'ta Oldest Slovene Doily in Ohio
^©st Advertising Medium
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
2?15 XXII. — LETO XXII.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) SEPTEMBER 14, 1939.
ŠTEVILKA (NUMBER) 214
""sevelt je sklical za v četrtek, 21. ttpteinbra, izredno zasedanje kongresa
^anje, v katerem bo predsednik Roosevelt prodrl s i zahtevami, bo zelo burno ter se bo zavleklo skozi vso zimo, do rednega zasedanja.
Washington,
--.,13. septem-i6es Iedsednik Roosevelt je P* oglasil izredno zase-r kongresa
Važna izjava državnikov po konferenci v Franciji
Prihodi
ki
se ima se-
znavalci razmer napovedujejo, da se bo izredno zasedanje zavleklo vse do januarja, do red-
_____ nega zasedanja, nakar se bo z
H ^ira- dvoma, da bo te- debatami za in proti nadaljevali nJk.,Zasedanja zaznamo-1 lo skozi vse redno zasedanje, j vroče bitke z ozi- j vse tja do prihodnjega junija,
ftji četrtek, dne 21.
"ajboli
na:
to, iZz^nier'®ko zunanjo poli- j ko se bodo vršile ameriške poli-I^ov , ^n,' bitk glede Lige j tične konvencije za določitev v ko 1 ^ ^ zaznamo" i predsedniških kandidatov.
Premier Chamberlain je ponovil pred nižjo zbornico izjavo, da ne bo vojne konec, dokler ne bo konec Hitlerja.
SPRE VODNICA
po
bo prodrl Zahtevami
zaključku
s svojimi
i
lik R So^' da bo pred-želi, I)0osevelt dosegel, kar •zvo^ lnreč Preklic prepove-orožja na podlagi
% s svd0r 8a plača v goto-Ije) lastnimi ladja-
bes,
carry" provizije (z
ŽIDJE SE HOČEJO BORITI
BERLIN, — "Essener National Zeitung" poroča iz Bruslja, da je zionistični voditelj Weiz-man predlagal angleškemu ministrskemu predsedniku mobi-edam; 'a j	; lizacijo 40,000 palestinskih Ži-
da dobl oro- dov, ki naj bi bili poslani v Ev-ropo.
Londonski politični krogi so ta predlog z veseljem pozdravili. Židovski prostovoljci bodo tvorili v angleški armadi poseben oddelek.
hiteli ,R00sevelt je P0-v t> , Sresa na kon-e' hiši, ki se bo vr-
.Sredo. torej se l1ja, 'J0 izrednega za- i
Svo../rani izolacionistov e-,s'-vo je, da bodo sllno bombardirali
: to 7.i^?nOZemsko Poli-senatu. Po-
V bolnišnico
Danes je bila odpeljana v Glenville bolnišnico Mrs. Mary Werlich, 15810 Trafalgar Ave. Obiski so dovoljeni. Želimo ji skorajšnje okrevanje.

^0vanje jeklarskih industrij;
Q0 kampanja v polnem razmahu
Nt.
^ CjnnUStrije ^GŽele so dobile ogromna naročila, k 0rSanizacija je pričela z intenzivno Kii^ aniPanjo za organiziranje delavcev.
5 so d *r°n Age" sporo-i , 1 9 ameriške jek-I Wruha V0Jne v Ev-
a naročila
pBH
' lorainski di-
riJo, ki de-
ti,
V v. VSe svoje zmož-
se je 21 točk
bSS'0!
totkov
za
svoje zmož-
6o"e^V P^tsburghu odstotno kapaci-
13- septem-
% "^5
Oi%atnPanianiJ'ska organ'za-
dobičke v

00
m
svojo
80 mnenja, da
se bodo kompanije, ki so bile napram delavstvu sovražno razpoložene, zdaj podvizale, da dosežejo z unijo sporazum, ko se bo produkcija zvišala in se bo pojavila potreba po delavstvu.
Prvo silo organizacijske kampanje bo občutil tako zvani "Little Steel." Veliko aktivnost pa je opažati tudi že v ladjedelnicah, v tovarnah, kjer izdelujejo letala, in v avtnih tovarnah.
Zaradi koncentracije akcije v vojni industriji pa se ne bo popustilo v kampanji organiziranja tekstilnih delavcev ter delavcev v stavbinskih industrijah in v velikih klavnicah, katera kampanja je danes v polnem teku.
V avtni industriji je bila C. I. O. unija pretekli mesec zmagovita v vseh delavskih volitvah, ki jih je odredil Narodni delavski odbor, nad A. F. L. Martinovo avtno unijo.
LONDON, 13. septembra. — "Velika Britanija in Francija sta slepkoprej trdno odločeni, da naredita enkrat za vselej konec nacijski agresivnosti, pod katero žive narodi v neznosnem strahu in trepetu." Tako je izjavil danes v nižji zbornici angleški premier Chamberlain, ki se je pravkar vrnil s konference v Franciji, katere sta se udeležila on in Daladier, kakor tudi vrhovni poveljniki francoskih in angleških armad.
Earl Stanhope, lord-predsed-nik koncila, pa je podal enako izjavo v zbornici lordov.
Stanhope je zopet ponovil, i da sta tako Anglija kakor Francija trdno odločeni, častno izpolniti svoje obveznosti do Poljske.
Stanhope je dejal, da. je vzhodna fronta glavno pozori-šče bojev.
"Nemci si prizadevajo izsiliti odlok na tej fronti, preden bodo na zapadu prisiljeni nastopiti proti francosko - angleški armadi," je dejal Stanhope.
"Toda nemške nade na vzhodu se doslej niso uresničile zaradi hrabrosti in neklonljivega duha Poljakov, ki se niso ustrašili mehanizirane premoči niti ne superiornosti nemških tal."
i

m
:
«1
m
iMilaUFS
Hitler se je pojavil tudi v vlogi krvavega mesarja
Na Hitlerjev ukaz je vrhovno vojaško poveljstvo odredilo bombardiranje vseh odprtih krajev.
V FRANCIJI SE JE IZKRULO STOTISOtE ANGLEŠKIH VOJAKOV
Včeraj je preplulo gibraltarsko ožino deset angleških transportov, spremljanih po rušilcih.
v Nemčiji, kjer je že milijo-we woz r orozjw, % pr#eZe i; raznih 'poklicih ženske nadomeščati moške. Na sliki vidimo nemško mladenko v ^Berlinu, ki je uslužbena kot sprevodnica pri poulični železnici.
le-
Kultura
A IN PROGRAMNA KNJIGA S. D. DOMA


.j	. otvoritve ■ rodnega hrama. Lična spomin-
Slovenske- ska knjižica je zaključena s " k je jy ,('mu na Wa-; prelepo pesmijo našega odlične-direktor!j ! ga pesnika g. Ivana Zormana: S ^ ^JiŽlco r5J!nsko in pro-1 Naš delavski dom.
^kaCSkeinu delavsVom^ i v knjižici so številni oglasi

^^ti; 4
tu?11 delavskemu,	I ,
di tiskarni "F I naših zavednih slovenskih trki je to kniieo'R0vcev' profesijonalcev, kultur-i j, v	' : nih in gospodarskih ustanov.
k l^oZ^0' vsebuje ta : ^ oglasi 80 umno naložen kapi-\ v nji clm slavnosti da :taI ^ajne vrednosti, še poznim ^ in pL- ^dovom v spomin,
SfStl..
hS d	a' niarljive- hecednem redu sestavljene stra-
1 Tomovega ni, kamor se zabeleži telefonske 211^a.''e avtor G. i številke in naslove prijateljev, - ni ap-iin; /i".. (ia so v slučaju potrebe nemu-
VAJA
Danes zvečer se vrši vaja za pev. zbor Jadran v Slov. del. domu ob 8. uri. Člani so proše-ni, da vrnejo nazaj vse vstopnice za otvoritev novih prostorov Slov. del doma.
Jutri, v petek, se vrši vaja za igro "Vaška Venera", ki jo priredijo člani društva "Lunder A-damič". Vaja se vrši na odru Slov. nar. doma na St. Clair Ave. ob 7. uri zvečer.
Naznanilo
Največja in hkratu najko-! ristnejša posebnost te knjižice i pa je telefonsko kazalo, po a-

