Didakta 193 7 Namen našega projekta je bilo raz- vijanje gradiv za pouk angleščine, ki vključujejo umetnost in sodobno ko- munikacijsko in informacijsko tehno- logijo. Namen je torej medpredmetno povezovanje in priprava učnih ur, kjer učenci razvijajo komunikacijo, bese- dišče, izgovarjavo, slušno razume- vanje in podobno s področja jezika, vadijo in utrjujejo s pomočjo IKT ter se obenem še kreativno izražajo ali spoznavajo umetnost. Vključevanje še katerih drugih vsebin, kot na primer eksperimentalno delo ali povezovanje s še drugimi šolskimi predmeti so le še pika na i. Naša naloga je bila pripraviti 12 uč- nih ur, in sicer s področja čutila za nižjo stopnjo ter s področja čutila ter čustva za višjo stopnjo. Nastala gra- diva so brezplačna ter bolj ali manj priročna in pripravljena za uporabo v razredu, nekatera edino potrebujejo več priprave (npr. eksperimentalno delo, umetniško izražanje). Vsebujejo učiteljevo pripravo, delovne liste in gradiva v powerpointu, slušne in video posnetke ter povezave do interaktivnih nalog, razen tega pa je vsaka učna ura tudi predstavljena v video posnetku. Vsa gradiva lahko pregledate na naši lokalni spletni strani http://dear.osbel- tinci.si/gradiva/ ter na strani projekta http://arteducation.eu/, kjer so zbrana vsa gradiva. Vse učne ure tako zajema- jo tematike: okolje (environment), dru- žina (family), čustva (feelings), človeško telo (human body), števila (numbers), liki in telesa (shapes and volumes), čutila (senses) in čas (time) ter so za učence od 6 do 18 let. Učne ure in gradiva so različna in lahko primerna za učence od prvega do devetega ra- zreda, posebej priporočljiva pa so za pouk neobveznih in obveznih izbirnih predmetov, še posebej če kot učitelji nimate učbenika ter vam zmanjka idej. Namesto opisa učnih ur bi raje ponu- dila ideje za gradiva, ki so že nastala oz. jih je enostavno pripraviti, težave, s katerimi smo se srečevali, ter učinke projekta na učence in učitelje naše šole. QR KODA Je priročen način, kako zakrinkati bral- no razumevanje v digitalno privlačnej- šo obliko. Krajše kose besedila lahko spremenimo v QR kodo in učencem se zdi imenitno, če se lahko z dovolje- njem ukvarjajo s telefonom. QR kode lahko recimo vsebujejo uganke in so nameščene po učilnici/šoli/naselju ter obenem nudijo lov na zaklad. PLICKERS Je aplikacija, ki deluje s pomočjo te- lefona, projektorja in računalnika. Vprašanja se da enostavno in hitro pripraviti, prav tako je možno dodati slikovno gradivo. Vsak učenec dobi kodo za odgovor in jo obrača v skladu s pravilnim odgovorom. S pomočjo telefona ukažete računalniku, katero vprašanje naj učencem pokaže, učenci obrnejo in pokažejo kode, s telefonom pa hitro skenirate razred in nemudo- ma dobite analizo. Za vsakega učen- ca torej pokaže, ali je dal pravilen ali napačen odgovor ter odgovore shrani za učiteljevo evidenco. Opombe: - Idealen pripomoček za hitro pre- verjanje znanja. - Omogoča tiho in hitro odzivnost. - Dovolj je le en telefon, vendar po- trebuje povezavo z wi-fi ali prenos podatkov. - Zanimiv tako za mlajše kot starejše učence. DEAR V BELTINCIH / Andreja Žalik Kranjec, koordinatorica DEAR, Slovenija / OŠ Bogojina / OŠ Beltinci Na Osnovni šoli Beltinci smo ponosni, da smo lahko del mednarodnega projekta Erasmus+ KA2 šolska partnerstva z naslovom »Developing English through ARt oriented activities – DEAR«. V partnerstvu nas je devet šol iz osmih držav, in sicer iz Cipra, Turčije, Romunije, Hrvaške, Slovenije, Velike