St. 152.
V Mariboru, sobota 30. decembra,       IV. točaj. 1871.
SLOVENSKI
Ishaja trikrat na tedem, vtorek, Setrtek in soboto, ter velja p o pošti prejema«, ali v Mariboru s pošiljanjem na doni, sa celo leto 10 gotd za pol leta 5 *o)d aa šetri leta 2 gol*. 60 kr. — /a •»/. na« i I a so pladnje od navadne četiristopne vrati 6 kr. Se sa iznanuo 'enkrat tiska. 5 ki-, un so ovakrat'in 4 kr če lotr! ali ivi-bit tiska. Vsakokrat so placa stempolj za 30 kr. — Dopisi naj ae livoie tVankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški nlicl hisn. štev, 220. Op r a v n i š t v o, na ktero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t. j. administrativne reši, jd v tiakarnicii F. Skaaa In dr., v koroški nltcibišn. K 229.
Zarad praznikov izide prihodnji list v četrtek.
Vabile na naročbo.
Vse 66, gg. naročnike vabimo da svojo naročnino ponove, in vso prijatelje našega nar<WM£ff delovanju prosimo, da „Slovenski Narod*' s priporočevanjeni na naročbd razširjajo med svojimi znanci, ker le z obilo materijalno in duševno podporo bode mogoče z vodno večjim in za miso slovansko prihodu jo.st veseloj sini vspehom delati.
..Slovenski Narod" velja po pošti prejemali za oolo leto K) gl<l. — kr. „  pol  leta   o  .,   — j, „   rotit lota   2   „   60 „
Naročnina naj so poSiljo. najbolje po postnih nakaznicah (Fo8tanweisnn&), z razločno pisano adreso na opmvništvo [administracijo) ..Slov. Naroda".
II Koncil ICtft
s tem I i-t<»m pregleduje ..slovenski Narod"
v četrtič na koncu Letnega delovanja sveto/ni ob-j predka. Narodna zavet s« zor m položaj u as c inilfl sroVGttiste domovin?.  \inio '
ob tem rasu so stale stvari dosti žalostne, da si se je mogel zaznamovati tudi napredek Krvav boj dveh narodov ni bil Se dokončan, a zmagovala jc narodna ideja v CJerinaniji in drugod. Naša Avstrija je bila sicer v notranji razburjenosti, a kar se nas Slovencev tiče. mogel je naS list
tedaj veselje izraziti,   da akoravno ui wc v naši
domovini tako kakor l>i si rodoljub želel, vendar
so bili zapustili kranjsko-slovcuski vod> s svojo
adreso tesnosrčno kranjsko  stališče in -se je bila
ponovila vez % jugoslovanstvom«
In kaj vidimo denes okolo sebe, kako stojimo mi Slovenci sami V
Zmagonosna N em Bij a, slave piana je vendar vidno v straha pred premaganim dsprotnikom
in pred mogočimi novimi nasprotnik' nemštva. Zato brezpogojno vojsko množi in zboišuje. Med tem pak sta se v Nemški začela du družabna boja ki bosta to državo in narod slalila: verski iu socijalni boj.
Kako se Nemčija zarad tega pral Slnvan-stvom, pred Rusijo t. j. rusko-fraiuosko zvezo boji, videli smo v zadnje dni iz neintkih člaukov izrazujočih veselje nad zopet skleucuo prijaznost jo med Uusijo in Nemčijo.
Nemško-ruska zveza, ako je res tudi Avstrija zraven, je za uas Slovauc popolnon ugodna, in samo to jc želeti, da bi vsaj nekaj et trajala. V dveh letih bode ministru .Miljutinu mo#če, ogroinuo po novi osnovi i.rgaiiiziivano rusko v>jsko na noge spraviti; v dveh letih se bo veliko uovih železni« k sedanjim pridružilo, in železnico so za Rusijo desetkrat važnejše, nego za ktero fd bode drugo evropsko državo; v dveh letih so lp veliko novih ruskih trdnjav končalo. Torej je t» leto napovedan mir — dober za Rusijo iu mu Slovane.
Na Francoskem, ki se jc, poslavši po vojni z Nemci še nezaslišano domuč(v klanje parižke komune, vendar že p»ecej oporaiila iu vzdignila
Stari pošteni Thiers je >toril dozdaj mnogo, kar se kljubn nemškim zabavljanjem mora priznati, ako s.- premisli kako jc bila Francoska na tleh. in kako preže Bonapaiti-ti. Bomboni in Orleanisti po prestolu. Ali republika ali monarhija? ktera teli vladnih oblik je bolja za deželo, to vprašanje bode rešilo morda prihodnje leto, Zdaj je videti, da imajo največ upov Orleanisti; in kakor so s splošno SVobodnostnega stališča simpatije za republikansko vlado večje nego za inonai hično. von-dar s slovanskega stališča jc morda še bolje. da Nemčiji neprijazni Orleanisti na prestol pridejo,
Kako žalostno lice pak ima ta naš:i Avstrija. Razburjena je bila lani, a lotos je Še mnogo bolj. V tem letu smo pač enkrat imeli upanje, da prid.« naša država na pravi pot k stalneji bodočnosti. A v enajsti uri sta podrla slepota in spletkarstvo, kar sta zidala državniška modrost in poštenje. In letos na konci leta vidimo našo državno Indijo še dalje v burne valove pahneno nego smo jo videli lani osovrej. Državni zastOp na Dunuji, kteri ima ,,ustavo" ukrepiti, nema v sebi zastopane večine Čislajtanijo, in živi samo od milosti iu zaslepljen- sti Poljakov. Ako bog dade. šteli bodemo ta državni zbor ob koncu prihodnjega leta med mrtve.
Ce pogledamo po uašj ožji domovini, vidimo
poleg neugodnih prikazni , tudi vidne znake na-
zave't s«', je ukrenila iu mi vo-itvaii, ktero smo imen ionV5 vrsih, zopet pokazala,
»osebno zadnje dni  med  slovenskim narodom na
Kranjskem. Politika  naša  je  postala odločnejša.
idresa lanjskoga leta  sc je letos v ljubljanskem
deželnem zboru poostrila ,   in UStavoverna družba,
ki zBoruje na  Dtinaji,  zdaj ne vidi Slovencev za
št a fazo svoje velikosti. V tem smo torej dosegli to.
car je v politiki „Slovenski Narod" od svojega
ustanovljenja som vedno zahteval in zagovarjali in
tej ostri opoziciji Be bode naš narod utrdil. I pati
pa tudi   hočemo j  da se   bodo  tudi naši notranji
razdvoji in različni nazori,  kteri  sc sem ter tam
v hipu boja ostreje izrazu jejo, do bodočega Btarega
leta ravno tako zravnali v blagor domovine, kakor
so se nazori o našem postopanji v državopravni iu
narodni politiki, kteri so tudi dosti ostrih navzkriž
besedi prouzročevuli.   Ravno tako upamo. da ono
podvzetje , kterega  misel   in prvi del izvršitve je
pretočeno leto rodilo — mislimo naimer ..naroduo
tiskamico na delnice, slovstveno delovanje z zdru
ženimi materijalnim! močmi — bodoče leto najde srečno izvršeno in z uadejanini vspehom za naj večjo svrbo našo, za boljšo narodno prihodnost.
navdušuje. Vsakako je pa dolžnost čitalničnega odb >ra, g, ravnatelja L. za razlog povprašati ob on j prepovedi ter na vsak način čast čitalničnega dn -t\i nasproti ravnateljevim poskusnjam čvrsto braniti,
— V ..Tngesp." neimenovani ,.pi>atolj" uma-zanih člankov zoper slovenščino iu slovenski učni jezik inšpektorja Vrečka opravičuje in umivlje. Nam z jako verjetne strani dohaja vest, da onih člankov nikdo drugi ni spočel, kakor inšpektor Vrečko : zakaj, nii težko <i«■ k.-1/afi. ker Be i/ ue-kteiili stavkov čisto očito vidi ,.modras inšpektorske jeze," kteri jc moral Kranjsko izpod parkljev spustiti. Tudi se v onih spisih nahajajo izreki, kteri se na inšpekcije" slov. gimnazij Upirajo, in no morejo kakemu drugemu nedotienomu človeku znane biti. nego k večcniu od inšpektorja navdihne-nerau »pisateljskemu postreščiku." Toliko za zdaj.
