yu issn 0040-1978
IBTO xxxviii., št. 34 Ptuj, 5. septembra 1985 cena 30 dinarjev
glasilo
socialistične
zveze
delovnega
uudstva
žz vsmmB:
Za vse poučen primer (stran 3)
Obnovljena ZP v Gorišnici (stran 4)
13. september — dan bratskih občin (stran 5)
Gasilec je bil in bo ostal (stran 6)
S Ptujčani na morju (stran 8)
PREDSEDSTVO
SO PTUJ
Spodbuditi
družbene
svete
v ponedeljek se je na redni se-
ji sestalo predsedstvo skupščine
občine Ptuj. Sprejeli so sklep o
sklicu sej zborov občinske skup-
ščine in sicer naj bi se družbeno-
politični zbor sestal 23. septem-
bra, zbor krajevnih skupnosti in
zbor združenega dela pa dan
kasneje. Določili so tudi okvirni
dnevni red.
Najpomembnejša točka bo
prav gotovo poročilo o uresniče-
vanju družbenoekonomskega
razvoja občine v letošnjem pr-
vem polletju z nekaterimi podat-
ki za julij in avgust, ki niso po-
sebno spodbucfni. K temu bodo
dodali še poročilo o uresničeva-
nju resolucijskih usmeritev o raz-
porejanju dohodka v letošnjem
letu in informacijo o dogajanjih
v gospodarstvu ptujske občine.
Nadalje bodo na sejah zborov
obravnavali še program setve
1985/86, poročilo o stanju v Po-
krajinskem muzeju v Ptuju, po-
ročilo o oceni škode po elemen-
tarnih nesrečah (zimska in spo-
mladanska pozeba) v občini,
predlog programa dela zborov
občinske skupščine za letošnje
prvo trimesečje, predlog odloka
o gospodarjenju z jfivnimi potmi
ffi sklepali o nekaterih samou-
pravnih aktih in kadrovskih za-
devah.
Predsedstvo je obravnavalo in
sprejelo tudi poročilo o izvedbi
prireditev ob letošnjem prazniku
občine Ptuj. Ugotovili so, da so
vse prireditve uspele tako kot so
bile načrtovane, povsod je bila
dobra udeležba in vse prireditve
so občani dobro ocenili. Stroški
so skupno znašali nekaj nad 500
tisoč dinarjev.
Na seji so se tudi dogovorili,
da se bo še pred zasedanjem zbo-
rov sestal Svet občine Ptuj,
obravnaval osnutek srednjero-
čnega plana in ocenil nekatere
pojave v ptujskem gospodarstvu.
Na seji predsedstva so tudi
sklenili, da je treba bolj aktivirati
družbene svete občine Ptuj, zlasti
ob razpravah o srednjeročnem
in dolgoročnem planu občine
Ptuj.	FF
Konji »ljubosumno« nadzirajo delo jeklene konkurence
TEKMOVANJE SLOVENSKIH ORAČEV
PTUJČANI NAJBOUŠI
ORGANIZATORJI!
Zadnje dejanje 29. republiškega tekmovanja ora-
čev in 13. republiškega tekmovanja mladih zadruž-
nikov in žena se je v soboto odvijalo na 70 hektarski
njivi kmetijskega kombinata Ptuj v Lovrencu na
Dravskem polju. Orači in številni gledalci so se po-
tili na vročem soncu in bili prav zaradi tega mnogo
bolj srečni in zadovoljni, saj so potekale priprave v
strahu pred obljubljenim dežjem. Mnenje vseh je bi-
lo ob koncu enotno: organizatorji so se potrudili, da
je tekmovanje potekalo, kot še nikoli doslej. Pred-
vsem Emona Kmetijski kombinat Ptuj, Kmetijska
zadruga Lovrenc in tamkajšnja krajevna skupnost
zaslužijo vse priznanje. Več o tem lahko preberete
na drugi strani.	jg
Začetek aktivnosti v zvezi komunistov
Po delnem zatišju v času letnih dopustov se je v
septembru začela pospešena aktivnost tako v ob-
činski organizaciji ZKS in njenih organih kot tudi
v večini osnovnih organizacij ZKS.
Včeraj, 4. septembra popoldne je bila seja pred-
sedstva OK ZKS Ptuj. Na njej so politično ocenili
razmere v ptujski občini in iz tega povzeli nadalj-
nje politične naloge. Potrdili so tudi sklepe zadnje
seje OK ZKS o aktualnih nalogah ZK na področ-
ju socialne varnosti delovnih ljudi in občanov.
Prav tako so sprejeli tudi program aktivnosti in
vsebino sej predsedstva in občinskega komiteja
ZKS do programsko-volilne seje občinske konfe-
rence ZKS Ptuj, ki bo v prvih mesecih prihodnjega
leta.
Na seji so tudi sprejeli sklep o sklicu akcijskih
posvetov sekretarjev osnovnih organizacij -ZKS in
določili vsebino. Tajco se bodo v ponedeljek, 9.
septembra sestali sekretarji iz OO ZKS v krajevnih
skupnostih, v torek sekretarji s področja družbe-
nih dejavnosti in v sredo sekretarji OO ZKS s po-
dročja gospodarstva.
Danes (5. septembra) bo v Ptuju skupna seja ko-
misije za organiziranost, razvoj, kadrovsko politi-
ko in usposabljanje v ZK in delovne skupine za
preučevanje gradiva za 10. kongres ZKS in 13.
kongres ZKJ za področje idejne, organizacijske in
kadrovske krepitve ZK. Razpravljali bodo o pre-
dosnutku poročila CK ZKS desetemu kongresu s
svojih področij dejavnosti, dogovorili se bodo o
pripravi analize o gibanju in sestavi članstva ZK v
občini v letih 1982—85, o kadrovanju slušateljev v
oblike idejnopolitičnega usposabljanja in se se-
znanili s potekom kadrovskih priprav na volitve v
ZK.
V naslednjih dneh se bodo sestale tudi druge
delovne skupine za preučevanje gradiva za oba
kongresa ZK, vsaka za svoje področje dejavnosti.
FF
Delavci AGISA se že nekaj let
zbirajo ob 1. septembru — tovar-
niškem prazniku, ki so ga določi-
la leta 1975 ob združitvi takra-
tnih dveh kolektivih: Tovarne
avtoopreme in Sigma.
Letos so najprej podelili jubi-
lejne nagrade za deset, dvajset in
trideset letno delo, za tem pa so
se zbrali pred delovnimi prostori
Servisa na osrednji proslavi, na
'materi je govoril Janez Vrtič in z
ozirom na minule neljube do-
godke v dveh temeljnih organiza-
poudaril, da je vloga samo-
upravljanja v kolektivu tista
dolžnost in pravica ter odgovor-
nost pri upravljanju z družbenim
premoženjem, ki prinaša največji
gospodarski učinek. Obenem pa
samoupravljanje tudi odgo-
vornost za jutrišnji dan, za kruh
''aših otrok in naši socialistični
<^ružbi...
