kur rezidenca qendrore e urdheritte bektashizmit u vendos te ngrihet ne kryeqendren e Shqiperise, ne kodrinat e buta te periferise se Tiranes, ne fiilim te viteve ‘30, shqiptaret nuk u befasuan per ekzistencen e saj. Perkundrazi, bektashizma shqiptare si trashegimtare e ketij thesari te shenjte, deshmoi fuqine tone shpirterore. U shfaq ne nje periudhe te caktuar te kohes bektashiane. AAulliri i kohes shqiptare kishte ngecur ne vend. Shfaqja ishte goditje meteoresh. Bektashizma shqiptate erdhi si nje klithme shpirterore per shqiptaret ne ditet e perndritjes kombetare. Bektashizmi depertoi ne thellesi te shpirtit shqiptar si vetrni besim atdhedashes. Bektashizma shqiptare permban vlera te verteta per besimin e popullit. Bektashizma shqiptare erdhi e tille, sepse kishte nje arsye te thelle historike. Kishte mungese te shqiptares ne besimet fetare. Rilindasit, krijuesit e enderres per Shqiperine jane gurevenesit e pare ne themele te bektashizmes shqiptare. Bektashizma eshte shtjelle qiellore. E paisur jo ne pak kohe, por ne shumicen e shekujve me urtesine e lashte. Eshte mermerime pranverore, pa kufij stinesh. Eshte fuqi , misterioze me origjine hyjnore, qe te turbullon ne cektinen e pafundme te shpirtit. Bektashizma eshte ky besimi, qe ka punuar dhe punon per shqiptaret. Ndersa shqiptaret nga ana e tyre e perpine bektashizmin per disa arsye:eshte ekzistence shpirterore, filozofi jete, pasuri kombetare, histori kombetare. Oe kur mori forme komuniteti bektashian shqiptar, kur u mblodhen kongreset dhe funksionimi i tyre ishte i plote, u pa se cdo te thoshte Shqiperi, ne besimet fetare. Ne kongresin e tij te pare eshte sanksionuar gjuha shqipe, gjuha zyrtare e ketij besimi. Kjo eshte simetria, qe mbante kahje te kundert me te 83 SHKSH“Migjeni" Lublane tjeret. Kjo ishte njekohesisht ngritja e bektashizmit ne syte e shqiptareve. Me forcen e tij te shpirtit ngrohen venat e ngrira te kombit. Nje dervish shqiptar ka thene kete pasazh dashurie per vendin e tij: 'Neve s'na sos Perendia, se na ka ngjizur vete / Do te rroje Shqiperia, sa te permbyset kjo jete. " Kjo nuk eshte muze. Ajo eshte perpjekja e atyre rilindasve, qe ne cdo dite e cdo stine , plotesuan kroniken e madhe te perndritjes kombetare shqiptare. Ajo eshte "vula", per kombin tone. Jemi ketu , thote ky dervish, qe kur s'mbahet mend. Ky dervish eshte baba Meleq Shemberdhenji, rilindas i shquar. Nga thellesia e kohes degjojme klithmen e dervishit rilindas. Duket, se prej andej ka mbritur aksioma: "Pa atdhe, ska fe'", rubin i pare ne keto themele, ishte libri i ketij dervishi, "Besim efe". Ketu jemi, qe kur dielli e hena s'kishte lere, eshte shprehur poeti bektashi Naimi yne. Keta dervisher me shpirtera shenjtoresh me mendje te kthjelluar, unanimisht do te vertetonin me mijera flete poezi, histori, studime se kjo eshte toka, qe ne shqiptareve na e dha Zoti. As pushtimet, sado te renda, sado te zeza te jene, nje dite do ta kepusnin qafen. Arsyeja:kjo eshte toka e shqiptareve. Zoti, na e ka dhene hišen ne Ballkan, ne Shqiperi. Kombi yne do te jetoje per aq kohe sa e ka parathene Zoti. Kur nje nga kleriket bektashi, Bektash Kolonja, do te hidhte nje nur bukurie teqeve shqiptare:"0 teqet e bektashise/si trendafili ne vese", ku nga te gjitha keto cilesime bektashizmi ariti te perhap vale te fuqishme sizmike edhe ne kete kohe ku jetojme ne kete shekull te ri, nga kryeqendra boterore e Tiranes, merret me mend se ckapacitete, cvlera kombetare, ka paraqitur bektashizmi per shqiptaret, aty rreth viteve 1934, kohe ne te cilen u propozua, te behej fe zyrtare e shqiptareve. Kur Kryegjyshata Boterore u vendos ne shtepine e shqiptareve, gadishulli i serte, por malor i Ballkanit, me kufijte dhe nacionalitet kishte pjellur, ndonese me pak se sherret e egra, luftra te pergjakshme fqinjesie. Shtrirja e enderres Kur kryeqendra e perbotshme e urdherit te bektashizmit u vendos ne truallin e shqiptareve, koha e shekullit e shtriu enderren tone ne disa pjese. E para: enderra per nje shtet shqiptar. E dyta:perpjekja per te 84 Alternativa - Reviste kulturore ndalur kirurgjine e fqinjeve. Pabesia e tyre e tyre preu nga trojet shqiptare. Pjeset jashte saj, kullonin gjak e lote shqiptaresh. E treta:Ardhmeria. Ne vitin 1999 u clirua Kosova, nga pushtimi i shkjaut serb. Nje levizje me ndjeshmeri sizmike e shoqeruar me clirimin shpirteror ka filluar ne trojet e tjera shqiptare, kjo dotesjelli nje dite, shqiptaret te kene kombin e tyre . Kur kryqendra boterore e bektashizmit u vendos ne kryeqendren shqiptare ne periferi, poeti bektashi Naim Frasheri kishte 31 vjet, qe kishte shkuar me syte e ngrire ne katakombet e ftohte, i mbyllur ne arkemorti, ne varrezen e Medrin Oojt. Por perpara se tek poeti yne te ndriconte ora e territ, ai ishte adresuar me nje lutje shenjtoresh Zotit:"Jepi shqiptarit drite / Zot i vertete te shohe / te marre vesh miresit / te verteten ta njohe. " Midis atij trazimi te jashtezakonshem shpirteror, qe kishte ndodhur ne Ballkan e kishte bere poetin tone por edhe dervishet dhe rilindas te tjere te kerkonin per ndihme edhe rrugen e frymes , sepse nga te gjithe ballkanasit, ishin populli me i sfilitur nga shekujt e pushtimet. Kur perendimi i trazuar i shekullit te 19 ndodhi, trojet shqiptare , gjendeshin ne nje udhekryq me ulurima ujqesh, kur mulliri i religjioneve shqiptare u ndal ne vend, nje vene e bektashizmit shqiptar, ishte teqja e Frasherit. Statusi religjionar ne harten bektashiane, ishte zeri i bektashizmes shqiptare. Rilindja kombetare vertete u finalizua ne nje qytet trojesh shqiptaresh me emrin Prizeren, por zanafillen e saj pjesa jugore e kishte ne njeteqe me emrin Frasher. Kur ne ate mbreteri heshtjesh religjioze shqiptare, s'perpinte askush, bektashinjte shqiptare nxorren aksiomen me dy rradhe verbuese: "Pa atdhe s'ka fe". Kur flauti i endrres rilindase zgjoi nga gjumi endrren, thesari "Pa atdhe, s'ka fe", Bektashizmi per shqiptaret ishte :Diagrami i rrahjeve te zemres shqiptare. "Sizmografi", qe percaktonte grafikun e ekzistences ne shkumbezimin e valeve ne bregun e shpirtit shqiptar. Diagrami i rrahjve te zemres, qe do te mund te maste detin e shpirtit shqiptar. Ne permasat, qe e kerkonte koha ishte ngjizje me dehje mistike, tregues domethenes , ishte. Šali. Nj . Dedei eshte thirur nga Ankaraja dhe ne vitet ‘30, filloi organizimin e qendres boterore te bektashizmit. Pas nje dekade fronizimi ne dheun e tij ai bleu toka per kryegjyshaten , ai pergatitet per nje vjeshte te veshtire. Ne vjeshten e vitit ‘41, pas nje jete termetore shpirti i tij shkoi te sundoi ne qiell. Trupi i tij gjendet ne 85 SHKSH"Migjeni” Lublane tyben e tij ne kryeteqen e Tiranes. Tyrbja e tij kozmike rrethore me gjysem hene shqyrton, se shpirti i shenjtorit ndodhet tani ne zonen kozmike. Shkuarja e Šali. Nj. Dedeit eshte bere pasi ai i kishte perfunduar edhe misionin e fundit te ringritjes se kryeqendres boterore ne Tirane. Aty tek kryegjyshata kame pare nje cezme uji qe i kushtohet Šali Dedeit. Ujerat sigurisht qe shqyrtijne rrjedhjen e jetes, ose me e saktesuar levizjen e urdherit. Trupin e shenjtorit e mban tyrbja e tij. Ne pikezim te veses, nje pellumb krahet tund cdo mengjez duke u ulur ne tyrben e tij. 700 VJET Kur koha solli rrethana, qe Kryegjyshata Boterore te ngrihet ne Shqiperi, urdheri i bektashizmit kishte 700 vjet, qe ekzistonte. Kur rregjimi i M. Oemalit ne kuader te reformave kyci dyert e institucioneve fetare te bektashizmit ne Turqi, ne Tirane u vendos, selia e shenjte e Kryegjyshates Boterore te Bektashizmit. Kur selia e shenjte e Kryegjyshates Boterore te bektashizmit beri 70 vjet jete ne Shqiperi, ne Tirane rezidenca e kryegjyshates boterore eshte kryeqendra e pare, por e vetrne midis religjioneve shpirterore, qe selia e saj e perbotshme eshte ne token e shqiptareve 86 Alternativa - Reviste kulturore Kosova ne mes himnit dhe kushtetutes Akademik Zeqirja BALLATA Flamuri shteteror i Kosoves u be si u be dhe eshte mekat qe s'perfshiu ndonje element identiteti, ngjyre a shenje karakteristike vendore te popullit shumice. Konsideroj qe Plani i Ahtisaarit s eshte e thene qe duhet duhet aplikuar fjale per fjale. Po te merrnin pjese ne perzgjedhje shumica vendoresh historiane, profesioniste t'artit, njerez tjere te dijes e te pendes, mbase mund te pritej ndonje element i tille. Karakteristike e nje vendi a populli zor se mund te mirren gjashte yjte qe perfaqesokan gjashte entitete, prej te cilave shqiptaret perbejne 90% te te gjithe banoreve, pese entitetet tjera