— pTagblatt" se trudi v precej dolgem članku, d.i bi našel kako reč, v kteri škoduje ueudeležitev kranjskoslovenskib poslancev deželi. Moraličuih škod siromaček ne nune izslediti . pa materijalno je našel eno in ta. strmite Slovenci, kaka je! Obravnaval se bode v sedanji seriji državnega zbora projekt za črto Rudolfove železnice čez Loko in Razdrto v Trst. Ta železnica .je za Kranjsko silno važna, pravi ..Ta-blatt" . in slovenski politiki puščajo deželo pri takem posvetovanji brez va/^Vi/S.n— nl/; inoT zJ'TVuur''^Hia -V^želii škodo trpela, ako slovenskih poslancev iz Kranj-Bkega na Dunaji ne bode. to je neumno. Deželni odbor kranjski je že dovolil denarno podporo od iOOO gl. za ono železnico, ni tora j zanemarjal materijalnoga blagra kranjske dežele. In ako so ustavoverci za blagor našega ljudstva res toliko zanimajo, naj pokažejo v državnem zboru, da jim je resnica, kar sedaj posebno lahko store, ker jih nobeden slovenski poslanec z drugačnim mnenjem ne bode motil. Tu je lepa priložnost za grofa lliaciuta Tliurna svojo modrost in pravičnost pokazati.
— F rano o s ki list nRepublique franeaise", Gambettov organ ima članek o Slovencih. Razlaga obširno kako smo razkosani, kako se imamo boriti proti Nemcem, ki nas krivično iu neusmiljeno tlačijo ter da zato delamo na to, da sc v euo celoto Slovenijo zedininio. Dalje govori list bivšega francoskega didaktorja v Hrvatih in Srbih.
Domače in slovanske novosti.
— Učiteljski zbor mariborske   gimnazije j enoglasno sklenil, da smejo dijaki više gimna zije društvenih veselic (tedaj tudi Čitalničnih, kav je ravno povod temu zaključku dalo) udeleževati sc, ako nektere male formalnosti izpolnijo. Sicer pa se h tem zaključkom nij  kaj   novega uvedlo nego stari tu veljavni običaj  ponovil. Omenjamo tega, ker se ravnatelj nekega drugega tukajšnjega zavoda, namreč učiteljske pripraviluice čisto ua sprotno vede; ou je, bog vedi s kakim izgovorom svojim učencem  pohajanje  Čitalnice prepovedal Zanimivo bi bilo, celo historijo te prepovedi izve deti, posebno pa o upljivu nekega prof. ki je direktorju E. „sveti duh", ki ga z „dobrimi sveti"
Dopisi.
Iz K r^l4«*;&'&i. -'»L decembra. [Tzv. dop.] (Liberalizem slavnega grofa Antona Anersperga. — Naše pevsko društvo.) — Nemško liberalni ustavoverci, in z njimi tudi uem-škutarji po Slovenskem v zvezde kujejo ..liberalnega" in „blagega" grofa Antona Anersperga, pevca svobode , proroka človečnosti, boritelja za vse dobro in lopo itd., kar je uemško-liberaluih fraz več. Hal ta liberalnost z jezikom! Naj jaz posvetim, kako jc ,.liberalen'' ta ustavoverni velikan v res niči j v dejanji. Znano Vam jc, daje A nt. Aucrsperg tukaj pri uas doma, da ima v našem kraji posestva. In tu s kmeti in meščani, z ljudstvom, povsod kjer ž njim v dotiko pride, liberalnost, človečuost, pravičnost na glavo postavlja. Čujte!
V Krškem una grof Anton Auersperg vzdrževati špital in ga z vseni preskrbeti. Imelo bi biti v njom preskrbljenih 12 meščanskih onemoglih ljudi, kteri bi imeli dobiti vsak dan opoldne dve dobri jedi, zvečer eno . > funtov kruha na teden, vsak veeji praznik en kos teletiue, polil vina in hlebec Blato belega kruha za osebo, vso telesno in dušno postrežbo, tudi v bolezni, obleko itd. Kaj pa liberalni _-;>:' Anton Auersperg tem starim bolehnim revčkom da S Samo T —1<> ljudem hišico kakor kurnik za stanovanje ; tam more k večjemu prebivati 4—6 oseb. drugi pa si morajo iskati pri usmiljenih meščanih stanovanja in hrane. Dalje daje plemeniti grof dva mernika pomešauega žita na mesec na osebo, obleke toliko , da komaj po leti zadostuje, zima pa uboge stare revčke strašno trpinči. Ako bi se meščani teh rev ne usmilili, morali bi od gladu konec vzeti. Tako je bila zdaj Marija Vauič v špital vzeta . pa leži na smrt bo-lana v hiši št. 101 | hišni posestnik Janez Jerman in gostilniearka Kravarič, ako ravno sama revna, ji strežeta v dolgi bolezni in jej dajeta jed. da od gladu ne umrje. Tako je tudi grof Anton Auers-perg pred dvema letoma tukaj na dražbi hišo kupil, pri kteri je bil nekdanji uradnik. star mož, po imenu Potočnik, na užitek zagotovljen. Grof je hišo v last dobil i pogojem da bode imel starega Potočnika do smrti v njej. Ali kaj stori grof Anton Auersperg? Pridruži starega uradnika Potočnika spitalarjem. kjer revček v vsem pomanjkanji skoraj od gladu umrje. O tukajšnjem spiralu pisal je že 1. I**'«-'. »Triglav-, pa grof dvanajsterim spitalarjem. kteri so na vse njegovo posestvo iutabuli-rani. še vedno ne daje pravice, ktera jim gre. Krški mestni zastop pa v tej reči nič ne stori: rajši svojega bližnjega v težavah iu v gladu vidi. kakor da bi zahteval od grofa Antona Auersperga, naj svoje dolžnosti stori. — (Grof Anton Auersperg je bU pa že od nekdaj samo v besedi svobodo-miselen. Ko je njegova graščina še imela patri
monija govoru
liko trpeli od graščinske gosposke, ko na njegovem posestvu.) — Mestni zastop v Krškem je sestavljen po večjem iz ljudi. kterim je branje in pisanje toliko znano , ko kitajska vas. Se sedaj tem omikanim ni v glavo padlo pozvedeti, ali je grof Antion Auersperg pravico za brod nazaj položil ali ne: sliši se da ne. Na noge toraj zaspanci mestnega zastopa, da servitutne pravice, ob ktere ste nas meščane že skoraj spravili, vsaj v tem ugodnem trenutku priborite. Ako odškodovanje od grofa Antona Auersperga dobimo , porabilo bi se lahko in najbolje za Štirirazreduo normalko. Sedaj smo slabše s šolo preskrbljeni, ko zadnja vas.
Z veselim srcem Vam poročam, da tukajšnje pevsko društvo z velikim uspehom napreduje. Podpornih udov je že več društvu pristopilo. Prihodnji predpust namerava društvo najmanj tri veselice s petjem in plesom napraviti. Največ hvale za dober uspeh, tega društva gre pevovodji gospodu Matiju Sitsteršieu. posestniku, odvetniškemu kou-cipijentu in svetovalcu videmske občine.
Slavne zmage naše slovenske stranke pri dovršenih volitvah narodnih poslancev so nas jako razveselile in kličemo vrlim volilcem: Živeli! ! !
Iz Iju!onier%ke okolic«', 2»3. dec. [Izv. dop.j Okrajno zastopništvo ljutomersko je imelo 23. t. m. sejo. pri kteri so se važne reči obravnavale in dognale. Najznamenitejše naj na kratko opišem. Razen letnih uaeunov in proračunov sklenilo se je napraviti okrajno založnico, po izgledu one v Smarjih in na podlagi taistih društvenih pravil z malimi premembami. Volil se je odbor, kteri bode opravljal in izvrševal potrebne naloge do ustrojitve toliko koristnega društva.