Ob Agisovem tovarniškem
Pfazniku so podelili tudi plakete
najboljšim delavcem, ki so jih le-
tos dobili Terezija Cvetko iz
TOZD Precizna mehanika, Šte-
fan Kajzezberger iz TOZD Orod-
jarna, Martin Horvat iz Velike
opreme, Anton Peteršič iz TOZD
Vzdrževanje, Marjan Ranfl iz
TOZD Servisi, Mirko Blagovič
TOZD Komerciala, Terezija
Fras iz TOZD Avtooprema, Fer-
do Trunk iz TOZD Vzmetarna,
Karel Primožič — Kovinska ob-
delava in Milica Cof iz delovne
skupnosti skupnih služb. Progla-
sili pa so tudi inovatorja leta —
Milutina Novakoviča iz skupnih
služb.
Slovesnost so zaključili s po-
delitvijo pokalov za športne do-
sežke med posameznimi TOZD.
Letos so prehodni pokal osvojili
v trajno last športniki iz TOZD
Avtooprema, ki so dosegli naj-
boljšo skupno uvrstitev.
V kulturnem programu sta na-
stopili članici ptujskega gledališ-
ča in gostja Zvezdana Mlakar —
članica SLG iz Celja, sicer pa
Ptujčanka.
Slovesnost ob tovarniškem
prazniku so v Agisu zaključili s
sprejemom za upokojence v
obratu družbene prehrane.
Ob tovarniškem prazniku je govoril predsednik delavskega sveta DO
Agis Janez Vrtič. Foto: mš
Po domače
Jutri se bo na letnem prireditvenem prostoru v Ptuju zač^l
XVI. festival domače zabavne glasbe. Dvaindvajset ansamblov tega
žanra bo predstavilo prvi večer letošnje nove skladbe in jih poskuša-
lo predstaviti tako, da bi jih strokovna žirija najbolje ocenila, občin-
stvo pa morebiti nagradilo z nagrado.
Slovenski festival domače zabavne glasbe v Ptuju ni zgolj pri-
kaz glasbenih dosežkov posameznega ansambla, temveč je skupaj z
Zvezo kulturnih organizacij Slovenije, njeno komisijo za to glasbo,
postal del teoretičnega razmišljanja o fenomenu domačega godenja
v več ali manj standardni instrumentalni sestavi in petja s solistom,
duetom, tercetom in pevskim kvartetom.
Lanski, jubilejni festival je po odmevnosti prekosil vse prejšnje,
domača zabavna glasba je dobila prostor v domala vseh časopisih,
k čemu so veliko pripomogla uvodna razmišljanja predsednika re-
publiškega komiteja za kulturo na lanskem posvetovanju o domači
zabavni glasbi v slovenski kulturi. Lxini je bil podpisan sporazum o
strokovnem, vsebinskem in organizacijskem sodelovanju na po-
dročju domače zabavne glasbe. Res je, da ga niso podpisali vsi, ki
so bili povabljeni k podpisu, koraki k izboljšanju razmer na tem po-
dročju pa so le, saj je sodelovanje tudi nepodpisnikov večje, kot je
bilo prej.
Na lanskem posvetovanju je bilo ugotovljeno, da gre pri domači
zabavni glasbi za poseben žanr v kulturnoumetniškem ustvarjanju,
ki ga je težko kvalitativno primerjati z drugimi žanri na področju
umetnosti in, da živi po svojih lastnih zakonitostih, po zakonitostih
popularne kulture. Zato je temeljna naloga inštitucij kot je ptujski
festival, da skrbi skozi to vrsto glasbe uveljav^oti takšno kulturno
politiko, ki bo omogočala smiselni in širši, kulturni razvoj.
Teksti so še vedno pri)blem domače zabavne glasbe. Se vse pre-
več je na hitro napisanih besedil, ki se tako ali drugače skladajo z
glasbo, brez ustreznih (umetniških) vsebin, oblik in misli, zato bo
na letošnjem posvetovanju v okviru festivala največ govora ravno o
besedilih.
Ptujski festival je z enajstim dobil današnjo obliko, kar pomeni,
prvi večer nastopajo ansambli v tekmovanju za bronasto, srebrno in
zlato Orfejevo značko, kar je omogočilo kakovostno klasifikacijo
ansamblov v slovenskem prostoru in olajšalo izbiro osrednjim me-
dijem za reproduciranje domače zabavne glasbe, kulturnim, turisti-
čnim in drugim organizacijam pa izbor za prireditve in reprezenti-
ranje naše glasbe v tujini.
Doslej je na ptujskem odru nastopilo 169 ansamblov, nekateri so
prišli že priznani, mnogi pa so v Ptuju opozorili nase s svojo kvalite-
to in se kasneje razvili do profesionalizma, mnogi pa so bili na Ptu-
ju razočarani in so prenehali nastopati, ali pa so se zadovoljili zgolj
z veselično kvaliteto. Kriteriji za nastop na ptujskem festivalu so
postali zelo strogi. Letos sta od 18 na novo prijavljenih ansamblov
bila sprejeta samo dva. Tak kriterij zahteva sporazum in splošna
želja po dvigu kvalitete domače zabavne glasbe, zahteva pa jo tudi
popularna kultura v smislu dviga družbenega kulturnega nivoja in
glasbene umetnosti.
Domača zabavna glasba ima veliko prijateljev, zagovornikov, ne
sme jih razočarati in izgubiti, zato se mora razvijati, vsebinsko bo-
gatiti, ne sme nasedati komercialnim učinkom (predvsem v tekstih),
razviti se mora nad trenutne zahteve povpraševanja.
-------- -—-------£ Lačen
Pod arkadami 700 let starega minoritskega samostana na Ptuju bodo 6.
in 7. septembra spet odmevale melodije valčkov in polk
Foto: L Ciani
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
5. september 1985 ~ TEPNIK j
Poslovanje Mipovega
Posrednika v Ptuju
že dva meseca deluje v Ptuju MIP-ov Posrednik. Mirko Rihtarič
— poslovodja Posrednika je dejal:
»V dvomesečnem poslovanju se prodajalna ni izkazala za renta-
bilno, saj med občani ptujske občine ne vlada dovolj veliko zanima-
nje za takSen način preskrbe. Dnevno nas obišče le od pet do deset
strank, ki nam prinesejo predmete, ki jih sami več ne potrebujejo. Z
vsako stranko posebej sklenemo pogodbo in skupaj določimo ceno.«
—	Kakšne predmete ljudje največ prinašajo v vašo prodajalno?
»Največ imamo trenutno v zalogi tekstila, pogrešamo pa različne
umetnine, tehnične predmete, pohištvo in usnjene izdelke. Za te pred-
mete je med našimi kupci tudi največ zanimanja.«
—	Kaj se zgodi z blagom, ki ga vaša prodajalna ne more prodati?