doma pri roki.
S proslave SNPJ v La Salle, HL, se je vrnil Mr. Anton Jan-kovič (večni popotnik), ki je bil hkratu tudi na desetdnevni a-gitaciji za Cankarjev glasnik. Pravi, da bo opisal v Enakopravnosti svoje potovanje ter razmere po raznih naselbinah. V nedeljo pa bi se rad sestal z vsemi svojimi prijatelji in znanci v novem prizidku Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
Baseball igra
Nocoj ob 6:30 se prične baseball igra med Spartans, SSPZ in Loyalites, SNPJ za šampi-jonstvo v Interlodge ligi. Igra se vrši v Glenview park na E. 110 St., severno od St. Clair Ave. Spartanci morajo zmagati če hočejo biti šampijoni v Interlodge ligi prvič v enajstih letih. Občinstvo je vabljeno, da se udeleži.
Prestal operacijo
Operacijo je srečno prestal znani rojak Anton Mostar, član društev Naprej štev. 5 SNPJ in Sava štev. 87 SSPZ, ter se zopet nahaja na svojem domu 6307 Bonna Ave., kjer ga prijatelji lahko obiščejo.
DVOJNA OBVEZNOST DELNIC PRI N. A. MORTGAGE CO.
Kot se poroča, je odbor North American Mortgage Co. na svoji seji dne 11. septembra soglasno sklenil, da bo zahteval od delničarjev bivše North American banke takojšnje plačilo dvojne obveznosti na vsako delnico. To pomeni, da bodo morali delničarji za vsako delnico, katere "face value" znaša $100, položiti še nadaljni sto tak.
Odbor je nadalje sklenil, da poveri iztlrjatev dvojne obveznosti slovenskima odvetnikoma gg. Leo. Kushla-nu in Franku Opaškarju. Mr. Kushlan nam poroča, da tozadevno nista bila vprašana ali obveščena in da tega poverjeništva ne bosta sprejela, tem manj, ker je dvomljivo, da bi jima odbor vlagateljev to dovolil.
Poblazneli rudar ubil dva in ranil štiri osebe
i BERLIN, 13. septembra — Nemško vrhovno armadno po-j veljstvo je danes izjavilo, da se : bo "za vsako ceno" zlomilo od-; por Poljakov, kar pomeni, da , se bo bombardiralo iz zraka vsa I odprta mesta.
Omenjeno sporočilo je prišlo i iz Hitlerjevega glavnega stana. IV tem poročilu je rečeno, da so | poljski governerji kakor tudi j vojaški poveljniki ukazali civil-; nemu prebivalstvu po vseh poljskih mestih in vaseh, naj se z oboroženo silo upro nemškemu vojaštvu.
Nemško zagotovilo, da se ne ! bo obstreljevalo odprtih mest, i je baziralo na naziranju, da tu-I di Poljaki ne bodo izpreminjali j odprtih krajev v bojišča. Ker ! pa se Poljaki ne drže tega,, se I bo njihov odpor zlomilo.
"Za ta odlok so odgovorni člani poljske vlade in nezmožni voditelji poljske armade," je rečeno v izjavi nemškega vrhovnega poveljstva.
DALADIER JE PREVZEL TUDI MINISTRSTVO VOJNE IN MINISTRSTVO ZUNANJIH ZADEV
POROČILO
AMERIŠKEGA POSLANIKA
Ameriški poslanik v Poljski poroča državnemu depart-mentu o bombardiranju nezaščitene vasi.
SALINA, Pa., 13. septembra. Enooki, 49 let stari premogar Martin Vnuk je nenadoma ponorel ter do smrti ustrelil Mrs. Katie Mechulsky, mater dvanajstih otrok, in 70 let starega Philipa Rosco-a. Nato je v svojem divjanju obstrelil Mickey-ja Karaffo, starega 38 let, Franca Rosco-a, 20-letnega sina ubitega starega Roscoa, nakar je s kopitom svoje puške pobil in strašno zdelal konsta-blerja Perryja Tuseya in Mrs. Rosco, ženo svoje mrtve žrtve.
Po tem groznem dejanju se je zabarikadiral v neki hiši, odkoder ga je državna policija izka-dila s plinskimi bombami.
WASHINGTON, 13. septembra. — Anthony J. Drexel Bid-die, ameriški poslanik na Poljskem, je danes sporočil državnemu departmentu, da so nemški bombniki bombardirali ne-i ko nezavarovano in neoborože-no poljsko vas, v kateri se nahaja začasno poljski zunanji u-rad in ameriško poslaništvo.
Državni department je objavil to poročilo hkratu z nekim drugim poročilom, katerega je poslal poslanik malo prej in v katerem naznanja, da bodo nemški letalci pričeli bombardirati vs,e od kraja, ne glede na smrtne žrtve civilnega prebival-1 stva.
Državni department ni navedel imena vasi, ki je bila bombardirana in v kateri se nahajata začasno poljski zunanji u-rad in ameriško poslaništvo.
Poslanik poroča, da so ob enajstih dopoldne štiri nemški bombniki bombardirali vas, na katero so vrgli najmanj dvanajst bomb. Enajst oseb je bilo ubitih, nad 40 ranjenih in velika je tudi materialna škoda. Prebivalstvo je terorizirano zaradi tega nepričakovanega napada.
Poroka
Na operacijo
Mrs. Emma Stupka, hči Mr. in Mrs. Wm. Candon, se je podala na operacijo v St. Lukes bolnišnici. Želimo ji skorajšnje okrevanje!
V soboto, 16. septembra se poročita Miss Frances Petkov-šek, hčerka Mr. in Mrs. Frank Petkovšek, 1168 E. 60th St. in Mr. Adolph Kotnik, sin Mr. in Mrs. Frank Kotnik, 1013 E. 77 St. Poroka se vrši ob 10. uri dopoldne v cerkvi sv. Vida. Prijatelji in sorodniki so vabljeni, da se udeležijo. Mlademu paru želimo obilo sreče.
ANGLEŽI SE IZKRCAVAJO V STOTISOČIH
LONDON, 13. septembra. — V Franciji je bilo iz-krcanih več sto tisoč angleških vojakov, ne da bi jim i prišli živega nemški podmorniki niti nemških bomb-| niki.
j \ Tozadevno izjavo se je podalo kmalu nato, ko je | premier Daladier reformiral svoj kabinet, v katerem je | on sam prevzel ministrsko predsedstvo, ministrstvo zuna-i njih zadev in ministrstvo vojne. Kabinetu sta dodeljeni dve nadaljni ministrstvi, in sicer ministrstvo blokade in ministrstvo oborožitve.
NAPREDOVANJE FRANCOSKIH ČET
Med tem pa francoske čete na zapadni fronti nevzdržno napredujejo ter so konsolidirale svoje doslej pribor-jene postojanke.
Mesto Saarbruecken oklepata vedno tesneje dve močni francoski bočni sili, glavna francoska armada pa se pripravlja na udar na glavno nemško Siegfriedovo črto.
VOJAŠKI TRANSPORTI SKOZI GIBRALTAR
Iz Algericasa, Španija, se poroča, da je včeraj pasi-ralo skozi Gibraltar deset angleških transportnih parni-kov z angleškim vojaštvom, ki je na potu vvFrancijo. Transporte so spremljali angleški rušilci. Iz Anglije sta priplula v Gibraltar dva parnika; eden je izkrcal več tisoč mož, ki bodo ojačili posadko v Gibraltarju, drugi pa vojne potrebščine.
VARŠAVA OBKROŽENA
BERLIN. — Nemško vrhovno poveljstvo sporoča, da je Varšava popolnoma obkrožena. Poročilo pravi dalje, da je več poljskih visokih uradnikov pobegnilo v Rumunijo.
POLJAKI POROČAJO O PORAZU NEMCEV
PARIZ. — Poljski generalni štab naznanja, da so ppljske armade v vroči bitki "odločno" porazile dvoje nemških divizij ter odbile vse sovražnikove napade na Varšavo in na mesto Lvov.
Poročilo naznanja, da sta bili omenjeni dve nemški diviziji (25,000 do 30,000 mož) poraženi pri Kutno-Loviezu, 60 milj zapadno od Varšave.
POLJSKA LETALA NAD RUSIJO?
MOSKVA. — Časopisna agencija Tass poroča, da so poljski letalci kršili rusko nevtralnost, ker so poleteli globoko nad rusko ozemlje. "Sovjetska letala so pregnala poljske letalce nazaj na njihovo ozemlje," je dalje rečeno v poročilu. "Eno dvomotorno poljsko letalo so v zraku obkrožila sovjetska letala ter ga prisilila, da je pristalo na sovjetskem ozemlju. Istega dne so trije poljski bombniki preleteli sovjetsko mejo pri Mozyrju, v Belorusiji.
POZIV RUSKIM LADJAM
PARIZ. — Agence Radio naznanja, da je moskovska vlada pozvala vse sovjetske trgovske ladje, ki se nahajajo na potu v Anglijo, nazaj v domača pristanišča.
POTOP NEMŠKE PODMORNICE
PARIZ. — Odkar so Angleži in Francozi pričeli z intenzivnejšim preganjanjem nemških podmornic, so po-greznili eno ali morda dve nemški podmornici, ki sta prežali na ladje zaveznikov. Sodi se, da operira na raznih točkah 20 do 25 nemških podmornic.
SESTRELITEV NIZOZEMSKEGA LETALA
BERLIN. — Nemško vojaško poveljstvo poroča, da je neko nemško letalo sestrelilo iz zraka v bližini Amelanda neko nizozemsko letalo, ki ga je po pomoti zamenjalo za sovražnikov aeroplan.
SMRTNA NESREČA
COLUMBUS, O. — Carter Moore, star 38 let, je bil včeraj od električnega toka ubit, ko je splezal na drog, preko katerega so bile napeljane električne žice ter se je dotaknil teh žic. Omenjeni je hotel popraviti neko pokvarjeno žico.



UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI
»ENAKOPRAVNOST«
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays
Po taznaSalcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5.50
ta 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50
Po pošti v Clevelandu, v Kanadi In Mexlel za celo leto.................$6.00
ta. 6 mesecev....................$3.25, za 3 mesece......................$2.00
Za Zedlnjene države za celo leto ........................................$4.50
■a 6 mesecev....................$2.60; za 3 mesece......................$1.50
Za Evropo, Jutno Ameriko In druge Inoiemske države:
sa celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00;
totered as Second Class Matter April 26th, XtilS at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
UREDNIKOVA POSTA
RAZVOJI NA BOJIŠČU
Na Poljskem se je zgodilo nekaj, česar Adolf Hitler in njegova vrhovna vojaška komanda nista pričakovala. Nekaj, o čemer so morda pričakovali, da se bo pričelo dogajati na zapadni fronti, se je pričelo dogajati na Poljskem in sicer prej kot so pričakovali. In v Rimu se utegne zgoditi nekaj, kar bo povzročilo, da bo firar preklinjal dan, ko je nazval Mussolinija svojega brata.
Vsi ti "nekaj" so sicer še megleni inr jih še ni videti v določeni obliki. Pojavljajo se namreč v času, ko so si poročila iz evropskih prestolnic in glavnih vojaških stanov silno protislovna.
V kolikor se tiče Poljske, je jasno, da je nastal v nemškem časovnem načrtu velik zastoj in nered. Šest dni je že minilo, odkar je Berlin oznanil strmečemu svetu: Varšava je padla! (Za Berlinom je oznanila v soboto "Ameriška domovina" z velikimi črkami na svoji naslovni strani clevelandskim Slovencem isto "novico".) Toda danes, ko to pišemo, je Varšava še vedno v oblasti Poljakov.
To seveda nikakor ne pomeni, da je Nemčija zaustavljena na svojem pohodu. Ako se nacistom posreči njih načrt, da se strnejo vzhodno od mesta njihove armade, ki pritiskajo na Varšavo od severa in jugozapada, bodo zavzeli Varšavo z obkolitvijo in z odrezanjem mesta od njenih brambovcev.
To bi bil zdrav načrt. Toda kakor je razvidno iz nemških načrtov preteklega tedna, ko so Nemci pričakovali, da se bo njihova armada privalila v Varšavo z ono lahkoto, kakor so se njene motorizirane divizije valile preko tretjine poljskega ozemlja, so se ti načrti totalno izjalovili.
Možno je, da bo poljsko blato, ta tradicionalni zaveznik poljskih armad, zopet pomagalo poljski vojski. V Poljski, kjer nastopi deževje navadno sredi septembra, se je to deževje že pričelo. Ako deževje ne bo kaj skoro nehalo, bodo nemški tanki in težki topovi obtičali v poljskem blatu. Leta 1920 je rešil Poljake, ki so se takrat borili proti Rusiji, "čudež reke Visle." Toda to ni bil noben čudež, pač pa je imelo za tedanjo poljsko zmago zaslugo izborno vodstvo poljskega poveljnika, ki je danes vrhovni poveljnik poljske vojske, in njegova zaveznika: Francija in deževje. Danes nima Poljska direktne pomoči od Francije. Toda Poljaki imajo še vedno svojega Smigly-Rydza in svoj dež. In ta dva jih bosta morda spet rešila.
Dočim se nemški časovni načrt na vzhodni fronti daljša, pa se dogaja na zapadni fronti baš obratno. Francoski pritisk, katerega so nemški komunikeji še pred dvema dnevoma popolnoma ignorirali, je.pričel občutno boleti naciste. Pri zaključevanju in sklepanju seveda ne smemo biti dogmatični. Poglavitnih utrdb Siegfriedove črte Francoz je še niso dosegli. Toda Francozje potiskajo nevzdržno in nenehano naprej in če se bo to potiskanje dovolj daleč nadaljevalo, bqdo francoske armade presekale nemški zapadni zid ter si odprle vrata v južne pokrajine. V tem francoskem pritisku na zapadu, pa naj se zdi še tako počasen, so možnosti ogromnih važnosti.
Nikjer se z večjo pazljivostjo ne zasleduje posameznih faz te vojne kot v Rimu, odkoder utegne priti nadaljnje presenečenje za Nemce. Iz intenzivne diplomatske aktivnosti Velike Britanije, Francije in Italije se da sklepati, da ima Mussolini nekaj v vreči, kar bo kmalu izpustil na dan. In da to, kar ima Mussolini v žaklju, ne more biti noben "mir" na račun Poljske, je jasno, kajti take predloge sta Anglija in Francija že pretekli teden odločno zavrnili. Biti mora torej nekaj drugega.
Tajna konferenca med Chamberlainom in Dala-dierom ter med francoskim in angleškim vrhovnim •poveljstvom, ki se je vršila v torek na nekem neznanem kraju za francoskim linijami, je lahko služila Berlinu za dokaz, da so zaman njegove pobojžne želje, da bi nastal razkol med Anglijo in Francijo. In prav tako je bila ta konferenca dokaz Mussoliniju, da je samo potrata časa, če gradi svoje mirovne načite na podlagi žrtvovanja Poljske.
Mussolini je realist. On ve, da so interesi Italije v nasprotju z interesi Nemčije. Ali bo zato njegova nevtralnost tako prikrojena, da bo služila Angliji in Franciji, mesto Nemčiji, njeni "zaveznici?" ,
valca Scotta k odkritju Južnega tečaja. Potem je še večkrat potoval v to zemljo. Spremljal je tudi raziskovalca Shackleto-na in Mawsona. Shackleton je Wilda visoko cenil in je večkrat izjavil, da učinkuje energija tega britskega pomorskega častnika kakor sto konjskih sil v majhnem čolničku.
Po vojni se je Wild umaknil v zatišje zasebnega življenja. Naselil se je v Južni Afriki in je naložil svoje prihranke v kulture bombaževih nasadov. Toda imel sreče. Zašpekuliral je
Zgodovinski dan
Brezdvomno je dan 24. avgusta leta 1919. zgodovinski dan našega narodnega prerojenja ne samo v Clevelandu, ampak po vseh slovenskih naselbinah v državi Ohio. Ta dan je bil otvor-jen prvi narodni dom v državi Ohio ter izročen prometu našim i narodnim, kulturnim, prosvet-inim si socijalnim ustanovam, j S to narodno stavbo je oživela narodna zavest, pomnožila j aktivnost naših društev, dala j priliko spoznavati eden drugega v družabnem oziru in naš živelj dvignila v normalno sta-! nje enakovrednosti visoko civiliziranih priseljencev.
Smelo lahko trdimo, da s postankom narodnih domov, smo postali solidna skupina, s katero so morali vodilni faktorji na političnem in gospodarskem polju računati.
Kako prijazno, sočutno in ob-| likovano nam znajo naši prvi i priseljenci pripovedovati o teh | zgradboh in veselju, ki so ga doživeli, ko so otvarjali narodne stavbe, kjer je bilo osredo-j točeno vse — misel in ljubezen. | Dne 24. septembra t. L točno 20 let in 1 mesec odkar je bil otvorjen oče vseh narodnih domov v državi Ohio se bo vršila proslava Slovenskega doma na Holmes Ave. ob 2 uri popoldne ter s banketom ob 7:30 uri zvečer.
Originalnost na programu bo, da bodo pri proslavi peli ravno .isti pevci na odru pod avspicijo |pevskega društva "Soče" kot ; so peli pred dvajsetimi leti pri ' otvoritvi narodnega doma. Zapeta bo ravno ista popevka in j dirigiral bo pesmi istočasni pe-! vovodja. Govornik na programu | bo tudi isti, kakor je bil pri o-i tvoritvi.
Na odru bodo nastopili poleg vsega odlični pevci in pevke, starejše in mlajše grupe. Videli bomo pionirske direktorje in istočasni gradbeni odbor.
Kratko rečeno, ponovili bomo originalnost zadnjih dvajset let.
Odločite se že danes, da boste z nami praznovali, ta zgodovinski dan.
Vljudno vas vabi
Direktorij Slovenskega doma Holmes Ave.
Vabilo
Vabilo na domačo zabavo, katero priredi ženski gospodinjski klub v nedeljo 17. septembra v S. D. D. na Livernois. Točno ob dveh popoldne se prične balin-canje, torej balincarji kar pripravite se, da vas ne bomo ženske "ošpilale."
Godba in druge dobrote vam bodo na razpolago.
Še enkrat vas vse skupaj lepo povabimo, da za gotovo pridite v nedeljo, ker Ženski go
Po 33 letih se ji je vrnil spomin
m
ves svoj denar. Moral si je naposled služiti kruh kakor dninar in vesel je bil, če je mogel dobiti v kakšnem baru namešče-nje kot mikser. Letos v maju je bil angleški dvor opozorjen na njegove bedne razmere in tedaj je bilo odločeno, da mu mora državna blagajna izplačati na leto 170 funtov podpore za zasluge, ki jih je storil domovini na svojih raziskovalnih vožnjah.
GOSPODINJO JE ZAKLAL
Nemški listi poročajo o zverinskem umoru, ki se je primeril pred dnevi v Monakovem,
I gang Schulze iz Lipskega. — F. K. ^ Schulze je močno jecljal in je povedal, da je dobil to napako
čakoval.
Zahvala
Tem potom želim izreči naj-
pred letom dni, ko so ga v Su-detih udarili s kopitom puške po glavi. Seveda pa si je to izmi-lepso zahvalo vsem mojim dra-;^, ^mo zato, da bi mu bili sta-gim pnjateljem kakor tudi dru- Izdajalci bolj naklonjeni.
stvu Friendship Grove m Zen-, ^o se je te dni vrnil mož 37-ski Zvezi. st. 18 za krasno cve- ^ne Katarine Peissove z dela, tje, ki so mi ga poslal, za causa ^ ^lu je čudno zdelo, da mu ne moje bolezni v bolnišnici.	, ^e na trkanje nihče odpret.
Hvala tuck za lepa danla, pi- j Kmalu nato je srečal Schulzeja, smena vosc.la in obiske.	| ^ j,
Zahvaljujem se tudi Mr. že- va žena. Jecljalec je rekel, da
V Milanu se je odigrala te dni nenavadna zgodba. V bližini katedrale se je neka GOletna ženska zgrudila nezavestna. — Njene spremljevalke so jo spravile v najbližjo lekarno in so tam povedale, da se stara ženska imenuje Giovanna Segrano ter da je lastnica nekega hotela v Haarlemu na Holandskem.
Ko se je zbudila iz nezavesti, je zahtevala v največjem razburjenju, naj jo povedejo k njenemu možu in sinu. Vsi so mislili, da je izgubila pamet.
Končno so jo spremili, da jo pomirijo, do označene hiše. Tam je ženska jokajoč objela neke-iga starega moža, ki je bil sprva zelo začuden, potem pa je v njej spoznal svojo ženo, ki je bila izginila pred 33 leti.
Kmalu potem se je vrnil domov tudi sin obeh starih ljudi, ki je že poročen in oče dveh o-trok.
Hotelska lastnica iz Haarle-ma je, kakor so ugotovili, ga. Lucia Pergoli, ki je v septembru 1906 izginila iz Milana.
Nekega dne, ko je šla z doma, je nenadno izgubila spomin. Romala je skozi pol Evrope, dokler ni v Haarlamu pod i-menom Giovanna Segrano dobila službo v nekem hotelu.
Pozneje je ta hotel kupila, i Pred kratkim jo je neki nagon I povedel v Italijo.
Ko je stala pred milanskim ■ hramom, se ji je spomin nenadno vrnil. Po 33. letih se je sestala s svojim možem in sinom, ki ga je bila zapustila kot triletnega otroka.
Francoska pevka nouldova je bila znaD* jih ostrih in zasolj#* zil. Nekoč ji je neka ® puhla tovarišica oSa co njenih ljubčkov i" ^ I Arnouldova je neka] ^ i slušala, potem pa deFj, j "Draga moja, PoV ^ j moram, da se na ten1 nič spremeniti.
j si jih osvojiti vi --imela jaz mir pred
U
Pri Gabrovih so
m
lef
letu za prevoz v in iz bolnišnice in Rev. Sod je za obiske. Vsem lepa hvala.
Mrs. Kristine Pirnat 1288 E. 167th St.
Konec slovitega ženskega kluba
Eden izmed vodilnih londoh-i skih ženskih klubov, Aleksan-j drin klub, je te dni zaprl svoja i vrata. Petdeset let ni uspelo ni-; ti enemu moškemu, da bi prišel j v njegove prostore. Celo kralj : Edvard VII. je moral čakati v i veži. Ko je hotel nekega dne I poiskati v klubu svojo ženo | Aleksandro, mu je vratar vstop j zabranil. Vratar se je pač stro-I go držal navodil, ki so mu stro-, go prepovedovala pustiti kak-| snega moškega v klubske prostore. Poročajo, da se je kralj i Edvard z nasmeškom vdal v svojo usodo in je v veži toliko časa čakal, da je prišla njegova žena ven. Kralj sam je postavil predlog, da bi klub imenovali po kraljici.
i Pod tem imenom je klub na Angleškem užival največji u-gled. Ko se je društvo leta 1883 ustanovilo na pobudo skupine plemenitaških žensk, je veljalo na Angleškem še za zelo nedostojno, če je kakšna ženska sama potovala. Za damo, ki je pa-| žila na svoj ugled, je bilo ne-! varno, da bi sama izstopila v kakšnem hotelu. Da bi se takšna zastarela moralna nazira-nja spremenila, je bil eden glavnih namenov novega kluba.
Že pred nekoliko leti so Alek-eandrinemu klubu napovedovali skorajšnjo smrt. Leta 1933. je padel eden njegovih temeljnih zakonov; možje klubskih članic so v prostore lahko prišli na čaj. Število članic je potem čedalje bolje nazadovalo. Sedaj so morali klubsko hišo zapreti in
malo število preostalih članic je moralo zapustiti stari dom ženskega gibanja, ki je pa v naših časih propagiral seveda tudi že
je šla z doma najbrže v trgovino.
Ko je pozneje vlomil v stanovanje, pa je Peiss našel svojo ženo mrtvo v mlaki krvi. Imela je več vbodljajev z nožem. Ker je Schulze izginil iz stanovanja, je takoj postal sumljiv zaradi umora.
SVATE JE OKRADEL
Neverjetna misel je šinila v glavo mizarskemu pomočniku Nikoli Dragonescu iz Vaja Mare na Rumunskem. Fant se je oženil samo zato, da na poročni dan opleni svoje svate.
Prišla je teta Mina' ^ šminkana po obrazu-če biti prav mlada-malega Tončka: -j
"No, kaj misliš, % stara?"
Tonček jo debelo se odreže:
"Veš, tetka, jaz ■ do 48 šteti." *
Florijan: "To je no. Kakor stopiš Pre pa te že zašijejo.'
Jaka: "To se^i % , Meni pa prav nič- p liko paragrafov zop6 samega človeka." .1
nepojasnjena ^ MUNSKE ZI>KA ^
Gospo Jipescu, bukareštanski bolni8' ^ šli te dni z razbitij ^ čeno lobanjo na dv0^' nišnice. Ugotovili s0'^ letela iz četrtega n3 ^
Povabil je na gostijo sto o-seb in jim je prav po knežje Po zločinu je jecljalec vlomil | stregel, čeprav sta bila, on in davno zastarelo smer tega gi-1 v vse omare in mize, pobral iz nevesta iz siromašne hiše.
banja.
tla, kjer je obležala