Druga važna točka je bil predlog, ki ga je stavil vrli narodnjak B. Glasil se je nekako tako le: rGlede na to, da je bivše ministerstvo Hobenwartovo hotelo toliko zaželeni mir narediti med avstrijskimi narodi, da je hotelo, vsakemu naroda svoje pravice podeliti in tako našo staro-/ slavno monarhijo stalno  ukrep;ti. in zlasti glede|
na to. da bi se bilo omenjeno ministerstvo potezalo tudi za nas Slovence, glede na te okoliščino: blagovoli naj si. okrajno zastopništvo izreči prisrčno zahvalo bivšemu ministerstvu Hohenvvartovemu. Nasproti pa naj se nazuani obžalovanje, da je sedanje ministerstvo ukrenilo ravno nasprotno pot.
Ta predlog bil je sprejet skoraj enoglasno in odbor pooblaščen, da nazuani na dotična mesta sprejete resolucije.
Slava ljutomerskemu okrajnemu zastopa! Naj povem še neko bedarijo in smešni izgovor dveh ljutomerskih nemškutarskih prvakov. Oče in sin z imenom -slovenskim ..Rožič u, oba po rodu Slovenca, nista prišla k tej seji iz tega uzroka, ker sta dobila povabila s pravilnim napisom „Rožič", izgovarjaje se. da se njuno ime drugače piše.
Pri seji je bilo tudi o tem govor, iu sklenilo se je. da imata omenjena gospoda nemčnrja pismeno naznaniti odboru njuno uemčurskol pisav« svojih (slovenskih) imeu. Pravijo, da se tako-lc podpisujeta: „Rohsitseb." Jaz bi jima svetoval naj bi še bolj po nemčurski pisala se, p »Rhoohsietsehtz.0
Iz I|iitv<k. — [Izv. dop.] rSlov. Nar/' nema sicer navade prostor s tem tratiti, da bi rektirieiral , kar se ljubljanski „Tagblatt" nalaž. in da bi njegove nesramnosti spodbijal, kljnbi temu pa vendar prosimo , da za zdaj te vrstici sprejme, saj se v enaki zadevi ne bodemo ve<" oglašali.
V Ipavi imamo tudi, kakor Proširen pravi ..kraj, besedo z črkami šestemi, kamor hodi mar sikdo i petemi." Ta kraj je zavetje peščici pri sta šev Tagblattovih. Načelnik tej čedici je neki n najbolj sloveč tukajšni doktor: ta človek hoče p vsaki ceni postati mož, kterega beseda bi tuka pri nas kaj veljala. Poglejmo si tedaj črtež, p kterem svojo čedico v ta namen vodi. — Možen kteri niso na tla navezani in  si  lehko drugo
Ino oblast, je Auastasius GrUn popeval in I kruh služijo, dela obstanek pri nas nemogoč, on 1 o svoooui. ».mcije pa umjer oifzu niso m- pa. ki so uit uu navezam, ribi aea po raznin sred
stvih na svojo stran.   Tako upa s časom na vr priti in veljavo pridobiti, kar bi mu posebno teda po godu bilo, ko bi se tudi pri nas velike župa nije vpeljale in bi imel vpljiv tudi na druge ob čine ipavske doline. — Orožje, s kterim se bojuje je laž. črten je in povod tem vrsticam bil je dopi iz   [pave  v eni zadnjih  številk Tagblattovih, -v kterem z omenjenim orožjem maha po možeh pra vičnih, čislanih in za ljudstvo,  med  kterim žive blagočutečih. Spenja se posebno po osebi našeg: sodnika,   ki  je  poštenjak od nog do glave in s je v kratkem času poslovanja med  nami pridobi srca vseh Ipavcev, pa ne po dobrikanji in čestin pokazovanji. ker vidi se ga samo redko kje razei v njegovem uredu,  ampak po svojem blagočutji prijaznem občenji s strankami in plemenitem vedenji. — Z enakim blatom, kakor ga   ta zalega na nas in naše može meče, je mi uečemo lučati ker smo premalo surovi zato in ker je tak' blat le za Tagblatt.   Čuditi se moramo le, kako se šf morejo nekteri ipavski možje s tem ljudstvom bra titi. — Svetovati pa vendar smemo vam, ipavski nemški" kulturonosei, da malo okolo sebe pogledate in vidite, kdo in kaj ste.
¥z Tr«»l»iij«ksm, 22. dee. [Izv. dop.] *) Dva dopisnika sta v rSlov. Nar." poročala o vo-litvi 3 poslancev v Trebnjem. Naj dopis iz Mokronoga s tem popravim, da g. K1 e m e n č i č ni kakor ni kandidiral. KlemenčiČ je iskren rodoljub, razviden mož. ki je dobro vedel, da moramo stare poslance voliti, zato da temu ministerstvu pokažemo, da se z adreso in državnopravno poli tiko našega dež. zbora popolnoma strinjamo. Ko bi bil KI. kandidiral, ne bil bi svojega glasu vsem starim poslancem dal, ker eden bi bil gotovo nje gov nasprotnik.
Nemškutarska kandidata sta bila Bohm in Tomšič. Od kdaj je Tomšič nemškutar, ne vemo; pri zadnji volitvi je jasno pokazal, da je odpadnik.   Tudi ljublj. Tagblatt ga imenuje „den ver
*) Zakaanjeao.
fassungstreuen Kandidaten." Dobil je Tomšič 2o irlasov, Bohm 22. Za oba so glasovali „nemški vitezi" iz Mokronoga, St. Ruperta, Trcbnja | razen 1) in 2 sta zmešano volila. Da so Trebanjci Tomšiča volili, to je le razumno, Če se premisli, da je Tomšič Trebanjee: da so pa svoje glasove Bobmu dati mogli, tega ne zastopimo, ker ma sicer neki niso dobri. Iz dobrega vira vemo, da so Trebanjci trdili — tudi obljubili — stare poslance voliti. Da niso mož beseda, so pokazali. Treh. župan se je celo v Mokronog peljal agitirat za nemškutarja. Pa vse zastonj, z dolgimi nosovi so zapustili koučno volilno sobo.
G. Tomšiču pa očitno povemo, da ne bode nikdar naš poslanec, dokler bo trobil v nemški rog. Kranjska dežela je za Slovenijo in mi bomo vselej narodne poslance volili, ktere nam bodo priročali slovenski rodoljubi.
Iz /Hi^i <l»ii. 2o. dec. [Izv. dop.]*) Božič, čas orehovih kolačev in medeue rakije, ni ugoden politikovanju. Denes nas koledniki, ki z zvezdo po mesta okolo hodijo, in staro pesem: nNarodi! se kralj nebeski" itd. po hišah popevajo, bolj zanimajo, nego vsa mala in velika politična vprašanja. Barometer našega javnega življenja pa tudi res že leset let ni tako nizke stopinje kazal , kakor jo lene* kaže. Vse politično gibanje je nekamo zastalo javno mnenje je zmrznilo , nikjer ni videti <ake nove prikazni, nikjer se ne pojavi kaka uova ^rigiaalna misel, nastopil je kolikor v prirodi, toliko v politiki pravi zimski solstitiuin. Čuditi se je, od kod naši časopisi še vendar toliko gradiva vzamejo, da dan na dan vse svoje predele pona-polni'o. V Cislajtaniji drve volitve na volitve, zborovanje na zborovanje in krize na krize. Pri nas ie rarno nasprotno. Naša, odnosno ogerska vlada, lema toliko poguma, ka bi naš sabor pustila zbo-r"«vat, pa tudi ne toliko korajže . ka bi narod na iovo na volišče poklicala, pa — in to je za vlado kij tepriličnejše — tertiuni non datur! — Ilabs-
"iiiržta j na dva platiča razklana monarhija, po-tobna je uri. na fcterej en kazalec v Avstriji, drugi
ia naOgerskem teče, ter Evropi in svetu kaže, kako >ozno je že. Opozicija v Avstriji je tolike peze na tej uri da se avstrijski kazalec po njej vse pre-laglo ioni. Pri nas je nasprotno : naša opozicija »ostavljena je na cedilo, ter odklopljena od gonil-lega s'roja, ni več gonilna, ampak nasprotno zavirajoči peza; in zavoljo tega zastaja kazalec na •lašej itrani monarhije. Obodvoje pa: prenagla .'onja iito tako, kakor zastajanje sta protinaravna, kajti izlušnja kaže, da v Cislajtaniji aktivna, pri nas pa na pasivnost obsojena opozicija na isti način pnvilni tok državne ure moti. V Cislajtaniji pokijo strune in štrange vsled prevelikega pre-tesavanji, pri nas je pa nasprotno vse velo in •nlahavo. V Cislajtaniji bije državna žila prenaglo, in to je tnamenje vročice in paroksizma, pri nas pa prepočasi, in to je znamenje marazraa. Lek za to državio bolezen pozna vsak, jaz to premlačeno »damo tulaj ne bodem po nepotrebnem še eukrat premljeva. Leto 1371 je za naše parlamentarno življenje izgubljeno. To ima tisti na svojoj vesti in na svoej odgovornosti, ki nosi ključ naše sabornice v svojem žepu , in ta je — ne naš ban kakor bi noral biti, ampak bivši ogerski minister Andrassv, in sedaj soČi Lonvav. Mi tema dvema možema dugo ne želimo, nego bog jima daj na onem svetu bolje, nego ona dva nam na tem svetu želita. — T zgodovini našega naroda bode leto 1H71 stalo zapisano kot nerodovitno leto. V življenji celegi naroda je eno leto samo kratok tre-notek, in ztvoljo tega si ne delamo težkega srca o tej nezakivljenej izgubi. „Kolo sreče vrti se" pravi Gunddić v svojem Osmanu. Kdor je sedaj gore, ta bo<e prišel dole, in kdor je dole, ta se bode v vis jovzdigoval.