»Do sedaj še z blagom, ki ga nismo prodali, nismo ukrepali niče-
sar, vendar je v pogodbi zapisano, da lahko v roku enega meseca, če
stranka blaga ne dvigne, znižamo ceno za polovico. Po preteku dveh
mesecev pa po pogodbi blago pripade nam, mi pa ga bomo, če bo do
takšne situacije prišlp, poklonili organizaciji Rdečega križa.«
Kakšni so vaši načrti v prihodnje?
»V prihodnje upamo, da bo odziv strank v Ptuju večji, da bo na-
ša poslovalnica zaživela, in da bomo končno začeli poslovati rentabil-
no, torej tako kot smo načrtovali. Menim, da bi prodajalna morala bi-
ti zanimiva za naše občane, saj se tukaj dobi različno blago, ki je še
vedno dobro ohranjeno. Za kupce pa je dandanes tudi pomembno,
da je poceni.
si
Bolnišnico stiska
prostor
Ptujska bolnišnica je stara 110 let. Kljub velikim prizadevanjem
ji v tem obdobju ni uspelo rešiti velike prostorske stiske na ginekolo-
škem in porodnem oddelku. Sedaj računajo, da bodo uspeli s pomoč-
jo širše družbene skupnosti — s pomočjo občinskega samoprispevka.
Seveda bodo morali v novem srednjeročnem obdobju rešiti tudi vpra-
šanja kotlovnice s pralnico.
»Ponovno v ptujski bolnišnici ugotavljamo nujnost adaptacije gi-
nekološko porodnega oddelka, kar pomeni posodobitev sedanjih in
razširitev prostorov zaradi prostorske stiske,« poudarja dr. Alojz Ar-
ko, vodja ptujske bolnišnice in pristavlja, da je prepričan, da bodo
občani razumeli stisko, s katero se srečujejo in prizadevanja za reši-
tev. Na ginekološko-porodnem oddelku v ptujski bolnišnici že dolgo
niso ničesar naredili, da bi izboljšali pogoje dela in tudi standard bol-
nic. Ce jih boste vprašali, kaj so naredili v preteklosti, bodo povedali,
nič drugega, kot prebarvali smo vrata, okna, stene ...
Boža Ribič, glavna sestra ginekološko-porodnega oddelka pa k
temu dodaja: »Prostorska stiska je resnično naše najbolj boleče vpra-
šanje. Na oddelku leži dnevno poprečno okrog 60 pacientk in 30
otrok. Sobe so natrpane, bolje rečeno prenatrpane, v eni sobi se stiska
tudi devet bolnic. Nimamo ne dnevnega prostora ne čakalnice. Dru-
god po svetu ležijo novorojenčki pri mamicah, pri nas je to v teh po-
gojih nemogoče. Boleča točka so tudi sanitarije, ki jih je odločno pre-
malo.
Porodne in otroške sobe so sredi oddelka in je vstop vanje mo-
goč že kar z ulice. Vzdrževanje higiene je močno oteženo in le z naj-
večjim prizadevanjem vseh zaposlenih ohranjajo kakovostni nivo.
Mislim, da bi vse te probleme lahl^o rešili le s primerno adaptaci-
jo oziroma razširitvijo oddelka.«
MG
Enota Beograjske
banke v Ormožu
V prostorih obrtnega združenja Ormož je v ponedeljek, 2. sep-
tembra, Beogradska banka poslovna enota Žalec, odprla svojo enoto.
Enota oziroma hranilno-kreditna služba te banke bo v prostorih zdru-
ženja začasno poslovala. Ormoški obrtniki poslujejo oziroma sodelu-
jejo z Beograjsko banko že vrsto let, čeprav ne uživajo dodatnih
ugodnosti. Zatrjujejo pa, da imajo v tej banki izreden posluh za raz-
voj drobnega gospodarstva.
MG
Ptujska čistilna naprava
šele leta 1990?
Ptujčane že nekaj let vznemirja dejstvo, da se odplake z levega in desnega
brega — torej tudi industrijske — neočiščene zlivajo v staro strugo Drave, kar
povzroča poleg smradu že resne težave vodnemu življu. Vse skupaj je torej že pravi
ekološki problem.
Še bolj žalostno, ali naravnost nedoumljivo je. da vsa ta umazanija že peto le-
to teče mimo sodobne čistilne naprave, mimo zainvestiranih 80 milijonov dinarjev,
mimo objektov in naprav, ki jih je nezavarovane zob časa že pošteno zdeial.
Na izvršnem svetu SO Ptuj so povedali med drugim, da bodo terjali odgo-
vornost vseh institucij, predvsem strokovnjakov kajti kot sofinancerji so dele-
žni najostrejših kritik, čeprav niso glavni krivci. Želijo, da se zadeve v zvezi s či-
stilno napravo rešijo v najkrajšem času, v primeru neizvajanja sklepov pa je tre-
ba poiskati tudi konkretne krivce.
Kot je znano, je gradnjo centralne čistilne naprave v Ptuju pogojevala iz-
gradnja objektov hidroelektrarne Srednja Drava II v Forminu, ki zaradi nedelo-
vanja naprave še sedaj nima uporabnega dovoljenja. Koncem.leta 1979 je bila
čistilna naprava sicer zgrajeaa, leto pozneje so pričeli tudi s poiskusnim obrato-
vanjem — žal nekajkrat neuspešnim. Od takrat naprej je čistilna naprava pred-
met mnogih razprav in vročih sej. Po večletnem podajanju žogice odgovornosti
za to ptujsko umazano sramoto pa je bilo o krivcih javno rečeno edinole, da je
kriva stroka.
Republiški komite za varstvo okolja je delovanje čistilnih naprav v Sloveni-
ji podrobneje analiziral v lanskem letu in o tem podal tudi obsežno poročilo.
Tudi v letošnjem letu so njihovi inšpektorji pregledali delovanje vseh večjih či-
stilnih naprav v naši republiki. Glavna ugotovitev vseh teh analiz je, da delova-
nje še zdaleč ni zadovoljivo. Razglogov za to je več. Njihova osnova je v po-
manjkanju ustreznih kadrov, zelo pomemben razlog pa je tudi neodgovorno
ravnanje z napravami, ki so terjale veliko sredstev, pa so bile upravljanje s pre-
majhno skrbjo.
Koncem lanskega leta bi v Uražencm morala pričeti obratovati nova farma
z letno kapaciteto 30.000 klavnih prašičev, vendar republiški sanitarni inšpekto-
rat ni izdal uporabnega dovoljenja zaradi neurejenega čiščenja odpadnih voda,
ki gredo v končni fazi tudi skozi centralno čistilno napravo. Farme so zaradi te-
ga še sedaj prazne, zato je k izgubi ob zgrešeni naložbi za čistilno napravo treba
primakniti še precejšnjo gospodarsko škodo Emone K K Ptuj.
