Po Sam e in e Stevflket N avadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*~—* .TABOR* i*k*i« roi j ^ tisk-eera junaka, ki je bil Poliit^T torej sposoben za nemčureko +;ir • (mimogrede mn jen n: la polisa je (bila vsikdar v zvezi z alkoholom, • ^pomnite ptujskih šnoynarij!) Mož .^tiziralc, pa kako! — vse, kar je r> nas. je za nič. ko pa le bleknil neko me 3° Preveč pogrela, stm ?a °aloeno zavrnil. Mož pa je skofv.l po onen im zarenčal: »AH sfe v: zašiitnik rzavet!« Naj ga toži .m T Ni bil n poveom zanesljiva družba; lahko bi rekli, da ni-Prav Taznmel ali da se no '^n}e, taki »pori so na kmetih bolj sitni ko v mostu. 'Tod’ «t.var je 7no-oiiin^:^ kaSe vn-r> ^ *e v^dno p^ejejo pri slabem ognju TieniSke politi- 0 y naši državi svojo k,slo *župo* in »a.imajo^ zato dovolj drenovi. Počlpi n*V6 seve nesloga v naših narod vrstah. ii ~ Pp°mog v Jarenlnf. Kopljemo kop 7nv!l0’ ^ nismo prišli do po pr'rodi kopanega zaklada — prometa. Ze t.aio daleč preko jazbečevega ležišča. Najdejo se že tanke, a kratke premogovne gibe. premog nosijo ljudjo v žepih okrog na ogled, a več ga še moče bit’. Ta upsnje jo trdno. Potrpite z nami. gospod nied-nMc, presenečenje bo. če bo, tudi za Vas prijetno, kurili boste in oe pocani greli, da boste sebe in nas veselil Prvo pomladansko zelenje že .povzdiguje srce in vedri dušo. Strnena setev že oblikuje zeleno pogrinjalo na, pol ju. Vee je dobro prezimilo in se že dviga k solncu, k novemu življenju. Kmalu nas pozdravijo zvončki, trobentice, ve-terniee in še razni zgodjii pomladi ni pred potniki. Za mano ostani o mesto — bo kmalo odmevalo preko otaljenih poljan in prirodežejni mravljinjak umnih im neumnih stvari c se bo razpletel po nj!h. slaveč večno lepoto pomladnega nakita. — Prenapolnjena nm°bolnfea v Sloveniji. Ravnateljstvo državnih dobro- delnih zavodov nam piše: Vsjed trajnega prenapolnjevamja zavodom za. umo-bolne se vnoyično opozarja, da se morejo v opazovalnico sprejemati lc najnujnejši. zavodine oskrbe absultno potrebni bolniki. — Institut za slovanske Študije v Pa-rfzn je dobil z dekretom1 predsednika francoske republiko značaj javnega ob-če^oristnega instituta, kar je v Franciji veliko odlikovanje. Toko si štndije Slovanstva, njegovih jezikov, literatur in zgodovine pridobivajo v Franciji vedno več tal, kar je za duhovno zbližan je Slovanov Im Francozov velikega pomena. . ~ Ruski listi v Pragi. Najstnrejši ruski list. ki izhaja v Prag*!, je Časopis »Stn-tlenooaki jo| godi«, ilustrovnni literaroo-pnolicističen informativni dvamesečcik. Drugi Iii?t rusko literarne omladine v I ragi tnja značilen na.^1 o v: »Po svojih jHjtch.« Cisto bibliografski značaj ima časopis »Slavjamskaja knjiga«, ki beleži vse novitete na slovanskem trgu. — Socialni revolucijonarci izdajajo mesečni strankarski organ »Volja Rossii,« — Po sedmih letih. Kakor poroča »Morning Post«, je veleposlaniška konferenca izročila v torek tajništvu Društva narodov končni zemljevid novih državnih mej, kakor so se določile Po mirovnih pogodbah. Veleposlaniška konferenca je prevzela to delo od mirovne konference in ga je zaključila prav tik pred vstopom Nemčije v Društvo narodov. — vstopom, ki zinači. da so dosedanji sovražni odnosi dokončno prenehali. Na omenjenem zemljevidu manjkajo mejna določala lc še na treh neznatnih točkah. — Bolnik ustrelil tri zdravnike. Na kliniki v Moskvi je ustrelil dnševno bolni Losgočov tri tannošnje zdravnike, ki ga niso mogli ozdraviti, nato pa še je sebi pognal kroglo v glavo. Značilno je, da je mož, ki so ga težko bolnega privedli v bolnioo, nosil pri sebi tri samokrese in britev in ni bilo nikogar, ki bi mn bil odvzel nevarno orožje. — Iz samostana krematorij. V Moskvi inameravajo pretvoriti samostansko cerkev in Donski samostan v krematorij za vpepeljevanje mrličev. — Štiri milijone 250.0(10 knji^. Kakor poročajo iz Mokve, je pet rog rajska javna knjižnica, ki je bila pred vojno na tretjem svetovnem mestu, prekosila po številu knjiig vse knjižnice na svetu. Sedaj šteje štiri in četrt milijona zvezkov. — Zdravstveni pregled pred vratmi Zedinjenih držav. Pariški »Matin« piše: Z namenom, da preprečijo šarjenje nalezljivih bolezni na svojem ozemlju, so Zedinjene države izdalo zelo stroge pred pise o zdravstvenem pregledu tujcev, ki stopajo na tla ameriške Unije. Zdravstveni pregled je postal veliko strožji nego carinski. Tujci, ki prihajajo čez ocean, sedele v dve kategoriji; nekateri potujojo na kratko časa radi zabave ali študija, drugi pa se nameravajo naseliti z delj čas. Le-ti so podvrženi strogemu pregledu in sicer najprej že v domovini, ker drugače ne dobe ameriškega vizuma, nato pa še na otoku Ellis Is 1 and e pred Newyorkom. preden vstopijo na ameriško kopno. Francoz, ne glede na službe/no ali družabno stališče, se mora dati tedaj pred potovanjem v Ameriko temeljito preiskati in predložiti zdravniško spričevalo, da nima nikake nalezljive bolezni; vendar pa to še ne zadostuje. Preden mu odpro duri v blaženo dolarsko Ameriko, ga preiščejo ameriški zdravniki vnovič, da so prepričajo, ali je izjava francoskih zdravnikov p-a-vilna- »Matin« toži, da so ameriški zdravniki nedostopni i za dobro besedo i za spretmo zvijačo; njihovo strogo oko vse opazi. Zadeva je nekam delikatna tudi radi tega. ker spadajo med nalezljive bolezni na pr. spolne bolezni, ki so v ta-kozvanih boljših krogih kaj pogrste. — Ameriški zdravniki pa so bojda taki prostaki, da tudi napram finim damam in njihovim skrivnostim nočejo kavalirsko zatisoniti strogega očesa. — Usoda princese Obolensld. Značilno sliko iri življenja prinašajo ruski listi. Mlada princesa Obolenski je bila v času boljševiškega prevrata jedva 15 let stara. Njena vzgojiteljica je pobegnila v inozemstvo in pustila dekle na cedilu. Brez sredstev, raztrgana In ja.lna je tavala deklica visokih krogov po moskovskih ulicah. Nekaj časa jo živela v nekem azilu, potem pa jo je vzel k sebi kot priležnico neki železniški delavec, odtod je zašla v prostitucijo. Dne 9. febraurja so našli truplo 221etne bivše princese v kupu snega sredi mesta. Dognalo so je. da je postala žrtev morilske roke nekega hišnika. Morilca so že našli in vrgli v ječo, nesrečno princeso pa pokopali. Sic transit glorla mundi... — Pastirski koncert v Moskvi. O tem nam! poroča lopo: Nedavno *e jo vršil v Moskvi kqugres ruskih pastirjev. Po kongresu so jim v Zveznem domu priredili velik koncert.. Ko so moskovski umet' niki odigrali nekaj točk, so vladlmjoreki pastir-?- *np«'kr.?ll zn nastop « .vojim rogovjem in piščal m? t Kr .ure rov n Program za film ffličilemia je izšel v zelo izdatnem obsegu. Dobi v Kinu Apolo in na označenih mestah. Vsak lastnik programa, ki velja 3 Din, ima z izrezanim kuponom pravico na eno polovično vstopnico za poljubno predstavo in sedež od 23. do 27. febr. v kinu Apolo. Za dobro razumevanje filma je program neobhodmo ootr^ben. Urno Apolo Tel. 121 in opernega pevca Viktorova so na estradi zamenjali pastirji sivih brad. v kmečkih oblekah in opankih. Vstopili so v krog in pod vodstvom «starejšega» nadaljevali program. V Zveznem domu je prvič odjeknil pastirski rog. Za vladi-mirskimi pastirji je nastopila še neka druga skupina ln nadaljevala zanimivo in originalno umetnost. — Smrt na vešalih radi klobuka. Angleški listi poročajo iz Turčije, da imajo turške sodnije vsak dan opravka z ljudmi, ki nočejo nositi klobukov namesto fesa. Ko so se nedavno zbrali v neki angorski džamij ji starokopitni muslimani, da protestirajo zoper odpravo fesa, je dala vlada mnogo teh ljudi zapreti in so jih sodiša obsodila vrlo strogo. Sedem najhujših nasprotnikov klobuka, med njimi neki hodža in mujezin, je bi- lo obsojenih na smrt; šest so jih takoj drugo jutro obesila le enemu se je posrečilo. da je ušel. Ostali so dobili težke zaporne kazni in sicer vsi več ko tri leta. — To in ono. Po neki statistiki je sedaj na svetu 273,500.000 rimskih katolikov, 170,900.000 evangeličanov (protestantov), 121.g01.000 pravoslavnih Židov 15.286.000, 301 155,000 konfucijeveev mo-hamedancev 219,030.000, 210.400.000 brah-mincev, 136,325.000 anlmltov. I3.Y2fll.OOC budistov. 