se bashku ro%. Zor se mund te vleresohet si shenje karakteristike e nje populli a vendi edhe figurimi ne Flamur i kufijve; kufij qe - per fat te keq - s'ditem a s'mundem t'i sigurojme e mbrojme pas luftes me 1999, as tash e gati tri jave pas Pavaresise s'jane duke i zoteruar teresisht paqeruajtesit. Do tishte e nevojshme qe keta me me kembengulje t'iu bejne balle turmes se demonstrantove, te cilet po na i rrenojne e djegin kufijt, te yshtur nga udheheqesit e tyre me mendesi kolonialiste e mitomane qe ende s'e kane te qarte se Mesjeta ka mbaruar me zbulimin e Amerikes. Pra, »...Trupat mike nderkombetare paqeruajtese ne Kosove...e ShPK e Kosoves ...t'i ruajne e mbrojne kufijte e saj...ne rast se ekstremistet nga veriu i Kosoves a jashte saj... krijojne ekscese« (shih Z. Ballata, Vendimi per pavaresi do te jete sovran, jo i njeanshem, Bota sot, 28 tetor 2007). Per ndryshe, problemet me kufirin serb, po s’u mbrojt sa duhet, mund te mos kane te ndalur edhe ne fardhmen! Sidoqofte, Flamurin e Kosoves, si njerin nga simbolet shteterore e kemi, keshtu sic e kemi dhe ky element tash eshte »ad acta«. Per nje Kushtetute te pavarur Tani do pasur kujdes qe Kushtetuta, si akt me i lart juridik shteteror, te miratohet duke u perfshire drejt e qarte ne te ceshtjet me kruciale qe 8 ? SHKSFTMigjeni” Lublane e percaktojne Mendoj qe, krahas mbeshtetjes se saj ne vija te pergjitheshme ne Planin e diplomatit finlandez, duhet te inkorporohen ne Kushtetute edhe sugjerimet, plotesimet e verejtjet e arsyeshme si dhe detajet e finesat specifike te ekspetrteve e institucioneve, organizatave e asociacioneve qe nga Akademia e Shkencave dhe e Arteve e Kosoves e deri te bashkesite lokale qe u dhane gjate diskutimit publik dhe te te miratohen nga Parlamenti ne menyre te pavarur. Do t'ishte mire qe te nderrohen mjaft fjale te huaja (komunitetet, mocioni, seancat, presidenti, kuorumi, amendamentimi, asociimi etj.) ne ato shqipe dhe te nderrohen disa terma (kushdo, konfesionet, liria akademike etj.) me te tjere me adekuate (nenet 24, 39, 48). Do fishte e arsyeshme te rishikohen nenet ku flitet per gjuhet (neni 5), simbolet (neni 6), Forcen e sigurise (pse jo Forcat e armatosura, si ne vendet tjera, neni 126), Perberjen e perkoheshme te Keshillit gjyqesor e te Gjykates kushtetuese (nenet 151, 152, pse ...e perkoheshnme?); gjithashtu edhe nenet ku flitet per vendet e rezervuara a te garantuara per komunitetin serb (neni 78:...), nderkohe qe nuk permendet populii shqiptar nasnje nga 160 nenet e 6i faqeve te Projektkushtetutes (!!!), ndonese Kosova eshteformuar pikerisht per kete populi; populi qe jetoi e jeton ne troje etnike, pasardhes Dardanesh e te Dardanise ilire per te vazhduar te gjalloje gjate Mesjetes dhe dyndjeve te Sllaveve, te cilet u vendosen perreth Kosoves per ta pushtuar ate ne shek. XIII dhe sunduar afro dy shekuj e gjysem deri ne pushtimin Osman, kur Shqiptaret, karshi popullates pakice ortodokse serbe ishin shumice, perfshire edhe periudhen pas pushtimit te Kosoves nga serbet me 1912, e čila mbet' e okupuar deri me 1918, me pas edhe ne Mbreterine serbo-kroato-sllovene, por edhe pas Luftes II boterore ne Jugosllavi deri ne kapercim te shekullit qe kemi hyre; populi qe i duroi katrahurat e lufterave ballkanike e boterore, pastaj gjate viteve '50-'6o, '80 e '90 ne kete Kosove historikisht ekzistente qe n'Antike (Dardania), Mesjete (Kosova), gjate pushtimit Osman (Vilajeti i Kosoves) dhe gjate Federates Jugosllave deri me sot (Kosova); populi qe hoqi te zite e ullirit nen Jugosllavi prej nga u debua me dredhi e dhune ne Turqi me ane traktatesh e elaboratesh antishqiptare (V. Cubrilloviq, »Iseljavanje arnauta, 1937, »Manjinski problem u novoj Jugoslaviji«, nentor 1944; B. Križman, »Elaborat dra Ive Andrica o Albaniji, 1939 etj.) e u detyrua te mergoje mbas Luftes II boterore ne vende europiane e tejoqeanike per kafshate Alternativa - Reviste kulturore goje, si dhe per t'i shpetuar ndjekjeve mizore te hegjemonisteve; populi nga me te vjeterit te civilizimit europian dhe me personalitete te shquara (Gjergj Kastrioti, Andrea A. Durresaku, Leonik Tomeo, Marin Barleti, Mimar Sinani, Elena Gjika, Aleksander Mojsiu, Sami Frasheri, Nena Tereze - Gonxhe Bojaxhiu etj.), i čili s'ka okupuar a sunduar te tjere, perkundrazi eshte ndrydhur nga trysnite e dyndesve dhe sunduesve te ndryshem. Himni tejete vendor Ne kete kuader, do shpallur edhe konkursi e perzgjedhur Himni me tekst e muzike shteteror i Kosoves. Me pare do perzgjedhur teksti poetik, pastaj mbi te do te kompozohej e perzgjedhej muzika - melodia e kompozuar. Kjo nuk duhet bere me nguti. Ceshtja e Himnit s’esht e re: per te eshte folur me 1990 pas Deklarates se 2 korrikut (Rilindja, 3 korrik 'go, fq. 1-3 dhe 4 korrik, fq. 4-7), pas shpalljes se Kushtetutes se Kosoves me 7 shtator 'go e te Ligjit kushtetues per zbatimin e saj (»Dielli«, nr. 7, Zagreb, shtator '90) nga Kuvendi qe e pat' shtruar ceshtjen e himnit...; e pat' aktualizuar edhe gazeta »Dielli« ne Zagreb dhe shpallur konkurs (»Dielli«, nr. 5-10, shtator-tetor '90) per tekstin e muziken dhe lidhur me kete pat' nderhyre autori i ketij shkrimi (Z. Ballata, Mbi ceshtjen e himnit, Bota e re, 6. dhjetor 1990). Nderkaq, tash duhet ta kemi perfundimisht himnin. Ne Planin e Ahtisaarit jane parapare shume favore per entitetet joshumice, sidomos atij serb. Por te drejtat dhe detyrimet bashke me simbolet, pra edhe Flamurin, stemen e Himnin (neni 6: Flamuri, stema dhe himni jane simbole shteterore te Republikes se Kosoves te cilat pasgvrojne karakterin shumetnik te saj! ) bashke me specifikat e popullit shumice konsideroh qe duhet ta žene vendin adekuat. Keshtu edhe autoreve te himnit s’eshte e drejte t’u vehen udhezime si ta krijojne tekstin a muziken, me apo pa elemente metriko-ritmike, melodike te idiomit vendor, si t’a kompozojne muziken e himnit, me a pa elemente vendore. Udhezimet e tilla e cungojne te drejten e lirise krijuese. Venja ne pah e elementeve muzikore vendore eshte e drejte e natyreshme dhe e pacenueshme e krijuesit muzikor. Nje melodi e karakterit solemn, himnik, sic pritet te jete Himni I Kosoves, natyrisht qe mund te kete ndonje element melo-ritmik a melodik vendor nese duam qe ta perqafojne shtetasit. Po nuk pat’ 89 SHKSH“Migjeni” Lublane melodia elemente te tilla, cfare elementesh atehere u dashka te kete dhe nga čili vend a populi per t’u perqafuar sa me lehte? Himni i Kosoves me popullate me monolite si pak vende te tjera (Maqedonia, Bullgaria, Serbia, Rumania, Kroacia, Sllovenia, Austria, Zvicra, Sllovakia etj.), eshte e natyrshme qe te kete ndonje element vendor, ndonese arti i tingujve eshte mjaft abstrakt dhe sedli degjues e pranon ne menyren e vet. Direktiva ne kete drejtim nuk ndeshen ne krijimtarine pergjithesisht muzikore nder popuj te civilizuar. Pas perpilimit te kushteve te konkursit per sajimin e himnit qe do ta benin profesionistet e afirmuar muzikore me shkalle e pervoje te pasur pedagogjike e krijuese-artistike, do te merrnin pjese sa me shume krijues muzikore. Ne komisionin profesional per vleresimin dhe perzgjedhjen e himnit do t'ishin krijues qe per nje a tjeter arsye nuk marrin pjese ne konkurs. Pas shpalljes se konkursit pertekstin e himnit dhe perzgjedhjes se tij, do te pasonte konkursi per muziken - melodine e kompozuar mbi ate tekst. Poqese organet e Kosoves shpallin konkurs vetem per kompozimin e melodise pa tekst, atehere ka gjasa qe nje numer prej nesh nuk marrim pjese, sepse himni pa tekst eshte i manget, i cunguar dhe nuk i permbush, ne kuptimin e mirefillt, kushtet e himnit te plote te nje shteti. Eshte e njohur praktika qe t’u kerkohet autoreve muzikore qe - mbi baze te tekstit te zgjedhur - te konkurojne me pare me melodine (ne te shumten e rasteve me shoqerim te pianos), ndersa pas zgjedhjes nga komisioni profesionist, t’i besohet nje a disa kompozuesve per orkestrim (qe kerkon pune paksa me te gjate profesionale e kohore). Pasi te jene orkestruar (e incizuar) melodite, duhet bere perzgjedhja sa me objektive e himnit. Nje himn i tille i sajuar shteteror, kesodore, do te pervetesohej lehte e shpejt nga populli, ndersa prania e idiomit a specifikave relevante melo-ritmike e metrike vendore do ta benin ate me te pervetesueshme e te dashur per t’u kenduar cdo here kur te jete nevoja. Organet e Kosoves, ne konsulte me poete, kompozues e (etno) muzikologe, ne vend te shpalljes se konkursit per himn e perzgjedhjes se tij, mund te vendosin (sic kane vepruar disa shtete) qe ta pranojne per himn shteteror melodine “Kur u dha kushtrimi” (te sugjeruar qe me pare nga Kryetari Rugova). Se kendejmi shpresojme qe, per te gjitha keto arsye dhe pas te gjitha vuajtjeve e travajeve, persekutimeve e shpernguljeve, torturave e flijimeve te njerezve te pendes e te pushkes, te grupeve ilegale e te 90 Alternativa - Reviste kulturore hapura ne vend dhe jasht e deri te lufta e armatosur e Ushtrise clirimtare te Kosoves kunder veprimeve gjenocidale, deshmoreve e heronjve te rene, pleqeve, femijeve e grave te masakruara e te dhunuara, Parlamenti i Kosoves, Kryesia e Oeveria do te vendosin me kompetence per Kushtetuten e Himnin dhe keshtu te perfaqesohet Kosova, vertete, shtet i pavarur e sovran. 