Za sanacijo čistilne naprave je bilo podanih že več predlogov. Po zadnjem
naj bi za usposobitev in dograditev sedanjih objektov centralne čistilne naprave
potrebovali še okoli 60 milijonov dinarjev. Toda republiški komite za varstvo
okolja med drugim ugotavlja, da pred letom 1990 ptujskega problema ne bo
mogoče rešiti. Čistilna naprava bo tako vsaj še nekaj let namesto umazanije po-
žirala nove milijone.
M. Ozmec
Dravsko polje — kmetijsko področje
Na Dravskem polju, kjer se
ljudje ukvarjajo predvsem s kme-
tijstvom in živinorejo, deluje tudi
TOZD Dravsko polje, ki sodi v
okvir Emoninega kmetijskega
kombinata Ptuj. Po reorganizaci-
ji tozda Kmetijstvo Ptuj, v začet-
ku leta 1980, je iz delovnih enot
Kidričevo, Pragersko, Starše in
Turnišče nastala nova temeljna,
organizacija: Kmetijstvo Drav-
sko polje, Kidričevo.
Osnovni dejavnosti tega tozda
sta poljedelstvo in živinoreja,
ukvarjajo pa se še v manjši meri
z vrtnarstvom, cvetličarstvom in
opravljanjem strojnih uslug v po-
ljedelstvu.
V glavnem goje pšenico, koru-
zo za silažo in zrnje, oljno ogršči-
co, rž, sladkorno peso, sončnice
in seno za krmo lastne goveje
črede.
Na govedorejskih farmah v
Kidričevem in na Pragerskem je
v hlevih za goveje pitance skoraj
3 tisoč stojišč, kjer spitajo letno
več kot okrog 200 kg do teže
okrog 450 kilogramov. V hlevih v
Ravnem polju in Staršah pa rede
140 krav molznic, razen tega pa
vzrede še 100 glav mlade ple-
menske govedi za obnovo lastne
črede.
LANI REKORDEN PRIDELEK
SLADKORNE PESE
Sladkorno peso, ki jo vso pro-
dajo ormoški tovarni sladkorja.
so lani posejali na 331 ha, jeseni
pa so z njiv pobrali kar
15,559.145 kg sladkorne pese.
To je bil rekorden pridelek, ki ga
dosedaj še nikoli niso dosegli.
Letos so za setev sladkorne pese
namenili 353 ha njiv, ki so jih
tudi zasejali in upajo, da bo
kljub nestanovitnemu vremenu
letošnji pridelek enako dober kot
lanski.
Največ njiv namenjajo pride-
lovanju koruze, ki je tudi največ
porabijo. Svežo koruzo in sveže
zrnje za silažo, sušeno koruzno
zrnje pa potrebuje tovarna mo-
čnih krmil v Dražencih.
Kljub temu, da je skozi vse le.
to bolj ali manj pestila prizade-
vne kmetijce zdaj vreme, pa me-
sna kriza in še kaj povrhu, je njj.
hov celotni prihodek porastel v
letu 1984 glede na leto poprej za
52,86 odstotka. Precej povečanja
je prispevala živinorejska proiz.
vodnja in delo tudi na račun viš.
jih cen pri prodaji telet, prirasta
in mleka.
Izvoz živine je bil v lanskem
letu veliko manjši kot prej, saj je
dosegel k n : ; 11,4 odstotka iz-
voza leta 198^ Manj pridoblje-
nih deviz so nadomestili z večjim
izvozom hmelja in tako uvozili
prepotrebne rezervne dele za
strojno mehanizacijo. Kakšen bo
pa letošnji pridelek hmelja, kate-
rega v teh dneh obirajo, bomo v
kratkem vedeli, upajmo le, da bo
dober, saj tako kažejo hmeljišča.
Besedilo in posnetek: ZB
Lansko spravilo pese na ,DE Turnišče
SLOVENSKI ORAČI SO SE IZKAZALI
Dolenjci in Pomurci najbolj izkušeni
Preizkus teoretičnega znanja na novih te-
stih je pokazal, da bo potrebno tu še več uče-
nja, da pa so slovenski fantje, dekleta in mo-
žje pravi mojstri je pokazalo sobotno tekmo-
varije v oranju. Za mnogimi plugi je bilo vi-
deti kot v vrtu poravnano zemljo in celo izku-
šeni kmetje so se čudili. Strogi sodniki pa so
seveda opazili vsako najmanjšo napako in po
napornem nekajurnem seštevanju rezultatov
ugotovili, da so se v celoti najbolje odrezali
orači iz Dolenjske regije. Med ženskimi eki-
pami je bila prva ekipa Dolenjske, najboljša
posameznica pa Marinka Ruperčič. Najboljši
mladi zadružniki so prišli prav tako z Dolenj-
ske, od tam je tudi najboljši- posameznik
Franc Pust. V konkurenci dvobrazdnih plu-
gov so prednjačili Pomurci, prav tako pri
večbrazdnih plugih. Najboljša posameznika
pa sta bila Ivan Curhalek (Posavje) in Vlado
Kramer (Pomurje).
Prireditev, ki sta jo poleg tradicionalnih
organizatorjev (Zveza organizacij za tehni-
čno kulturo Slovenije, Zadružna zveza Slove-
nije in Zveza socialistične mladine) letos or-
ganizirala Emona Kmetijski kombinat Ptuj
in Kmetijska zadruga Lovrenc na Dravskem
polju, je dobila pravo podobo s številnimi
spremljajočimi prireditvami. Domačini —
Lovrenčani so pripravili zanimiv in bogat
kulturni večer, ogromno truda ženskih rok je
bilo v izdelkih na kulinarični razstavi, zani-
miv je bil prikaz težke kmetijske mehanizaci-
je tozda Dravsko in Ptujsko polje, male me-
hanizacije Torpeda Reka in Gorenje Muta,
Obrambe pred točo, Kmetijskega zavoda
Maribor, Kmetijske aviacije iž'Zagreba in ta-
ko dalje. Mladi pa tudi starejši obiskovalci so
se zabavali še ob razstavljenih računalnikih
Iskre Delta. Ce pa obiskovalce za trenutek to
ali ono ni zanimalo, so lahko ta čas prebili
ob kotlih s slastnimi pečenkami ali stojnicah
s pijačami. Da je bila kmečka idila sedanjosti
še popolnejša so ob večerih poskrbeli veseli
muzikantje — Zrelo klasje. Obiskovalci iz
vse Slovenije bodo gotovo še dolgo pomnili
dobro organizirano prireditev in gostoljubne
Lovrenčane.
J. Bračič
Spretnostna vožnja med količki
Je globina brazde pravilna?
POHOD NA PARTIZANSKE JELOVICE
Štirideset pohodnikov — mladih, vojakov, borcev in drugih iz kra-
jevne skupnosti Olga Meglic v Ptuju je v petek že četrtič zapored kreni-
lo na pohod proti partizanskim Jelovicam, da bi tako skupno obudili
spomin na poti Kozjanske čete in kurirjev NOV, na Jelovicah pa so od-
krili tudi spominsko obeležje mitraljezcu te čete Jožku Petančiču.