Iz časo' francoskih vojsk pripoveduje se pri nas sledeča lurka: Ko je Napoleon rekel „Ilirija vstan'", ter e pod Ljubljano, kot glavno mesto, postavil vse kir je ostran Save dole do Siska in tje do Senja, ustavljali so se temu zlasti Tnro-*) Za zadnji U t prekaano došlo. ;<Uredn.)
poljci. Prišlo je med njimi iu Francozi do praskanja.  Fraucozje so hteli namreč Turopolje - m n}ik zastavo vzeti. Turopoljski barjaktar rnval in pipal se je dolgo z nekim francozkim grenadirjem za zastavo. Dolgo sta se brez vspeha sem ter tje suvala. Nobeden ni bil drugemu kos. Francoz je in Turopoljci stali so okolo onih dveh ter čakali „boja kone", kakor pravi slov. narodna pesem, kar se nenadano  eden Turopoljcev oglasi rekoč :   Jurič! pusti Francuzu zastavu, mi jih imamo vu Lukavcu gradu još tri!"  Barjaktar Jurič si je te besede k srcu vzel, ter je res Francozu dragovoljno ustavo prepustil , ki jo baje še denes nckde na Francoz-kem kažejo. — Kakor  tačas,   se  tndi še denes hrvatski narod za vsako poedino svojih pravic ruje in peha, pa ne s Francozi, ampak z Magjari. Ce Magjari misle,   da je hrvatski narod denes enak Jnričn, trapastemu tnropoljskemu barjaktaru, ter da bo od svojih mnogovrstnih to ali ono prosto in dragovoljno popustil,  češ saj jih še dosta ostane, se bogme goljufajo.
Politični razsrlecl.
28. t. m. je cesar slovesno odprl državni zbor s prestolnim govorom. V njem je met drugim rekel, da hoče sedanja vlada ustavnopravno stanje utrditi, z Galicijo skleniti poravnavo, uve-ti neposredne volitve za državni zbor in postavo zo per zlorabo ustavnega volilnega mandata. Dalje priporoča poslancem javni poduk, obeta predloge o postavah na mesto konkordata. o popravljen ji kazenskega prava in državnega pravdništva nstanovo upravnega sodništva, nalaga zboru skrb za vojsko in deželno hrambo posebno, pravi da se bodo poboljšala plačila uradnikov in nižjih duhovnikov in obžaluje da se en del stanovništva ne udeležuje državnega zbora.
rD rž a v ni zbor" kterega se izmed 81 o ve n cev udeležuje sam — Crne se je torej ustanovil, izvolil Hopfena za predsednika z 116 od 117 Vidulicha in Fr. Grossa za podpredsednika oddanimi glasi. Namesto 202 poslancev sedi tu samo 120, drugih ni. in jih Če bog da ne bode, Avstrija torej tu ni zastopana. — Herbst predlaga z adreso na cesarjev prestolni govor odgovoriti; ta predlog se kot nujen potrdi. Potem se postava o poobla-ščenji finančnega ministerstva davke pobirati do konca marca, brez posveta v prvem drugem in tretjem branji sprejme.
Ustavo ver c i imajo zarad prestolnega govora, kteri jim toliko lepega „obeta", zopet enkrat en vesel trenotek , kakor pravijo. Če se premisli, kako se morajo od strahu za svoje novo-zbujeno dete rajhsrat tresti, potem jim iz krščanske ljubezni privoščimo to veselje , — sosebno ker vemo da dolgo ne bode trpelo. Vse te lepote, ktere Lasstri in Ungeri iu Glaseri zdaj obetajo, je obetal v prestolnih govorih Beust, Giskra, Potočki — a nobeden ni mogel svojih obljub izpolniti. In od kod \zeti zdaj?
Od ministerstva predložen proračun za leto 1872 ima stroškov 359,380.933, dohodkov 308,599.850, toraj znaša deficit 60,781.074 gld Med stroški najdemo za dvor 3,650,000 gl., za državni zbor 815.885 gl., za p e n z i j e 12." 66.936 goldinarjev, za državne dolgove '.'.">.< >27.S IJ gold. Otieijozen list sicer poroča, da se bode deficit glede na svote, ktere finančno nnnisterstvo že na razpolaganje ima, za več ko polovico pomanjšal, pa na vajeni smo olepšavnih novic take vrste, da bi jim preveč verjeli.
Neki   nemški   list   prinaša  novico,   da je Hohenwartovega padca vojaštvo krivo Vojaški minister je dobil ukaz vprašati generalna poveljstva, kako vojska o Hohemvartovih namerah rr
ižnjp m H2g^s; 'j :jb^st.j, __
menta nemško učiti mora in da naši oficirji skoraj edino ustavoverne dunajske liste bero, on se raportom generalnih poveljstev ne bode čudil. Žalibože moramo videti, ako je gornja novica resnična, da se je odločitev o bodočno-ti Avstrije dala v roke ljudem, kteri ne poznajo in nočejo poznati želj ljudstva in to iz tehtnih razlogov; kajti ako bi želje ljudstva poznali, izvedeli bi, da ljudstvo kot ljudstvo presrčno želi. da bi vojske in vse, kar se njih drži. iz sveta izginile. Sploh pa so poročila podložnih generalov še bolj razumljiva, ako se pomisli, da ti možje poznajo ustavoverno mišljenje svojega ministra.
l-stavoverei v Bndejovicah na Češkem so poslali generalu namestniku Kollerju pismo, v kterem tožijo, da „upliv k temu poklicane oblasti za ustavljenje tako nevarne | državopravno-česke) agitacije ne zadostuje, da se ustavovernost ljudstvu kot zločin opisuje, da so Čehi mnogo ne-štempljanih eksemplarov „Bndivoja" časnik v Bndejovicah) razposlali." Podpisan je ves ustavo-verni volilni odbor, med njim tudi ustavoverni po slanci. „Politik" pravi o tem: ..Kteri škandal se še da misliti, da bi ga ta druhal napraviti se sramovala? Taki nasprotniki se češkemu narodu na sproti stavijo, taka državljanska korupcija hoče zmagati nad narodom, kteri, od duha avtonomije navdihnem vse sam po sebi, brez pomoči policije postati hoče." Mi pa zapišemo to kot dokaz, da se ustavoverna stranka vidi v toliki sili. da mora klicati policijo še na večjo pomoč, ko do sedaj! Ako ktera stranka take pomočke potrebuje, mora se ji goditi slabo, mora sama vedeti, da so — ne njeni dnevi — temveč njene minute štete. — Ljub ljanskim ustavovercem pa priporočamo junaško delo bratov na Češkem v posnemo!