91 SHKSH“Migjeni” Lublane Prekje kulturore e gjuhes sllovene 92 Alternativa - Reviste kulturore Ne shtepine botuese Toena ne Tirane, me perkrahje te Minsitrise se Kultures se Republikes se Sllovenise, doli nga shtypi Antologjia e poezise bashkekohore sllovene te cilen me zeli te madhe e perzgjedhi e pergatiti dhe e shqiperoi Nikolle Berishaj, perkthyesi me ne ze ne nder shqiptare nga gjuha sllovene ne gjuhe shgipe dhe anasjelltas. Ne kete antologjia autori i sjell lexuesit shgiptar gg poetet me te famshem slloven, si dhe nje veshtrim perfillet e te shkruarit tek sllovenet. Si redaksi vendosem qe ate veshtrim te botojme ne teresi. Kohe me pare nga po i njejti autor doli nga shtypi ne shtepine botuese Tuma te Lublanes romanin »prilli i thyer« (»Zlomljeni april«) te shkrimtarit shqiptare me farne boterore Ismail Kadare. perkthej ne gjuhe sllovene Veshtrim per shkrimin nder sllovenet Nikolle Berishaj Fillet e para te fjales se shkruar sllovene jane ngusht te lidhura me manastiret mesjetare si vater e vetrne e jetes kulturore. Ne to fillon tradita e vazhdueshmerise se shkrimit ne trojet sllovene, kuptohet ne fillim ne gjuhen e privilegjuar te kishes katolike, ne gjuhen latine. Ne Dolenjska keshtu, kemi tri vatra te kultures, manastirin Stična /Stična/, Vetrinja dhe Kostanjevica. Perpos ketyre manastireve prej kah i kemi sot te njohur doreshkrimet me te rendesishme, ato i gjejme edhe ne pjeset tjera te territorit te sotem slloven si ne Zhice /Žiče/, Jurklloshter /Jurklošter/, Bistra dhe Pleterje. Shenimi i pare i ruajtur daton diku para vitit 1039 ( qe merret edhe si dokumenti i pare ne gjuhen sllovene) Brizhinski spomeniki /Brižinski spomeniki/. Pasi qe ne kete kohe ne trojet sllovene nuk jane ende te organizuar manastiret, vleresohet se ky shenim (i gjetur me 1803) eshte bere si nevoje e rastit e kishes. Shenimi tjeter na vjen nga viti 1227, kur klasa e larte e Koroshkes e pret poetin gjerman Ulrikun nga Lichtenshtajni me pershendetjen sllovene; kurse, qe nga viti 1414 vojvodet e vete sllovenet i kurorezojne duke perdorur gjuhen e tyre. Mund te thuhet se tradita e shkrimit slloven shenon diku afro 900 vjet, megjithese ne fillim me nje numer tejet te vogel te dokumenteve - 93 SHKSH"Migjeni" Lublane te ruajtura. Si kompensim per mungesen e shtypshkronjave ne keto troje (shtypshkronjat me te aferta ishin ne Videm, Čedad , Mynih, Venecie, Vjene ...) ne trojet sllovene u zhvillua arkitektura dhe pikturat murale kishtare. Edhe perkunder kesaj, sllovenet nuk vonojne ne krahasim me fqinjet sa i perket librit te pare. Me 1550 1 Primozh Trubar / Primož/ boton Chatechismus-\n e vet. Nje vjet me vone vepren tjeter Abecedarij. Bashkekohesi i tij dhe shkrimtari me i emancipuar protestant slloven, Sebastijan Krelj, me 1566 boton Otročja /Otročja/ biblija (Bibla per femije) Hyrja e shtypshkronjes se pare ne Slloveni rezulton me fillimin e botimin te perkthimit te plote te Bibles (botimi perfundohet ne Gjermani - Vitenberg, me 1584), te cilen ne gjuhen e popullit te vet e solli Jurij Dalmatin (1547-1589). Anetari i Komisionit Revidues te Bibles se Dalmatinit, Adam Bohorič /Bohorič/ , duke e hetuar mungesen e rregullave te shkrimit ne gjuhen sllovene, ne vitin 1584 ne Vitenberg e boton gramatiken e pare sllovene ne latinisht. Vepren e pare te rendesishme historiko - etnografiko - gjeografike (per keto treva, por ne gjermanishte), por duhet pranuar pa distance te mjaftueshme shkencore, e shkroi Ivan Vajkard Valvasor - Slava vojvodine Kranjske 2 , ne hyrjen e te ciles e hasim poezine e pare jokishtare sllovene /Zaščitno vošenje te Kranjske dežele/ te shkruar nga Jozhef Zizenceli /Jožef Zizenčeli/. Retorika, qe ne mesjete u shnderrua ne nje teori te plote te komunikimit ietrač gjeti edhe nder sllovenet dy perfaqesues te denje: Janez Svetokrishkin /Svetokriški/ e ve?anerisht Jernej Basarin, emri i te cilit u be i njohur ne tere Evropen e kohes. Letersia sllovene, pra, deri ne vitet 1768 eshte gati kryekeput letersi kishtare, perpos shkrimeve ne te perkohshmen Kranjska pratika (qe fillon te dale me 1725). Paraqitja e iluminizmit ne Evrope ndikon ne ngritjen e vetedijes kombetare edhe te ky populi. Vitet 1809 - 1813 jane ngushte te lidhura me formacionin shteteror Ilirska pokrajina^, te krijuar nga Napoleoni pas fitores mbi Austrine. Edhe pse zgjati pak, bota sllovene pas rrenimit te ketij “shteti” nuk ishte me si perpara. Reformat e futura nga vet Napoleoni, pavaresisht qe u qiten jashte ligjit, lane pasoja ne vetedijen e popullit duke nxitur Rilindjen kombetare sllovene, ku bejne pjese grupe te ndryshme intelektualesh si: meshtaret (Marko Povlin), Janzenistet (Jurij Japelj), anetaret e Akademia Operosorum (Blazh 94 Alternativa - Reviste kulturore /Blaž/ Kumerdej, Anton Makovic, Martin Kuralt) dhe rrethi i Cojsit (Baroni Zhiga /Žiga/ Cojs , Anton Tomazh /Tomaž/ Linhart, Valentin Vodnik, qe me 1806 boton permbledhjen e pare poetike nder sllovenet Pesmi za pokushino /pokušino/). Romantizmi te sllovenet paraqitet si ide udheheqese por e ndare ne disa drejtime: ne Romantizmin e vjeter dhe ne Romantizmin e ri slloven, kurse per nga idete udheheqese diferencohen dy: ajo e pansllavizmit (fillimisht ilirizmit) ne njeren ane dhe e ngritjes se vetedijes nacionale sllovene (idpendetizmit) ne anen tjeter. Romantizmin e vjeter slloven e prezanton me se miri Jernej Kopitar (1870 - 1844), censori i oborrit mbreteror ne Vjene, qendrimi kryesor i te cilit do te mund te definohej me kerkesat per nje literature moraliste, edukative dhe te thjeshte. Shpetimin e kombit slloven dhe te gjithe sllaveve tjere te jugut e shihte brenda monarkise austriake. Si bibliotekar i Oborrit te Vjenes i jep detyre Vuk Karaxhiqit /Karadžic'/, qe krahas vjeljes se materialit folkloristik serb te beje edhe shenimin e kengeve popullore shqiptare. Me tefillon edhe interesimi i plejades se linguisteve sllovene per gjuhen shqipe. Teorite e tij mbi letraresine ne gjuhen “e fshatareve” (duke marre parasysh vendin qe e mbulonte - vendin e censorit) shpesh penguan zhvillimin e letersise se mirefillte sllovene. Perkunder tij, perfaqesuesit me eminente te Romantizmit te ri, Matija Cop /Čop/ 5 , e vecanerisht poeti me i madh slloven France Presheren / Prešeren / (1800 - 1849) mbronin qendrimin mbi Urine e krijimtarise artistike dhe te artit ne pergjithesi. Sic ndodhe shpesh, lufta ne mes te perfaqesuesve te dy botekuptimeve, apo drejtimeve shoqerore nuk u zhvillua ne arenen politike, por fillimisht ishte e iniciuar nga ceshtjet kulturore. Nga antagonizmat e ketyre dy rrymave lindi e ashtuquajtura Lufta e abecese ( Abecedna vojna), te cilen kryesisht e udhehoqi Čopi, kurse ne arenen letrare ideve te Kopitarit iu kundervu Preshereni me satirat e tij ne vargje®. Viti 1848, vit revolucionar per tere Evropen 7 pati buje te madhe edhe nder sllovenet. Franc Preshereni e perkujtoi kete me poezine Dollia (Zdravljica), qe gjate kohe merrej si himn (jozyrtar) i kombit. “Sllovenia”^ e Vjenes e pranoi programin mbi "Sllovenine e bashkuar” ne te cilen do te hynin te gjitha krahinat sllovene (Kranjska, Koroshka /Koroška/, Primorska). Krijuesi i sllavistikes se re, Franc Miklloshic /Miklošič/ (1813-1891) me veprat linguistike e leksikologjike vuri baza te mira te studimet 95 SHKSH“Migjeni" Lublane - krahasuese gjuhesore9. I kesaj epoke eshte edhe krijuesi Stanko Vraz 10 , qe ne letersine kroate njihet si njeri nder lliristet e medhenj. Pas thyerjes se Revolucionit te 1848 ne tokat e sunduara nga Austria fillon Absolutizmi i Bahut (ministrit austriak qe likuidoi te gjitha lirite politike: lirine e shtypit, organizimit dhe marreveshjes, gje qe mpiri tere veprimtarine politike-kulturore. Nga kjo epoke shquhet poeti “pedagogjik” Anton Martin Sllomshek /Slomšek/. Edhe pse ne fillim kundershtar