20 milijonov' In po'if fiinioisiirr in Ki milijonov 800.000 d,ng'h. »15. odst. človeštva ne pripada nobeni krščanski veroizpovedi. — Tz Befifma poročajo, da smatrajo spor * Italijo za rešen. Vendar pa je s tem končano zgolj prerekanje med obema vedama. Bojkot Tt«nje v Nemčiji se najbrž nrj bo ■ Otroška kostumna prireditev V četrtek 11. t. m. se je vršila v veliki Gotzovi dvorani otroška kostumna prireditev, ki jo je priredilo »Slov. žensko drušvo« v prid otroški bolnici v Mari boru. Prireditev je bila vestno pripravljena in je uspela v vseh ozirih sijajno. S kratko zamudo je otvorila nastop de-ce četa mladih vojakov (sirote iz dečjega doma, ki je ob sviranju Parmove korač nice z jugoslovansko trobojnico na čelu, okrašena z državnimi kokardami na kapah, prikorakala ob pozdravljanju občinstva v dvorano, ter ■•imbolizirala nadebuden naraščaj naše vrle vojske. Tem je takoj sledila največja in najpe-rtrejša skupina, predstavljajoča gorenjsko narodno svatbo z malim1 harmonikarjem na čelu. Spredaj je samozavestno stopal ženim mali Dušan D. držeč se sramežljive neveste male Manje P. Sledilo jima je obilo svatov, majhnih in večjih, med katerimi smo opazili tudi goste iz bratske Hrvatske. Skupino je zaključeval po narodnem običaju okin-čara voz vbališ«, nevestina oprema, vse izvedeno točno po narodnih običajih; manjkala tudi ni zibelka. S ploskanjem je pozdravljalo občinstvo to skupino. Za tem? je nastopil cirkus Khidisky z velikim medvedom. ki je po Svoji originalnosti dosegel največji uspeh. Sledili so jim še številni klovni in pieroti. Splošno je ugajala slikovita družba malih Nizo- Trgovci so nabiralce PTL uprav s presenetljivo naklonjenostjo sprejeli. Liga si je že 1. 1922 pridobila njihovo požrtvovalno pomoč; da pase bo trgovstvo izkazalo v taki meri, ni nikdo pričakoval. Uspeh" ima. lijta, zahvaliti tudi dejstvu, da v nobenem slučaju ne pretirava svojih zahtev, ampak pripusti vsakemu posamezniku. da po svojih močeh prispeva za ta dobrodelni namen, tako si pridobiva stalno novih prijateljev in agitatorjev. Temeljne kamne za prostovoljno lopo PTL so darovali: 2. Herman Wogerer. im ga L/ina dr. Guštinova za »Grajski kino«. Materijal za prostozračno lopo. Z ozirom na vsestranske ustmene in pismene intervencije glede kakovosti lesnega materijala poroča PTL svojim dobrotnikom in prijateljem, da rabi 4—4/» m dolge prirezane trame v preresu 15X16, 16X18. 13X16, 8X13 in 10X13.. Deske naj bodo 4 m dolge in eno colo debele. Ker je pričakovati kakor kaže dosedanja zbirka, bo množina darovanega materi-jala daleko presegala prvotne načrte PTL zato se bavi z mislijo razširiti prvotni načrt im priključiti prostozračni lopi na severni strani dvorano za b-l nike. S tem bi bilo njihovi oskrbi jako ustreženo, ker so se izkazale na medicinskem' oddelku za nje določene sobe premajhne. zenrcev. Ne smemo pozabiti dveh mal čkov v ličnih rokoko kostumih kakor tudi ne številnih obrtnikov, pekov, dimnikarjev in drugih, ki so bili dobro pogodeni. Dec a je zarajala Kolo. se postavila v krog in ob splošni pozornosti je pridr čal v dvorano ogromen parobrod ■»Ja' dran« mojstrsko delo g. Vogriča s sedmimi belimi mornarčki. Ladja je napravila tako na deco kot na občinstvo največji vtis. Kot. nepričakovano "presenečenje je nato nastopila večja skupina v dragocenih atarodunajsk.ih nošah ter izvajala pod vodstvom gdč. Pečnikove več točk. Vrhunec prireditve je pa dosegel nastop male štiriletne pleHačice. ki kože Izreden prirojen talent. Vsa deca ;’e zopet zarajala Kolo, nakar je sledil odmor v katerem so pogostile dame vso deco s slaščicami im malinovcem. Deca se je zbirala okoli bogato obložene mize in si po svoji volji izbirala, kar ji je poželelo oko. Med tem1 se je pa prodajalo za mal denar koriandoli, serpentine, žabice in piščalke kar je otroški duši posebno prijalo. Pričelo je piskanje, rezanje im obmetavanje, deca je prišla šele pri tej_ točki na svoj pravi račun in imela svojo veselico, ki se je razvnela tako, da malih skoro ni bilo več moč spraviti v disciplino. Končno se je vsa kostum i-rana deca z ladjo v ozadju slikala. Prireditev se je vršila ob razprodani hiši. Med posietniki smo opazili mnogo od- ličnih gostov: g. vel. župana z gospo, g. podžupana, go^spo general Kosičevo in druge. Prireditev je dosegla najlepši uspeh, veselila se je deca, zadovoljno je bilo občinstvo, prerine so bile mamice in očetje, ki so si prišli ogledati svoje ma-le. popolnoma zadovoljno je pa tudi Slov. žensko društvo z gmotnim uspehom. ki je kakor smo doznali, prav sijajen. Skratka, tako ljubko prireditve v Mariboru še nismo videli in želeti bi bilo, da bi se ob enakem obsegu im aranžmaju vsako leto ponovila. m Himen. Jutri se bosta poročila v stolni cerkvi g. Srečko Nič, korektor našega lista in gdč. Anica Orovičeva hčerka lastnice znane restavracije »Vetrinjski dvor« v Mariboru, Mlademu paru želimo obilo sreče! m Maribor in Ljubljana bosta priredila odhodnico generalnemu konzulu republike Čel. v Ljubljani g. dr. Otokarju Bsucšu. Mariborski Bonešev večer bo v soboto dne 20. t. m. ob 2ft. uri v Narodnem domu. Jugos-lov.-češkoslov. liga. se bo potrudila, da. bo večer kar najbolj animiran in slovesen; mariborsko občinstvo pa naj z obilnim obiskom pokaže, da zna ceniti zasluge odličnega Čeha. ki se je med Slovenci tolikanj udomačil, da tudi naš Bibliografski leksikon navaja njegove zasluge za zbližan jo med Cehi in Slovenci. Ob tej priliki se bo vršil tudi občni zbor tukajšnje .Ič. lige, ki se ga nameravajo udeležiti odposlanci iz Prage, Ljubljane. Celja in drugod. Rezervirajte si tedaj 20. februar za častni večer dr. O. Beneša v Narodnem domu! m Maribor in Prešernova 125 letnica. Kakor izvemo, bi bili ljubljanski lite-ratje, ki so priredili z velikim uspehom Prešernovo proslavo v ljubljanskem gledališču. voljni ponoviti to prireditev v Mariboru. Upamo, da jih bo Narodno gledališče povabilo, s®j je tudi Maribor dolžan, da se na časten način spomni velikega slovenskega genija. Obenem pa bi se moriborskemu občinstvu, zlasti pa naši mladini nudila prilika, da osebno sipozna naše vodilne književnike. m Dež in blato sta zadnje dni v Mariboru vsakdanja gosta 5n postajata vedno bolj nadležna. Sedanje zoperno mokrotno vreme vpliva skrajno slabi* tudi na ljudsko zdravje, zato «© vsdno bolj širijo razna obolenja rlibal, influenca, angina in druge bolehni. Zdi se. ,!a se se dolgo ne bomo mogli-izkopati Iz februarskega. dežja in blata. Pa še prihajajo vremenoslovci in nani napovedujejo mrzlo pomlad in skrajno deževno- poletje! fflaskerada D O OOanOCEDOOriD Sokolskega društva v Studencih se vrši na pustni torek, 16. februarja 1926 v Sokolskem domu v Studencih, o □ m Higijenska razstava v Mariboru. Ljudski univerzi, ki je — kakor dmega dela, da temločje te napaike odbijamo in tako pokažemo energijo in moč, terr voljo, da se ne udarno, da bi nae njihova, od oblasti upoštevana in uvuže-vMia nadvlada pritiskala kakor sužnje nižje in nižje k tlom!. Kar nas je bilo m/ladih narodnih bor-«no ee gosto strnili v močne vrste ^mjskega Sokola«, vrhu tega smo se še omko združi 11 « tem, da amo en ustanovili I smo se zabavali ooarili m navduševali za narodne ideale 21 Idejo za ustanovitev »Pipča-rskega kluba'!; sem prinesel iz Maribora. . V Mariboru visi v prostorih restavracije Narodnega doma v okvirju diplo mia CLrifl-Metodove družbe za 1000 kron, ki jih je daroval mariborski -Pipčarski klub«. Ne samo to; mariborski »Pipčar-ski klub«, čigar ustanovni ki so bili zn n,-nii narodnjaki: Ilich. Tomažič..Medved, Bureš. Dobravc in drugi, — je žel tu/ii druge uspehe. In ker sem takrat prejel službo v Ptuju, me je vsega prešinila misel, da pridobim tudi v Ptuju mlade narodne borce za to idejo. In seme je rodilo! V narodno-i a^aaifoefca^l jafe " * Nekaj pozneje, menda Jeta 1909 njsetfl Ml malo vznemirjen, ko sem nekega dne zvede,l da. je zbolel in da bruha kri. Ves v skrbeh sem' hitel k njemu, a zagotovil mi je- da ni nič hudega. Čez ne-kal dni je bil po resnici s|>et v sliužbi. Ketf je Sivel zelo zmerno in solidno, še je njegov organizem vendar dokaj let n-spešno bojeval z pogubonosno jetiko1/ Toda sad dozori, studenec usahne, roža uvene prejalislej. In Žmahar je n mrl! Ne ni umrl! Kakor Kette si je vzel n e-vesto: »s trdo koščeno roiko, — na rami Pa koso Dotsila bo...« V «rcib na«, ki smo ga poznali, bo Žmahar živel napreji sa.i je ihll vzor uradnika, vzor plemeni^ tega moža. vzor rodoljuba! Kadarkoli romajo spomini nazaj ▼ tisto dobo, spomnim' se tudi. kake posledice je imel moj ubogi list, »Pi-pec«. Ko so leta 1914 začeli rju-bi vojni "iharji in so začelo oblasti naše najboljše ljudi vlačiti po ječah ter stikati za materija" lom, ki bi bil obtežljiiv za nas »proti' državne elemente«, je ptujska policija izvohala tudi našega »Pipca«. in jesen’ 1914 so našli še mene samega, llil sem uislužben kot preizkuševalec pušk v tovarni. za orožje v mestu Steyr ca G(,r‘ Avstrijskem. V tej lastnosti šem bil vojaščine oproščen. A ker sem bil Slove" nec, član Sokola, urednik in ustanovnih »Pipca« im zaznamovan kot velik prop3" gator in slovenski fanatik, so oblasti krenile, da sem moral i,z slir/;bc na vo'" no. Tam ine je spremljal, kakor last'1® senca znani »p. v.