'Srečni Šved" je umrl
Iz Vancouvra poročajo, da je tamkaj umrl Charges Anderson,
ki so ga znanci poznali pod i-
menom "srečnega Šveda." Mož __________ ________ ______
je namreč imel v Klondykeju | pravi, da je izvršil umor zaradi naravnost pravljično srečo, ko je i ropa.
zavladala v tem kraju zlata |	_
njih vrednostne predmete in izginil. Pri razbojništvu se je tudi po rezal na rokah, potem pa je imel še dovolj drznosti, da se je okrvavljen vozil v tramvaju. Dal si je obvezati rane in se napotil peš proti" dolini Izare, kjer so ga prijeli.
Zločinec priznava dejanje in
ZARADI GROŽNJE Z LOČITVIJO
V Curihu se je odigrala pro-šli teden neobičajna zakonska tragedija. Njena žrtev je postala Herta Walter, hči znanega dirigenta, ki je bila omožena s
mrzlica. V nekaj letih je zaradi srečnih nakupov zlatosle-dov postal imorit mož.
Ko je njegovo premoženje doseglo okroglo vsoto tridesetih milijonov, je pogledal po Ameriki, kje bi lahko najbolj donosno naložil denar. Ustavil se i filmskim podjetnikom arhitek je v San Franciscu. Začel je j tom Neppachom.
zidati hiše. Toda prišla je stra-, Zakonca sta se mudila zadnji šna potresna katastrofa, ki mu1 čas v Curihu in pretekli teden je pobrala vse razen opustoše- J sta se sprla, zaradi Česar je že-nih zemljišč. Zopet je moral po ( na zagrozila možu, da bo zahte-svetu s trebuhom za kruhom. I vala ločitev zakona.
Nad 60 let star se je zopet zaril j Po tej grožnji je segel Nep-v zemljo, toppt brez posebnega, pach po orožju in je oddal dva uspeha. Smrt ga je zatekla na'strela. Druga krogla je položila potovanju za srečo v zlatosled- ženo na tla.
nem distriktu Britske Kolumbi-!
| Po tem umoru je Neppach
I izvršil samomor.
| Neppach je v Curihu pripravljal film "Vita mala" po zna-I nem Knittlovem romanu, ki ga
~ „	I imamo tudi v slovenskem pre-
V Klerksdorpu v Transvaalu vodl]
umrl v 65. letu svoje dobe| oče ustreljene žene Bruno
britski pomorščak Frank Wild. Walter ^ bi, za 21 avgusta
Za svojega življenja se je lahko povabljen v Curih. kjer bi bil
ponašal, da je napravi od vseh moraj dirigirati koncert v o-
raziskovalcev največ voženj na kvirju glasbenih svečanosti v
Južni tečaj.	Luzernu. Pod vtisom tragične-
L. 1904. je spremljal razisko- ga dogodka je prosil Artura
Toscaninija. naj prevzame on Ideja ni baš tako fantastična, kakor se zdi na prvi njegovo dolžnost, kar je slednji pogled, in bodočnost nam bo dala tozadevna pojasnila, takoj storil.
j Vina so si privoščili nič koli-i ko in ko so bili svatje dovolj ' okajeni, se je ženin napotil od | gosta do gosta ter jim pouzmal I ure, listnice in druge vredno-I stne predmete. Nakradel je na | ta način za nad 100 lejev vred-i nosti.
Toda tatvina ni ostala dolgo prikrita.
Okradenci so šele doma opazili, da so oplenjeni. Potožili so svoje gorje drug drugemu in na koncu ugotovili, da je ostal samo eden izmed svatov neokra-den.
Tedaj so osumili ženina zaradi tatvine. Hišna preiskava pri njem je imela popoln uspeh in prevejani tat je moral od mlade žene naravnost pod ključ.
Zdravnica se je 6 omožila in je živela
denarnih razmerah,
imijo, da bi si bila
življenje. Uvedena ^ va, ki naj pojasni smrt.
DOLGA LOČITVE^ 1)A
Ameriški farmaI ^ shey iz Filadelfij6 Jc ^ setimi leti naperil P f ženi tožbo za loČ^e f Tožbo je utemeljcX prepirljivostjo in'n ^ Skoro dvajset let la na sodišču in P^al hivu, ker je bilo V. ^ kazov". Zdaj so d<> u/ Ijeni in sodišče je izr po ženini krivdi.
je
Junak Antarktide
ie
MAŠČEVANJE ZA ŽENINO NEZVESTOBO
Rumunski list "Tempo" po-I roča o groznih prizorih, ki so se 1 odigrali na pokopališču v Bra-ševu. Pokopali so nekega samomorilca.
Tudi njegova vdova je šla za pogrebom in je na pokopališču stala tik odprtega groba. To priložnost so porabili pokojnikovi sorodniki in prijatelji ter so pahnili vdovo v grob, katerega so potem hiteli zasipavati.
Ko so pogrebe! videli zločin, so obvestili orožnike, ki so prihiteli na pokopališče ter rešili ! vdovo nasilne smrti. Pri zasli-šanju so krivci izpovedali, da so j vdovo pahnili v grob zaradi tega, ker je ona zakrivila moževo , smrt s svojo nezvestobo. Mož se je bil namreč obesil, ker ga I je žena varala z drugim.
POMAGA
BLEVEUHO GBM