i flakte i Revolucionit (te cilin e quan “pjelle e dreqit”), me vone kritikat e veta te ashpra i drejton kunder slloveneve te gjermanizuar, duke cekur perkatesine e vet nacionale sllovene, per c’ shkak akuzohet nga Prokuroria Shteterore ("Drobtinice" 1862). Vitet 1860 11 -1881 karakterizohen me: “Epoken e lexonjtoreve” 12 "Dualizmin” ne politiken sllovene, dhe krijimin e organizatave kulturore te punetoreve, gjegjesisht, sipas modelit cek, krijimit te shoqerive te gjimnastikes “Sokol” Ne periudhen 1860 -1870 ne te gjitha qytetet e medha sllovene: Cele, Cellovec (Klagenfurt - Austri e sotme), Gorice, Maribor, Lublane, Ptuj, Trieste etj. U krijuan 58 lexonjtore (salta te leximit) - /čitalnice/, si qendra te jetes kulturore popullore. Ne to mblidhej tere inteligjencia dhe klasa qytetare perparimtare kombetarisht e vetedijesuar. Oendra e te gjitha lexonjtoreve sllovene u vendos ne Lublane, qe u be njekohesisht edhe qender e inteligjencies perparimtare per mbare kombin, duke krijuar keshtu organizaten "Matica Slovenska” (Amza sllovene) me 1864, e disa vjet me vone (me 1867) aty u krijua “Dramatično drushtvo /Dramatično društvo/ n 3. Pas disfates ushtarake te Austrise nga Prusia dhe Italia (1866), shteti u nda ne Austri dhe ne Hungari, duke krijuar keshtu nje dualizem shteteror, qe e percau edhe indin kombetar slloven ne dy pjese. "Dualizmi" ndikoi edhe ne politiken dhe inteligjencien sllovene, duke e percare keshtu ne dy grupe, ne ate te “slloveneve te vjeter" (grupi konservativ), lojale qeverise se Vjenes, qe e perfaqesonte Janez Blajvaz dhe ne ate te borgjezise liberale “sllovenet e rinj 14 ". Te pakenaqur me politiken joparimore te perfaqesuesve zyrtare, inteligjencia e re sllovene e udhehequr nga shkrimtari dhe dramatiku Fran Levstik boton me 1863 revisten Naprej’5, revisten e pare te vertete politike sllovene. Percarja vazhdoi edhe ne borgjezine liberale, duke krijuar 96 Alternativa - Reviste kulturore keshtu krahun e majte te saj me Levstikun ne krye, qe rezulton me botimin e revistes Slovenski narod 1 ^ (1868), me te cilen definitivisht mundet ideja e “slloveneve te vjeter”. Pika e trete karakteristike e epokes ne fjale (krijimi i shoqerive “Sokol” ne te gjitha qendrat urbane) ka te beje me organizimet masovike te popullates, para se gjithash rinise revolucionare sllovene. “Epoka e taboreve” (1868 - 1881) shenon organizimin e tubimeve te hapeta popullore si revolte ndaj pakenaqesise me politiken konservative te establishmentit zyrtar. Me keta tabore, levizja nacionale sllovene, per here te pare ne histori perfshiri tere popullin slloven. Shtypi i rendesishem politik dhe letrar (1840 - 7 88of^ Shtypi qe e shenoi kohen dhe zhvillimin nacional slloven me nje ndarje globale mund te klasifikohen ne: shtypin politik dhe shtypin letrar Shtypi politik Novice (1843 - botuesi Janez Blajvaz) 1 ^, me 1848 behen organ i Kmetijska druzhba / družba /'9 duke u kthyer keshtu ne reviste politike, qe artin e ka vetem si gje te rastit. Perkrah idete e Slloveneve te vjeter, pra rrymes konservative. Deri me 1868 ishte gazeta udheheqese sllovene Slovenija (1948-1950) - gazeta e pare politike - letrare sllovene, organ i “Slovensko drushtvo /društvo/’’ 20 . Ishte gazete liberale, qe theksonte kombetaren, keshtu qe nuk ishte sipas deshires se autoriteteve kishtare, e as te zyrtareve austriake. Zgodnja Danica (1849) 21 - gazete thjeshte dogmatike katolike ne sherbim te Kishes. Stimen aus Innerosterriech (1861 -1863) 22 , gazete ne gjuhen gjermane per kerkesat nacionale sllovene, e boton slloveni i Koroshkes, Andrej Ajnshpiler /Ajnšpiler/. Naprej (1863) - gazete politike e krijuar nga Miroslav Vilhar dhe e redaktuar nga Fran Levstik. Gazete qe lufton kunder idese se “slloveneve te vjeter”, per te drejtat e kombit slloven dhe eshte e shkruar ne gjuhe te rrjedhshme te bukur sllovene. Eshte gazeta e pare sllovene politike, qe e ndalon botimin per shkak te censures (per shkak te tekstit te F. Levstikut mbi barazine e popujve), kurse per shkak te tekstit te Miroslav Vilharit mbi kufijte nderkombetare, autori burgoset. 97 SHKSH"Migjeni" Lublane Slovenec (1865-1867), gazete, qe ne menyre kritike shqyrton te gjitha ceshtjet politike-kulturore sllovene. Botuesi Andrej Ajnshpiler, redaktori Janez Bozhic /Božič/, Ne te botuan autore nga te gjitha trevat sllovene. Triglav (1865-1870), gazete politike ne gjuhen gjermane, organ i Slloveneve te vjeter. Slovenski narod (1868) redaktori Fran Levstik; u be organ i intelektualeve te rinj, letrareve dhe politikaneve, me te cilin ia moren primatin politik garnitures se Slloveneve te vjeter, gjegjesisht politikes se Blajvazit. Bashkepunetoret e saj: ne aspektin politik kerkonin rregullimin federativ shteteror te Austrise si dhe teresine administrative te Sllovenise; ne aspektin fetaru percaktuan per lirine fetare ne aspektin nacional, kerkonin realizimin e te drejtave te sllaveve te Austrise. Pavliha (Vjene 1870 - F. Levstik) - gazete humoristike - satirike. Botuesi si mjet te luftes se vet perdore satiren. Levstiku kritikon ashper ata qe u mbeten lojale gjermaneve, por nuk e miraton dhunen ne lufte. Ne Pavlihe kritikohen edhe “sllovenet e ri” te lekundshem. Brencelj 2 3 (1869-1885 Jakob Aleshevec) - gazete e ilustruar humoristike. Thumbi drejtohet kunder “Slloveneve te vjeter”. Klerikalni Slovenec 2 4 thjesht Slovenec (1873 - Karol Klun) - perkrah klerikalizmin dhe Sllovenet e vjeter. Edinost 2 5 (Trieste 1876, Ivan Dolinar). Gazeten e ndalojne fashistet italiane me 1928. Shtypi ietrar, permbledhjet letrare dhe shtepite botuese Vedezh /Vedel/ 2 ® (1848 -1850 Ivan Navratil) - gazeta e pare sllovene per te rinjte. Ka karakter pedagogjik. Boton proze, poezi, perralla, artikuj historike, artikuj mbi boten shtazore, gramatiken e shkurter sllovene, etj. Gazetat shkollore: nxenesit e Lublanes, Celes dhe Celovcit botonin gazeten e vet Slavija, kurse nxenesit e klases se tete te gjimnazit ne Lublane botonin me 1855 gazeten Vaje 2 7. Nxenesit e teologjise ne Cellovec kishin gazeten Venec Slovenska cbella / čbeia/ 2 9 (Cele 1850), boton beletristike. Pas nderprerjes se botimit gazeta me emrin Slovenska bcella /bčela/ (1850 98 Alternativa - Reviste kulturore -1853) botohet ne Celovec nga Anton Janezhic /Janežič/. Gazeta boton shkrime beletristike dhe shkencore. Bashkepunetore te gazetes ishin: Trdina, Svetec, Levstik, Navratil, etj. Glasnik slovenskega slovstva3° ( Cellovec 1854) pas ndaljes se botimit te Slovenska bcela, Janezhici fillon me gazeten tjeter beletristike, por del vetem nje numer. Mohorjeva družba /družba/ ( Druzhba /Družba/ sv. Mohorja)^ 1 u krijua si shtepi botuese ne propozim ne A. Slomshekut me qellim qe te botohen libra te lire sllovene. Me 1853 me lejen e qeverise se Cellovecit kete e themeluan Ajnshpiler dhe Janezhic. Shoqata themeloi edhe shtypshkronjen e vet, ku botuan kryesisht proze krijuesit me te mire te kohes, si: Josip Jurčič /Jurčič/, Fran Erjavec, Fran Detela, Ksaver Meshko /Meško/, Fran S. Finzhgar /Finžgar/, Josip Stritar dhe Ivan Pregelj. Botimet e kesaj shtepie botuese zmadhuan dashurine ndaj fjales se shkruar sllovene. Slovenski glasnik^ 2 (1858-1868, Janezhic) revista udheheqese letrare e kohes. Botohej ne Celovec. Revista vecanerisht e fitoi autoritetin e vet me botimin e poezive te Simon Gregorcicit /Gregorčič/ dhe Simon Jenkos, te tregimeve te Levstikut, Erjavecit, Jurcicit si dhe me artikujt kritike te J. Stritarit. Autoret e shkrimeve luftonin per kritiken e Hren e njekohesisht edhe tunder monopolizmit te Blajvazit, gje qe edhe u be shkak per humbjen e nje numri te madh te abonenteve nga ana e meshtareve sllovene. Besednik 33 (1869-1878, Janezhic), pas mbylljes se Slovenski glasnik-ut, Janezhici botoi “gazeten per argetim dhe mesim”, ku botoheshin krijime letrare, e ne fillim edhe tekste politike. Cvetje iz domačih /domačih/ in tujih lugov 34 (1861-1866, Janezhic). Revista ne fjale ka rendesi te posacme per zhvillimin e letersise sllovene. Aty u botuan vepra te shkrimtareve sllovene dhe te huaj, perpos tjerash edhe romani i Jurcicit Deseti brat35. Slovenska matica - institucioni i pare letrar nder sllovenet u krijua me ndihmen e F. Levstikut dhe Lovro Tomanit. Emri i ketij institucioni eshte i lidhur me luften per te drejtat nacionale sllovene. Perpos “Letopisi” 36 , boton edhe poezine e Valentin Vodnikut (1869) dhe nje mori te shkrimeve te autoreve te kohes, si dhe perkthime te veprave te Shekspirit, Getes, Pushkinit, Tolstojit, Dostojevskit, etj. Gjithashtu botohet Historia e letersise sllovene, Bibliografia sllovene, permbledhja e kengeve popullore... 