« in začela se ie kri*04 va pot. V MarlForn, dne 14. felmtarja *T A' 508»; PSriM !l Mastna nedelja Mar-i-bor. Mar-i-bor! Kdaj staro to mafeimo končno uresničimo docela'? V boju. bratje, sicer res živimo J •v,ieto »stražimo« in »taborimo« —< a kdaj lotimo se tudi — d el a*? Dizma. Nekemu tudi — poetu. Včasih zobe plombira, včasih pesmi študira. O ko bi združiti znal oboje: da bi plombiral pesmi votle svoje! Dizma. Ženska pisma. >1^ Vsaka bi rada ostala mlada in boji se let; M« zato j® že stara navada, da so brez datuma pisma deklet. Nesposobnost. »Nikdar ne bodeš mož vodilen!« »»Ali sem preveč pošten, ali premalo nasilen1?/.« Dizma. Stanovanjski Mes" \ Gradove s vitle zida nam y oblake ma tleh pa ne bo stesal ni barake. Dizma. -CD- Živa ilustracija. V »Ljudskem domu« je predaval bivši župan Grčar o krizi socializma. Kdor je hotel videti krizo na lastne oči. jo je lahko s poznal. Nesporazumi jen je. Gospodična Melanija, nežmočutna li-frična pesnica, je na sprehodu. Večer se niža, »na krilih črnih plove mrak« in listje pada, jesemsko listje oh!... Gospodični Melaniji je zaigrala žilica in roditi, se je imela pesem, lirična večerna pese>pi.. kakršno še ni zapela. Urno odpre ročno torbico, da bi^ poiskala papir in svinčnik. Ali? Svinčnik j« bil. ali papirja niti za nohet. »Gospod,« je rekla v svetem trenutku navdahnjenja nekemu delavcu, ki je pravkar stopil i®za grma in si ^popravljal Mače. »Gospod, imate li koščka papirja?« »Papirja?« Je vprašal in debelo pogledal, molčal trenutek, nato pa se domislil in dejal: »Papirja pa res nimam. ■Toda«, ji je pokazal za grm, »se da pomagati. tudi če ni papirja. Tam je cel kup kostanjevega listja.« Gospodični Melaniji, je šinil mraz po životu. Oh, kako morejo biti ljudje taki...-In. pesem je ostala nezapeta in listje je padalo na kupe. Za časa madžarske falzifikatorskc afere. »Dragi prijatelj!« — je ustavil nekdo na cesti starega znaneai,. »hčerkai se mi moži. pa ne vem, kako !bi ,jl našel s;tauo-vanje.« — »O dragi, — je odvrnil znanec !— »jaz pa vem. kje je zelo veliko praznih stamova/nj? — >Kje za boga!« »V Budimpešti. Tam! ti je aretiranih pf»lo- vi ca ljudi, ki imajo najlepša stanova- iv. i. Aiiej ordinira od 9.—11. in od 14.—16. urej) Major, Mižm ulita il. 8, njalstrojj m Slike otroške kostumne prireditve so razstavljeno v trgovini Zlate Brišnikov© na vogaju Slovenske in Gosposke ulice, kjer se sprejemajo tudi naročila. m Nedeljski šivalni tečaj /,a služkinje. Žensko društvo bo pričelo, ako se oglasi dovolj udeleženk z dvomesečnim (nedeljskim tečajem za šivanje in sicer dne 31. februarja. Prijave in pojasnila do ‘20. t. m. v trgovini g. Zlate Brišnik. mi Bojevita najemnica. Meljska cesta ima največ zanimivosti, atrakcij in burnih prizorov. Vrste se kot skrbno 'režiran film1. Tudi včeraj je Terezija W. izzvala na Meljski cesti pecej razburjenja. Najpreje se_ je sporekla s svojim hišnim gospodarjem in »a obkladala z najrazličnejšimi psovkami. Toda to ji ni zadostovalo. Pri vratih jo stala gospodarjeva soproga; razjarjena; Terezije pa je vrata namenoma odprla s tako f.|'o. dia) so udarila gospodinjo po čelu in ji prizadejala težke poškodbe. Kato je pohitela po .-itopnicah in -zlila na gospodarja in cospodinjo polno ti ^ o ti o posodo mešane vsebine. Ci-rknška predstava ki je privabila precej radovednežev, je bila s tem zaključen n. Terezija pa ?e bo morala zagovarjati pred sodiščem. m Zgubila se je na Melj«ki cest! (do železniškega mosta) ovalna zlata Jenska V ra s Črnim pasom. Pošten najditelj naj j^> odda iiolicijskemu komisarijatu. — Pred nakupom vsakogar svarimo m Delavski shod Orjune v StadeReih. Prejeli «mo: Pretekli četrtek se je vršil v gostilniških prostorih g. Senice shod naci jonalnih delavcev. Obisk je bil nadvse povoljen. Govornika gg*, geometer TrLpaio in dr. Irgolič sta v lepih govorih orisala pomen nacijonalistične organizacije. Posebno se je povdarjalo. da je treba dati kruha našiin ljudem in šele potem pridejo v poštev in to samo lojalni tujci. Navzoči so pazljivo sledili besedam govornikov in odobravali njih izvajanja. m Obrtno gibanje v Mariboru. V januarju so bili odjavljeni bledeči obrati: Rudolf Rup, Mlinska ulica 26. trgovina z mešanim blagom, pivom, vinom, žganjem in sadnim vinom v zaprtih steklenicah; Jožefa Razboršek, Barvarska ulica 5. belošivainje; Antonija Habjanič, Maribor, v poslopju državne realke, prodaja kruha in sadja; Terezija Mivller, Sodna ulica 32. trgovina z jajci; Blasina Ema, Grajski trg št. 1, trg. zgotovimi čevlji; Ivan Wcber. Glavni trg, mesarska oibrt; Aloja Ferk, Ruška cesta 4. branjarija in prodaja opojnih pijač v zaprtih steklenicah; Franjo Vičar, Aleksandrova ceista 81. trgovina z mešanim blagom; Jakob Vesjak, Vetrinjska ulica 17, trgovina s konfekcijo im manufakturo; Malči Košak. Aleksandrova cesta 35, trgovina s premogom in stavbenim mate-terijalom. V istem času so bili prijavljeni nastopni obrati: Jakob Vezjak. Vetrinjska ulica 17, trgovima z konfekcijo; Malči Košak. Trubarjeva, ulica 11, trgovina z drvami in premogom; Ivan Junger, Aleksandrova cesta 57, čevljarska obrt; Matilda Štern. Ruška cesta 4. branjarija: StrajnŠak Marija. Koroška cesta 102. branjarija im, trgovina z deželnimi pridelld; Josip Lah, Pobrežka cesta. 15, godčevska oibrt; Slavko Tičar, Jez-danska ul. 3, trgovina s premogom! 1® drvami ter žaganje drv na električni pogon: Vincenc Geršak Meljska ce.sta, 56, prevažanje tovorov; Josip Kos. Mlinska ulica 9, krojaška obrt; Marija Štuhec, Mlinska ulica 26, sejmarstvo s kratkim, rezanim in galanterijskim blagom; Janko Pelc, Jezdan-ka ulica 8. čevljarska oibrt; Slava Štorman. Gosposka ulica 28. Šiviljska obrt; Franc Pišlerič. Meljska cesta, branjarija; Josip Trofemik. Glavni trg, mesanska obrt. podružnica. 13. februarja 1926 Narodni dom m. Porotniki v prvem rednem zasedanju L 1926. Za prihodm jo porotno zasedanje so bili izžrebani sledeči porotniki: Petovar Maks, posestnik in mlinar, Ormož 30; Visenjak Anton, posestnik in župan, Slomi 28; Polanec. Jari j, posestnik. Središče Kuhar Aleksander. posestnik, Puconci: Flucher Franc, posestiiiiik, Št. Ilj v Sl. gor.: Nemec Ja-noš, posestnik in trgovec, Murska Sobota GG, Supanič Josip, posestnik, Kaniža 24, Mihelič Jože. posestnik in čevljarski mojster. Stanetinci; Lešnik Anton, posestnik. Ranče; Venguš Jqžef, posestnik, Sp. Ložnica; Jagerič Franc, veleposestnik. Ščavnica; Brežaik Anton, posestnik in župan, Sp; Žerjave-?; Mišja Peter, posestnik. Kocjan: Senica Lorene, posestnik, Strojna; Veselko Leopold, posestnik, Onkraj Mežice 1; Žunko Franjo, posestnik. Vrtiče: Turkuš Vinko, posestnik, Majšperk 38; Lobnik Avgust, posestnik Sp. Radvanje; Toplak Alojz, posestnik, Ciglence 4«; Papež Anton. pose--thik. Bi-toznoj; Trbovšek Franc, čevljar, Črna 65; Berglez Jernej, posestnik. Dolgi vrh 4; Majcen Franc, ravnatelj, Podlehnik 125; Caf Franc, veleposestnik, Sv. Bece-dikt; Baibšek Franc, posestnik, SV. Ana; Gajser Jožef, posestnik. Pečice; Papež Vinko, posestnik. Dežno; Kurbos Franc, posestnik, Mali Kocjan: Masten Anton, posestnik, Frankovci 26; Krautberger Leopold, posestnik in trgovec, Črna ID; Ran ter Franc, posestnik. Cezanjevci; Ferk Janez, posestnik lin župan. Sv. Urh 7; Wrnber Franc, posestnik. Sp. Kapla 113; Šnurer Alojz, posestnik. Gornji ČrnciMurkovi g Alojz, posestnik, Mala Nedelja; Očkerl Miroslav, posestnik, Grobotje. — Tl. Nadomestni porotniki: Kolar Franc, slikar In pleskar, Maribor. Krsnikova 1; Zemljič Frane, gostilničar. Maribor, Grajski trg 2: Macarol Andrej, pekar, Maribor. Meljska cesta 14; Ribarič Ivan. lesni trgovec, Maribor. Gregorčičeva nlica 9(5; Jančič’ Kar°^ trgovec. Maribor Kejžarjeva ulica 6; Pr-bor Tv-in t.-,",<'\-o(i'"\Tfirib!ir, Kettejeva 20; Novak ' Alibi,n; tredvee, Maribor Glavni fr. t. m. to je na pustni torek svojo predpustno veselico, združeno z maSkerado, v običajnih prostorih gostilne »ina,-l Dravo;;. liiez vstopnine., Dostojnimi maskam dovoljen vstop proti legitimiranju. 