! Gornja slika Pr^ pak, s katerim se ^ jesen kampanja za Community Fund. ^ I Slika predstavlja j tolaži svojo žalost11 ^ $leda h Community pomoč.
septembra, 1939.
ENAK0PEIAVN08T
STRAN 3
"Sveta Marija" v drugi izdaji
^red kakšnimi desetimi leti je
■Uročil neki skrivnostni Argen-
inec Pri ladjedelnici v Hon-
Ii euru točen posnetek karavele
Sante Marie", s katero je Kri-
stof Kolumb pred 450 leti od-
^ tedaj še novi svet.
^ Že devet let je "Santa Ma-
ria izgotovljena. Brez dvoma
^ ta lepa ladja čeprav majhna
j® se lahko pokaže, pa ne samo
$ kulturno zgodovinski doku-
Posneli so jo po starih
^sih in slikah, navtična zna-
0st razpolaga z dovolj modeli,
0 ni bilo težko izdelati
Jo, ki v vsem ustreza Kolumbovi.
Ta Sveta Marija v drugi iz-
išno V ^ovem svetu tudi nekaj cesar pa ne more najti.
Išče
namreč svojega lastnika, ti-
ba skrivnostnega Argentinca.
Ta čilo.
Je bil dal samo neko napla-' Pa sta mu denar in ladja Padla. Morda si je premislil, orda je tudi umrl. Vsekako se Oglasi.
jjico^" pa naj napravijo z jadr-ki ne more zatajiti slave, i. ,0 ^aja poltisočletno pretek-SVojega izvirnika?
ho
. uPila jo je neka družba, ki tu, Se(iaj napraviti ž njo do-v p uP^jo- Sveta Maria pride sta;;iz' zasidrali jo bodo v primi
transatlantski potnik, ki je prišel na nedeljski odpočitek iz New Yorka, kakor da hoče uresničiti Bleriotovo prerokovanje, čeprav ni imel o njem nobenega pojma.
Z "Yankee Clipperjem" je priletel v London namreč TOletni hotelir Frank Anderson iz Jamestowna v državi New York. Čisto potiho se je bil stari gospod odpravil na to pot, ki je bila pred 30 leti videti prav tako fantastična kakor danes n. pr. kakšen polet na luno. Ne svojim otrokom, ne svojim vnukom ni bil ničesar povedal. Njegovi svojci so mislili, da je odšel za posli v New York. Šele po srečnem pristanku v South-amptonu jim je poslal kablo-gram, da je kot prvi potnik za nedeljski odpočitek preletel O-cean.
Naključje, po katerem je to Andersenovo potovanje do piči-ce uresničilo Bleriotovo prerokovanje, je imelo za posledico, da sta se potem srečala Andersen in Bleriotova vdova, ki je bila s svojim 211etnim sinom Jeanom prispela v London, da se udeleži svečanosti v spomin na znameniti polet njenega moža. Žena moža, ki je že 1909. sprevidel takšno možnost, in mož, ki jo je 1939. uresničil, sta si toplo stisnila roke.
STRUPENA PEČENKA
;usču med elegantnimi jahta- Neka kmetiška družina v Ge-dostopna bo javnemu ob-: novi je pripravila za obed ko-v .U- kratka "napredovala" bo j koš, ki je iz neznanega vzroka c&elegentnega zabavišča. V | malone poginila. Zaklali so jo, Jetlem ----- v . i v i ko je bila že napol mrtva. Kokoš so spekli in pojedli, toda kmalu po pojedini so morali odnesti mater in sina v bolnišnico. Preiskava je pokazala, da j sta se mati in sin zastrupila s i
kuretino. Kokoš je bila požrla I
' ,
®rri trupu bodo plesali, ple-a,ež 0^0 najmodernejše plese iz
Wst^i lt;'er j® kot Prva ^dja tgi, a Prava Kolumbova Sve-
Hi ffena ladjah drugače rev-lifh^0 n'^i ljud, bodo zelo od-
^a. V medkrovju, kjer
Odisejeva jama
Na Montu Circeu, homerskem otoku Kirke, ki se dviga kot podolgovat apneni pomol iz ravnine Pontonskih močvar in pada strmo v Tirensko morje, so odkrili novo jamo, ki je nekakšno dopolnilo jami neadertalske-ga človeka, ki so jo odkrili v februarju in je zbudila toliko pozornosti. Gre za predzgodo-vinsko jamo, ki ležijo v njenih stenah fosilije morskih živali.
Od stropa visijo valjasti kapniki. Jama se odpira proti morju, dohod do nje pa je zelo težaven, ker so zrušene skale za-barikadirale prvotno odprtino. Ta dohod so že začeli urejati, da bi prišli laže v jamo.
To odkritje meče luč na najstarejšo kulturno zgodovino skrivnostnega pomola. Ljudstvo si pripoveduje tam že od pamti-evka, da bi bilo treba tukaj iskati Odisejevo jamo. Upajo, da bodo naleteli na kakšne najdbe, ki bi bile v zvezi s pripovedko o Odiseju.
Duhovnice v pragozdu
ITALIJANSKI LIST NA KITAJSKEM
V Šanghaju je izšla prva številka italijanskega lista "Marco Polo." Polo je bil slovit pomorščak, ki je v 13. stoletju prepotoval Azijo in po povratku domov napisal knjigo o vtisih s potovanja po Aziji. "Marco Polo" objavlja članke v italijanščini in francoščini.
Brazilski raziskovalci so ugotovili, da živi v pragozdovih Bahije najmanj 400 tisoč ljudi, ki so naravnost hlapčevsko podložni tucatu duhovnic. Verniki so potomci črnih sužnjev, ki so bili prodani na sejmu sužnjev v Bahiji. Vera, kateri pripadajo, kaže velike sličnosti s kultom vuda, samo s to razliko, da je pri potomcih sužnjev izključno v ženskih rokah.
Ta vera se poslužuje često zelo strogih, naravnost zločinskih pripomočkov. Navzlic svoji o-krutnosti obvladujejo duhovnice ljudi s popolno avtoriteto. Seveda jo vešče izrabljajo. V mnogih primerih se da dokazati, da so duhovnice povzročiteljice u-morov, zlasti s strupi. Zasledovanje duhovnic je skoro nemogoče, ker so jim verniki sužen-sko pokorni in vdani. Duhovnice so tudi zelo imovite, ker ne žive samo od darov svojih naivnih vernikov, marveč tudi od podkupnin. Zaradi tega je sklenila brazilska vlada obrazo-vati posebno komisijo, ki bo raziskala razmere v Bahiji in predlaga primerne ukrepe proti režimu oblastnih duhovnic.
DRSALKA — PILOTKA
Dva angleška mojstra umetnega drsanja bosta letošnjo jesen zamenjala drsališče z zrakom. Miss Cecilija Collodgeova, bivša svetovna prvakinja v u-metnem drsanju, se je prijavila za veliko angleško letalsko tekmo dne 2. septembra, ko pojde za kraljevi pokal. Prijavila je letalo, ki je njena last in last njenega brata, mladega pilota.
Pilotiral ga bo letalski učitelj Leslie Cliff, ki je s svojo ženo angleški prvak za drsanje v dveh. Colledgeova se mudi ta čas na počitnicah v Južni Franciji in bo pričela v kratkem z vežbanjem za olimpijske igre v Partenkirchenu. Že dalj časa spremlja svojega brata na poletih, po novi drsalni sezoni pa se namerava resno vežbati za pilotski izpit.
JUBILEJ RDEČEGA KRIŽA Te dni so v Ženevi proslavili 751etnico Rdečega križa. Ta mednarodna humanitarna ustanova ima danes 40 milijonov članov, društvo pa ima svoje podružnice v 62 državah sveta.
Naprodaj
V najem
V najem se odda 4 sobe I z kopalnico, furnez in garaž, j Vse v dobrem stanju. Vpraša se j na 1059 Addison Rd.	1
Proda se single hiša z 7 sobami, ena spalna soba in kopalnica spodaj, 3 spalne sobe in kopalnica zgoraj; hardwood floors in finishing; dve garaži, blizu šole, trgovine in street kare. Lake Shore Blvd. in E. 140 St.
tRogulich
1192 E. 172nd St.
KEnmore 4235 J. večer
ZMEŠANA AMERIKA
Mars, ki se je nedavno močno približal našemu planetu, je v začetku avgusta povzročil novo zmešnjavo. Ko je napočil dan "usodne bližine", so se mnogi lahkoverneži zatekli v cerkve, drugi pa so doma pričakovali "konec sveta."
V mestecu Tlaquepaque se je zbralo v neki hiši toliko ljudi, da se je stvar zazdela policiji sumljiva. Policija je vdrla v hišo in je našla v nji šestdeset indijanskih čarovnic, ki so uganjale nerazumljive ceremonije s človeškimi lobanjami, mačkami in kačami. Na policiji se je pojasnilo, da je veljal sestanek posvetovanju, kako bi se svet rešil pogube, ki je pretila od Marsa . . .
CRN KANARČEK
V Buenos Airesu imajo trenutno razstavo kanarčkov. Lju-
bitelji pevcev so zbrali tam 454 redkih primerov, med katerimi so vrvivci brez. primere. Tudi v barvnih odtenkih so ptice nekaj svojevrstnega. Največ jih je rumene barve, med razstavljenimi eksemplarji pa najdeš tudi kanarčke oranžne in rdečkaste barve.
Vendar to še ni nobena posebnost. Senzacija razstave je kanarček s črnim perjem, križanec rumenega vrvivca in boli-vijskega "negrilla". Ta kanarček je predmet največje pozornosti na razstavišču. Na njegovi kletki visi listek s ceno, ki znaša v našem denarju 150 tisoč dinarjev.
Oglašajte v — "Enakopravnosti"