99 SHKSH“Migjeni” Lublane Kllasje /Klasje/ 37 (1866, Levstik, Jurčič, Stritar), ndermarrje e pavarur botuese. Si librin e vetem te tyre botuan Poezine e F. Presherenit, por te “permiresuar" nga Levstiku, ne dem te origjinalit. Hyrjen ne liber, qe behet historike, e beri Josip Stritar, pasi qe ua zbuloi slloveneve vlerat artistike te vepres se poetit te madh. Zvon 38 (1870, Vjene, Josip Stritar) revista e pare letrare sllovene. I ndihmojne dy miqte me te ngushte Levstik dhe Jurčič. Me pauza del deri ne vitin 1880. Me tituli te ngjashem, por me vend te botimit ne Lublane pas kesaj botohet Lublanski zvon /Ljubljanski zvon/39 (Lublane, 1881, Jurčič, Kersnik, Levec, Tavčar), pas te cilit si udheheqes ideor na paraqitet F. Levstik Vdekja e poetit te madh slloven, France Presherenit (1849) jo vetem se e qiti ne hije veprimtarine letrare-artistike te tij dhe te disa "filizave” te letersise sllovene, qe ndikoheshin nga ai, por per me se nje decenie e zmbrapsi ate qe mund te krahasohej me prodhimin artistik ne kombet e zhvilluara te kohes. Letersia sllovene, si dhe krejt jeta shoqerore- politike mbeti nen ndikimin e ideve konservative te shkrimtareve te grupit te ashtuquajtur te "Slloveneve te vjeter". Shija dhe arsimimi letrar i lexuesve ishte ne nivel tejet te ulet, qe u konvenonte ithtareve te grupit ne fjale, si dhe ithtareve te monarkise austriake, por jo edhe atyre, te cilet deshironin per kombin e vet nje ngritje te nivelit kulturor-arsimor. Rendesi te posacme per kete ngritje kishin gazetat dhe revistat e ndryshme te kohes. Letersia slloven e viteve 1868 -1881 e tera ishte ne shenjen e realizmit romantik (Jurčič, Stritar, Tavčar, Kersnik), kurse me fillimin e daljes se revistes letrare Ljubljanski zvon iniciohet periudha e realizmit poetik. Edhe pse gjate absolutizmit te Bahut cenohen te gjitha I i rite, rreth revistes shkollore (Vaje) te nxenesve te klases se tete te gjimnazit ne Lublane mblidhet nje grup elitist, qe me vone do te lere gjurme ne letersine sllovene. Para se gjitheve ketu bejne pjese: Fran Erjavec dhe Simon Jenko. Pas Presherenit dhe Levstikut, Simon Jenko (1835 -1869) eshte poeti i pare slloven qe ne poezi i shpreh ndjenjat dhe mendimet e veta mbi atdheun, jeten dhe dashurine ne menyre artistike. Poezite e para (rreth 50 sosh) i djeg. Bashkepunon me revistat e kohes ku i boton vargjet e veta. Ne Vjene, ku studion, njihet me poezine e H. Hajnes. Me 1864 ne Lublane botohet permbledhja e pare e tij Pesmi, qe, per shkak te 100 Alternativa - Reviste kulturore kritikave te medha te klerikeve dhe garnitures se Blajvazit, shtypen ne Grac, ngase shtypshkronjat e vendit nuk e marrin persiper kete. Ne poezi ndikohet nga poezia popullore, te cilen e ngerthen me ndjenjat e veta dhe perjetimet e sinqerta poetike. Fran Erjavec (Lublane 1834 -Zagreb 1887). Edhe pse me konotacion studiues i shkencave natyrore, tregimet e tija te para, te botuara ne Vaje na paraqesin nje shkrimtar te denje te fjales sllovene. Shtegtimet e tija te shumta e pasurojne opusin e tij letrar. Oe nga Veliki Petek^° (1857), Črtice iz življenja in delovanja učenjaka Šnakšneperlajncfl 1 (1858), Avguštin Ocepek (1860), Na stričevem domu 42 (1860), Zamorjeni Cvet 4 3 (1861), Huzarji na Polici (1861)... e krijon vendin e vet ne letersine sllovene si shkrimtar qe ne menyre te persosur bashkon njohurite e veta shkencore me talentin e pamohueshem letrar. Me pervoje me se dyzet vjecare ne jeten dhe veprimtarine letrare Janez Mencinger (1838-1912), autor i tete tregimeve dhe i dy romaneve, udhepershkrimeve, satirave, imponohet si vezhgues i mire i jetes dhe pershkrues realist i saj. Me satirat e tij renditet ne grupin e ithtareve te rrymes liberale, Vepra e tij letrare nuk reflekton aq proze te vertete artistike, por me shume prezanton autorin mendimtar, qe di te punoje mefjale. Hyrja, qe ia beri vepres se Presherenit (1866) e radhit Josip Stritar-in (1836 - 1923), edukatorin e brezave te rinj poetike, poetin, prozatorin, dramaturgun, eseistin, satirikun, shkrimtarin per femije dhe redaktorin, ne kulmin e fjales se shkruar nder bashkekombesit e tij. Emri i tij lidhet me gazetat dhe revistat e shumta te kohes, si redaktor dhe editor. Shkrimet e tija ia vene themelin teorise dhe historise se letersise sllovene, andaj gati mund te thuhet se roli i tij eshte me shume te prodhoje poete e shkrimtare se poezi dhe proze te veten. Ate qe e propagandonte programi letrar i F. Levstikut e realizoi prozatori i pare i vertete slloven Josip Jurčič (1844-1881). Studimet e sllavistikes dhe gjuheve klasike ne Vjene e pasurojne intelektin e shkrimtarit, qe jeton ne varferi te skajshme. Kjo varferi, sipas biografeve te tij behet shkak i rrenimit te shendetit. Prozen e pare (,Pripovedka o beli kači /koč/'/ 44 ) te bazuar ne tregimet popullore e boton me 1861. Spomini na deda^S jane kater tregime (1863), sipas fjaleve te shenuara nga goja egjyshit te tij. Tregimin mete mire te tij e shkruan ne Vjene ( Hci /Hči/ mestnega sodnika^ 6 ), ku pershkruan luften e qytetareve sllovene kunder feudaleve gjermane si dhe 101 SHKSH“Migjeni” Lublane dashurine tragjike. Per romanin Deseti brat sipas motivit popullor, skicen e beri si nxenes i klases se tete te gjimnazit dhe e botoi me 1866-67. Romani ka elemente realiste dhe romantike, ku hyjne edhe ato autobiografike. Ne romanin Cvet in plod 47 shihet qart ndikimi i kritikave te bera nga Levstiku per romanin Desti brat. Jurčiči aty pershkruan jeten e intelektualit ne fshat. Koncepti i romanit eshte realist me ide romantike - idealiste. Me romanin Doktor Zober letersia sllovene fillon rrugen e vet drejt letersise boterore. Eshte romani me i mire i tij, ku personazhet, si ato pozitive, ashtu edhe negative jane te pershkruara ne menyretejet realiste. Bukuria natyrore e vendlindjes (Vrsno prane Kobaridit) qe e pershkruan aq bukur me melodicitetin e gjuhes lokale ne poezite e veta, e radhit Simon Gregorcicin (1844 -1906), krahas Presherenit, Levstikut dhe Jenkos nder poetet me te adhuruar te kohes. Koha e veprimtarise se tij eshte koha e vendosjes se themelit te jetes kulturore, politike dhe shoqerore sllovene. Si študent i teologjise, ai themelon lexonjtoren dhe korin rinor, duke ndikuar keshtu ne edukimin e popullates. Per hir te poezive te tij, te botuara ne shtypin e kohes, ate e quajne “bilbili i Gorices" Permbledhja e pare Pesmi (Poezi) (1882, ne 1800 kopje) u shit per gjysme viti. Me 1884 botoi permbledhjen e zgjeruar te poezise, e čila i inicioi kritikat e klerikeve dogmatike (Mahnič /Mahnič/ etj.), gje qe shpirterisht e tendosi rende Gregorcicin. Vecanerisht perfaktin se grupi sulmues (kleriket, ku sipas thirrjes bente pjese edhe ai) nuk i ndante qendrimet e tija lidhur me te ardhmen e kombit. Grupin e ashtuquajtur te realizmit poetik e prezantojne krijuesit, te cilet, secili ne menyre te vecante jep kontributin e vet letersise sllovene: Fran Celestin (filozof dhe teorik i letersise), Fran Levec (historian letrar dhe teorik i realizmit), e vecanerisht Janko Kersnik (1852 - 1897). Kersniku eshte poet, fejtonist^-^ prozator, romansier. Perpos tregimit Na Zherinjah /Žerinjah/ nuk botoi liber tjeter, por botimet i beri vetem ne shtypin letrar te kohes. Me 1851 ne Poljane prane Shkofja Llokes u lind njeri nga shkrimtaret me te mire sllovene te shekullit te 19 - Ivan Tavčar /Tavčar/. Si doktor i drejtesise, avokat i njohur u be redaktor i Lublanski Zvon-it dhe i Slovan-it, nenkryetar dhe kryetar i qytetit te Lublanes (1911-1921). Letersia e tij eshte e pershkuar me tema historike dhe aktualitete politike te kohes. Eshte mjeshter i 102 Alternativa - Reviste kulturore prozes se shkurter. Sipaš konotacionit artistik eshte realist. Ne shkrimet e veta perdor shpesh sarkazmin, vecanerisht ne prozen satirike 4000 49 (1891). Pas botimit te ciklit me tregime V Zali (1894) ben nje pauze te gjate, per tu paraqitur me 1905-1908 me romanin Izza Kongresa 5° dhe me krijimet tjera qe merren si me te mirat te tij Cvetje v jeseni^ dhe Visoshka /Visoška/ hronika$ 2 . Antipod i poezise me ndjeshmeri tej mase dhe elegjiake te Stritarit dhe Gregorcicit na paraqitet lirika luftarake, ideore, patriotike e Anton Ashkercit /Aškerc/ (1859-1912). Studion teologjine, por fshehurazi lexon shume edhe per religjionet tjera, vecanerisht per ate islame dhe per budizem. Vetedija mbi pabarazine shoqerore, te cilen e fitoi qe nga rinia e vet (si i varfer) si