13oj s konfeti in koriandoli. ki so v poljubni! srnožini na razpolago. Začetek olb 19. uri. N 21 m Narodni dom. Štajerska klet, Turška kavarna v soboto, nedeljo in pustni torek koline pečene jetrne im krvave klobase. krofi. V vseh prostorih domača zabava godba in ples. Policijska ura ob 4. uri zjutraj, Obe kegljišči celo noč odprti. Zbirališče mariborskih mask- 308 m Interesna sknpnost Fiat-Ford. V Zadnjem času so se ponovno pojavile govorice o interesfii skupnosti’ Fiatovih tvornic v Turinu in Fordove družbe. — Kakor doznavamo od tufc. zastopnika Fiatovih trvomic, so te vesti: brez podlage' in popolnoma neresnične. - 224 m Kavarna Evropa. Samo še tri dni ostane družba gospe de Corffu. v soboto začme nov razpored. V torek 16. za od-hodico gospe Cerffu veliki konfetni Ru-mel. 310 m Na pustni torek v »Grajski kleti« veliki vojaški koncert do 3; ure zjutraj in v sredo na pepelnico pojedina slanikov im raznih morskih rib. 318 m Revmatizem. Iz java n h valežnosti. Spoštovani gospod dr. Ivan Rabljev! Srčno se Vani zahvaljujem za izvrstno sredstvo »Radio Balsamiea«, katerega 3 steklenice ste mi poslali. Imela sem zelo hude reumatične bolečine v vseh telesnih sklepih, tako, da niti hoditi nisem več mogla. Po vsakokratnem mazan ju z Vašim zdravilom1 so bolečine popustile; sedaj že lahko hodim in ^e prosto gibljem-. Zato se Vas tudi, ob tej priliki najlepše zahvaljujem in Vas bom Vsakemu bolniku najtopleje priporočila. Z odličnim! spoštovanjem Marija Tkane. pos. Razvanje št. 120. pošta Hoče pri Mariboru, Slovenija. — Zdravilo, »Radio-Balsa/mika« izdeluje, prodaja ih pošilja po povzetju Laboratorij Ridio BaLsami-kii, Dr. L Rabljeva, Beograd, Kosovska ul. i>. 254 m Tečaj za' modelna ročna dela še prične 15. t. m. na ?,avodu »Vesna«; Pouk dvakrat tedensko '6d 15.—17Jure. N 21 m Večerni tečaj za fino pecivo na zavodu »Vesma« v Mariboru se začne 15. t. m. ob 16. uri. Natančnejša pojasnila daje vodstvo. N 22 m Kavarna »Jadran« dnevno clo 2. ure zjutraj odprla. Tbcijo s*> najboljša ljutomerska vina kakor: rulandec, rizling. Dnevno sveže domače pecivo, žganje in likerji najboljše vrste. Za obilen posef se priporoča vodstvo kavarne. 123 Narodno g§®cBa3ii!@ RKPF.RTOAU. Soboto 13. febr. ob 20. uri Cigani. Ab. IX Premijera. Nedelja, 14. febr. ob 20. uri »Cigani«. Pondeljek, 15. febr. Zaprto. Torek. 16. febr. Zaprto. Sreda, 17. ob 20. uri »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Ab. B. Premijera. Premijera šaloigre »Cigani« na mariborskem odru. Danes v soboto. 13. in nedelja 14. t. m. obakrat ob 20. uri se vpri-zori velezabavna malomestna šalo igra Milčinskega »Cigani« z godbo iim petjem. Za vesele predpustne dni bo ta šaloigra gotovo dobrodošla in gotovo bolj isaba« vala občinstvo kakor marsikatera burka tujega izvora. Milčinski (Cigani izdani še pod povisedonimom g. Dolinarja) je s svojimi duhovitimi, zabavnimi spisi znan najširšemu Občinstvu in že ime jamči za obilo mero smeha. Zato pridite na predpustno zabavo tudi v gledališča k »Ciganom«. Hlapec Jernej na mariborskem odra. Kot simo poročali je moralo biti gledališče ta teden zaprto radi renoviranja odrai za napravo izbočenega horizonta (Rundhorizont). ki bo prvič stopil v akcijo pri premijeri Cankerjeve dramat-ske povesti »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Premijera bo v sredo 17. t. m. na to predstavo že danes opozarjamo, ki bo posebno zanimiva z ozirom naše nov«* inscenacije. Pred koncertom Glasbene Matice Maydn: »Letni časi“ Janko Arnuš: 2. Poletje. Poletje je čas težkega dela in zgodnjega vstajanja. Rana ura zlata ura. Kmetje vstaja že ob prvem svitu jutranje zore. S takim opteovaibjem svitanja salučnega žarka in bogvekam bežeče teme začenja Haydn drugi del stvojega Oratorija: Poletje. Ponočne ptice beže v svoja dupla, v daljavi pa se oglaša nezmotljivi oznani-lec dnevne luči. petelinov spev. Kmet že vstaja na vse zgodaj in mirno gre na svoje delo. pastir hiti za lačno čredo; v daljavi sc dviga iznad zemljo mogočna zlata obla: solnce. Z nepopisnimi veseljem ga pozdravlja zlbor v pesmi »Čast, o solnce. čast. ti vir življenja luci, čast...«. Solnce je vroče, čelo kipi. vse ječi pod, neznosno vročino,...žiyail. in človek še komaj dihata v težkem vzduhu. Kdor le more se gre hladit. Cela narava je takorekoč otrpla v žgoči potLdanski vročini, še v senčnatem logu ni najti utehe. Le trepetljika puti nekaj sapice v ozračju in nepokojnp se. giblje njeno listje v vročem zraku. Tudi večmoživ potok šumi nad kamenjem v d^ljdno, njega ne moti sopara. V tem času se oglasi devoj-ka.Ivanka s svojim tajnim petjem, ki naj vsaj nekaj življenja prinese v zaspanost. A tudi njeno veselo razpoloženje ne kaže- nobenih znakov trajnega u-spoha. V sinji daljavi se bel oblaček sili na ažurno, nebo. od minute do mi mu te se veča njegova oblika, blisk za bliskom šviga preko neba. zamolklo grmenje pa Postaja vsak trenutek bolj jasno, silno, rezko. Preplašeno se druži ljudstvo in v smrtnem strahu vpije: »Joj! Nevtihta bliža se «. Ta del letnih časov je menda najznačilnejši v celem: oratoriju. V mojstersko izdelam i fugri se sli šli iz aborotvega petja kako se pod silnim gromom in treskom tre«e vse stvarstvo božje. Akordi so silni kakor da se bliža zadnji dam, in vsak trenutek tresne blifck med poslušalce. A tudi ta strah in groza mine. Nevihta že vihra v daljavo in vse si oddahne od Prestanega strahu. Čreda Sivine se vrača v hleve, v močvirju kvaka Saba in tam nokjo za me.io 80 oglaša muren. Tu naj omenim, da je TTnydnn instrunientacJija žabjega kvakanja delala največjo težko-če, tako, da hi kmalu samo radi ene sa-j me žabe opustil to nebeško lepo delo. Tildi' posnemanje petelinovega kikirikanja ima zn godbenika, svoj neprijetni diakcljec. Petelinček res zahteva celega moža za svojega posnemovalca. Na nebu se svetlikajo zvezdice, sredi vasvi za poje zvon, noč razprostira sivoja temna krila nad naravo to vse je leglo k sladkemu počitku. Tako je Hadnovo »Po let je«. L Ar n uš. 3. Jesen. Jeten in pomlad sta ko dve čedni, deklici. ki se borita za prvenstvo v vasi. So namreč ljudje, ki nemorejo prehvaliti lepoto pomladanskih dni in zopet drugi, ki s,e ne morejo nagladati stoteril barv v jeseni. Polni s0 sadovnjiki, na brajdi vabi sladko grozdje, obložen voz za vozom škriplje s_ polj a, žetev bogata, gladka in lepo napasena, ž>vina se vrača v hleve in pastirji ši kurijo na paši. Kai ve mesto, kaj je počen klas, krompir, kostanj itd. Celo leto se že veselimo na vinsko trgatov. Ln kaj še naj povem 9 lovu? Zares poanlad in jesen, obe ste krasni, poku radosti in mnogo sreče nudita človeku1? Že pred 125 leti je isto občutje tudi Hayd;na napotilo, da je pred vsemi svetom ovekovečil obe v kraisinih in prisrčnih melodijah. V svoji »Jeseni« opeva ves trud priprostega ljudstva od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Jesen je čas plačila. Mogočna fuga »O trud, o komisar za zdravstvo Sjemaško. ki je v »lzvest-jiih'« objavil daljši članek pod naslovom: »Ali nam: preti epidemija samomorov?« Sjemačko pravi, da vprašanje samomorov že od nekdaj zanima zdravniško vedo, kakor tudi pravmo vedo in socijo-iogijo. Glede samomora obstoja več teorij. Pri reševanju tega problema je Morselli opozoril na štiri raise: nemško, ■kel to romansko, slovansko in uraloaltaj-sko; od tCh so bili prvotno najibolj naklon j einj samomorom Germani, kasneje Keltoromani. a sedaj pa so prišli, na vrsto Slovani. Sjemaško domneva, da ta, rasna teorija ni pravilna, kajti Germani na primer žive po razinih državah in go različno naklonjeni samomorom. Po Sjemaškovem mnenju je v tem pogledu najtočnejša socijaloška teorija, ki tolmači samomor kot pojav, ki izvira iz socijalnih razlogov. Način samomora pa završi od spola. poklica in vzrokov, ki so privedli do samomora. Pred vojno so se samomorilci, kakor so ugotovili ruski zdravniki, najraje obešali, sežigali zastrupljali in streljali. Obešali so se običajno propali ljudje, že bolj priletni immanj energični. Nesrečniki, ki sc odločijo za prostovoljno smrt radi ljubezni. se ne obešajo, ampak običajno uporabljajo samokres oziroma strup. Duševno abnormalni ljudje si izberejo čudna smrtonosna sredstva. Skačejo raz viši/ne. se utapljajo i.t.d. Otroci iščejo «nrf, vedno v valovih. Vojna in revolucija uplivata na izbiro samomorilnega načina. Moški sev takih okolnostih 'bodisi ustrele bodisi obelijo. Utopljenci - samomorih'.! so danes redki. ki.j uh temu, da so bili še nedavno v statistiki na drugem mestu- Sjemaško trdi. da je samomor proti; socijalen pojav im da je v Rudiji precej razširjen, kljub terou, da se je število samomorilcev v primeri s predvojno do-ho zmanjšalo. Samomori hi se lahkoi ovi-raili jn hranili le z gojitvijo dr užalim ega čuta in zanimanja za, delavstvo. Sjemačko je tudi kritiziral samomo- re uglednih1 osebnosti sovjetske