Letošnji pohod so v krajevni
skupnosti Olga Meglič prav tako
združili s krajevnim praznikom,
potekal pa je tudi v znamenju
uspelega nedeljskega referendu-
ma za novi samoprispevek. Le
da so tokrat sam način pohoda
nekoliko spremenili. Z avtobu-
som so krenili do Stoperc, od
tam pa na pet kilometrov odda-
ljene Jelovice, kjer so imeli po
odkritju spominskega obeležja
srečanje s krajani tega območja
Haloz, Majšperka in Podlehnika.
Pohodnike je pozdravil domačin
Marjan Novina, ki v svoji dobro-
došlici ni mogel mimo zahvale
pobudnikom pohoda, ki v ta pre-
lepi vrh Haloz prinašajo delček
življenja in ga skupaj s planinci
in haloško planinsko potjo tudi
na tak način spoznavajo.
Na Jelovicah je danes od 36
hišnih številk, naseljenih le 25
hiš in le malo je mlajših nasled-
nikov, ki želijo tu ostati in živeti,
čeprav se je življenje v hribih
precej izboljšalo in v marsičem
spremenilo. Zaposlitev v bliž-
njem Majšperku in v Kidričevem
je pripomogla k boljšemu stan-
dardu, do avtomobilov in trak-
torjev, v hišah so vodovodi, elek-
trična napeljava ... Problem pa
je še vedno s cesto, ki je bila
zgrajena in odprta pred dvanaj-
stimi leti, danes pa je brez cestar-
ja in slabo vzdrževana. Prosto-
voljne akcije in vsa dobra volja
pa so premalo in kaj lahko se
zgodi, da bo z jesenskim dežev-
jem tudi zaprta pot v dolino.
»Mislim, da si tega partizanske
Jelovice niso zaslužile in upam,
da je danes med nami kdo, ki bo
skušal moje besede prenesti v
občinsko središče in na skupnost
za ceste in da bo tudi za nas vsaj
toliko posluha, kot je za druge
kraje,« je ob koncu menil Mar-
jan Novina in se že znašel v vlogi
prijaznega gostitelja, ki je skupaj
s svojimi sokrajani skrbel, da
nam je bilo na Jelovicah zares
prijetno tako, kot je lahko" le med
dobrimi in prijaznimi ljudmi. In
taki Haložani so.
Profesorica Ljubica Šuligojeva
je za tem govorila o pomenu
odločitve krajanov KS Olga Me-
glič, da svoj praznik povežejo s
tistim časom naše zgodovinske
preteklosti, ko se je kovala usoda
slovenskega naroda. »Srečati se
s pomniki revolucije, z ljudmi, ki
so se predajali boju za življenje
vredno človeka, srečati se in spo-
znati kraje, ki so borcem v naj-
težjih dneh nudili zavetje, pome-
ni živo vez med nekim velikim
zgodovinskim časom in našo
stvarnostjo ...« je živo in pre-
pričljivo povezala ta čas z mlado
generacijo Ljubica Šuligojeva in
podrobno orisala dogodke, ljud\
in kraje v najtežjem obdobju na-
še zgodovine.
Družinama Bedrač in Novina
ter Tilčki Hlupičevi so nato izro-
čili pismena priznanja za dose-
danje sodelovanje in pomoč pri
organizaciji in izvedbi pohoda,
Sandiju Mravljetu pa monografi-
jo Ptuja. Pozornost pa so izkazali
tudi preživelim borcem Kozjan-
ske čete, ki jim je spregovoril nji-
hov nekdanji komandant Karel
Žmavc, nakar je bilo tovariško
srečanje s tabornim ognjem, ki
so ga skupaj s šotori skrbno pri-
pravili ptujski taborniki.
Pohodniki so prenočili na Je-
lovicah, v soboto jutro pa krenili
v	smeri Narapelj, Janškega vrha
in Dolene do Apač in Hajdine
ter nato s čolni prek Drave, kjer
je bila v domu krajanov na Viča-
vi	osrednja slovesnost ob krajev-
nem prazniku in zaključek poho-
da.
mš
Na slovesnosti na Jelovicah je go-
vorila Ljubica Šuligojeva. Foto:
MŠ
URESNIČEVATI DRUŽBENI
SISTEM INFORMIRANJA
Svet za družbeni sistem informiranja občine Ptuj je na svoji drugi seji spre-
jel več konkretnih sklepov, s katerimi zahteva od občinskega izvršnega sveta, da
uredi nekatere naloge, ki jih občini nalaga republiški zakon o družbenem siste-
mu informiranja. Predvsem želijo, da s^mogoči učinkovito delo sveta, zato je
potrebno pripraviti poslovnik za delo sveta in imenovati strokovno službo pri
upravnem organu, ki bo opravljala administrativno tehnične naloge za družbeni
svet in sploh strokovnega nosilca družbenega sistema informiranja v občini.
S temi sklepi so se seznanili tudi člani predsedstva SO Ptuj in naložili izvrš-
nemu svetu nalogo, da pripravi poročilo o uresničevanju zakona o družbenem
sistemu informiranja v občini in določi strokovnega nosilca in izvajalca nalog
na področju družbenega sistema informiranja v občini Ptuj.	FF
i^fiDNIK seP^en^ber 19B5
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
O PREKINITVI DELA V AGtSOVI KOVINSKI OBDELAVI
Za vse poučen primer
v torek, 27. avgusta ob 9. uri so delavci v Agisovi tozd Kovinska obdelava prekinili delo. Vzrok, ker ni bil
^alčen sklep o dodatnem izplačilu po polletnem obračunu v višini enomesečnega osebnega dohodka. Stali
" jtroji, stali so delavci, »gasilcev« od zunaj pa od nikoder. Bili so vztrajni, prekinitev dela so podaljšali še na
.^go in tretjo izmeno. Pojasnjevanja predstavnikov delovne organizacije in njihovih DPO niso zalegla. Na
^boru, 28. avgusta so zahtevali stališče občinskega izvršnega sveta in občinskih DPO glede uresničitve njihove
gliteve. Da bi ta stališča pridobili, so zbor prekinili in ob 11. uri začeli spet z normalnim prizvodnim delom.
h istega razloga so v torek prekinili delo tudi v tozd Vzmetarna v Forminu, vendar so po dodatnih pojasnilih
eno uro spet začeli z rednim delom.
iMedtem se je v delovni organizaciji Agis sestal komite za SLO in DS. sprejel konkretne sklepe. V sredo
^poldne se je na izredni seji sestal izvršni svet SO Ptuj, ugotovil stanje in sprejel argumentirana stališča. V
^trtek zjutraj je bila razSirjena seja predsedstev občinskega komiteja ZKS in občinskega sveta ZSS Ptuj, čla-
jj so bili seznanjeni s celotno zadevo in na podlagi tega sprejeli sklepe, ki obvezujejo tako komuniste kot čla-
^ sindikata. Za tem je bil v tozd Kovinska obdelava drugi del zbora delavcev, ki je trajal le pol ure in se je
soočal s konkretnimi sklepi.