dhe udhetimet e shumta, ndikuan shume ne krijimin e botekuptimit te lire te tij. Pas konfliktit me ipeshkvin e tij, e len detyren e meshtarit dhe punesohet si arkivist ne Lublane. Natyralizmi slloven as qe ka perfaqesues te rendesishem. Kjo diši shpjegohet me prejardhjen e shumices se shkrimtareve te kohes (prejardhje fshatare - provinciale) si dhe me ndikimin e madh te kishes katolike ne jeten e slloveneve. Sidoqofte, Zofka Kvedrova (1878-1926) ze njerin nga vendet e merituara. Njihet si luftetare per te drejtat dhe barazine e gruas. Gjithashtu, ketu bejne pjese edhe krijuesi i drames moderne sllovene Etbin Kristan (1867 -1953), si dhe autori i shkrimeve te shumta humoristike Fran Milčinski /Milčinski/ (1867-1932) letersia moderne sllovene fillon me botimin e dy permbledhjeve poetike me 1899: Erotika e Ivan Cankar-it dhe Kozarec opojnosti 53 e Oton Zhupancic-it. Ajo zgjate deri pas luftes se dyte boterore. Kjo letersi mpleks ne vete disa drejtime qe jane paraqitur ne letersine sllovene: dekadencen, simbolizmin, neoromantizmin dhe impresionizmin. Krahas perfaqesuesve me eminent te modernes: Dragotin Kete-s, Ivan Cankar-it, Oton Zhupancic-it /Župančič/ dhe Josip Murn- Aleksandrovit, ne keto vite krijojne edhe shkrimtare dhe poete te drejtimeve te ndryshme, qe ne letersi quher\ bashkudhetaret e modernes. Ritmin e lire dhe shprehjen me te lehte ne letersine sllovene e futi poeti i dalluar Dragotin Kete (1876-1899). Si poet kundershton natyralizmin dhe dekadencen ne poezi. Edhe pse ne te shihet ndikimi i poezise popullore, e vecanerisht poetikes preshereniane, forma e poezise se tij eshte e lire e sonetet kane thellesine e mendimit dhe ritmin e gjalle, e jo rralle ne to ka edhe misticizem. 103 SHKSH“Migjeni” Lublane Poetin e bukurise natyrore dhe te krejt asaj qe shpreh dashuria ndaj kombit dhe jetes, Josip Murn - Alleksandrovin (1879-1901), nuk e perkedheli aspak jeta. U rrit pa prinder. Vitet e shkollimit i kaloi neper internate. Bashke me Kete-n, Cankar-in dhe Zhupancic-in ishte anetar i shoqates se nxenesve “ Zadruga 54”. Pas Vjenes e Prages, ku tenton te studioje kthehet i semure me TBC ne Lublane, ku se shpejti vdes. Njeriu qe e percaktoi epoken e vet si poet, shkrimtar, romansier, dramaturg, perkthyes, politikan, kritik letrar, satirik, eseist, reformator dhe revolucionar social Ivan Cankar (1876-1918), jo vetem se i hetoi, por edhe i qiti “ne leter” te gjitha kundertheniet shoqerore me nje mjeshtri te rralle. Me vepren poetike “Erotika"^ 8 gg) zgjoi mllefin e qarqeve moraliste kishtare me ne krye ipeshkvin e Lublanes Jegliči n /Jeglič/, i čili i bleu 700 prej 1000 kopjeve dhe i dogj. I vetedijshem se ne poezi nuk mund te krahasohet me miqte e tij te modernes Zhupancicin dhe Keten, ai vazhdon ne proze, megjithese ne liriken e tij ka shenja te autentike njohese. Skicat e Cankarit, te pershkuara me nje realizem bindes fillon t’i botoi shume heret ne revistat Slovenec, Slovenski narod dhe Ljubljanski zvon55. Zhgenjimet ne realitetit slloven i pershkruan ne romanin Na klancu, ku hasen edhe shenime autobiografike. Hlapec Jernej' in vjegova piavica 5^ eshte vepra me e mire e tij. Sidoqofte, vendin me te merituar autori e ze me dramat e tij Za narodov blagor 57, Jakob Ruda, Kralj na Betajnovi, Pohujshanje /Pohujšanje/v dolini shentflorijanski /šentflorjanski /5 8 , Hlapci 59 "O atdhe, ai te do tani, / i duhet te te duaj me mllefte nxire ne shpirt’ jane vargjet e modernistit slloven nga grupi i te katerve - Oton Zhupancic (1878 -1949) ®°. Perfaqesuesit me te denje te bashkudhetareve e modernes sllovene: Ksaver Meshko /Meško/ (1874-1964), qendrimet idealiste e te cilit e largojne nga ajo qe kishte nevoje populli i tij, Fran Saleshki Finzhgar /Šaleški Finžgar/ (1871-1962), piktori i jetes se fshatit dhe provinces, Lojz Krajger (1877 -1959), ne veprat e veta natyraliste pershkruan pa zbukurime jeten dhe rrethanat ne Slloveni para dhe pas Lufes se Pare Boterore dhe Vladimir Levstik (1886 -1957), ne veprat e para shkruan me stil te larte e me vone mbizoteron toni satirik. Si shprehje e shkaterrimit shoqeror dhe shpirteror te klases qytetare ne mes te dy lufterave dhe si kunderpeshe e impresionizmit, ne Evrope u paraqit ekspresionizmi si rryme ne art, pra edhe si rryme letrare. Ne Itali nderkohe paraqitet futurizmi, qe pastaj merr hov ne France, Rusi, 104 Alternativa - Reviste kulturore ne Angli, kurse shkrimtaret e Amerikes me shume anonin kah natyralizmi. Me Revolucionin e Tetorit, gjegjesisht me perpunimin artistik te tij lind realizmi socialist, qe do te ndikoje ne letersine sllovene, edhe perkunder censures se ashper te regjimit policor. Cjate kesaj periudhe letersia me se shumti percillet nga revistat letrare si: Ljubljanski zvon (deri 1941), Dom in svet (deri 1944), Trije labodji ® 2 (1922, redaktor Ivan Vidmar), Krizh na gori /Križ na gori/ ^3 (1924-1927, redaktore: Edvard Kocbek, Anton Vodnik, Bozho Vodushek /Božo Vodušek/), Krizh /Križ/ 64 (1928-1930, Kocbek), Mladina 6 5 (^24 - 1928 Bratko Kreft, Vinko Koshak /Košak/, Alfons Gspan), Sodobnost °° (1933 -1941 F. Kozak, J. Vidmar, S. Leben), Kritika (1925-1926, J. Vidmar) si dhe Dejanje (1938 -1941, E. Kocbek, F. Vodnik). Tri jane gjeneratat e krijuesve letrare ne mes te dy lufterave: a. Cjenerata ne kalim (ne mes te modernes dhe realizmit socialist) b. Cjenerata e ekspresionistove dhe poetOve sociale dhe c. Cjenerata e realistove sociale e krahas saj gjenerata e ekspresionistove tO vonshOm a. Alojz Gradnik (1882-1968) ne vargjet e tij fillimisht ndihet ndikimi i Jenkos, Gregorcicit dhe Murnit e me vone krijon shprehjen autentike ne poezi. Baze per botekuptimin e tij u be pesimizmi i Shopenhauerit, gje te cilen e ushqen edhe rrethi i vrazhde ne te cilin jeton. Dashuria me endrra shpesh te pa realizuara behet nxitje per shpirtin e tij krijues. Ne fillim poeti narcisoid, Igo Gruden (1893-1948) zhvillohet me vone ne poetin e Primorskes°° se roberuar, pershkruan perjetimet ne burgje dhe llogore, egersine e luftes, por edhe besimin ne te ardhmen e mire. Ne proze, prej kesaj gjenerate dallohen: Ivan Pregel / Pregelj/ (1883 - 1960, poet, perkthyes, kritik letrar dhe eseist). Ne prozen e vet i pari nder sliovenet e fut meditimin, kurse rrefimin e ngerthen me citate latine duke tentuar ta “kopjoje” stilin biblik. Edhe pse stili i tij kryekeput i takon barokut, proza e tij ka elemente realiste, natyraliste, romantike dhe ekspresioniste. Pas vdekjes se Cankarit, me se nje decenie e mban primatin nder prozatoret sllovene. Eshte perkrahes i moralizmit katolik ne letersi; France Bevk (1890 -1970) nder prozatoret me produktive sllovene. Imagjinata e tij e zhvilluar e 105 SHKSI-fMigjeni” Lublane shtyn te provohet ne poezi, proze, perkthime, tregime per femije, romane, drama, tregime dhe romane historike ne fillim duke u mbeshtetur ne Cankarin dhe shkrimtaret ruše, por me vone me shume perdore realizmin, si metode te rrefimit. Vepra e tij artistikisht me e persosura eshte romani Kapetan Martin Čedermac /Čedermac/. Romani pershkruan jeten e meshtarit slloven nga Beneshka Sliovenija /Beneška Slovenija /&9 kombetarisht te vetedijshem gjate okupacionit fashiste; Jush Kozak /Jul/ (1892-1964) veprat e tij letrare zbulojne shkrimtarin origjinal te prozes, te cilin me shume e karakterizojne mendimet filozofike dhe kritika shoqerore se sa krijimi i fotografise dhe personazheve epike te njerezve, eshte pra, me shume mendimtar se narrator. b. Poetet e lindur ne fillim te shekullit 20, te dlet shprehjen artistike e gjeten ne ekspresionizem ndahen ne tri grupe: a) perfagesuesit e lirikes sociale ekspresioniste, b) lirikes religjioze ekspresioniste dhe c) lirikes kozmike. Tone Selishkar /Seliškar/ (1900-1969 ) - poeti i pare proletar u paraqit nder sllovenet ne mes te dy lufterave. Fryma e shkrimeve te tij perfshinte besimin e pathyeshem ne fuqine e popullit dhe ne te drejten. Ne fillim poezine e ka ekspresioniste, me vone kalon ne prozen e thjeshte poetike, e ne fund perdor formen e sonetit. Eshte i njohur edhe si shkrimtar perfemije. Srečko Kosoveli /Srečko Kosovel/ 7 ° (1904 -1926), - poet i perjetimeve te sinqerta, i fuqise dhe i besimit te madh ne kohen qe vjen. Mile Klopčič /Klopčič/ (1905 -1984) krahas Selishkarit poeti me eminent social nder sllovenet. Eshte edhe perkthyes i dalluar. Liriken religjioze ekspresioniste me se miri e perfaqeson Anton Vodnik (1901 -1965), kurse Edvard Kocbek (1904-1981 ) 7 1 realitetin shoqeror e paraqet me stil te lire dhe me figura te