Rusije: »Umevno je, da je krnet, Jesen j in, ^ki ni več pripadat svojemu stanu, prišel iz ravnotežja iu se, obesil. Mogoč je^ tudi slučaj delavca Utavimova, ki je izčrpa n zbofr mučenja pod carskim režimom, po revoluciji prehitro zamenjal fiziemo delo pri stroju s sodelovanjem v državni upravi, se izčrpal in se iz obupa 'končal življenje. Taki slučaji so razumljivi. Toda najrazŠirjene.iši vzrok samomorov — »razočaranje v življenju« ibo^ težko 'našel rodovitnih tal v vrstah naše »inteligence«, a še manj v širokih slojih delavstva in kmečkega stanu,«, tako zaključuje ruski komisar svoja izvajanja. Kultura Iz česa sestoji človeški organizem Francoski zdravnik dr. Ttagrez je nedavno poročal na 1 ramcoski akademiji znanosti o uspehih svojih raziskovanj glede sestavin najčudovitejšega človeškega or,gama — možganov. Dognal- je, da se človeški možgani sestoje iz tisoč gramov različne materije, med njimi: 9—12 gramov žveplene kisline; 3.70—•> g sodo: '1.56—3 g kalija; 20-30 ■ c* magnezije in 4— 6 eir apna. Imenovani zdrav-iniik je izjavil, da samo nekaj eentigra-imov več ali manj katerekoli od imenovanih snovi napravi človeka bodisi za genija, bodisi za idiota ali blazneža. »GRAJSKI KINO«, predvaja od ponedeljka do četrtka krasen film »Jolanda ali snubitev Habs« bužana«. V fiknu nastopajo v glavnih ulogah Lyn Hardimg, Marion Davies in Ralph Gfraves. ki z umetniško dovršenostjo podajajo vojvodo Karla, smelega burgundskega, princezinjo Marijo bugundsko in Maksimilijana habsburškega. Film je velike poučne vrednosti in je vse-ftrans-ko skrbno izdelan. »APOLO KINO« predvaja od 12.—15. t.m. krasen osemde-janski film »Zc-Ze-Iju Gigolette«. V prekrasni drami nastopajo prvovrstni igral' oi in tudi režija je neprekosljiva. Oboje je dalo filmu neprecenljivo vrednost. — Fi!mil sledi epohalno delo dovrsc.ic ki-nomnetnoeti »Moč in lepota«. umetnost se že asociirajo in žive ter potem’ k or-ganskemu svetu rastlin in živali s človekom: vred. Povsod vidimo združevanja, družbo in družino; vsemin^ka telesa, minerali je. rastline, živali in človek se združujejo v svrho življenja in zakon družbe ni tedaj zgolj zakon človeštvi, temveč temen osnovni zakoa vsega dejanja in nehanja v vsemirju. Predavatelj je svoja izvajanji utemeljil s krasnimi primeri. Nato je prešel k prvim- začetkom1 človeške dru/.i,ne, kakor jih vidimo v matrimoniju; šele po iznajdbi o-rodja preide oblast v moške roke. Na-daljni napredek nastopa z diferenciacijo dela. z nastankom dveh človeških razredov: poljedelcev in nomadov; prvi varujejo grudo in ustvarjajo red, organizacijo in državo, drugi razvijajo vojaške kreposti, vsi pa ustvarjajo razmerje med nadrejenimi in podrejenimi, ki je temelj civilizačnega razvoja. Ker je medtem čas potekal, so je moral predavatelj zelo omejiti in je proti koncu le očrtal nadaljni razvoj, ki do-sezaj višek v iznajdbi strojev, v zasužnjen ju prirode človeškimi potrebam. S tem je stopil v zgodovino proletarijat kot utemeljitelj nove svobodnejše družbe. Predavanje je bilo od kraja do konca tako zanimivo, da ga je bila slast poslušati. Nujmo priporočamo »Ljudski univerzi", da g. predavatelja češče povabi, ker je sigurno, da bo imel v Mariboru vedno več slušateljev. Dolgotrajni a-plavz na koncu je pričal o hvaležnosti za to predavanje, ki je bilo po lepem jeziku, gladkem prednašanju in obsežnem poznavanju snovi eno najlepših predavanj v tej seziji. —O— Klerikalizem in literatura V pariških »Nouvelles litteraires« je podal zanimivo izjavo francoski pisatelj Josep Deltoil, čigar knjiga »Jeanne d’ Arke« jc vzbudila nedavno v Franciji precejšnjo pozornost. Delteil velja kakor so doanava. kot. katoliški pisatelj in frleda svet z očmi katoliške dogmatike. Vfclio temu so ga baš katoliški krogi ostro napadli zavoljo njegovih spisov; posebno ga je žigosalo pariško klerikalno glasilo »Croix«. V razgovoru z dopisnikom zgoraj omenjen epa lista je rekel Dolteil. da so bili skoraj vsi katoliški pisatelji v sporu, s klerikalno frakcijo. »Leona Bloyovija, BaiHbeya d Aure-villyja so klerikalci preganjali. — Hnv smans, pisatelj »Katedral e«. »En Ro n te? in drugih tipično katoliških literarnih špi>ov. cnrzi! m.ve.Tksstno in ozkosrčne tercijale. Tudi Barrest je bil Dva lepa večera v Ljudski univerzi (Inž. Kukovec: »Tolstoj« in dr. II. Tuma: »Izvor človeške družine«), >'■ Minuli pondeljek je prddtfedaiic Ljudske univerze g. inž. J. Kukove e zaključil svoje predavanje o Tolstoju, hkrati pa tudi serijo predavanj »Iz ruskega kulturnega sveta?. Kakor prva tu predavanja o Tolstoju.^ tako je bilo Uidi zaključno globoka in jasna analiza Tolstoja kot človeka, umetnika in misiOca. Uvodoma se je predavatelj pomudil pri Tolstojevih nazorih o umetnost;, nazorih. ki se nam zde zavoljo svoje preostre negacije absurdni, čo pomirimo, da jih je raavijal rojen nmetr.;k, ki ni mfci v ea&n idejnega hoja zoper umetnost odložiil ustvarjajočega peresa in je e.pisal nekoliko novih dragocenih umetnin. Skrajnost v kritiki je pač anacjlna i za Tolstoja i za. rusko dušo vobee; j;i-balina sila te kritike pa nikakor n; stremljenje po umetnostni annrhi.il a-i sama negacija umetnosti, ampak težnja, daseuveljavi tudi tu osnovni življenjski princip: nravno načelo ko* pogoj človeške sreče. Tolstoj je to svoje pojmovanj® umetnosti razodel tudi v pripovednih »piših izza te dobe, zlasti v »Kreu-tzerjevi sonata« v »Vstajenju« in »Moči Predavatelj nam je lepo očrta] te Wahtne, najbolj dozorele sadove Tolstojevega umetniškega peresa, pre-motrivši njih pozitivne, pri »Kreutzer.ie- vi sonati« pa tudi negativne strani. Sicer pa je Tolstoj v zadnji dobi svojega življenja posvečal posebno skrb popularizaciji svojih idej; objavljal je spise, ki no -bili posvečeni aktualnim problemom: ruske družbe in človeštva. Nato je predavatelj obširneje analiziral Tolstojevo razmerje nasproti revoluciji. Rusiki Faust si je zamišljal nekrvavo revolucijo, tol bi pometla z vsemi ostamkii krivice in vspostavila kra-, Ijestvo božje v ljudeh. A to je bil lesen, »atsuija® y..tisočletja; krvava revolucija pa je kmalu po Tolstojevi smrti pokazala svoje strahotne sadove. Posebno zanimiv del zaključnega predavanja o Tolstoju so bila izvajanja g. inž. Kukovca o Tolstojevem odnosu nasproti ženskemu vprašanju. Tolstoj je v polni nveri cenil ogromno silo materinstva in je izjavil, da so lahko samo žene rešiteljice človeštva, če se prav zavejo svojih dolžnosti. O tem je dal žen-st.vu zlata navodila, ki Pač nasprotujejo inazorom modernih emancipirank. ki pa segajo v globino problema in pomenja-jo večnostno rešitev. H koncu se je predavatelj dotaknil še zadnjih del Tolstojevega življenja, njegovega truda, da izpelje svoje nauke v dejanje, njegovih poslednjih bojev s samim seboj in z najbližjimi mu svojci ter nam prikazal slednjič njegovo^smrt. Zaključil je s apelom, da proučujmo Tolstoja in. skušajmo preurediti lastno življenje po poglavitnih smernicah njegove življenjske modrosti, ker smo zlasti šo kot Slovani dolžni poslušati glas enega naših največjih duhov. _S tein krasnim predavanjem se je te daj zaključila letošnja ruska serija. — Upamo, da bo tudi v prihodnji seziji dobil.ruski duh tisto mefcto. ki mu gre, ‘kajti tu. s-o še neizčrpne, globine, vredne maše pozornosti. in našega proučevanja m Drugi večer, ki je zelo zadovoljil ob-čimstvo in je bil 'zredijo dobro obiskan, se nam je nudilo predavanje znanega ljubljanskega sociologa im alpinista g. dr. Henrika Tu m e. moža. ki slavi po svojem izredno širokem.' obzorju in obsežnem znanju. Predaval je o izvoru človeške rodbine. Njegov namen je bil, da bi predaval o razvoju človeške rodbine torej s sociološke strani. Radi nespora-zumljenja pa je prišel v program »izvor«, kar je predavatelja napotilo, da je zajel predonet globočje in krenil tja do končnih maja1 transcedentmosti, kjer se začenja metafizika. Opisal je postanek svetovja v vsem inski h meglah in prešel od m^^rfl^nzmosa k miJcmkozno-su, od rijamorfne gmote h kristalom, ki sumljiv. Montherlantha so raztrgali1. —• Tudi Manrica) bodo obtožili. Ali. res hočejo vsemi katoliškim pisateljem' iztrgati pero,iz rok? Al. sam hočajo. dokazati, da pisateljevali je in katolicizem n 5.-ta združljiva.? Taikšam .rigovoziMiK"./ lahko odtuji katoličan st vu mm g3 duhov. Ki — t,ako kot jaz — čutijo potrebo PW njeni.