Predsednik ogerskega ministerstva grof L o-nvav je pozval može narodne in „unionistične stranke hrvatske na dogovor, kteri je bil 28. t. m. na Dunaji.   0 njegovem uspehu še ne moremo poročati, imenujemo samo zaupne može kteri so se ga udeležili. Ti so od narodne stranke poslanci: Tinčki. Mrazovič. Vončina. Jakič. Krestie od unionistične stranke: han Bedekovič. nadškof Mihajlovio, Snhaj; od ogerske vlade grof Lonyay Obzor" pravi, da se ob sebi razume, da narodni poslanci nimajo pooblastila, skleniti vezočega do govora. Ako bode grof Lonyay kazal resno voljo za sporazumljenje, tedaj se samo po sebi razume da se morejo pravi in resni dogovori začeti tudi s privoljenjem in sodelovanjem vkupne hrvatske opozicije.
Razne stvari.
* (Dramatično d r u ž t v o J nam je 2'"). t. m predstavljalo tri igre. Prva „Sveti večer na straži je dala gosp. Nolli-ju (dež. brambovec' prilik se pokazati kot izvrstnega pevca in igralca. Go spodična Rossova |Jerica| je dobro sodelovala in veseli nas, da je njen napredek viden. Le tako naprej! Sploh pa moramo izreči, da je bila ta mala igra ta večer naj bolje predstavljana. Burka ..1'skok" je tudi dopadla, dasi ji ne moremo priznavati dovršenosti. tudi nema ravno posebne umetniške vrednosti. Gospodje Sušteršič . Nolli. Kaj zel. Je ko ve c in gospa Valenta-Bru-sova so igrali dobro, a skupni učinek ni bil tako zadostiveu, kakor v prvej igri. Opereta ..Noč pred ženitvijo" se je predstavljala prav živahno. Glede petja iu igre izrekamo posebno priznanje gospej Odi je v i (Eliza Birkenska) in gosp. Nolli-ju Fink), za njima pa gospodični Rossovi. Glede igranja samega pa gg. Sušteršič, Kajzel. in Jekovec. Gledališče je bilo polno in občinstvo je igralce odlikovalo pogostim ploskanjem.
dne 20. t. m. zoper Jožefa Steblaja izpod Turjaka, ki je bil zatožen sokrivosti hudodelstva za^tran ponarejanja javnih upnih listov, ker je Prclesnik mislil, da ga je zatoženi izdal. Porabil je bil svoje poznanje Steblajeve hiše, da mu je nekoliko verjetnih osumb naložil in po devetmesečnem preiskavnem zaporu je vendar c. k. deželna sodnija v Ljnbljani Jožefa Steblaja omenjenega hudodelstva nekrivega spoznala, ko je na zatožbo c. k. državniškega pravdništva njegov zagovornik dr. Razlag v gladkem slovenskem govoru jasno dokazal, da zatoženi tega hudodelstva ni kriv. Ljudomilo in popolnoma objektivno ste slavna kazenska sodnija in državno pravdništvo postopale v tem važnem kazenskem primerljeji, ktero poslednje, uvaževaje puhlost navedenih osumb , tudi ni napovedalo pritožbe na višjo sodnijo. Vsi pričujoči soob čudovali izurjenost ponarejevalca s prosto roko in obžalovali, da se je ta brihtna glava izgubila za kori-tniše delovanje v človeški družbi.
..Pravnik."
* (Potres,) ki je pred nekimi tedni Mokronog skoraj razsul , podrl je mesto Orau v državi Buenos Avres v južni Ameriki.
* (Stroški za stoječe vojske ^ znašajo v Evropi vsak dan okolo 10 miljonov goldinarjev. Koliko dobrega bi se s temi denarji lahko storilo, ako bi državniki sprevideli, da je sramota za naše stoletje in pregreha zoper človečanstvo, da se mednarodna vprašanja s krvjo narodov rešujejo.
* (Volk) je pred kratkim na Ogerskem 17-letno dekle, ktero je iz mlina domn šlo, snedel. Našli so samo obutev in v njej konec dekletovih nog.
* (Trojčki.*) Pri Kragujevcuje srbska žena rodila 10. decembra t. 1. troje otrok, dva dečka in eno deklico. Krščeno je vse troje drug dan na imena : Janko, Jančijo in Jana.
* (Baron Lev in Rauch) je prosil proti zadrugi Knežič Kožuh za prenos lastniške pravice na neka posestva, ktera so neki po zmoti zapisana na ime zadruge namesto na ono barona Kaucha. Svoji prošnji je priložil Rauch izjave od zadruge, ktera mu prenos dovoljuje. Po zmoti je pa neki v prošnji imenovana občina Andraševac namesto Liepaves in sodništvo je prošnjika odbilo. Zoper to je Rauch reknriral in pravi v rekursu med drugim: „Sedaj ne zna gosp. izvestitelj čitati izjave; dokler sem pa bil jaz v službi, znal je čitati tudi imena, ktera v zemljiščni knjigi še zapisana niso in znal vknjiziti zastavno pravo proti osebam, ktere se v zemljiščni knjigi ne nahajajo : tedaj ni bil tako vesten in tako občutljive narave." Priobčivši ta u icum sodniške nepristranosti smo radovedni, ali bode dotični izvestitelj zahteval zadostenje zarad napadenega poštenja, ali   bode  vlada  proti  njemu   pričela preiskavo.
(„Obzor.")
* [Rus k list v Genevi) bode izdajal neki Ogarev. List hode zagovarjal hrepenenja ljudstev po neodvisnosti sploh, in take namere pri Slovanih posebno.
* (14krat je okolo zemlje potoval) mož. ki je pred kratkim v Parizu umrl. Njegovo ime je Charles Gonthier. Večkrat je bil v smrtni nevarnosti. Rudečekažniki so ga na mučenišk steber privezali, na Kitajskem je bil nemenjen za razsekauje na drobne kose, v Bankoku, glavnem mestu Siama v izhodni Indiji, na vislice, pa vselej je o pravem ea.su pomoč došla in mogel je toraj se postarati in bogato premoženje si pridobiti, ktero je sedaj svojim otrokom zapustil.
PomUiiio.
Kakor je iz dotičnoga oznanila razvidno, bodo v malih dnoh Innsbruške srečke prvokrat vzdignene. Ker je glavni dobitek 30.00) gld. in 30 gld. najmanjši dobitek ene  srečke, se zraven tega menjavnica trgovsk«
*9C '*K •mx%9i9)*j& 'neutt uj uillMlip**!mY mu
(g—es)
i
"BJqutooop 'f\
H
Epileptifni k it
I I m/ j ;i^r
zdravi pitmeno /. »dravfTom, ki j<- ž-   v. e k> sti ljudem ponujalo
Am WHt.
$8—12)      * Linilen-Stiasse IS, Berlin.
J >t". •Titu«*;/:  >I<'U< •iiii»*«M\
odvetnik.
JO  pisarno   odprl   v   B4i*uitji.   v   Kn ii/.l>« mcrjcvi hiši šttv.  1 i.').
Ko\;ni' iii.'iil'it> pni-k;i\
mfff eettrloflate Nosite!j na moč:    I      "J     3 f>
c.na, gu\.~:      iti it l& aS" 1 moč: •_''»        BO 40
Ona, gid.: TO   Sit   ;»o \m)
>(>liko :
IO     15 f>nt.
SS ■">.*».
m CMlt. _
110.
iT*/-        .j fiitjt' .-
Nositeljna moč: 1 J 4 1<> -.»o ::<> fnt. IVua. giil.l 6    ti    7.f)0   12     lf»   1«. ~'
Nositeljna moč 1.40  00    «0    70    80 fnt. pen«, gid.:~" ~W"lBi    2ft iio
I #*7/<*       mivitto 1 /. lesnim obroč j m [n ntegl (gevihtli Nositiljna mod 1    1">   "JO   •_».">   80   40   ;"><) cent. dnu, gid.: loU I .'o -JO«)        ;;oo ;i.".o
F/owf#»*' t'ttf/r e Nositeljna moč:    fiO    WO    70    80  100 cent, ('-•na. jfi.l.: 800  400 460  60O 500.
Nositoljna moč 1   12»>   loO   200   800 cent. (Vna. ffltL 1 ono   i;;.o   T..o ',»00.