fshehta poetike. Bozho Vodushek /Božo Vodušek/ (1905-1978 ) 7 2 i takon gjenerates se poeteve te katolikeve te rinj. Millan Jarc (1900 -1942), ne poezine e ti ngerthehet romantika dhe mendimi i prere, pervojat momentale dhe vegimet e paqarta, mistika dhe realiteti. Eshte perfaqesues i lirikes ekspresioniste kozmike. e. Letraret qe i takojne drejtimit te realizmi socialist ne letersine sllovene paraqiten viteve te dyzeta te shekullit te kaluar, kryesisht nga pjeset periferike te Sllovenise: nga Prekmurja (Mishko Kranjec), nga 106 Alternativa - Reviste kulturore Koroshka /Koroška/ (Prezhihov Voranc), nga Lugina e Ptujit (Anton Ingolič, Ivan Potre), nga Primorska (Ciril Kosmač). Prezhihov Voranc /Prežihov/ me emrin e vertete Lovro Kuhar (1893 - 1950) paraqitet shume heret ne skenen letrare, por me romanin Doberdob dhe me Samorastniki 73 imponohet si prozaist, piktor i realitetit te klases punetore ne rrjedhat kombetare te kohes. Vepra e fundit Solzice ^4 merret si njera nder veprat me te mira te letersise se deriatehershme sllovene. Mishko Kranjec /Miško/ (1908-1983 ), shkrimtari “i treves larg botes -Prekmurjes75", qe jeton ne menyre tradicionale, e qe skamja shpesh i drejton te marrin rruget e botes e pershkruan ate jete qe rrjedh vetvetiu, pa turbulenca, por me ndjenje te natyralizmit. Eshte romansier, novelist, shkrimtar per femije, shkrimtar i drames... Ciril Kosmač /Kosmač/ (1910 -1980 ) me aktivitetin e tij revolucionar antifashist krijon bazamentin e vepres letrare. Ne veprat e tij pershkruan jeten e popullit gjate okupimit fashist me nje mjeshtri te thellimit psikologjik ne personazhet e veta. Pas Luftes se Dyte Boterore punon si redaktor i Slovenski poročevalec 7 ®, Tovariši dhe si dramaturg i Triglav-filmit. Krahina e Ptujit i jep dy krijues te prozes me tematike te realizmit socialist Anton Ingoli? / IngoličZ (1907-1992), qe ka tematike te vet jeten e veshtire te zejtareve te vegjel, dhe Ivan Potre /Potrč/ (1913 -1993 ) me pershkrimet e bukura te jetes se veshtire te fshatareve te tij. Potrči i ka dhene kontribut te cmueshem edhe dramatikes sllovene. Sa i perket letersise se diaspores sllovene duhet permendur Lui Adamicin /Adamič/ (1898-1951), qe me idete perparimtare, revolucionare per kohen u be hale ne sy forcave retrograde, qe edhe bene atentat ne te. Gjithashtu vend te rendesishem ze edhe poeti Ivan Zorman (1899 -1958). Pas Ivan Cankarit, vetem Bratko Krefti (1905 ) pati mundesi ta pervetesoje publikun me dramat e tij. Me romanin e tij te pare na paraqet zhvillimin e tij ideor, qe nga adhuruesi i ideve te Tolstojit, e deri sa behet marksist. Ne krijimtarine dramatike tematiken e merr qe nga iluministet sllovene, deri ne shoqerine borgjeze ne fillim te Luftes se Pare Boterore. Eshte autor i tragjedise se pare sllovene Tugomera. Merret edhe me zgjedhjen e shume ceshtjeve teorike dhe praktike te artit teatror. ■=- 107 SHKSH‘‘Migjeni" Lublane Me krijimin e Universitetit te Lublanes dhe te Akademise Sllovene te Shkencave dhe te Arteve u jepen baza shkencore para se gjithash historise dhe teorise se leteršise. Gjithashtu shkencetaret sllovene thellohen ne studimin e historise se gjuhes sllovene me dialektet e saj. Kontribut te pacmueshem ketu dhane: Stanisllav Shkrabec /Stanislav Škrabec/, Rajko Nahtigali, Fran Ramovsh /Ramovš/ dhe Anton Breznik. Gjate Luftes se Dyte Boterore, realizmi socialist shume shpejte filloi te humbase token nen kembe. Shpirti i krijuesve letrare sllovene nder te paret ne bllokun socialist e akceptuan zhgenjimin mbi boten e barazise per te gjithe. Edhe pse nuk kishte thyerje si ne republikat tjera te ish Jugosllavise, politika komuniste sllovene - jugosllave inskenoi procesin per diferencimin e me te "rrezikshmeve" te njohur si "Dahauski /Dachauski/ procesi"79, per te cilin humoristi i njohur Igor Torkar e shkruan romanin-akuze (me te njejtin tituli) kunder bashkekombesve te vet qe mbanin pushtetin fill pas clirimit. Ky proces duhej te ishte njefare pandami per Goli Otokun. Edhe botimi i romanit Strah in Pogum u be “kilan” ne lirine e mendimit te shprehur. Viti 1968 dhe levizja studentore ne tere Evropen la gjurmen me te thelle pikerisht ne rinine studentore sllovene, nje nder udheheqesit e se ciles ishte Jasha Zllobec /Jaša Zlobec/, kurse “pastrimi” qe u be ne Universitet, duke suspenduar profesoret e rinj me progresiv, me ne krye filozofin Tine Hribar, ishin simptome se dora e hekurt komuniste deshironte te vente ?do gje nen dirigjimin e vet. Pranvera sllovene e viteve te tetedhjeta ishte fillimi i fundit te sundimit diktatorial, edhe pse, shikuar nga pjeset tjera te shtetit te perbashket dukej si demokraci e tepruar. Grupi i intelektualeve me perparimtare u bashkuan rreth revistes Nova Revija, qe u be manifest i mendimit te lire per tere lindjen komuniste. Programi nacional slloven i botuar ne numrin 57 te kesaj reviste u realizua disa vjet me vone, me 1991, kur Sllovenia shpalli pavaresine. 1 vetem % vjet para Mesharit te Buzukut 2 “Fartis e Vojvodines sllovene”. Termi Kranjska perdoret ne kete kohe per termik & sotem gjeografik Sllovenia qendrore 3 Antorl Serjjhaj, Retorika dhe letraresia — Teksti i Bogdanit 4KrahifW lihe 108 Alternativa - Reviste kulturore 5 vitet e fundit te jetes se tij e mesoi shqipen 6 jtanko Janezh (Janež), Zgodovina slovenske književnosti 7 Revolucioni borgjez shpertheu jo vetem ne France, por edhe ne Gjemani, Austri, Hungari, Itali e gjetiu 8 Shoqate kulturore-politike 9 Ky studiues me te drejte ze vend te rendesishem edhe ne studimet shqiptare me vepren e tij “Die slavischen Elemente im albanischen” (Vjene, 1870), ne te cilen jep edhe pasqyren e vendbanimeve shqiptare si dhe te dhena statistikore mbi popullsine. Aty gjithashtu jep edhe bibliografine e dokumenteve dhe librave te botuar shqip, gjithsejte 37 qe i njeh ai. Burimi: Enciklopedija Slovenije I, Albansko-slovenski odnosi, N(ikolle) B(erishaj), 39-41 10 Eshte slloven, por qe jeton dhe vepron gjate kohe ne Zagreb. Ne vitet 1833-34 perpos perkthimeve qe u bene autoreve antike dhe moderne spanjole, serbe, polake, ukrainas, ai perkthen edhe disa kenge popullore shqiptare. Burimi: A. Slodnjak, O Stanku Vrazu kot slovenskem pesniku, Slav. Revija 1950, 65-90 11 me 1859 absolutizmi i Bahut perfundon si shkak i disfates se ushtrise austriake nga italianet. Austria sipas kushtetutes se re, te njohur si “Diploma e tetorit” duhet te organizohej si shtetfederativ, gje te cilen e perkrahen udheheqesit konservative te kombit slloven. 12 "Doba čitalnic” ^ Shoqeria dramatike, shoqeri per zhvillimin e artit dramatik ’4 Staroslovenci dhe Mladoslovenci 1 5 “Perpara” ^ "Populli slloven" 1 7 Burimi: Stanko Janezh, vepra e cituar. Per shkak te numritte madh tetyre, ketu dot'i shenojme ne menyretaksative, pa hyrethelle ne permbajtje “Kmetijske in rokodelske novice”, shkurt Novice - Rišite bujqesore e zejtare, Rišite 1 9 "Shoqeria bujqesore” 20 shoqata sllovena 21 “Vlil idrites” 32 “Zšrat nga Austria e brendshme” Celovec - Klagenfurt “Th urn bi 11 ž 4 “Sllaveni klerlkal” 109 SHKSH"Migjeni" Lublane- 2 5 “Uniteti”. Ne kuader ke kesaj gazete del nje artikull interesant udhepershkrues per shqiptaret. Niko Ninič, ne kuader te Kujtimeve te veta mbi Ballkanin e boton udhepershkrimin “Albanija in Albanci” (Shqiperia dhe shqiptaret), te cilin, per shkak te interesimit te madh te lexuesve e boton si broshure ne vete, neTrieste, me 1910 . 26 “Dituria" 2 7 "Ushtrime" "Kurora” 2 9 “Bleta sllovene” 3° “Lajmetari i shkrimit slloven” 3 1 "Shoqeria e Mohorit-Shoqeria e shen Mohorit" 3 2 “Lajmetari slloven” 33 “Cojetari” 34 “Lule nga livadhet tona dhe te huaja” dolen 22 numra 35 “Vellai i dhjete” 3® Vjetaret 37 "Kallinjte" 3^ “Kambana” 39 "Kambana e Lublanes” 4° “E premtja e Madhe” 4 1 Skica nga jeta dhe veprimtaria e shkencetarit Shnakshneperlajn 4 2 Ne shtepine e axhes 43 Lulja e vrare 44Tregimi mbi gjarperin e bardhe 45 Kujtimet per gjyshin 46 e bija e gjykatesitte qytetit 47 Lulja dhe fryti 48 Fejtonisti i pare slloven 49 si do te dukej Lublana ne vitin 4000 nese do te pranonte qendrimet e mbrapshta te disa bashkekohesve te tij 5° Ne prapaskenete Kongresit 5 1 Lulet ne vjeshte 5 2 Kronika e Visokos- roman i paperfunduar histerik mbi jetMn e dy familjeve ne fshatin Visoko. 53 "Gota e dehjes” 54 "Kooperativa” 55 Ne skicat e Cankarit perngjajne pa mase skicat g šhkrimtarit teti# Migjenit, edhe pse Migjeni, sipas te gjitha njohurive mbi ti, nuk § 110 Alternativa - Reviste kulturore njihte gjuhen e autorit dhe se ato nuk ishin te perkthyera ne gjuhet qe i njihte Migjeni. 