« Tako je odgovoril eden izmed francoskih katoliških pisateljev cm vprašanju, kaj sodi o razmerju med katolieSas* motu in umetnostjo. -o- ;!? j x Nova Evropa. Pravkar Izišla 3. št. znaue zagrebške revije >Nova Evropa-; jc posvečena Jugoslov. odbora in njegovi politiki med vojno. Po uvodnem članku L—a o povojni literaturi dedi obsežen, zelo informativen članek zru-nega. angleškega publicista in velikega prijatelja Jugoslovanov dr. jSetona Wats0ma »Kako je nastala Jugfislavi-ja«. Članek, ki vsebuje vrsto novih podatkov in govori tudi o nekaterih trditvah češke zgodovinarke gdč. dr. M. Pavlove. obravnava v temi delu začetke Jugoslovanskega odbora. Drugi in tretji del bosta, izšla v »Novi Evropi« pozneje. O politiki Jugoslov. odbora piše v na-daljmemi članku g. N. Stojanovič jn sicer v prvem poglavju o ustanoviteljih in vodilnih idejah, v drngem o odnosih nasproti. zavezniškimi vladam in v tretjem! o odnosih nasproti srbski vladi. V rubi riki »Knjige i l.iatovi« poroča -č- o We-gererjevem časopisu »Kriegsdhuldfra-ge«, ki izhaja v Berlimu. — Prihodnja številka »Nove Evrope« bo posvečena Albaniji, nadaljna. pa spominu Svetozarja Markoviča. jc Planinski Vestnik. Februarska številka simpatičnega glasila slovenskih planincev >Plnm,inske ga Vestnika objavlja na uvodnem) mestu nadaljevanje potopisa Etna iz peresa dr. I. C. Oblaka, potem nadaljevanje potnih zapiskov t dr. Klementa. Juga. članek dr. H. Tume »Za-podnemv in konec opisa P. Cevca, o izletu no da tmatTrtsko Dinaro. Sledi še vrsta! s pofrtoirft tiskanega gradiva, ki vsebuj« razne vesti, katere zanimajo turista in. meturista. Priloga, nam prinaša tokrat Ravnikov posnetek Bovškega,Grintovca in Jalovca. »Planinski Vestnik« ioplo priporočamo! x 100 letnica Leva Tolstega ruski na* rodni praznik. Ruska sovjetska vlada je odredila, da se 28. avgust 1. 1928, ko poteče s.tolettti.ica rojstva slavm ega pisatelja. in misleca. Leva Tolstega, proslavil v vsej Rusiji kot narodni praznik- Sovjetska vlada bo izdala ob tej priliki veliko kritično izdajo vseh spisov L. N. Tolstega, ki ho obsedala 01 zvezkov. /port Zimski šport v Chamonixu Borbe za evropsko prvenstvo v panogah zimskega športa, se vrše skoraj_vsako leto v Franciji 1n sicer v Savojskih Alpah ali pa v fran<;6«kemi Jura pogorju Posebno prikladna sta Chamonix in Pontarlier, kjer obstoje vzorno pripravljeni športni prostori (skakalnice, drsališča ih, sankališča). Velczanimiva tekmovanja privabljajo vedno več ljudi, a me samo tekmovalce, ampak tudi radovedne športnike, ki prihajajo iz vseh^de-lov sveta. Ne manjka Rusov in Angležev. Švedov niti Fincev, Amerikancev ne Belgijcev in drugih. Za letošnjo drsalno tekmo v Chamo-nixu ee je priglasilo 11 tekmovalcev in sicer.: Finca Skutnabb in Pie tila; Litvanec Roumba; Holandec Lex H a g; Belgijca Bureau Van il s se-br ock; Čeh M y 1 s b ek; Avstrijca P o- 1 a č e k in J u m g b l u t ter dva Franco-za, Hassler in Gčgout. Tekmovalo «e je na 500, 5000, 1500 in 10.000 m in sicer po dva in dva konkurenta skupaj. Tekmovalec je tedaj moral premagati mimo svojega direktnega nasprotnika hkrati tudi ostalih devet. — Francoski, športniki pravijo takemu načinu tekmovanja »une course contre la montre«. Očividci pripovedujejo, da je bilo za onega, ki zna ceniti človeški napor, n-prav pretresljivo opazovati, kako *o ee zoževale, tanjšale in manjšine črne su-hvete mladih mož, dokler niso izginile na ">6.000 m5 drsališču in se zopet pojavile satansko izpačenc v besni tekmi za športno slavo. Za nje izgine v takih trenotkin ves svet. Borijo se, trudijo se, prizadevajo si: ponovno apelirajo na živce in mišičevje in zahtevajo od njih riovih mnči. odpora in vatrajmosti, kajti že se pojavlja trkn-nje v ledvicah, pojemanje sapa in teža v nogah. Skutnab je vendar nadvladah Veteran, star 37 let. visok l.f>8 ni in težak 63 kg. Vsakokrat, kadar se je njegova noera dotaknila ledu. je zdrsti'1 zn 4 in pol metre naprej. Na progi 500 m je do- segel hitrost '40.162 km. (ločini je na -0 kilometrski progi vozil s povprečno hi-« trostjo 31.900 km na uro. ; Te številke nikakor ne presenečajo > času. ko prevoziš z avlotu km ua, uro in ko znaša Bonetov rekord v zraku 418 kiu 371 m. Treba pa je pomisliti, da si j« zmagovalec v drsanju, pomagal Je s svoi jimi mišicami - In z voljo ter « tanfainS jeklenim rezilom, ki je pritrjeno na čev-i Ije. Pripomniti, je trsba, da Skutnabb S« ni dosegel svetovnega rekorda; prekaša« ta ga Norvežana S tr o.m in Mathj.es»n. Na drugo mesto sta se plasirala: Fl-inec Pietila im Avstrije© Po la (Jek; V medsebojnem tekmovanju pa je Pola-ček narllcrliiil olimpijskega zmagovalca (10*24) na 10.000 m'. Tako je Pietila. Nur-mijev rojafk dosegel tretje mesto. Četrto mesto je zasedel gimnazijca Dunajčan JungbTut, a peto. Litvaned Roumba. Šesti. Francoz Hassler. je odstopil od tekme, ker mora Slediti moči za Nockey tekme, ki se bodo vršile že ta teden. —O— Mednarodna IvojaSka smučarska tekma v Tatrah Češkoslovaško vojuo ministrstvo je priredilo v pogorju Tatra velike vojaške medmarodne smučarske tekme, katerim. prisostvujeta tudi anglešlrt vojkikt ataše major Oldifield in zastopnik francoske vojaške misije v Pragi. Češkoslovaško vojaštvo je i>rj le]crn{ na 17 km1 doseglo kljub neugodnemu* snegu lepe uspehe in je zmagovale^ prevozil 17 km v. času 1:16.32. Pri medna-rodm.i tekmi na isti progi, je dosegel prvo mesto zeli Nčmeekv, drugo j>a Poljak Krreptovski. Ostalo narodnosti so se slabo plasirale. Framco»i so dosegli šele 7. mesto. Romuni 10, a Jugoslovana Klavora 11, Grujčič 14 mesto. H3— : Redni letni občni zbor ISSK Maribor so bo vršil dne 21. trn1, ob" 9. ijri 1*1 gostilni Poanak, Rofovšfcl trs- Gospodarstvo. Čehelne kožne bolezni. Vsako leto se pojavljajo v posameznic. krajih' našo oblasti kužne čebelno bolehni. Ker obstoja ne varnost, da se imenovane bolezni pri nats raapasejo, j© opozoril veliki župan mariborske oblasti 'vin e čebelarske podružnice na ministrski Tikaš o zatiranju čebe.lnih kužnih bolezni z dne 18. julija 392-4. ki je bil objavljen v državnem zakoniku z dne 8. avgusta 1914 pod št. 203. Ponatis tega zakonika, kaikor tndi navodilu. kako spoznaimo in zatirajmo kučme čebelne bolezni, bo objavljen v 8. št. »Slovenskega čebelarja« t. L Po tem. ukazu je vsak čebelar, pri katerem se pojavijo kužne čebelne bolezni, pod kasraijo dolžan to nemudoma javiti -pristojni oblasti, ki bo odredila, da so okuženi predmeti uničijo in razkužijo. Čebelarju naj v slučaju, da se pojavi ta ali ona kužna bolezen, to takoj javi-jo pristojni oblasti, ker jo neumestno, da to prikrivajo ali da sami skušajo bolehen zatreti. Skoraj gotovo je namreč, da bolezni ne bodo zatrli pač pa. bodo z n opre vidrnim postopaniem okužili še druge zdrave panje in taiio utrpeli šc mnogo večjo Škodo. p . • ■ ' Navodila slede preskrbe z valilnlml jajci v mariborski oblasti. Kmetijski oddelek velikega župana v 'Mariboru raaglaša: - Bliža se veseli spomladanski čas in s temni doba, ko sc vzbudi narava iz zimskega »panja. V tem času oživi tudi na-rnvini nagon razmnožitve pri živali. Posebno pri kokošjeroji so meseci marec in april najugodnejši za valjenje. Zato bodo. gotovo marsikomu dobro dolla bledeča kratka navodila glede preskrbe z valilnimi jajci v mariborski oblssti: Pri nakupu jajc za valjenje je paziti na sledečo: Kur j ere ja prodajalca mora bili vsaj 7 v^e’^ sriarmih pasemskih znakih čista in čimbolj izenačena. Na vsakih 15 kur mora biti višaj po en petelin dobrih oblik, če mogoče iwven krvnega sorodstva, s kokoši in ne več ko tri leta, star. Jajca morajo biti pravilnih oblik; Izredno podolgovata alti drugače nepravilna oblika se odklanja. Lupina, mera biti svetle barve, gladka, snažna in popolnoma nepoškodovana. Močno rjava« umazana ali natrla jajca se ne prevzamejo. Teža jajc naj znaša od 55—<55 g. -lasti 'manjša jajca izpod 55 g. a tudi ?°vta nrw* ^ s ne pridejo v vpoštev. — ... tevati se mora. da: se na vseh jajcih, sc Prodajajo za valcnje. napiše dan in mesec ko so se znesla. Jajca naj bodo čimbolj sveža največ 10—14 dni stara. Za tako odbrana valilna jajca, jo plačati seveda za 50—300% višje ceno od tržnih cen. Valilna jajca isz rejskih postaj, ki delajo z zaklopnimi gnezdi. so kot prvovrstna valilna jajca se v eni a še dražja. Zahtevati pa je. da b°di povsod poleg dneva zapisana tudi številka kokoši, ki je jajce znesla Prodajalec pa mora jamčiti za to, da bo prodajal prvovrstna valilna jajca samo od maitcr. ki so dosegle v prejšnji nesni dobi vsaj 120 jajc. Jajca od jarkic pa pridejo le tedaj v poštev, če so znesle d.o 1. februarja vsaj 15 jajc ali do 1. marca 35 jajc. Vsa druga jajca rejskih postaj spadajo med običajna valilna jajca im se ne morejo prodati s pribitkom višjim °d 50— 100% nad tržno ceno. Glede podrobnih navodil in nasvetov se naj vsakdo obrne na pristojnega sreskega. ekonoma, kjer izve tudi^ naslove prodajalcev dobrih valil ni h jajc. Valilna jajca, ki so se prenesla ali celo prevažala, morajo pred nasaditvijo 24 «r počivatfi. . . ; M Produkcija nafte v Rusiji. Tekom zadnjiih let je izvažala Rusija sledeče količine nafte: L 1931. 