To je kratek opis poteka vseh dogajanj. Za tiste bralce, ki jih zanimajo tudi vzroki in vsebina sklepov, pa
^ tole nadaljevanie zapisa.
V delovni organizaciji Agis so
[jtos dosegli razmeroma dobre
delovne rezultate, vendar se za-
^di velikih zalog gotovih izdel-
kov in materiala gospodarski po-
ložaj slabša, imajo težave z li-
kvidnostjo, saj gospodarijo z na-
jetimi kratkoročnimi posojili, za
katere plačujejo visoke obresti.
Ce hočejo iti v korak s časom in
biti konkurenčni, morajo tudi
posodobiti proizvodnjo, za kar
bo potrebno precej denarja.
Ko so na zborih delavcev letos
QWnavali polletni obračun,
de/avcem stvarni položaj najbrž
ni bil dovolj nazorno prikazan,
sicer ne bi bili v temeljnih orga-
nizacijah Kovinska obdelava,
Vzmetarna, Precizna mehanika
in Orodjarna sprejeli sklepov o
dodatnem izplačilu osebnih do-
hodkov v višini enomesečnega
OD. Ce bi npr. delavci v Kovin-
ski obdelavi vedeli, da tistega na
papirju prikazanega ostanka do-
hodka ni na bančnem računu,
temveč leži v visokih zalogah iz-
delanih zavornih valjev in v ma-
terialu, za kar povrh plačujejo še
visoke obresti, prav gotovo ne bi
sprejeli sklepa, da se dve tretjini
|ega »ostanka dohodka« razdeli-
jo v obliki izplačila še enomese-
čnega OD. Povrh bi za to izplači-
lo morali spet najeti kratkoročni
"edit in plačati visoke obresti.
Ob tem se postavljatudi vpra-
^e, kaj so delali strokovni in
^slovodni delavci v omenjenih
tozd, da niso na zborih de-
'^^cem povedali, da sklepi o iz-
P'ačilu niso v skladu z njihovim
samoupravnim sporazumom o
^gojih za pridobivanje dohod-
in o merilih razporejanja či-
^'ega dohodka in delitvi sredstev
^ osebne dohodke in skupno
Porabo in tudi v nasprotju s pra-
vilniki s tega področja. Vsi ti sa-
moupravni akti namreč zahteva-
jo usklajeno deliti na ravni ce-
lotne delovne organizacije.
Zaradi tega so odgovorni orga-
ni na ravni delovne organizacije
zadržali uresničitev omenjenega
sklepa o izplačilu, kar je med
premalo obveščenimi delavci
povzročalo razumljivo nezado-
voljstvo, ki so ga posamezniki
najbrž še podžigali.
Ob tem velja še zapisati, da je
bil v DO Agis v lanskem in letoš-
njem letu dosežen velik napre-
dek pri odpravljanju zaostajanja
osebnih dohodkov za poprečjem
v gospodarstvu občine in pod-
skupin dejavnosti. Tako so bili
OD v letošnjem prvem polletju
višji v poprečju za 95 % glede na
lansko prvo polletje. To je pod-
piral občinski izvršni svet, saj je
bilo tudi v skladu z rastjo proiz-
vodnje in produktivnosti. Kon-
kretno v tozd Kovinska obdelava
je letos znašal poprečni OD ne-
kaj nad 50.000 din.
Morda je vse to bilo delavcem
povedano, vendar tega niso razu-
meli (ne govorimo zastonj, da
mora biti informacija razumljiva,
biti obveščen pa pomeni zadevo
tudi razumeti, vsebino dojeti).
Zato mora biti informacija tudi
celovita. Prav odsotnost razum-
ljivosti in celovitosti pri obvešča-
nju delavcev (obveščanje je tudi
sestavni del vsakega družbeno-
političnega delovanja), je prived-
la do tega, kar se je v dveh Agi-
sovih tozdih zgodilo in bi lahko
dobilo še večje razsežnosti, če ne
bi pri delavcih zmagal razum in
trezna logika.
Izvršni svet SO Ptuj je kon-
kretno ugotovil neskladnost skle-
pov zborov delavcev v omenje-
nih štirih tozdih s samoupravni-
mi akti s področja pridobivanja
in delitve dohodka in osebnih
dohodkov tako delovne organza-
cije kot posameznih tozdov. Prav
tako je ugotovil, da so neskladja
tudi v tem, ker ne uresničujejo
resolucijskih usmeritev. Tako v
DO kot v tozdih ne dosegajo pla-
niranih razmerij v delitvi dohod-
ka za leto 1985, zmanjšuje se de-
lež akumulacije v dohodku,
zmanjšana je stopnja reproduk-
cijske sposobnosti, delež osebnih
dohodkov in skupne porabe v
dohodku pa je višji od podsku-
pin dejavnosti, čeprav doseženi
rezultati poslovanja niso ugod-
nejši od podskupin dejavnosti.
izvršni svet je predlagal, da
omenjene 4 tozd ne uresničijo
sklepa o dodatnem izplačilu OD
po polletnem obračunu, ker bi to
bilo v nasprotju s planskimi cilji
in bi močno prispevalo k poslab-
šanju gospodarskega položaja
delovne organizacije in njene li-
kvidnosti. Samoupravnim in po-
slovodnim organom je tudi pred-
lagal, da pripravijo ustrezno ana-
lizo gibanja OD v Agisu in jo
ocenijo. To bo omogočilo, da bo-
do ugotovljena neskladja lahko
delno zmanjšali že do sprejema
9-mesečnega obrauna ali vsaj do
zaključnega računa za leto 1985.
" Na skupni seji predsedstev
OK ZKS in OS ZSS so sodelova-
li tudi vodilni predstavniki pred-
sedstva in izvršnega sveta SO
Ptuj in OK SZDL Ptuj, predsed-
nik MS ZSS za Podravje in se-
kretarji OO ZKS, predsedniki
OOZS in direktorji iz prizadetih
tozd in DO Agis. Vsi ti so v raz-
pravi tudi sodelovali in prikazali
stanje oz. dogajanja v posamez-
nih tozd in v DO. Člani obeh
predsedstev so kritično ocenili
tako ta kot podobne druge pri-
mere izsiljevanja in pritiskov za
dosego posamičnih interesov.
Po razpravi sta obe predsed-
stvi soglasno podprii sklepe, ki
sta jih sprejela komite za SLO in
DSA v DO Agis in izvršni svet
SO Ptuj. Predlagali so, da se s te-
mi sklepi seznanijo tudi delegati
zborov SO Ptuj.