ISCr* Naročilom proti pošiljanju denarja ali na poštno podhsctje ustreži  pf.....1 j: u—it
< 01111».. fabrikauti va<r in ntegov.   Dunaj, mesto. Sinrjerstrasse Nr. 10.
11» *«*
Zobjo in čelustno meso
y.-!iM\\ i olirnuij«. J«* dovolj. iilto *e %wnl   <|r*«s rli « i. j o v.
Anatherinovo ustno vodo
Aiiatlu'iin-.MiiHil« a is< : / od Dr. J. G. Poppa c. k. dvornega zdravnika na Dunaji. Meato, Botjnergasse. Nr. 2.
Ual>i se tudi poten /. najboljšim vapehom, ako so zaiell le Bo bje boleti, k.ir so no dela potem vee zobni kanton« In ee ustavi daljša gnjitev zoba, majode in rado krvavrče zobno meso ozdravi, in smrad od gnjilili zoli v usri!■ odpravi,
V flašal. pO 1 gld. 40 kr. a. v. (27—4^
Dobi «o v Maribora v Bankalarjevl lekarni,pri g. A. W. KonUrn« lok. Marija pomočnica, pri g. P Kolletnigu in v Tanc.hmann-ovl bnkVarniel; v CeQl pri Crisperju in \ Banmbachbvl lekarni) \ nemškem [ianilsbergn pri A, Ti. MUiierju, lekarmi v (Jleirlienln-rgii pri V. feldbaehtt, lik:.; v knnjirali pri (.'. Pisoherito, irk.; beiloiilz . b-k. vdove Krotzig) Lintoflueru lek. P. Pess^ak; Hnrek lek. I., pl. Steinberg; v Ptuju b-k. K. H.-itbainnii r; Kaofonl \rk. P. Schnlz in J. rVeifzihger; v Brelcan J.'Sebm-dereohitaeh; Bogateti K-k. Kriaperj Kislivoili v b'kami: Stalni V. Tiirionfl k,Irk.; si. Bistrici J. Dtono9t.lek.; Slov Građen .J. Kaligarič; Podčetrtek Vos ali k lek. Varal-dimi A. Ilaltor, lckarnici.
mM
Malčno - mila
žajfa za rabo pri kopelji aii
• 37—3)
umivanji,
so izredno zdravilno za bolezni v inišicab. ko^rrh iu živcih i izrek knjesa fosmarka, barona Seyflta in bnronic • lirafenriod itd. itd.), odstrane vse nečlstoto na kozi in narode frižuo in zdravo kožo. ' \"si. d poročila dnnajske tnedicinsk • Press ."
Pravo se dobi samo po dvornem liferantu
Joafia<\s & Bo IT«-o v e. k. feonces, centraliii depot Dunaj. II Karntnerring 11
in v  Ff0tt%"i pri gosp,
■9»9t. sD4'eff*'i*-*T. apotslcarjti.
I
I
i!
Služba
zn cerkvenilva in organ Ista.
Pri farni cerkvi sv. Martina na 1'onikvi.je izpraznjena služba cerkovnika in organista, in so zna koj uastopiti.
Dohodki tc službe so sledeči :
a) 15Y2 vaganov za]iisane pšenice.
b) 10/.j komadov povesma, tako imenovane te-peške.
c) Znesek zvonjenja za, mrliči od farne cerkve in podružnice, ki pride na leto do 50 gld.
d) Dohodki od štiftauih maš: 9 gld. 66 kr. Zraven še si orgauist zna zaslužiti   za or-
glanjc prt črnili petih mašah, in pri konduktib, vigilijah itd., tudi blizo 50 goldinarjev« Ako svojo službo zvesto opravlja, mu je tudi cerkveno pred-sto jni.štvo pripravljeno pustiti užitek vrta, ki meri 1'Jl-'., sežujev, vendar stanovališče si mora sam oskrbeti, ker cerkev nima svoje lastne biSc za cerkovnika iu orgauista.
IVosnjc za službo, ki imajo biti dokazane se spričali pridnega zadržanja in izurjenosti v or-glanji, naj se pošlejo na cerkveno predstojništvo pri sv. Martinu ua Ponikvi (Sfidbahn-Statfog Ponigl.) Pristavi so se tudi, da je dozdaj vsakokratni šol-mašter kot incžuar iu orgauist tudi hodil po prosti vinski iu žitni ziuesni boru ji in dobavljal v dobrih letih po 4 polovnjakc vina in 20 škafov zrnja. Obrok za vlaganje prošenj 6 tednov pocenši od novega leta 1872. {89-—3)
Najbolje konstruiram
ure za turne,
lastnega izdelka, ktere se navijajo na 24 ur ali ua 8 dni, se dobivajo pri podpisanem za 20 procentov cenejše, kot poprej. Da se čestitim naročnikom polajša, dajejo se tudi za plačila v obrokih. Natančneje pri lastnik« fabrike samem
. Podnart, Kropa na Gorenjskem Kranjskem,
14. decembra 1871. (85—3) .T- R£i I»c>go.6nili.
II
11
»•a
e ■
S -e
c S
c# bicne ba^cr trm V. \\:x :H J it vi. S t, t.r; bie *i*efi«*»i« -l;an.i nuv in
X f: tulili in :.t iit v<m
ket pavaitji.; Pasta-Pompadour, ivei<$e tn liit'scftcr SfU bured l&rtifccittefiiifbfcitai;« coi• t iic Vltieitemiung
q |ii!i*-Tt j«'. trirhiVtt tri.Hi' rfeit »on il\tJ) n«u i>trmen aefalf**. I   gecbrien BHVlintai atlon  ccbie Original ter aefevtiatcu illicter» n't -ti t ju Ifabtn ifl. Xi<\t Vafla bunt uir jAiiel Itn Snifcrnu g «0« *ef«<t>>* ■•»•f#I8 «. Wtt* efftr, Soiumcrfrvoi^n, ecl'nlcđf. librt.iiipt jur «;on-..rvin:ii,i. 'J<eiItbfiicuiiifl unb iPeuilu ijiini) b« itnito.  i iSuflCi |l. 1.50. MBMB* M mu«Iid»l "Ji;ir ..Uit ti
iifmS? fifllcr .v-! .usu b.i'M. t.-.' man a u i« c Sifi t: in mađKit tcirb, t « .".ii »• \-< frtjonen bani vSitttat>:(tt bc« 8»'*»» '» bic Via tel; biud) sin »iiifjc^f«, icbr finnctut«* J:iflru. ii.cni ift ti ii;:.i..' i. bat'; elit ftbuaclce Ahac fo^-ic in btv Damtiievitrfl iti bic biiiiiiftt slabel c^ne •Juifiu-ii uh i clufabciii 'anii, mib Toftot bte-\H 'JJJafctin^cn fainuit Vlnivtifuiia btc« fr., tieine Kortt 4 it.
RMVk> -Hrillniltilir 1'iOnrr <i,l i Mf • KS*tofF MlilRg(SfŠ(<i nii[4 uifammonjcift:* tei u:t:aaifčbt'>i tu ver, toc:<tc« \o.l'e. men btu t b tn ert e'.'t.i '.j "ti ccd)ioli.,t ^tn ojtitnfu. b a.if ttlem etet umblvut i.-.u. i.c.ii«' (lOmuvii, rtriritert unb unau-1'Onj« li(te »I« I»n !-Jt( triu.l'1 mic I«i^ u.it bkietn Vulvcv »bcin ifcbt j u irff cn unb er cr^alt ein l.ll.mtt.i Bnftt^fn DllfH DtttlKf myt ;i:ib ^.liri Kn Vcgcnflaiib mit ciner ilb<rra. fibi'iitcn 2ibneU:,i'«it. 1 £$A.tti fainuit Kln» n'cllu.ia I. Ir.
»TJejJSl^— A>pli.ui'..«trin.>ofit(rn. <5in un» ijmUr (>b .i.: :.-.t tvi •pi'-tt, »otnrdi 3t« bciinann uiit gn- tfi .'.irbiijteil c^ue alle a'iiib.« bit voialtcicn unb itinbjcuotbeutiODibbelflUdc IC. S*lii:': .i,- polirttt f.uin. n »Ucon mit *a«4n<ctfung, gfnugtnb iiir <in« gatige 5DJbb«t» 'JUrnitut, ir« i rO rr.