Britanije, Portugalske in Španije, šole pa so tako osnovne kot srednje, tako da je starostni razpon učencev zelo širok. Trenutno smo v zaključni fazi projekta. A w w w .p lic ke rs .c om 1 Bversion 1 1 C 1 D1 A w w w .plickers.com 2 B version 12 C 2 D 2 8 Didakta 193 - Lahko si natisnete en paket kod, ki ga uporabljate za vse razrede, ki jih poučujete. Ne potrebujete torej ene kode za vsakega učenca, temveč ima vsak učenec v razredu zaporedno številko in torej dobi tisto kodo. Glej sliko – primer kode št. 1, za učenca z zaporedno št. 1. - Učenci so lahko zmedeni glede tega, kako naj obrnejo kodo. Pri- poročam, da preverite, kako tele- fon »skenira« – običajno mora biti pravilen odgovor obrnjen v levo – ter na hrbtno stran kode zapiše- te črke odgovora, tako da gledajo proti stropu. - Učenci ne smejo kode med skenira- njem mečkati ali prekrivati s prsti. KAHOOT Kahoot je, podobno kot plickers, eno- staven za uporabo in z njim lahko hitro pripravimo vprašanja in predlagamo štiri možne odgovore. Za razliko od Plickersa pa tukaj potrebuje vsak uče- nec svoj telefon za odgovarjanje in vsi morajo biti povezani na wi-fi ali pre- nos podatkov. Učencem je tak način preverjanja znanja zelo atraktiven, ker ne le da nemudoma nudi povratno in- formacijo glede pravilnosti odgovora, obenem je možno dodati časovnik, ki razvrsti odgovore glede na hitrost in tako učenci tekmujejo za prvo mesto. Ta ista tekmovalnost seveda lahko tudi odvrne (nekatere) učence. PADLET Primeren zbirnik za slikovno in dru- go digitalno gradivo (video posnetki, Powerpoint predstavitve). Učenci na en spletni pano nalepijo svoje izdelke, ki so lahko na ogled. Razen tega ga je možno uporabljati tudi za drugačne namene, na primer preverjanje črko- vanja ali besedišča. Vsak učenec dobi povezavo na isti padlet in poimenuje svoj okvirček, nato pa piše narek ali odgovore na vprašanja, ki jih pove uči- telj. Učitelj tako nemudoma vidi vse zapise vseh učencev in je zato zanimiv način preverjanja znanja. EASISTENT Sicer ni del našega projekta, vendar bi rada pohvalila oblikovalce tega pripo- močka za učitelje, ker resnično skrajša čas birokracije, tako da se učitelji lažje posvečamo samemu pouku. Najbolj mi je všeč, da ni treba s sabo nositi dnev- nika z redovalnico. Na naši šoli recimo učence v vsakem razredu razdelimo v okoli pet skupin pri pouku jezikov, torej je moralo pet učiteljev vpisovati v eno okence v dnevniku. Razen tega nikoli niso bili na razpolago, torej smo morali resnično sodelovati, da smo pravočasno vpisali ocene, manjkajo- če učence in podobno. Z eAsistentom je ta nevšečnost seveda odpravljena. Enostavno se da rezervirati tudi da- tume za pisna ocenjevanja, tako da se lažje izognemo napakam, saj ima vsak učitelj oddelka pregled v napove- dana ocenjevanja. Omogoča tudi zelo enostavno komunikacijo med zapo- slenimi, tako da ti ni treba imeti tel. številke/e-naslova pri sebi. Nedavno so dodali še možnost betakomunikacije, kar omogoča lažje obveščanje celotne- ga kolektiva. Prav tako že obstaja tudi telefonska aplikacija, kar je sicer pri- ročno, vendar ker podobno kot učenci ne smemo uporabljati telefonov med poukom, ni najbolj nujno. INTERAKTIVNA ZGODBA Učenci imajo radi zgodbe. Berejo jih sicer ne z največjim veseljem, raje jih poslušajo. Predlagam dva načina upo- rabe zgodbe pri pouku: INTERAKTIVNO BRANJE – Učenci do- bijo zgodbo na listu ali iz učbenika. Vsi vstanejo in hodijo, dokler učitelj ne reče stop. Potem se udobno name- stijo in zgodbo preberejo. Zanimivo