I
®
i 3 DNEVNA RAZPRODAM
i
i
i
^obedovali. Takšna je dan- ^ko strupeno stvar, ki ji je o
usoda zgodovinskih do- kovala vse meso.
v u 0v in rekvizitov, če pridejo Prave roke .. ."
^ nedeljski odpoči-
tek Čez Ocean
ljudje letali vpiti takoj nato pa so navzoči "edeljgki	----- ------- M M
TAT POGOLTNIL BISERNO OGRLICO
Nedavno so v Londonu otvar-jali razstavo slik. V gneči je bila neki dami ukradena biserna ogrlica. Okradenka je začela
VrJSkl odpočitek iz New bile ^ v London." Te besede so me 1. 1909. in iz-nihče drug nego
ni
K1 iih
ot, mženjer Louis Bleri-he it0 i16 prvi v letalu last-ski pr ®trukcije preletel Rokav-^otov^" s t8tn dejanjem si je ^inr V zgodovini letalstva je	slavo. Svoje besedo
C
^ vsa
6111 pristanku na obali.
S
zeni, ki je z ladjo J«PoCa njegov Polet in ga Njegov,,VSa srečna sprejela po
opazili, moškega, ki se je davil. Okradenko so potolažili, moške-. ga pa so odpeljali v bolnišnico. Tam so ugotovili da je on tat, ki je pogoltnil ogrlico. Izprali so mu želodec in ga tako rešili smrti, lastnica biserov pa je dobila svoj lišp nazaj.
^tll

se
bo to po tvojem 64. b, Ugodilo?" je vprašala I^ov2|*ova svojeg,
Sain' 36: "Mislim, da
ikl be^11 P0P0lnoma verjel svo4- pri nas
^er0L ^atn, bil je pa točen -• • Ub
moza. bo
SODIŠČE ZA PORAVNAVO DRUŽINSKIH SPOROV Na Japonskem je stopil v, veljavo poseben zakon za razči-' ščevanje družinskih sporov. Jedro sodišča tvori odbor za "mir-1 no poravnavo," kateremu pripada okoli 250 oseb. Ustanovi pripisujejo veliko važnost, kajti problem družine je na Japon-1
'Ztieje v 30 letih." Morda skem vse bolj delikaten kakor
h
f 1(
>Wi.'
IS
"k
je pa istem času, ko so se da proslavijo 30-^ nJegovega slavnega fo-^ Ha,"*6 anSieško letalo "Fio- no. — Vse udobnosti. — Vpraša
' se na 16309 Trafalgar Ave.
in
Hiša v najem
Pošteni odrasli družini se odda v najem hiša za eno druži-

SVojem poletu iz Le v Croydon nad Ro-
|L jUh >x	VJUUII Ild-U. 1W-
fkeln ^re^vom njemu na čast
kor hat"-y
ODBOR
Natančno v isti smeri, Slovensko Katoliško
v,	zračni pionir
^ ^ Lond
1

onu pristal prvi
Išče se
za hišno delo.
m	žensko, ki živi v
'6 ^ 3849 Ve^ Pojasnil pokli-
.^St Kollander
6tl9
S'r- CLAin AVENI F
Podporno Društvo Presvetega Srca Jezusovega
Predsednik, John Levstik, 646 East 115 Street; podpredsednik, . V1V,1X,.! Anton Hlapše, 1082 East 72 ^jo. Rlma vsak večer in ne- j Street; tajnik, Leo Novak, 7610 ^ ^ x ...... Lockyear Ave.; blagajnik, Andrej Tekavc, 1023 East 72 Place; zapisnikar, Matija Oblak, 1235 East 60 Street; Nadzorniki, Frank A. Turek, Frank Petkov-šek, in Albert Novak; vratar, Matevž Debevec; zastopnika v Klub Društev S. N. Doma, Andre) Tekavc in Frank Petkov-šek; zastopniki v Klub Društev sv. Vida, John Yežek. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdrav- j niki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v SI. N. Domu ob 1. uri popoldne v dvo-| rani št. 2. V društvo se spreje-1 ma člane od 16. do 45. leta.
Nar. Domu
za
u *** DteW,J)arobro(lne Ustke
ke Parnlkfi: to*5enar v staro domo-0 1,1 Po dnevnih ce-
n(*ttrske posle.
*»aer
«osW.>a 7 zaloK| tudil J"-
Hske znamke.
o

i

D
Da imate gotovino v banki ob pravem času, morate neprestano vlagati
L.iutlska banka na Public Square
članica Federal Deposit Insurance Corporation
SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM...
ZA V PETEK, SOBOTO IN PONEDELJEK BOMO IMELI RAZPRODAJO NA VSEM POHIŠTVU
Maytag pralni stroj preje 69.50,
sedaj samo_____________________^,<^.95
Maytag pralni stroj preje 64.95,
sedaj samo ______'______________4^.95
Magic Chef peč, preje 114.50, sedaj samo ^^.50
Magic Chef peč, preje 99.50, sedaj samo 7<^.50
White električni šivalni stroj, 79.50,
sedaj samo_____________________44'^
Znižane cene na 1939 Philco Zenith in R.C.A.
radijah.
Inlaid linoleum preje 1.69 jard, sedaj samo j .09
Znižane cene na posteljah, modrocih, vzmetili, na pohištvu za sprejemno sobo, za spalno sotio, na preprogah, itd.
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6104 St. Clair Ave. - 819 E. 185 th St.

i
[0i=a05
:o
Knjige:-
Da preženemo dolgčas se največkrat zatečemo k čitanju knjig. Naslednje knjige imamo zalogi:
v
D
LUCIFER — TARZAN, SIN OPICE — TARZAN IN SVET
Te knjige razprodajamo dokler so v zalogi, po 10^ vsako. Pošiljamo tudi po pošti. Za poštnino je pridejati 10c za vsako knjigo. Pošljete lahko znamke za naročilo.
Poslužite se te izredne prilike in pišite po knjige dokler er še v zalogi.
ENAKOPRAVNOST
St. Clair Avenue.—Cleveland, Ohio
*
(4) TA KUPON
z ostalimi za tekoči teden, s 49 centi, opravičijo osebo do posodice za sol in poper. Zamenjate lahko te kupone v našem uradu. Nobenih naročil ne sprejemamo po pošti. TO JE ZADNJI TEDEN ZA POSODO.
== Naslov
= Mesto
STRANJ 4
ENAKOPRAVNOST
septembra,