^Bt/SSF* 20 Iti Vioif lutO, iii.uicflfui*"!: KfVrP     US .".iti. um ai.. Mintgeroorbeticn
JJa'1 •■ jut t H .Hi!   Illlb u u JU uiaib m,
i :i. m' lv l.ib \lix '.'V'lt- sir: ;. lU'Cl.U'ttlti'V. 1   -tii'-f ."■ Ir.
'w>P^y^ Ta* i'«f'U,*rinfl;puU>«t itiflet Ji^tutf 'e'T b.u'ig auS c, '»b :tt« S iciiftc, bi.f.o ttiubcvi baucrnb i«t'e« JJiet.ilI in tini« MU 'i'iniii'c.i n '" ifl ilit ' I' o ; :at.n.t ^lf. ii-Rjnbe. rrtlibc te Saibc g d beit ^aben, bc* tcnbet' ,u eapfcBlcn. (Hcgcntidnthl au* 'l)acf» '-iM (innen m BUbCt ettmjitbelt ir.iteu i VaTct 2S Ir.
din .^Mi.i.in r aller llhreu ift tie ttaulitte ■SoiiiKnu&r mit Rom« tbctnann bv-fieu« iu etnvf«tl«n, ba gttt-i'.    .'.••» :• Ubr alle utrta-Vint rami. 1 (ein ^5 rr.
7luiciila;.ii(l> (MtClttlni <il*er-hrn* Zet>tc>fr*r,aul ie|(i4n<ttllon< iirnfiion fi*cr g-;,un jebtu Sinbiutb. i žtiirf Uitie icile 30, tO, O !r. 1 feliicf .-,rot;« •prti 7o, 90 tr. b;« i 11. t «štiUf ,iicik mit I 2 <jlitffelu t ff. i etutf fiir ;ll«it«tafcb«n 515, 4" bi« so tr
Kulgr)(lcb*('( l'nrft|lniii»Wi*f«, mu ■' .i ri.t.iT vcvmtng! um bal Vttcv t.iltbar .u maa,eii. tmt vta.ttcl (ein '1'fir.itJ 3o tr.
CZU/Se*" Xie SiiK« t»or SJlofT* *•! f*iltt«n *Ci»V ifl Je:crmann ;:i ,-u:v oi'!f». ta cf bet v.» iu tb'-it ji.ii'.' i rt) ift. Vlnivenbung ttr au«gc,ei«r.et:n UHeirg Vfd)cn reber-KvinlHi, u-eiebc ba« rtbetnert ireiifc unb : iiidjMu ;\i.t ivatb^, fo tii, na<b tem langftcn • cn..inV ber «4ute in ber 9iar(- denettiafeit ui rer-
fpur.n iii unt. tem iln-ect^ im bb<bftt:i anafje enoprci^tn nltb.   i ,jlaccn GO tt.
v = I man na(b bUftt =    i nlf*tn tltrcii ri
■i*
tci
ioicn :irc'en y«.-tit; it getvdfjren tie mnrii     ,i i"tli o ■ t> i r ■ rt i f t r; man
enVMit \i§ ljftiiie žciben unb ifl gegen ba« '■i're.i'cn ber iritfe geu(Q(rt. 1 i nin Jpcll g fafit io tr., 1 Ctvd iu - * m ir> ft., i <&iu<t mit ijtbctbaltcr unb a)!ef,er JO tr., t .«tapf«l-ŠftCniM, fiir brei Uienate f,eiiiiiienb, 'O tr. I snu! Um. n ■ tttabirguuimi un it)(ei unb Tin-, fi Ir
-*> ■ i hi; ii -n n .b-ii ?ii mi n- au« angora« iliicllt. i 'i ■viiiit 't.> tr. 3Vai*uulu«r, um LMcnbenb '.t.'ne •2v> .j.-j ju erbaiien. .".-i 2tnn>«n-buiiii ticic* VulVtrl eifvart man .'tilt, '-'ir-brit unb iHttb. ber grafite JBort^ctl bab:i ift n it tar, bic JOlifdK melu gcidunt rvirt, al« bej gcn-blr,lirticr'J!orria)luiig. i 'i'filubvafct »O tr.
lic : alinei ihite, ju e i.i.ntvn f ur ^5 ru i ui b 2pa'. <itn *hief, ge» ion lb«M mit bieftr litltf, bltibt ftlbft .'.-u: it> o'.'i.r. ttUgl ein U)«^eimnl| 1 n..r I «r ciu.u a m i'.-:i le - ' ber bie H itvcifun.i tr. j.: bat 1 liiaiibebeii le iber 7 inte 10 !r
i'i.itli it  'ti t  tic A>ii|'eiiiehiii;cr, n-elttr ne ^efe bei fdjfeibtem *Jet» vel' tem       ti::;n.'i';i ulj.ii.ui      'V.v.n i fr.
•^leiicfte* .'i im puloer, g.u.ir.titl. Oliittet jur Untfeinung auer 9ioft> fie,!c nu! ?ciniratib, Seibe unb anbern ©toff» gaitui'gen, ioirie au b v en itabl* uub -ijciijc eiin-nbcti.   1 4>a!et 3Str
ujiiliBL' CVliiiHfdicr Vebei lacf, »cburd) JlšmiF tete oVittiiu i BcfetI eine<vci*t.eirt.i. teit unb tie idjeuii« ri- ■,eiiai!iiun1i eib-ni. din l^Iacon ttcin 26 tr., grofi «5 tr.
,>iiii"fiin i- Venu. X .ui ttncntbcfjr« litbfic in teber $au«baltung, ba man frb tie rei f.bietenften in iebem $au|e eoi> tommentcii Dteparaturen feibfl beforgen t.uui: biefer Veun l>ait ii* iat)relang unb ifl in t.utein .-tuiioiiti' \» gebraucben. 1 Slacon greg 20 fr K^e—- <9erii*lufc mniTerbielitc Dcltcin« lunen, jur ftierbiltung be« Iura>ndf« fett« bei Jtintern, iiranfui unb SDocbnerinnen ju »er^enben, i ®t »o tr , fi. '-»'i i.5o, l.fo. ■ejr H. f. vi. Ziipoiiiii-iirtt Jl«thfi ■^^^ entfernt in einigen Sefunben alle tole iinmer fRauten (;abeuben ijlccten rcn ieter (Steffaattung obne fflufliia^itie. 1 ufcJ neue i<ro> butt ubertrifft in femer SUiituug aUe abnli-(Ven iV.ibrtf.ile, ba ti feibfl bie iartefte Sarbc unbefcbubct lafjt unb fogleia) trođen — geruib Ic-« bleibt. Hud) ift c« umi i'm,en ber vant frtnb' befcnber« iu cmpfeblcn. 1 fjlacon uelft ■jinu- -ifiin.i *o tr.
■Hjp> Varifcr lltiioerfnl Jtitt, um nidbl nur &Ut, ^ortellan, 2tein, tlKeer iftoiiiii, jper, jc. fa)ncllf)en« berart ju verbin ben, fobafi etunjertrennliajhmb, fonbtrnumiPcr itbifi (:■(> m Veteuii. oi, A U». VO". Ulit 1'ieMll, ISfa« mit a'euelian K., fo bafi c« trie ein ftcrrcr iv u t. 1 platit ven b.eiem in j.r-u. v-iilu ll t;.t befjriuttn 3Jlittel nur 10 fr. Tcrfrlbe Jtitt im Mini eu ituftaube, febr auSjiebig. i .«ia.c:i 30 fr.