Nadalje so ugotovili, da druž-
benopolitične organizacije v de-
lovni organizaciji Agis Ptuj, prav
tako pa tudi v DO Agrotransport
Ptuj (tam so vozniki tovornjakov
začasno prekinili delo, 19. avgu-
sta in smo o tem poročali v 32.
štev. Tednika) nosijo polno od-
govornost za nesamoupravne iz-
pade, ker niso pravočasno oceni-
li položaja in se vključili v razre-
ševanje problemov. Odgovornost
posameznih Članov ZK in Članov
izvršnih odborov OO ZS je treba
obravnavati diferencirano. Iz-
boljšati je treba informiranje de-
lavcev in politično bolj delovati
po skupinah, v neposrednih ra-
zgovorih z delavci. Pri tem mora-
jo bolj sodelovati tudi člani OK
ZKS, ki so zadolženi za te orga-
nizacije in tudi člani občinskega
izvršnega sveta.
Enotna ugotovitev obeh pred-
sedstev je tudi bila, da so za na-
stale razmere prav tako odgovor-
ni vodilni poslovodni in stroko-
vni delavci, zlasti še v tozdih, ki
niso znali stvari reševati sproti.
Tudi zanje je treba diferencirano
oceniti odgovornost, prav tako
posameznih nosilcev dolžnosti v
samoupravnih organih. Pred-
vsem je treba ugotoviti, kdo so
bili pobudniki in organizatorji
prekinitve dela ih drugih nači-
nov reševanja problemov v nas-
protju s samoupravno potjo.
Prav tako enotni so si bili v
stališču, da v ptujski občini ne
smemo v nobenem primeru po-
puščati metodam pritiskov za do-
sego interesov posameznih sku-
pin. Vsako sporno zadevo in zao-
stritev odnosov je treba reševati
po demokratični samoupravni
poti, v skladu z določili, zapisa-
nimi v samoupravnih aktih in z
družbenopolitičnimi usmeritva-
mi. Pri tem je treba dogajanja
budno spremljati, nastale proble-
me reševati sproti in usklajeno.
Sporne zadeve in zaostritve, ki
nastajajo v posameznih OZD pa
so dolžni reševati izključno vo-
dilni poslovodni in strokovni de-
lavci skupno z vodstvi DPO in
samoupravnimi organi. Te odgo-
vornosti ne morejo prenašati na
občinske organe in organizacije.
FF
Sklepi zbora delavcev
TOZD kovinska obdelava
1.	Prekliče se prvotni sklep o poračunu iz osnove ob polletnem
obračunu o dodatnem izplačilu višine enomesečnega osebnega do-
hodka, ker za to ni opravičljive samoupravne osnove.
2.	Zbor zadolžuje izvršni odbor osnovne organizacije sindikata
v tozdu, da spodbudi delo pri spremembah in dopolnitvah samou-
pravnih aktov s področja delitve dohodka in osebnih dohodkov.
3.	Samoupravna delavska kontrola se zadolži:
a)	da preveri pravno podlago za delitev OD po zaključnem ra-
čunu za leto 1984,
b)	da v 15 dneh razišče razloge, ki so privedli do napačnega
sklepa na zboru delavcev, ko so razpravljali o polletnem obračunu.
4.	Da se ugotovi škoda, kije nastala zaradi prekinitve dela in
se proti povzročiteljem in drugim odgovorim za nastalo situacijo, v
skladu s samoupravnimi akti, začne disciplinski postopek o ugota-
vljanju odgovornosti.
Sklepi komiteja za SLO
in DS v 00 Agis
1.	Ustavitev dela ni bila upravičena, saj postopek reševanja
problema teče po zakoniti poti.
2.	Vsi delavci tozd Kovinska obdelava in tozd Vzmetarna, ki
niso delali, morajo nadoknaditi izgubljene ure, seveda z enakim
učinkom kot bi redno delali, ko bo to odredil poslovodni organ.
3.	Mora se ugotoviti škoda, kije v tej zvezi nastala in jo mora-
jo delavci, ki niso delali, povrniti.
4.	Štirje ugotovljeni pobudniki se naj takoj suspendirajo in se
naj proti njim uvede disciplinski postopek.
5.	Zagotoviti je potrebno varno delo tistim, ki so voljni delati,
obenem zagotoviti zavarovanje družbene lastnine.
6.	Enake ukrepe in postopke je treba podvzeti tudi v drugih
tozd, kjer bi prišlo do situacije, kakršna je bila v tozd Kovinska ob-
delava in Vzmetarna.
Premalo za zaščito okolja in človeka
Končali so se dopustniški meseci in morda
^ sedaj več priložnosti in časa za dokonča-
Je razprave o srednjeročnem in dolgoro-
^cm planu občine Ptuj. Razprava o tem, za
vse pomembnem dokumentu traja na-
•^fjj še do 15. septembra.
I ^nogokje so seveda vse, kar je v osnutku
Panstih dokumentov zapisano skrbno pre-
in o vsem tehtno razmislili. Za primer
^?^ajamo krajevno skupnost Tone Žnidarič,
nam je predsednik skupščine Marjan
''Cek povedal, da je po njihovem mnenju
nutek pripravljen skrbno, da pa imajo nanj
pripomb, »v glavnem dopolnitvenih.
da je premalo zajeto tako pomemb-
Ij I^dročje, kot je varstvo človekovega oko-
sta p	skupnosti so namreč izpo-
; yjeni velikemu ropotu zaradi številnih
železniške proge, industrijskih obratov
sklK •	smradu, ki prihaja iz perutnin-
no h" '^onitjinatovih objektov. Tako ni čud-
aa so v KS Tone Žnidarič našli šibko toč-
PoJ^	^'^•ednje obdobje prav na tem
• '' ■	,;ugozahodnih vetrovih mo-
^nirtC if^ pi	oknp... saj prihaja iz peru-
fiež-	-n de-Ino iz farme bekonov
^ Mr r.id.	Sd-J ;■ jf dnevno je zaprt
c^r .V koi ,ie .1-- ■■'iiiooiiov, ki se
gijei" ^ ■	ropot in
•	skoratii^; upajo
več na cesto. Da posebej ne omenjamo no-
čnih premikov na železniški postaji. Industri-
ja, ki je na tem območju, povzroča precej ro-
pota in v zvezi s tem opozarjamo na odgovor-
nost vodilnih delavcev in nadzornih občin-
skih služb, ki bi morale postavljati ob izdaji
soglasij ostrejše pogoje. Vse to daje občanom
občutek, da so v naši družbi zgolj številke.
; V krajevni skupnosti Tone Žnidarič pa ni-
so ostali samo pri kritiki planskih dokumen-
tov in stanja na svojem območju. Pripravili
so tudi številne konkretne predloge za rešitev
nekaterih problemov.