VERIDICUS
14
VERA IN LJUBEZEN
GOSPODA SVETLINA
Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih
| vse, kar ni pribito ali priklenje-ino. Nato tiči ves okraj v brezkončni megli. Oblačje se zgo-šča in leži še tisoč metrov niže od nas kot nepremična mokra masa. In potem ali brezkončno dežuje, da dero hudourniki od-j spred, odzad in z vseh strani, trgajo, odnašajo ter vale navzdol skalovje; ali pa sneži teden za tednom, da izginejo koče in zakraljuje po okolici pra-SaesaestiwieMexiaesiSsexsesesexssawsxxscitxsessessitxxsexxsatsiseseaexxseaSjvi dih smrti. Edino cerkvica na
"Gost sem torej v lastnem ; nikoli in done, ječe, ihte in ro- j dolnjem in to župnišče na zgor-domu. No, to je že originalno!" !hne skoraj neprenehoma noč in se je smejal Svetlin in pomagal dan,
svoji kuharici pogrniti mizo in pripraviti pribor. Tudi troje krožnikov se je našlo.
njem koncu Krvave peči štrlita takrat iz snega, a nihče ne more ne k njima, ne iz njih . . .
In takrat se začenja lakota po vseh hišah; ljudje pojedo do
Uspavam jih za kratke hipe le s svojim igranjem na klavirju. Tedaj utihnejo, poslušajo, se Micika je hotela oditi, a Gr-! umirjajo, zastrme in morda se • poslednjih luščin in olupkov vse čar jo je zadržal: "Čakajte no! | razvesele, ko vidijo in čutijo to- pridelke, pokol jejo drobnico, a Tudi za vaš je vsega dovolj . . ., variša, ki zna celo na njih mu- z nebesa sneži in sneži dalje in Tu, kar vzemite!" — Naložil ji Ičilišču in morišču uživati, — u- dalje . . . Ko umirajo starci in je poln krožnik, ji nalil kozarec; živati lepoto harmonij ter v otroci, jih niti na pokopališče vina in jo spremil do vrat. "Pa I akordih večno blaženih moj-lepo premišljujte, kam spravite i strov prav iskreno moliti k Boža nocojšnjo noč ljubljanskega' gu, pozabljati vse in odpuščati
liberalca!"
Nato je zaprl vrata za njo in se vrnil za mizo;
"Tako. Zdaj najprej založiva in zalijva, potem pa se pogovoriva. Utegneva ves večer in vso noč. Da bom le jutri opoldne na vlaku in zvečer v Ljubljani! Kar vzemi in molči! Med uživanjem jaz namreč nikoli nič ne govorim ..."
In sta smehljaje jedla in molčala. Samo Grčar se je oziral po sobi, po tleh, po oknih, po
vse.
Grčar je strmeč gledal Svetlina: tako pošastno bled, a hkra-tu od zanosa žareč se mu je zdel. Ali je že na robu blaznosti ali se je vdal mistiki ?
"Pesniš?" je vprašal. "Toda v nekam opasno strujo zahajaš."
"Samo resnico govorim," je odvrnil Svetlin. "Morda sta moja beseda in moj ton pesniška
ne morejo prinesti. V sneg in led jih skrijejo in potem čakajo, da se stajata. Nihče si ne u-pa v dolino; zagazil bi v sneg in se zadušil, strmoglavil bi v prepad ali bi ga odnesel hudournik ali bi zmrznil . . . štiri do pet ur je pozimi do prve vasi!
A duhovnik tukaj? Čemu je? — Za petnajst do dvajset žensk in otrok, ki se plašno stiskajo v ozadju cerkvice, kadar čita mašo, in ki se razbeže, še preden se duhovnik prikaže iz zakristije ... Ne ženi se menda
a vsebina je presneto prozaična, "i nihče, ker poroke še nisem
^	^_______ ___________ _ Saj si spotoma videl: sam kras, j doživel. Bila bi brez plačila. Tu-
stropu ter včasih zagodrnjal. hribovje, skalovje, gramoz, ilo-'di za krste ne plača nihče niče-
Končno je natočil oba kozarca do vrha in vzkliknil:
"Na najino zdravje! Kar stre-
vica, brinje, tupatam kak borovec, zanikarna smreka ... po grapah s kamenjem ograjene
si ga: suh si in nekam medel. | njivice, na katerih ne uspeva Eks! — No, zdaj pa začni: ka-jnič . . . tupatam kaka iz ila in ko živiš?"	;kamenja sirovo zlepljena koča,
"Eks! Bog ti plačaj!" je de* a ljudstvo beraško, topo, neza-
jal Svetlin.
Potem je začel:
"Kako živim? Kakor berač, kakor kaznjenec . . . Deset let je vzdržal tukajle Martin Tkalec. Jaz ne vzdržim niti pet. A-ko pa bi ne bilo Micike, bi bil menda že pobegnil, ali bi se mi bilo pa že zmedlo."
"Verjamem. Že ta koča je strašna!"
upno in otročje vražasto Nihče me ne pozna, ne ogovori in ne pozdravi. Kdorkoli me zagleda, se mi umakne ali zbeži že streljaj pred menoj.
Možje so zvečine drvarji na Hrvaškem ali f akin je v Trstu; doma žde starci in starke, pazijo na otroke, ki umirajo kakor muhe v jeseni, ženske, od tovorov zgrbljene in zlomljene
"Da, moj dragi, to je hiša starke že v mladosti, pa pasejo
brezkončnih vzdihov in jokov, tožba in kletvic, tako brezkončnih, da so ostale žive, plodeč se druga za drugo, živeč druga od druge, mrgoleč po vzduhu v tej hiši in okoli te hiše, plačoč in
po strminah drobnico in se bore z burjo, da jim ne odnese prsti z njivic.
Poleti podnevi peklenska že-ga, ko žari in puhti vročino vse skalovje, zvečer mraz, da
sikajoč po nji in okoli nje. Ka-j drgetaš; od zgodnje jeseni bur-kor Memnovi stebri ne zamrojja, ki brije do kosti in odnaša
sar. Saj nimajo z ničimer. Plašno pride kaka starka vprašat, bi ji hotel priti krstit, ali bi hotel priti previdet . . . Ko pridem, trepetajo in se skrivajo, pobegnejo, prepuščajo bolnika samega z duhovnikom ... Za mašo ni plačal še niti eden, a tistih par njivic, ki spadajo k cerkvi in župnišču, je s prodom in.svi-ščem že nekaj let pokritih izginilo popolnoma . . .
Kako se živi torej tukaj, vidiš. Moji predniki so naravnost beračili od hiše do hiše, prosjačili so po bližnji in dalnji okolici, pobirali so ali vsaj skušali pobrati vsaj najskromnejšo bero ter so ob nji in ob tistih par goldinarčkih kongrue polagoma a gotovo poginjali . . .
Najhujša pa je samota, popolno pomanjkanje kakršnekoli duševne hrane. S svetom nimam nobene zveze in pošta semkaj le redko prihaja. Z nikomer ne.govoriti, ničesar zvede-
ti, ničesar čitati, z ničemer se baviti, samo po kozjih stezah dan na dan po ure in ure plezati in navzdol drsati lačen in top, to mora uničiti vsakogar . . . In uničilo bi tudi mene, ako bi mi sam Bog ne bil poslal Micike."
"Začudil sem se, ko sem jo u-gledal, in razveselil sem se je," je dejal Grčar. "Ona ti gospodinji?"
"Ona mi je angel . . . kmeti-ški, neznansko naiven, a nepopisno dober," je odgovoril Sve-itlin. "še se gode čudeži, prijatelj, in jaz sem začel zopet spoštovati žensko dušo samo zaradi tega čudovitega dekleta . . . To, kar sem doživel ž njo, je pač najlepši roman ..."
"Zelo sem radoveden. Za ženske si bil vedno — hm! — mrtev."
"Sem bil in sem, odkar sem duhovnik," je naglašal Svetlin. "Še danes gledam v tej ženski le neskončno blago dušo, a telesa ji ne vidim. Verjemi! Kakor pred Bogom ti govorim."
"Verjamem in te spoštujem."
"Obupal bi brez nje, ponavljam. Zakaj ona mi je rešila in j privedla celo semkajle gori moj ' klavir in mojo knjižnico. Pomisli, ona! Jaz bi bil ostal brez j klavirja in knjižnice. Ona pa je imela več energije in poguma. Brez moje vednosti in na svoje troške mi je na lestvičnem vozu, ki ga je vleklo troje parov hribovskih volov, pripeljala o-boje, povrhu pa še vreče moke, sočivja, sto kuhinjskih drobno-sti in posodja . . .
Prav tukajle sem sedel sam — sam. Jokal bi, besnel bi, toda bila me je le neizmerna re-signacija. Že dva dni sem bil u-žil na goli mizi in iz črne ilovnate sklede le nekaj krompirja in z žaltovo mastjo skuhanega ri-četa.
Bilo mi je strašno. Iskal sem po kočah ženske, ki bi mi hotela kuhati in bi mi stregla, a našel nisem nobene. "Ne znam . . Ne utegnem!" je bil povsod e-naki odgovor, in ženske so bežale pred menoj kakor pred živim strahom."
"Niti dobrega okusa nimajo torej tvoje vernice!" se je pošalil Grčar. "V dolini bi jih našel na vsak prst po deset!"
"Ah, meni takrat ni bilo za šalo . . . Lačen sem bil! — A glej, izza onega vogla se je naenkrat dvignilo kričanje; 6 vo-
lov je vleklo voz in na njem zaboje in vreče, ob njem je šla Micika, vsa razžarjena, upehana in rdeča kakor binkoštna potomka . . .
Kar zatulil sem ... se opote-kel kakor pijan po stopnicah. Tekel k Miciki, jo zmerjal, hvalil, podil nazaj, ji očital, da je nora, a najrajši bi jo bil objel in se razjokal . . . Bil sem obupan in blažen, smešen in nepopisno srečen . . . vse obenem.
In Micika se je jokala in smejala, a poveljevala je mirno dalje, dokler ni stalo vse na svojem mestu, tu klavir, tu biblioteka, tam čaše, steklenice in pribor . . . Potem je izginila, našla nekje drv in mi skuhala večerjo. In še četrtinko je postavila na mizo . . .
Saj si ne moreš misliti mojega zadovoljstva. Moje knjige, moje note, moj Haydn, Mozart, Beethoven ... na mizi okusna večerja na čistem prtiču ... a tamle blaga ženska, ki mi pripoveduje o mojih znancih in prijateljih !
Poslušal sem jo, potem pa me je postalo groza.
"Odtod moraš, nesrečnica! Tu ne smeš ostati . . . pogineš in osramotiš sebe in mene!" sem ji pravil. Pa je odgovarjala pametneje:
"Ne grem in ne grem. Ako me s palico naženete, se vrnem. Poginem ? Pa pogineva skupaj. Osramotim naju? Osramotili so naju že po krivem. Mari meni za svet!" — Grobo je povedala. Ampak jaz sem dejal: "Prav govoriš . . . Ostani, dokler moreš... "
Blago revše mi ni hotelo prenehati se zahvaljevati . . Tako je ostala prostovoljna pregnanka v tej razvalini in tej divjini ter mi streže kot resnična sestra, ki je nisem imel ... V štirih mesecih pa je bilo njenega in mojega imetka konec. — Vse, kar si je prihranila in prislužila, je žrtvovala zame. Mesec dni se živiva le še stežka.
. . . burja je vsak . čaka naju pač
Jesen prihaja dan hujša .
beda . . . "
"Ali si zdaj pri kraju?" se je nasmehnil Grčar.
"Dovolj je."
Grčar pa je nalil čaši, vstal in napil:
"Zdaj na zdravje Micikino! Eks!" — Nato je sedel, segel v desni notranji žep, razvil veliko polo in dejal:
"Evo ti dokazila, da sem zate naložil v banki dvajset tisoč goldinarjev: zavarovalnino tvojega birmanskega botra Križa-ja, ki ti jo je volil v svoji oporoki."
In položil je polo pred Svetlina.
prosim dopusta za štiri mes^ Dali so mi dva. Porabil sem da sem si našel novo, bol]5 službo v Ljubljani. Nato se® prosil za upokojitev. Po dvajs^ tih letih. Radi so se me izneW brezverca, liberalnega rog0" leža. Jaz pa imam sedaj š® krat tolike dohodke kot preJ,
"A učiteljski poklic si ®0 pustiti, ki si zanj gorel!"
"Zdaj sem učitelj narodi Samo učence sem menjal. boden sem, potujem: danes
t.
kaj, jutri tam, če mi vsec
ni, P1
drugam urno me popelje ces In povsod učim, budim, gra . podiram . . . klerikalcem T dem povsod satanske P0 Prav zadovoljen sem . • • •" boter!"
ielf
it
TO YOU! TEN HIGH is America's largest-selling whiskey'in open* state retail stores. Remember, that's where people demand the brand of whiskey they like best and ask for it by name.-