8.5 milijonov puc o v; 1. 1922. 19 milj. pndov; 1. 1923 44.2 milj. pndov: 1. 1924. 81.6 milj pudov. Leta 1913 (pred vojno) je Rusija oddala v inozemstvo le 56.2 milijona pudov nafte. 5,z česar je raoviidno, da je izvoz po vojni znatno narastek Vsi vrelci »Azmafte« so dali v decembru 1925. 4.30.000 ton. Največ, naite daje revir Bfibi-Ejbat 113.000, a revir Suha-rani. ki je na drugem mestu, daje 76.000 ton. V decembru 1. 1925. jo znašal izvoz Sz Bakua v inozemstvo 89.700 ton naftinih produktov, dočini je novembra. meseca znašal le 70.700 ton. Od produktov nafte, ki jih je ogromno število, se izvaža v Klavnem mazut, ki se uporablja za pridobivanje umetnega asfalta. a v Rusiji tudi za kurjenje braovoznih lokomotiv. 4—O— g Rassegna. economieo - commerciale Italo-Tugoslava. Gen na i o 1926. Milano. Prejeli smo 1. letošnjo številko že tretje leto v Milanu izhajajočega jugoslov.-iali jamskega časopisa, za gospoidarstvo in trgovino. List, je namenjen propagandi gospodan-kih stikov med obema sosedinima državama. V tej Številki je več informativnih člankov o našiih razmerah v italijanščini in o italijanskih v srbohrvaščini. Koristen je pregled iz-vozniških tvrdk v Sloveniji, ki naj rabi italijanskim trgovcem za. navezanje trgovskih stikov. Dalje v»ebuje razne italijanske uvozne odredbe, statistiko in drug materijal. ki zanima vsakega pridobitnika, ki .ima stike z It.aiijo ali ki jih išče. List urejuje jugoslov. državljan dr. A. Filipič v Milanu. Puščava Gobi — zibeljka živalstva Sn človeštva Tretja ekspedicija M. R. C. Anflrewsa v puščavo Gobi. Ravnatelj uewyorškega -.nuseja za *godoviuo prirode profesor Osborni, je že nekako pred dvajsetimi leti trdil. samo v'! 'Ijka živalstva, ampak tudi Človjv ‘in!-*.’!'. prejšnji ekspedicij^ v letu f 19(23. — kakor že omiljeno — i»i-?\ i.dokazov je vendar profesor >°rn vztrajal pri svojih trditvah, da, ogovarjal jih Je Zn živahneje. Učenjak AtHlrews, ki jo bil prepričan o njih Tes-mc.Tiowf.i_ j0 odrinil r. ekspedicij'' iz Kal-^^'na, ki leži se forozapaetno od Pekinga Proti puščavi Gobi. bili >p;.rabili *goi.i na j)rvrt.n iU'.poti. medtem koso ut terenu nadomestili vel- , • Ko jo karavana zapustila Kalgan, nosilo tovore 125 kamel; ko je imela ta sabo Inoo km in.se utaborila, je štela e se % izmučenih živali. .Ostale so pod*1 legle m«d potjo bodisd na strminah tri-tiso^nietrskib velikanov, bodisi radi temperaturnih im vremenskih neprilik. Temperatura v višinah, je znašala cesto — 40°. Po budenii mrazu iu raztrganem skalovju je sledilo nepregledno peščeno polje, nato pa zopet pokrajine surovega skalnatega značaja, kjer se grmadijo ]*e-čine. kii so jih navalili plaoovi in ki zapuščajo vtis ogromnih srednjeveških zidov in stolpov. Ogromne razpoke dopuščajo naglo čdtanje (po naloženih geoloških plasteh) tisočkrat tisočletne zgodovine tega zapuščenega kota sveta. Ekspedicija je kmalu iztaknila okrou štirideset dinosaurovlh jajc različnih velikoste in deloma v dobrem stan ju. Našla je tudi nekaj drugih fosilnih ostankov. Toda veselje raziskovalcev je doseglo višek, ko so pričeli izkopavati iz peska in skalovja kamric, ki so dokazovali sledove človeškega dela. Po zemeljskih plasteh so lahko na zanesljiv način ugotovili. iz katere dobe potekajo. Deloma potekajo že izza ledene dobe. Ti ostanki so najrazličnejša orodja različnih oblik in velikosti, ki so »lužila za obdelavo lesa za predelavo kož za Oblačila i. t. d. Sklepa se lahko, da je najstarejši izmed teb dokazov skromne eivilizReiije star najmanj 20.000 let, medtem ko so nekatere najdenine stare le 10.000 let. Nepobitno je torej dokazano, da je bilo na velikem mongolskem platoju naseljeno ljudstvo že za kamene dobo. — Konstatacija je velike vrednosti, predvsem za one. ki so bodisi samo domue-lJ>°di*i trdili, da je centralna Azija ^ibcljka življenja. Poleg tega je s tem tudi doOcaiaana trditev o selitvi narodov z valioda na zapad. kajti prebivalstvo takrat, rodovitnih in bogatih predelov Ari-moralo umikaiti elementarndim okolisciiniam, ki so izprememile pokrajino. v kateri je pred 10 tisoč leti cvetelo življenje, v suho. žgočo in otožno pustinjo — Gobi* Zdravstvo Doč. dr. Ivan Matko. Pomen zraka, vode in svetlobe za človeSki organizem*) Odrasli človek potrebuje razmeroma veliko množino kisika, in sicer približno 800—1000 g na dan. izdihava pa tekom ene ure skoraj 23 litrov ogl jikovejra dvo-kisa. Da dobimo to ogronmo količino kisika vase, in da nam z druge strani ne Škoduje izdihana ogljikova kislina, potrebujemo na uro najmanj 32—38 m’ svežega zraka, po mnenju nekaterih strokovnjakov celo 57.5—(k) nr*. Človeški organizem uspeva dobro le v svežem, čistem zraku, dočim v slabem, pokvarjenem zraku zgodaj zapade raznim boleznim. Slab zrak povzroča bledoto, glavobol, občo oslabelost in ohlapnost, motnje v teku in v prebavi, nespanje. težke sanje i. t. d- Ljudje, ki žive stano v pokvarjenem1 zraku, izgube polagoma vso odporno silo in prično rano hirati. Svež zrak nam je torej neobhodno potreben za vsestransko uspevanje. On na« krepi, nam oživlja možgane in živce, o-jačuje našo energijo im budi veselje do dela in do življenja. Nasprotno nam za-duhli in težki zrak ozkih, mračnih sob. nasičen z ogljikovo kislino in z drugimi izihlapinami, neprijetno lega na dušo in telo ter nas omamlja in mori. Umesten je torej poziv, da naj se giblje človek kolikor le mogoče na prostem in dela prostozračne kopeli v slečenem stanju. Stalno bivanje na prostem, svežem zraku je blagodejno zdravilo za razne bolezni živčevja, prebavil, srca, pljuč i. t- d. Ta način zdravljenja, se visled: svoje u-činkovitosti vedno bolj uveljavlja. Uva-žuje koristi, ki jih nudi človeštvu, se ustanavljajo za mladino prostozračne šole v gozdovih in se priporoča zlasti bivanje in igranje otrok na prostem, svežem zraku, zunaj v divni naravi. Zračne kopeli so važno sredstvo za zdravljenje raznih bolezni, zlasti pa služijo utrjevanju in odpornosti telesa. — Pod vplivom zračne kopeli se zožujejo im širijo krvne žile. To deluje blagodejno na kožo, krvni pritisk se stopnjuje, frekvenca dihanja in utrip pada, oddaja ^vokisa in sprejemanje kisika je intenzivnejše. bkratu pa se pospešuje tudi preosnova organizma- Slednjič vpliva prostozračna. kopel veled zoževa-.ija perifernega krvnega obtoka, krepilno tudi na srce. Prostozračne kopeli «e j&adjejo v sobi ali pa na prostem; v sobi navadno ob ranih urah ali pa zvečer, predem ležemo k počitku. Paziti pa jc treba, da temperatura ni pod 12 do IS”. Na prostem se jemljejo kopeli le ob toplih dnevih — navadno v senci — od 9. do 10. ure dopoldne. odnosno od 6. do 7. ure zvečer. Te kopeli so opravljajo v kopal.nl otdeki, trajajo pa naj običajno od 5 do 20 minut, pri čemer je seveda, upoštevati toploto zraka in telesno utrjenost. Zračne kopeli naj se spajajo vedno s telesnimi vajami, kakor hojo. skakanjem, potepanjem. stezanjemi in krčenjem rok in nog, ufpogibanjemi telesa v bokih, globokim dihanjem1 i. t-d. Ugodni učinek zračnih kopeli se pričenja pni bolnikih kmalu pojavljati; tek in prebava se zboljšata, organizem se ojači, splošno počutje in duševno razpoloženje sc dvigata in samozavest narašča. Drugi činitelj, ki je za obstoj človeškega organizma neobhodno potreben, je svetloba. Solnee je vi r sile in energije vsemu življenju na svetu, ki ga omogoča s tem, da mu daje svojo svetlobo in toploto. Brez svetlobe bi morala vsabit-ja v_ najkrajšem času poginiti, in vsa zemlja bi se pretvorila v veliko puščavo. Odveč bi bilo govoriti o vplivu sobica bodisi na. človeka bodisi n* živali ali na rastlinstvo. Že Herodot ugibl je v svojih razpravah, lib TIL 2 del; da so lobanje Perzijcev zaradi tega manj odporne proti udarcem s kamnom, ker nosijo P e r zi j c i stalno pokrite glave; dočim1 so lobanje Egipčanov trde. ker je nosil narod od nekdaj kratke lase in hodil gologlav. Rastlina usahne v temi, ako jo goji-mo^šo v tako prikladuem in toplem o-zračju. Pod vplivom svetlobe razkrajajo rastline ogljikovo kislino iai pohabljajo del nastale snovi za zgradbo žive substance. Tudi razvoj in funkcija klorofila je odvisna od svetlobe! Rastline, kultivirane v terni, ne poznajo tega barvila. Nasprotno izgube celo