je gledati, kako se učenci ležejo na tla, se stisnejo ob topel radiator ali naslonijo na steno in berejo. V učilnici jezika je redko tak mir kot ob tej priložnosti. Čez čas jim učitelj veli vstati in zopet hodijo po razredu. Nato učitelj ukaže, naj si izberejo partnerja. Tale menjava je hitra in omogoča naključno iskanje parterjev, tako da ne sodelujejo ve- dno samo s sosedom. V primeru, da je število učencev neparno, se lahko dajo v eno skupino po tri, ali pa se učitelj pridruži branju. Potem učitelj menjava aktivnosti, npr. glasno be- rejo drug drugemu, si izberejo nekaj novih besed in jih razložijo sosedu, prevajajo, skušajo dopolniti povedi ali predvidevajo naslednje besede v pove- di. Vsakič seveda z drugim partnerjem. Opazila sem, da je intenzivnost branja v tem primeru boljša kot s frontalnim/ individualnim pristopom, ker jih me- njava sodelavca prisili k delu. INTERAKTIVNA ZGODBA – Še raje kot berejo, učenci radi poslušajo zgodbe. Še bolje, če so te zgodbe resnične in se morda nanašajo na resnične osebe. Jaz mojim učencem pripovedujem kar o dogodkih iz življenja moje druži- ne. Ampak, da naredim zgodbo bolj privlačno in jih prisilim k intenzivne- mu poslušanju, vsake toliko zgodbo prekinem in ponudim tri možnosti za nadaljevanje. Učenci sicer ne poznajo dogodkov in tudi ni pomembno, so pa zabavni, ko ugotavljajo in pravilno uganejo ali se jezijo, ker niso pravilno uganili. Primer zgodbe, ki je prav tako del učne ure o čustvih: Učenci torej dobijo tri možnosti in odločijo se za eno. Ni pomembno, ali uganejo prav ali ne. Če se odločijo za možnost A – vstanejo, B – se do- taknejo nosu s prstom, C – dvignejo roko. Nato se prikaže slika s pravilnim odgovorom. EKSPERIMENTALNO DELO Do sedaj sem vedno povezovala ek- sperimente s poukom kemije ali na- ravoslovnega predmeta. Nikoli ne bi pomislila, da se tako da poučevati tudi jezik. Pri projektu smo morali razmišljati dosti širše in po možnosti Didakta 193 9 vključiti tudi druge discipline oz. med- predmetno povezovanje. Pravzaprav je že povezovanje angleščine z IKT ter umetnostjo samo po sebi medpred- metno povezovanje, če smo dodali še element kemije, toliko bolje. In ta del nam je zelo dobro uspel, kajti učence smo morali učiti tudi o čutilih. Tako so se nekatere ure nanašale na toplo/ hladno in le-te barve, teksture in vzor- ce, ter seveda okuse. Eksperimentalno delo – SENSES CALLIGRAPHY Rdeča nit ure so medenjaki. Učenci so najprej spoznali sestavine za peko medenjakov, potem so spoznali še bese- dišče za čutila, in sicer okuse, vonj, te- ksturo in barvo. Torej so se učili jezika. Nato so morali vse sestavine preveriti z vsemi čutili. Sicer nismo vključili zvo- ka, so pa zato moko/med/cimet/kakav/ sladkor … okušali, preverjali s prsti, vo- njali in gledali. Ta del je pritegnil vse učence in vsi so bili aktivni, čeprav bi človek pričakoval, da že vedo, kakšnega okusa/vonj … je omenjena hrana. V naslednjem delu ure so potem učenci spoznali še nekaj dejstev o kaligrafiji, potem pa so se trudili čim lepše na medenjak napisati eno besedo o čutilih (npr. sweet, sticky, bitter …). Eksperimentalno delo – SCIENCE THROUGH ART Učenci so dobili kos papirja premazan z barvilom rdečega zelja. Na ta list so potem s tankimi čopiči risali vzorce (katere so spoznali pri predhodni uri). Ker pa so bili čopiči pomočeni v razto- pine različnih snovi iz gospodinjstva, so vzorci spreminjali barvo. Uporabili smo raztopine zobne paste, pomaranč- nega soka, vinskega kisa, detergenta za