■dp* 1*1. f trn'dic    {.ihtil>ii rti en, tuirtj *»^'Jr    rrelrbe man cbne fia(lUMt|l« rber fe>n fiiit uficti'anicnte  ibfoc mit reuiem SDaffcr) bie ^Sbiie rein, tceiii, e.eriublc« unb gcfunb er- I balten lii-n. Um gvoficn ..n.i.i; ju eijieleit, ifl bev i'rei« rer ižliie! bic« aut CO ti. eeftellt. I Bricfflrgctmarfin,   uel'te   iregea; ibrer )6cjuenl <bf,it, a*i'iigfeit unb
Si«   utiicii Slohfanaina(ehliien
iinb ive stiiit » 20 Ir. ju baten. 'Jleniilatur-Sefcrit jiim :)liq>ieii iiir tebe$anb unb|ii iebtm fapier, fo ba9 man in it ber einen »>eber bie ftinflen tallgra« iilib-.n. fonie aueb bic furrfteu <Sa)rift)ttgc au«' fiibicn f.iim   vi rt. 14 tr.
nfirfF" -HUei-hurlort putentirte« ("tft *««> •*" V i,.ti.. «ttirerti. \ioiirrrr   unb O.Vau Iiuitic.    T ci J'ei f.uii i|t
unier i«aran:ie t arpfje Vl«itbil(6fe Ifl. o. JU.
'.'dmreilf«   »t it tel, um ».'liliner.
ini.ien in i i iv j i": cn.i 8 I.-..:fii fpurto« u Mrtllgtn; tiefe* ncu tcfunbcne 'JUiittcl libcr-ttifft ade bt«l'Ctigin »nt tri.b b.iter uuter ('•»a-rami« vei!-'ui:. 1 3(t>id>tci itebft C»e. taiidj-? onntifuttfl 40 tr.
5H^P~ Uitiiiige« i ifc: iu Ceftertei4 b.< •^■•P" uiivtrfaOAttti 'Jlriiifn'OcI«*, »elite« bie h .-ir iiu-iiin :.i iu (cb bal,Jteu tratit* teiten ,u b.leitig-.u. ten v^aarbottit mib tieVier« v. n ui flditcn u.u batuieb ta« lOJatbfttbum tee Va.vu. feibfl auf t.-.tiui šle en. <n ulvu.i-iOjcnb febnetter jrfeit .u bc!crrern, auib, eniferm e« tie vertommente ircvf 1<6upvenbttbunfl. »t« Vetimittti ift c« m braucbcn bei Cuttfibuuacn, ttlertentunjcn. OUicbevrtifien. iRfjeunu, SJianb« ivinitcii te. -j;ai.«e» in ber beiaeltgten )L'fi4rei> buni   1 n aecn 1 ff.
■MU* VcbtrrnitO lllif Jtantfetilf, um b ifl M^W gebcrtritl unvcitDufllicb ju moten, befcnber« ju emvebten I Ur i<feibegc|4>iirc :c. dinc '."lc.tt uiVie co tr.
mmm    »eft« MnflrmefTer-Vafta. Im*
riele ^Jafla eifpatt nun, ba« 9l«rir» meffcr fnteren ju laijcn. 1 iš.ta.ttei -'• tt.
lliicntbciit In-b fiir i«t*n.V>aii«hn« ■f^'    finb bie neutn Vatcui.ietiieifr,
troturđ) man mit orBOier Ceittjtigtcit unt VmM 8«Ube aUe ^djneiteiMttjciifle, lon-ie S>t«eren, Ulieffer :c. tn einer OJIinut« icbleien t* n. uiu Stud bic« 35 fr.
mmWC^ tu( befte ?l*icner ,^ U tfeuueri 11 BUU8*'»ofTrr tefte.'  P«r 8lafa,e
tO 'f.
<?ncriooir  cntftinl augetib.UUcb au« Wa«"Ae eter attberea s.:m; .it tun^en ieben   fiifa>en iul«n*«3.   l Clacon toftet -J", tr.
Alle« Un»lchtbaro wlrd slohtbi\r ! burdj bie uenen tafrtieii • «Jtitroffope, luciae in , 10*, 30> ti? r ".nu teb n Ocjen. fianb »jergrofjern, fo 6»fj ttt«n feibfl tie ^(>«ere im reineu ZrinfMltf beutffb feben faun, uui) finb biefe "JJMfroff»f e f<bv i'i«lf«a> ju »eTrpeii-ben. j. 8) bei Oinfaufen ton i'lebt. rtruibi, tulienftiitbten, ^teiertlen, une^eivaare-i, -Jiua. fi.ien, iJIoturtcriitungeii ic. l Ctiict tr. 4 >, en, 80, fl. 1, l.JO, 1.6 ».
Tlfiđ     loe   JlIr" l*fli»«w 3nf«rfr«!
buteb Me neu erfunb:iie, ^in'e te i tbbtcibe Sffeuj, liefe bat bie enfđjait, ba Jnfert nitbt nur febntU ai^juretien, fenern ,«j ■• t .n.it) ver b m v iii'i-ii berfelbcu ; tn^ui u-e::;e.i gegen : au en - .ba.' n, 1'itttcil, r,I.b: :c. i nlae n gv:fi ;i" fr.
an>rttitiufiitie*>erfprfimfl«'OT<j-frliine.   lurcb tiefe IR« fb/iir fa.iu man >ebe fj'aiebe fa>neU unb lu ibidjt ver'orten. 1 -Sttiet 6 i fr   1   etJct leinfl: ©crte fiir ,;ab l'til rt   i 30
(.'ttalifrlie C*utforfmm* • 53?<i-fetiii«  mit    «ebclbriicf. 'I1...
itjrcm iirberu y;cfd>luu bcu C blaten unt bcui j jelntC -riaiibine fann felbft ein Jftinb obne Hn
ie,i u.ut virtujicben finb. in irinfter Cualitai, mil beiiebigev Rtrula, SOaVt>tn< B«m«ti »tet *J»ene.'tauim. .00 <£!ft(t fl. i.3", 10<0 StuJ fl. 1.60,
1«« Sefte, um ta« čaar i k*j i erbaiten uublitbte' it i ^inue1 -.a.r bu.ifet jufdile', Ifl -Ji u f, 61; .-necteiniieteiOl-ro. (.vrate fiut fd> b teb. JrU beerie nu* ttemit bem beaj^eebrtcn '1'. Z. 1'ui'ii'nm anuiie^en i.i- i.i' ein caacT cn um.'(ifii.ia)lem, friidbeu bobseltaflintrten -.\iim-I babe x:. Ir , grofi *» fr.
te atj g eie 1tW.fl vttfcrlie . u ti/1 eutierten 1 £ui«l fcfiet fl 1.
»»gl-*- •.,.'eseiimr«ittci   au*   tsa 'etticbletn a^*^    u ne nnifluft.nt Ctci'e  eb-ie Jla'ji, en,vifcb«f €r:u:g:i3-. blefer »lantel ift berart getiudjl. tat mar itn felbl bti injcufteiit «l»ei. tet autb tragen loitn, ba er aui ter i»eittn fctt   be.-u febcififn lieberjiebei  gleieb flebt, 1 £t «, 41 rfcU vange fofiet fi i«be .   to:i:erfiri Sefl r.. l.— mebr. 5d irirb tifucbi, t placrn liein I bi.ie« fjobtitat rl«t mit inlanbifeben ju »er» !    ta> eir.
^     Da benannte Mttif«! aueb gef,ilf<t)l irerbtn.i.' raaebe iđi barauf oufmtttfam,  bafj »urin    r gefer M»*> ti.ittn Ttictritagc allciu fette e.«n ju babcnfiub. t>rri«blniter ulet ali e am laver bertnbl e}en (Be ienfiante nerken giali* atggtbcn. v« u
,  .      .-lujieirb maeie i* bic boeiget biten 1;rorinjbei»ei:uer a»f me neJtommi|iuii#.»*bibeilung auruitr!Um, e« ifl ba* einjige^eubait biefer »rt, lf T       1,1 btl ttetuP«      auaj ber trofett TA-uflrag, in n»t sOratitte ei»i*laBtnt, febaeU unb bluig bcfi-rat toirb.   a« ciuiiuglt (let kaber ju jal- reteben r.ufita»«n ^ «r*t« .»i. rr«l< l.l.< b.- lommliiiloniGciehUI bt«
1789
B
iS
- = I
A . Vrlc^clltlUIlIl In Wi«nt Praterstraas« Nr. 26.
r. 3
lil lil
«3
n z-
Tli?
I
lidatelj in odgovorni urednik Martin Jelovšek.
Tiskar
147—41_
F. S k a z a
in drugi.