5® "Sherbetori Jernej dhe e drejta e tij”-tregim sipas ngjarjes reale te nje njeriu nga provinca, fillimisht materialin e perdori si material propagandues gjate fushates zgjedhore per deputet 57 “Per mireqenien e popullit” 58 “Škandali ne fushen e Shen Florianit” 59 “sherbetoret" 6 ° Me shume per te ne biografine etij ne liber “Shtepia dhe bota” “Tri mjellmat" 6 3“Kryqi ne mal” -fletushke e levizjes se katolikeve te rinj 64 “Kryqi” 6 5 “Rinia” 66 “Bashkekohesia" 6 7 “Veprimi”- me themelimin e kesaj reviste u be hap i rendesishem ne jeten kulturore dhe shoqerore, qe ne filiim te LNC-se rezuitoi me bashkimin e te gjitha forcave perparimtare dhe atdhedashese ne Frontin Clirimtarte kombit slloven (Osvobodilna Fronta slovenskega naroda) 68 Pjesa bregdetare e Sllovenise 69 Sllovenia Vendedikase 7° Shenimet per te ne kuader te librit 7 1 Shenimet per te ne kuader te librit 7 2 Shenimet perte ne kuaderte librit 73 "Jetimet" (1940 me hyrjen e Josip Vidmarit) 74 “Lulet e Shen Gjergjit" 75 Krahina sllovene pertej lumit Mura, shenim i tij 76 “Lajmetari slloven” 77“Shoku” 78 Rektori i pare i Universitetit te Lublanes. Eshte njohes dhe studiues aq i mire i gjuhes shqipe, sa qe me punimet e veta shkencorejep kontribut te madh per elbasanishten si baze te gjuhes letrare shqipe. Ne Arhiv za arbanashku starinu, jezik i etnologiju (reviste qe botohet ne Beograd viteve te tridhjeta te shekullit te kaluar) hasim punimin e tij "0 elbasanskem pisku in pisemstvu na njem”. Ka bashkepunim te ngushte me Gjergj Pekmezin, te cilit i ndihmon edhe ta botoje 111 SHKSH“Migjeni” Lublane Gramatiken e gjuhes shqipe, Vjen jo8, burimi “Miklošič je vedel, Nahtigal tudi, pa mi?”, Naši razgl ii, Nikolle Berishaj 79 “Procesi i Dahaut” , proces i n tur ne historine e re sllovene, ku intelektualet me te forte (qe perjetuan kampin famekeq fashist) akuzohen si bashkepunetoretefashizmit. "Frika dhe guximi” roman i Edvard Kocbekut 112 Alternativa - Reviste kulturore POEZI te perzgjedhura nga: zeqirja ballata dhe jaumin mamuti 113 SHKSH"Migjeni” Lublane Zeoirja Ballata: Akrostik Gugatjet s't'i nderprene haperimet universale: Ah! Medet! Nyja gordiane, muzat bulezuese Zune qe n'agt'na ndjekin kemba-kembes. Magjes se rollit i dole zot Eh! Kurre te mbushur. Ngarende ngultas Drejt Trapit. Zeri s’t'u shua. As drita vezulluese Jo, mbeten per t'u fytafytur Me Nyjen kec flidhur nga Tejprapshti. IhIKur me do te zbardhe ajo Dite e lume? Maribor,'95 114 Alternativa - Reviste kulturore P e r u r i m Eu! jote kremte e kohepakohe, ndjellazezet Oyqe sec perbluajne mbrapshtine, gjateTejprapshtet po hedhin llapercine, esht' Evropa therpele q'ua dridhe vithet llomshtive ardhacake te Tejkarpevet. Barren, por, s'mund t'ua lene Kelysheve endacake posht' e perpjete perflodruar ravgimevetona ftravajshme, i Arberit peng bese jemi a sjemi o i Uruar sharkit' efrengjive stergjyshore dota bejnetevona Pjellen, ate famamshmen Kremte tende dhe tonen. Maribor, 1994 115 SHKSH“Migjeni” Lublane Riatdhesimi U kthye intelektualisht sadojofizikisht n'vater univerzi n'Bibliotek' kombetare tek trurin ushqen djaleria shqiptare qe aq shume e deshi n'shkrime e ngjeshi. Dhe - u kthye kombiari ketu tek e ka vendin dhe ku deshi ky intelektual e njeri Krist' Maloki. shkurt 07 Vrn'l seje intelektualno čeprav ne fizično na ognjišču univerzuma v Knjižnici - nacionalni kjer mozek hranijo mladi Albanci ki jih je tako rad imel in jih - v spisih zajel. In vrnil seje - ozaveščeni kje' mesto mu je pravtam želel je intelektualk človeški Krist' Maloki 116 Alternativa - Reviste kulturore Tri poezi Zeqirja Ballata: PRO MEMORIA 1462 (Sipaš Formules se pagezimit) Un'... Pergezonj... P'r emenit AtitefBirit Pergezonj p'r emenit Atit e t'Birit e t'Trimit Un' pergezonj p'r emenit Atit e t'Birit e t'Trim it t'Arbenit Pergezonj p'r emenit Atit e t'Birit e t'Trimit P'r emenit AtitefBirit Pergezonj Shqip Un' Pal Engjelli 1462. Prishtine, 1987 Shenim: Ky tekst (i inspiruar nga Formula e pagezimit e Pal Engjellit, si tekst i botuar i pare i gjetur) eshte botuar ne gazeten »Rilindja« me 1987, kur dhe eshte ekzekutuar vepra vokalo-instrumentale me te njejtin tituli per recitator, bariton, kor dhe ansambel orkestral. Pas ekzekutimit jane bere dhe vleresime/kritike... 117 SHKSH“Migjeni" Lufalane Gani Spahiu: Nene Tereze bije Shqiptare Nene tereze bije Shqiptare, zemerbardhe zemerbujare Kudo qe dielli leshon rreze, eshte miresi e Nenes Tereze Nene Tereze bije Shqiptatre, zemerbardhe, zemerbujare Fjalembel, shpirtndritur, per gjithe njerezit e sfilitur Doreshpetim per te varfer, fpastrehuar, fpavater Nene Tereze, Nene Tereze, zemerbardhe qe leshon rreze Zemerngrohte, zemernur, per te mjere, te semur Nene Tereze t'i don bota, veprat tua, fjalet e ngrohta Nene tereze, nena jone, te rroft emri pergjithemone Te rrofte emri deri n'amshim, bije e shtrenjte e popullit tim. Shenim: Mbi kete poezi, eshte kompozuar kenga korale me te njejtin tituli per recituese dhe kor pionieresh ose femrash, e porositur nga ShKK dhe e realizuar (krahas kengeve te kompozitoreve tane te tjere) ne koncertin enkas me iggo, me rastin e 8o-vjetorit te lindjes se Nenes Tereze, per te cilin (koncert) ka dhe vleresim kritik. 118 Alternativa - Reviste kulturore Liri Loshi: Nena Tereze Nje čope buke ne dore Mori boten ne sy Kjotoke e ka lindur Si mua si ty Buken e kesaj toke E ndane ne njemije pjese Sic ndan rrezet dielli Mbi lulet plot vese Bota n'gojejete ujkut Ne gjume ariu Ne skene Nena Tereze Gonxhe Bojaxhiu S'ma ben te njohur Token Vetem fjala Bese Mbi bote tok me qiellin Nxen Nena Tereze Ajo nuk eshte Veg e ketij nenqielli Eshte e te gjitheve Sig eshte dhe dielli. Shenim: Kjo kenge solo me piano, e kompozuar (1990) po ne 80- vjetorin e Nenes Tereze, eshte kenduar shume here nga kengetare shqiptare e sllovene (te shoqeruara nga autori) ne koncerte e festivale ne Kosove, Kroaci, Shqiperi, Slloveni, si dhe jane bere vleresime te shumeta. 119 SHKShTMigjeni" Lublane Z e q i r j a Ballata: Kompozuesi Bot' individuale npeshoj' trolli I mbrumur jo me rastesi Punen e ben si luften Perolli S'i duhen programe e parti Mjaftojn' ballafaqime si Mic Sokoli. Gaton dashuri gezim dhimbsuri Si Nene Tereza - Gonxhe Bojaxhi Notash pa prokurori e donatore Vargun si poeti me ndjesi fsterholle E Shqiptari qe pret mikun n'shtepi. Me t'ndryshme ritme e metrume E' bosht i te lashtave keng'evaile Oe i stolise jonet jo pa Lulelajle I ben bal le te stuhishmeve mote Indiferences kok'tule dizakorde. S'ka kohe si te vdes I žene me te buk'rin ves Vetem pojo i vetmuar Andante-Allegro ne veti I ndi'shem pendel Shpen'deti. Me bote pentagramesh nsirtar Dhe jonet jo pa dhimbje e lot Pa cka se mbesin n't'ngraten gjeferdar' Pret te tyren čast n'keto kohe travaje T'iu vije Pellum'perjetesimi se s'kane čare. 120 Alternativa - Reviste kulturore Lavdi Nenes Tereze Pikellim ditezeze E premte - pese shtator - nentedhjeteshtate Per t' paperlyeren e shenjte gjithenjerezore Nene Tereze alias Gonxhe Bojaxhiu Shqiptare Misionare e fsemureve pleqefemije bonjake TVetem pashprese Lavdi! Tbekuares Nene Urate gjithmone - oj jete e jeteve Amen. Mater Theresia Dies ater - et luctus Veneris die - quinto Septembris nonaginta septem Pro immaculata, sacra, humana Matre Theresia alias Gonxhe Bojagjiu - Albanica Pro missionaria miserorum, liberorum, senum, aegrorum Gloria Matri benedictae Pro vita eius Aeterna oramus Amen Maribor, shtator '97 SHKSH'‘Migjeni” Lublane Jaumin Mamuti ngadal.... ngadal me vjen nen dritare si ereza e qershise ne divanin tim ma rrembeve lehte gjumin me rrezet e henes qe percollen turmate e puthjeve te buta.... fluturo.... dhe vrapo ne shpatullat e mia qe me mbajne larte kengen e ninullave te gatuara nga dashuria... buken e nxehte ne tryzen time e futa theile nen pallton time ... lakmine qe ma fale duke e prekur ne kopshtin e buzeve te tua ... ne ngushticen e largimittim .... te diteve grabitqare ... nga une ... prej meje ... ashtu i ulur mbi mendimet bashk me karrigen time Lublane, diku pas mjesnate 122 Alternativa - Reviste kulturore Jaumin Mamuti Lakuriq ne bregdet Si shkembijte ne pritje te dallgeve, ... te kapur me duar te thata, niča e endrrave te rrembyera nga era shpalonte gjurmet e algeve te shtrira ne murin e argjendte peshkatari i humbur gjurmonte cerdhen e zogjeve ... qe kishte humbur me gjethe te lagura nga rrenja e bishavete nates... E ne te dy.... kishim humbe mengjezin duke e prit ate ne mesnate! Slloveni, 2008