^ IlllNOIS ^
"jVToj Bog!" je buljil provizor v papir. "Je li mogoče? V naj- "Kako si ga vendar n^J hujši sili ... oh, saj ne morem ! "Napredni listi so seve a -verjeti. In vendar čitam, zares gnali krik in vik: zaradi j# čitam . . . Saj menda ne spim in kega volilnega shoda. ne sanjam? Udari, suni me, da 1 vih lumparij, tebe in mene • ^ j se prebudim! — Boter Križaj, Končno sem se oglasil g. i Bog vam tisočerokrat popla-: nim podpisom tudi sam. ^.i |čaj! — Vso gimnazijo sem mu zate. Opisal sem te čisto o j prinašal ob koncih semestrov j tivno kot duhovnika, ki 3® 1 ! svoja spričevala. Vselej mi je stal žrtev, namesto da bi
■dal srebrn goldinar, za maturo ; celo pet ... In da je volil meni naposled 20,000 goldinarjev! I To je že celo bogastvo! Saj tek-jmujem skoraj z župnikom g. jZdražbo! — Ali kako prihajaš |ti s to novico?"
"Tega. pač še ne veš: že tri I mesece sem zavarovalni urad-1 nik v Ljubljani."
"Ti? Nič več učitelj!"
"Par dni po tvojem odhodu I so me disciplinarno premestili v hribovsko vas," je pripovedoval Grčar smeje. "Kakor tebe. Toda jaz sem jim pokazal zobe. Najprej sem se odpeljal v Globoko protestirat, nato v Ljubljano rezonirat. Hej, povedal sem jim pošteno, da so pihali in skakali! — Potem, ko sem videl, da je proti klerikalni podlosti in maščevalnosti vsakršna poštena borba zaman, sem predložil zdravniško spri-1 čevalo: zaradi uničenih živcev
stavili vsem tovarišem v J "Slovenec" mi je kajpak ^ dobno odgovoril, a udaril ]e di po tebi ..."	J
"Ničesar nisem čital,' ]e 91
znal Svetlin. "Morda Pa bolje tako."
(Dalje sledi.)
HIGHWAY ENEM' No I
f
THE 5TDP SIGN PASSEj
4i
t
•Si


GET THAT TEN HIGH SMILE
yof'r.


UlW
roo
rtu
ha??*
Mir*
ha*0*
his&L
yOf
M
fH*
It*
ouoff
86c pt
CODE 171-C
\M qt
CODE 171 -A

^XX3kX»^x%ieX3($%%%^X3t$iXXSX$XXXXXXS£3eXSXS6$XXXX$XX$XX36$XXStXXXX36X3eXX3^
V SOBOTO, 16. sept.
je nas 35ti
"MAY DAY"
PRI IE MAY COMPANY
Ta je SAMO EDEN - Ta je EDINI-Ta je ORIGINAL#
MAY DAY je zopet tu! MAY DAY, naša lastna svetovna razstava vrednosti — .-ilj DAY, največji dan posebnosti v Ameriki — MAY DAY, z veliko izbero predmetov, k1 ^ rabite — MAY DAY s posebnimi prihranki — MAY DAY je zopet tu!	^
To je naš 35ti zaporedni in uspešni MAY DAY. Ta je EDINI — Ta je SAMO EDE^ o ta je ORIGINALEN MAY DAY, pričet v tej trgovini in sedaj posneman na široko P vseh Združenih državah.	^
Načrti in načela prvega MAY DAY so pomagali, da je ta dan toliko let vztraja'-^ sedaj, za naš 35ti MAY DAY, se še vedno držimo prvega gesla: "Prodajati zaht<>va(f0 predmete po najnižji ceni leta." In to nas bo vodilo — za ta MAY DAY in za nin0^i nadaljnih MAY DAY-EV. Toraj, smo pripravljeni postreči tisočerim, ki pridejo 5 ^ v petek. — Courtesy Day! in popolnoma smo pripravljeni za množice, ki pridejo v soboto MAY DAY.
lei 6
PETEK je Courtesy Day
Vsi May Day predmeti se bodo prodajali po May Day cenah v PETEK, v vseh oddelkih in v pritličju.
Več prodajalcev ... zado^1 vspenjač in escalators
Naše cene so najnižje
Iz vidnih razlogov bodo gotove trgovine poskusile prodajati MAY DAY predmete ceneje kot
mi.
ZAPOMNI ATE SI; — Ako bodo katerikoli MAY DAY predmeti oglašava ni za manj v kaki trgovini, jih lahko kupite pri nas še ceneje, neglede na oglaševano ceno.
Več kakor 8000 delavcev bo tukaj-vam bodo stregli. Veliki oddelki, šir0 hodišča, zadosti vspenjač in escalator prispeva k vaši ugodnosti.
Eagle znamke se zamenjajo na
M*y
Day ali katerikoli dan drugi le
a««"
URE V PETEK IN SOBOTO OD 9 ZJUTRAJ DO ^ ZVEČER