perilo, sadnega čaja ipd. oziroma kisle in bazične snovi. Učenci so preko video posnetka spoznali, kako snovi reagirajo z indikatorjem na papirju, zato so glede na barvo spoznali, ali je snov kisla ali ba- zična ter ali je le blago ali močno kisla ali bazična. Tako smo na zanimiv način povezali kemijo z umetnostjo, učenci pa so ustvarjali in se aktivno učili. MISTERY BOX Škatla presenečenja je krasen pripo- moček in ni le namenjen majhnim učencem, temveč se dobro obnese tudi pri večjih. Pri učni uri Senses je učitelj izbral različne (varne) predmete glede na besedišče, ki ga je želel učiti. Tako so se v škatli znašli recimo nož (heavy, cold, blunt, smooth …), plišasta igrača (soft, warm, light …), kovinska žogi- ca (round, heavy …), košček čokolade (sticky, sweet …) … Učenci so dostopali do škatle ter z zavezanimi očmi tipali in v detajle opisovali predmet, tako da bi razred lahko ugotovil, kaj to je. Učitelj je učenca usmerjal, obenem pa je na tablo ustvarjal preglednico pridevnikov glede na težo/tempera- turo/ teksturo … APLIKACIJE (FEELINGS – MOOD DETECTOR, MOOD SCANNER EMOTION) Težko je učiti, kako se počutiš, ko … Veliko enostavneje je ponuditi učen- cem širok nabor besedišča na zelo atraktiven način. Mobilne aplikacije npr. Mood Detector, Mood Scanner Emotion zahtevajo en telefon z aplika- cijo in aktivnost se lahko prične. Vsak učenec skenira svoj prst in telefon mu pove, kako se počuti. Nabor besedišča je pester in vsak sken tudi za isti prst da drugačen rezultat. Učenci se lahko skenirajo večkrat, potem pa se ukvar- jajo z besediščem, npr.: - Besedo za čustvo zapišejo na kartonček. - Na računalniku poiščejo definicijo za dani pojem. - Povezujejo besede z definicijami. - Izmenjujejo kartončke z besedami in si zapomnijo vsaj pet besed. - Kategorizirajo besede kot nevtral- no/pozitivno/negativno čustvo. - Poiščejo sopomenke. - Povejo, kaj je povedal sken in kako se počutijo dejansko. Na podoben način Mood Detector po- nuja tudi izbor srečne barve in številke, primerno za začetnike. IZZIVI Projekt Erasmus+ nam je ponujal kar nekatere izzive, predvsem na začetku. V primerjavi s Comenius projektom recimo tokrat nismo imeli natančnega programa dela že takoj na začetku. Razen tega smo recimo prijavili triletni projekt, odobren pa je bil le za dve leti. Tako je naš začetni plan, pripra- vljen v avgustu hitro propadel, kajti glede na odobrena sredstva, časovni plan in načrt dela, ki smo ga na sku- pnem sestanku dorekli šele oktobra, smo morali marsikaj prilagoditi. Ena večjih sprememb je bila recimo manj mobilnosti v tujino, kajti tretje leto je bilo črtano v celoti. Razen tega smo namesto v drugem letu izobraževalni obisk gostili že v prvem letu. Od konca avgusta, ko smo izvedeli, da smo dobili projekt do konca oktobra, ko so bili že znani finančni podatki ter smo lahko izvedli skupni sestanek, smo torej pre- cej tavali. Potem pa smo dorekli na- tančen načrt in se ga dosledno držali in brez težav splavali. Učenci so bili prvo leto izjemno motivirani in ni bilo nobenega problema najti prostovoljce za pomoč. Tudi kot gostitelji smo se izjemno izkazali in učencem je bilo v veliko vznemirjenje, da se kaj takega dogaja na šoli in lahko sodelujejo. Jaz sem zmeraj pričakovala, da bo bolj vznemirljivo potovanje v tujino, ven- dar naši učenci uživajo skoraj še bolj kot gostitelji. Eden izmed večjih izzivov je bilo tudi predpisano medpredmetno sodelova- nje, torej uporaba umetnosti ter ra- čunalništva. Glede obeh imamo sicer dobre