zdrave rastline v temi svojo lepo. zeleno barvo in postanejo blede ali voščeno rumene. Poželene pa iznova, ako jih prenesemo na svetlo. Le neke vrste Konifer iu pra-protov tvorijo v tem pogledu izjemo. •) Stvarni prispevek za razumevanje telesno-kultumejra filma »Moč in lepota« v tukajšnjem kinu >Apolo«, Raznoličen je tudi vpliv svetlobe r-a človeka in živalski organizem- Naj navedem le nekoliko primerov iz bogatega živalskega sveta! Morske živali, ki žive v temnih, vodnih globinah, izgube vid in osi epe popolnoma. Na pr. e.thusa. Kranulosa ima v plitkih vodah_ dobro razvite oči; v globokejši vodi ji o-slabi vid in v globočini nad 200 tn ga izgubi popolnoma.. N. F. Edward» je dokazal, da se žabe in žabji menki razvijajo normalno v presojni vodi, doči:^ v temi zastanejo v razvoju in v raisti. Ribam in dvoživkam rastejo okrnjeni udi hitreje na svetlem nego v tem j. Črvi in "ptice so na prostem težji j n večji kakor njih vrstniki, ki se goje v temnih prostorih. .Tako važen je tudi vpliv svetlobo na barvo kože in oči po*anvnih živali. Kameleonova koža. ki nudi normalno vse vrste barv, od bronaste pa do znane zelenkastomodre barve, potemni v spanju, v narkozi im še celo nekal časa po smrti živali. Pri počasnem prehodu iz teme na vsvetlo se opazuje na kameleonu uprav čudovito izpreminja-nje barv; vrsti se bela, sivozelena, najava. črna barva i. t. d. Nekateri glavo-nožci, ki nndi.io pogostoma več nego deset • raznovrstnih barv. imajo lastnost, da se prilagode barvam okolice. Take živali so sedaj bele, kmalu nato rdeče L.t.d. Ribe. ki žive v globinah morja, kamor prodre le malo svetlobe in kisika, imajo ogrodje iz hrustanca, dnčim imajo rajih vrstniki pod površino morja trdo okostje i. t. d. Istotako mnogovrsten je vpliv svetlobe na človeški organizem. Njenemu vplivu je podvržena tudi mehanika dihanja V temi dihamo hitreje in povr-šneje. Nasprotno pa postane dihanje v svetlobi giobokejše in izdatnejše, kar povzroča zvišano izločanje ogljikove kisline, s čemer se posredno stopnjuje tudi količina vdihanega, kisika. Molesehot je dokazal, da izločajo žabe v svetlobi eno dvajsetino do ene četrtine več ogljikove kisline kakor pa v temi. Čim. intenzivnejša je luč, tem večja je množina izločenega dvokisa. V meglenih dneh pade na ničlo, zato pa se dvigne količina izdi-hane vodne pare. Forfbes Winslow je do kazal, da rastejo otroci v svetlem letnem času hitreje kakor pa v mračnih, zimskih dneh brez solnca. Sploh potrebujejo otroci velike, zračne sobe, da ne zapadejo kratkovidnosti. Svetloba pospešuje rašeo nohtov iti las in tudi kosti se pod njenim vplivom krepe v večji meri, kor dokazuje tl pr. dejstvo, da zamorci v centralni AfrfB ne poznajo angleške kostne bolesn-* (rhachi tis). Svetloba zniža -pritisk v krvnem obto* ku in v krvi nastopajo važne izpremem-be. Graffenberg je ugotovil, da v temi. nazadnje množina krvnega barvila, hemoglobina Nasprotno pa se po Lenkeyu v svetlobi zniža število rdečih krvnih telesc za S% in tudi bela krvna, telesca se po m nože za 6%. Eskimi poblede v dolgih. mračinih polarnih nočeh, ki trajajo kakor znano po več mesecev. V tem ča'su izgube tudi tek in polasti se jih neka vrsta duševno brezbrižnosti in potrtosti. Njih ženam pa v dobi polarnih noči za več mesecev izostane menstruacija, kar znači ošibljenje organizma. Svetloba po-peš n je potenje telesa, kar jo velikega pomena za zdravje. Z znojem se izločajo iz telesa razni orga-nični in anorganični strupi. Po Bruner-ju odvaja znoj baje tudi razne bacile in ptomaine. Znoj, ki ga izvabljajo pekoči solnčni žarki iz telesa, je mnogo gostejši in izdatnejši nego pri kateremkoli drugem, umetno povzročenem, potenju. Potenje čisti in presnavlja kri ter vpliva na organizem tudi s tem, da. kri primerneje razporeja in porazdeljuje v podkožnem staničju. Znoj izpreminja količino in sestavo seča in množino soli v tkanini. Naravno je. da se posledica v.rihodnjii). ocoxnxiooaD o a maam jli.icod jlg A Dni oboi! Cena Din 50'— gp.ll.ll U-mXHJ □ □ iminniT >M«»W*WaBBgSB»BlggEBBni3;gaHBagaHamaBBraHEMB««H!nWWBM»B»BB«KE' Za takojšnji nastop se išče za tovarniško menzo. Ponudbe z zahtevki plače , in prepisi spričeval na *Tvor-nica Bedekovčina". 31,6 Pozor! dne 4. februarja 1926, GOTZ JEiakar: »Mariborska Tinkara** ▼ Mari bora, Veliko korist in veselje ima vsaka gospodinja, ki kupuje kuhinjsko posodo pri A. WIcI.Su, Glavni trči 5. Tam dobi ne le po najnižjih cenah, temveč res tudi najtrpežneišo in najboljšo kuhinjsko posodo, c-majlirano, pločevinasto težke znamke „Herkules“ in lahke vrste čehosl, proizvoda, nadalje vlito, železno, prvovrstno aluminijevo iz najboljših tovarn ter stekleno, porcelanasto in kamc-nito robo. 1 g Samo ® dni č-zz morje — Dobra hrana in pijača brezplačno Cie Chaijgeurs Rš mis, Sud at!antique, za pomorske vožnje v južno Ameriko, Avstralijo, Argentinijo in Kanado. Za družine poljedelcev je brezplačen prevoz v Sao Paolo. — Tozadevna pojasnila in vozne listke daje zastopnik Ivan Kraker v Llubilani § Kolodvorska ulica Stav. 35. " ^BffHBBBBBBHBliiinBHBlBBBBBB gBBnBBBBBBBBBBBBflBBBBBBII BBHBBBBBBBBBBBB u Vztrajne Palma-kaučuk pete in podplati so napravljeni iz najboljše surovine, varujejo Vaše obuvalo, so trikrat trpežnejši kot usnje in Vam omogočajo elastično hojo. Ni raskošje, ampak neobhodna potreba _______________ vsakega človeka. 2fi8 Uprava vlastellnstva baruna Inkey* n Radinji kraj Koprivnica, Hrvatska, traii odmah jedn#j vrt! j ara koji može biti oženjen iii lediian. Nastaniti »ože micsto 1. otujk«. Re-flefetanti n*k* pešalju »roje ponade aa oznakom pla^e na "pravu Tia*telin*tva. 320-3 PA7API Rozik». kam pa? rUCtll ! K čevljarju, ki dela čevlje po meri najceneje. Sprejem* vsakovrstne popravilo, molke toplance od 40 ilo 80 Din, ženske toplance od 30 do 40 Din, te je edinoltLovec, Glavni trg 4, na dvoriž.-n, SO« Sprejme ee erospodično na ta-novanje. Trg svobode 3, levo. II. nrdstr. 32 Železna postelja, zložhiva in otroška postelja se kupi. Naslov v upravi. 31 g Posesti, hi*e. lokale, gostilne, prazne »obe, prosta stanovan a posreduje točno stanovanj -k« borza ,Msrstan*, Rotov«. Ir*. 323- Učencl se sprejmejo. S. Foratnari«, mlinosiavna delavnica Mnribor-Melj«, Malher-jeva ul 18. 314-3 Proda se dobro ohranjena otročja poitelja in okrogla miza. Tritenjakova sl. 4, vrata 4, pritličje desno, Meii«. 328 Poštena učenka se sprejme takoj pri Sivilp za perilo Fischbach Orožnova ni 1. 324 Danes grem na Tržaško cesto št. 3 v gostilno k „Vese-, temu kmetu" na sSasnaco zabavo, ker tam se toči: pristna kapljica, dobiš dobre domače klobase, zrezek, bržolo, šunko, pač vse, vsaki čas, kar ti želodček želi. Na pustno nedeljo je razen tega godba, petje in še dosti druge zabave, tudi svinjsko obljičje se bode licitiralo. Zato le pojdimo k.Žohai%ju. 303 Krasno posestvo Pozor! | i Dame in gospodje! j Izvedite bodočnost Obrnite se na znanega egiptovskega grafologa, kat«r vam pove preteklost in pri hodn ost Ptuj, hote! Štraus berg od pol 9. do 1 uri ip od 2. do 8 ure zvečer. 209 pribl. 35 oralov, 1 y2 ure od glavnega kolodvora v Mariboru, z gosposko hišo, obsežnimi gospodarskimi poslopji, moderno poljedelsko opremo, ob okrajni cesti, v neposredni bližini državne ceste, je po ugodil ceni na prodaj. Interesenti naj stavijo pismeno ponudbo 18! na upravništvo lista pod „Krasno posestvo". | «bi Najnovejši pariški in dunajski vzorci slamnikov za spomlad so došli Tagai, Piccioin Florina po najnižjih cenah. V zalogi so tudi vsakovrstni svileni, kakor tudi moški klobuki. — Sprejema se vedno vsa v to stroko spadajoča dela in I popravila kakor znano po jako nizkih cenah, g Istotam se sprejemajo tudi vsa modistovska dela. Se priporočata su * IVAN IN HELENA KVAS KLOBUČAR — MODISTINJA MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 32 Ugodni stavboni krediti do vobuje kreditna in »ta. bend zadruga „Mojm!i“, Maribor. 322 Stenotiplstinja se sprejme Ponudbe pod „Stenotlpistinia' na naravo list«. 285-1 Ključavničarski vajenec »e »prejme. Nadev v upravi. 250 Vino prodaste »taro ali novo ak* noibete takoj vzorec ip zadnjo ceno, postavno kolodvor, na skladišče ljutomerskih vin, Zagreb, Prilaz 3 >. 14-p KAVARNA EVROPA Dnevno gostuje kabaretna družba Madame de Corffu, 4 gospodične ______2 gospoda. Začetek ob 22. uri. 94 Pozabili ste nakupiti SUHOR najboljše pecivo k čaju in vinu. D@bi S6 bOVSOd * SvUgiDiBanorania Maribor, Slovenska ul. 15 Od 12. februarja naprej: PolovanJeklDdijanceni s parnikom po Rio Alto Paraguay. Velezanimivo! Pristopalte CMDI Zahtevajte povsod >TABOR