strokovnjake na šoli, vendar smo bili pri marsičem omejeni. Umetniška dela smo recimo lahko uporabljali le starejša od 80 let, zaradi zaščite avtor- skih pravic. Vseeno smo se kar dobro znašli, saj smo raje učencem predsta- vljali različne tehnike umetniškega izražanja – slikanje, risanje, izrisovanje vzorcev s praskanjem, fotografija, arhi- tektura, upodabljanje umetniških del z igro, pisanje rap pesmi ali podobnega pesništva, pisanje in poslušanje zgodb, kaligrafije, modeliranja in še kaj. Tudi IKT nas je omejeval. Največjo težavo nam je predstavljal del, kjer smo si zastavili, da bomo pripravili interaktivne naloge za učence, tipa povleci, primerjaj, poveži s sliko ipd. Taki programi namreč niso zastonj. Ali so precej zastareli (hot potatoes). Ali če se prijaviš, si lahko prijavljen omejen čas, potem vse gradivo izgubiš 10 Didakta 193 (avdio QR kode). Uporabniškega imena in gesla tudi ne moreš javno deliti z vsemi uporabniki. Našli smo celo pro- gram, kjer lahko brez težav ustvariš krasna gradiva, katerih potem ne mo- reš izvoziti in objaviti. Povsod je bila torej nekakšna nepremagljiva ovira. Prav zato smo se torej raje ukvarjali z aplikacijami kot plickers ali kahoot. UČINKI PROJEKTA Moram reči, da v celotnem trajanju pro- jekta ni bil problem najti sodelavcev. Tako učenci kot učitelji so vedno bili pripravljeni sodelovati. Na sestankih smo si razdelili dela in naloge in vsak je res pravočasno in kakovostno pripravil svoj del. V času, ko je naša šola gostila študijski obisk, so pripravili raznovrstne delavnice in vzorčne učne ure in kljub nepopolnemu znanju jezika so suvere- no izvajali pouk z učenci in učitelji iz tujine. Žal tega ne moremo ravno pra- vično nagraditi s točkami za napredo- vanje niti z avtorskim honorarjem, kajti pravilniki so kar nepravično zastavljeni. Vseeno moram reči, da je vzdušje na šoli prijetnejše kot pred projektom in sodelavci se dobro razumemo, z ne- katerimi smo si zaradi projekta dosti bližje. Razen tega so učitelji pripravili koristna gradiva, ki jim bodo na razpo- lago za pouk v prihodnje, pomembne pa so tudi komunikacijske veščine, ki so jih lahko razvijali ter druga znanja, kot primerjava med šolskimi sistemi, predmetniki, metode dela in še veliko drugega. Tudi vsi sodelujoči učenci, predvsem tisti, ki so se udeležili študijskega obi- ska v tujini, so izjemni. V primerjavi z vrstniki iz tujine so se mi zdeli dosti bolj samozavestni, sproščeni, komu- nikativni, spretni in iznajdljivi. Niso imeli domotožja, niso se neprimerno obnašali, pa čeprav jih je zeblo, so bili lačni, so morali dolgo časa čakati ali so bili utrujeni. Kajti vse to smo bili. A smo jih dobro pripravili, da to niso počitnice, temveč delovni obisk in da bo naše ugodje drugotnega pomena. Prav tako smo jim rekli, da ne predsta- vljajo le naše šole, temveč našo državo in da je odnos do dela in obnašanje, ki ga bodo pokazali zelo pomembno. Moram reči, da kot ambasadorji Slo- venijo zelo dobro predstavljamo, ker smo o naših ljudeh in državi slišali samo lepe stvari. Opazila sem tudi, da se zaradi med- narodnega povezovanja krepi tudi na- cionalna identiteta. Toliko bolj smo ponosni na naše uspešne športnike, domače praznike in tradicije, raje pri- pravljamo in uživamo domače jedi in smo ponosni, da smo Slovenci. Kljub neprijetnostim, ki jih prinaša zahtevno in odgovorno mednarodno sodelovanje, nam ni žal časa, ki smo ga vložili v projekt, kajti izkušnje so neprecenljive in upam, da bomo imeli še kaj podobnih priložnosti.