Ob tem, ko je v planu modernizacija želez-
niške postaje menijo, da je priložnost za ure-
ditev dodatnih tirov do železniškega mostu
na Dravi. S tem bi lahko opravili premike čez
dan, poleg tega pa vlakom ne bi bilo potreb-
no čakati za srečanje na ptujski postaji. To je
pomembno tudi ob dejstvu, da je predvideno
občutno povečanj železniškega prometa na
omenjeni progi. Železniški prehod bo tako
postal še bolj ozko grio, promet bo namesto
sedanjih 5 ur zaprt še enkrat toliko časa. Ča-
kanje pred zaprtimi zapornicami pa pomeni
velikanske izgube tudi našemu gospodarstvu,
tako povzročena škoda gre v milijone, v
enem letu bi tako z rešitvijo tega problema
pokrili stroške preureditve prometa. V KS
Tone Žnidarič so namreč prepričani, da je
poskus reševanja železniškega prehoda z
nadvozom le kaplja v morje, ptujske obvozni-
ce pa mi in naši potomci gotovo še ne bodo
dočakali, če se marsikaj ne bo temeljito spre-
menilo. Tako predlagajo cesto skozi mestni
park, ki je po njihovem mnenju že tako
zmanjšan, da o pravem parku ne moremo veČ
govoriti. Park pa bi se naj po njihovem mnej-
nju širil proti stadionu, tamkajšnja mesna in
ostala industrija namreč tja tako več ne sodi.'
Še bi lahko naštevali pripombe in predlogč
te krajevne skupnosti, vendar smo se omejili
na najpomembnejše. Seveda so vse svoje pri-
pombe poslali pripravljalcu planskih doku-
mentov in upajo, da bodo tam našli svoje me-
sto. Če so pobude krajanov s tega mestnega
o^bmočja sprejemljive tudi s širšega družbene-
ga interesa, mi seveda ne moremo soditi, lah-
ko rečemo le, da so na prvi pogled zanimive.
Prav in nujno bi bilo, da bi temeljito razpra-
vo o osnutku plana izvedli prav v vseh kra-
jevnih skupnostih, delovnih organizacijah,
skratka v vseh sredinah. Le tako bi dobili
mnenja vseh dejavnikov našega razvoja in ce-
lovito podobo naših potreb in želja. Tako bi
bilo med ljudmi manj negodovanja zaradi te-
ga ali onega. Prevečkrat se namreč zbudimo
šele, ko smo že prizadeti s tem aii onim pro-
blemom. Takrat se v glavnem tudi ne da -oč
nič popraviti. Ostane le še kr-tl.^ r.-nji. k i
poleg slabe volje nima drj ^cta n'
Na Jelovicah odkrili
spominsko obeležje
Ob letošnjem četrtem pohodu Po poteh kozjanske čete in kurirjev NOB
Ptuj, ki so ga ob svojem krajevnem prazniku pripravili v KS Olga Meglič v Ptu-
ju, so na Jelovicah odkrili spominsko obeležje padlemu mitraljczcu Jožku Pe-
tančiču, ki ga je brezplačno izdelal in tudi odkril Sandi Mravlje, upokojeni
kamnosek, sicer pa krajan te krajevne skupnosti.
O hrabrem borcu je pred spominskim obeležjem govoril Franc Rožman,
nekdanji komisar Kozjanske čete in ob tem poudaril, da je Jožko izhajal iz re-
vne viničarskc družine. Rojenje bil 3. marca 1925, padel pa je 17. januarja 1945
v spopadu z nemškimi policisti, ki so prišli po sodelavce partizanov. V tem boju
je padlo kar deset orožnikov.
Spominsko obeležje so sprejeli v varstvo majšperški pioniiji in se ob njem
zaobljubili: »V imenu pionirjev pionirskega odreda Kozjanske čete OŠ Maj-
šperk sprejmemo spominsko obeležje v varstvo. Obljubljamo, da bomo zanj skr-
beli in ga varovali. Ob tem pa se tudi prizadevno učili o našem narodnoosvobo-
dilnem boju in varovali njegove pridobitve.«
mš
9
S slovesnosti ob odkritju spominskega obeležja Jožko Petasčiču. Foto: MS
Ugodni gospodarski
rezultati?
člani predsedstva OK ZKS Ormož so na seji v petek, 30. avgusta, razpra-
vljali o gospodarskih rezultatih in o nalogah, ki jih morajo komunisti opraviti
do konca leta. Gospodarski rezultati so na prvi pogled ugodni, saj beležijo
11 -odstotno rast fizičnega obsega industrijske proizvodnje, uvoz pa pokrivajo z
izvozom kar petkrat. To se odraža tudi v celotnem prihodku, katerega večji de-
lež ustvarjajo na tujih trgih. Čeprav so letos dosegli za 68 odstotkov večji celo-
tni prihodek kot v lanskem prvem polletju, je ta še vedno za okrog 6 odstotkov
nižji od planiranega. Tudi rast porabljenih sredstev se razhaja s planom, prav
tako izgube. Prav izgube so eden perečih problemov ormoškega gospodarstva.
Samo Tovarna sladkorja je imela v prvem polletju za 609 milijonov dinar-
jev izgube, do konca leta pa bo narasla na okrog 900 milijonov. Izguba te tovar-
ne predstavlja 98 odstotkov vseh izgub v tej občini, ki dosegajo 618 milijonov
dinaijev. Precej so porasle tudi zaloge, 36 odstotkov vseh zalog pa ima Tovarna
sladkoija.
Člani predsedstva so na razširjeni seji, sodelovala sta tudi Alojz Gojčič,
član CK ZK Slovenije in Slavko Kleindienst, sekretar medobčinskega sveta
ZKS Podravja, namenili največ razprave prav tem problemom. Po besedah
Slavka Kleindiensta je potrebno v organizacijah združenega dela dosledno uve-
ljaviti nagrajevanje po delu. Ne zgolj v neposredni proizvodnji, temveč pred-
vsem v strokovnih službah, ki so nosilke razvoja, nabave in prodaje. Zato se
morajo komunisti temeljito pripraviti na plenum slovenskih komunistov, ki bo
v drugi polovici septembra, beseda pa bo o aktiviranju lastnih moči v posamez-
nih delovnih in življenjskih okoljih. Vse osnovne organizacije ZK morajo v tem
času temeljito oceniti poslovanje organizacij združenega dela in svojo lastno
aktivnost. Korenito bo treba spremeniti oblike in metode delovanja v Zvezi ko-
munistov, saj morajo osnovne organizacije postati osnovna celica delovanja ko-
munistov na vseh področjih.
Člani predsedstva so opozorili tudi na problem v družbenih dejavnostih,
kjer zdravstvo in šolstvo pri osebnih dohodkih ponovno krepko zaostaja za
ostalimi v Podravju. Nejevoljo med delavci v šolstvu in med krajani povzročajo
razprave o spremembi šolskih okolišev in priprave na referendum za uvedbo
občinskega samoprispevka, s katerim naj bi zagotovili denar za nadaljnjo iz-
gradnjo šolskega prostora v občini. Predlogi se nekoliko razhajajo z mnenji in
željami nekaterih krajevnih skupnosti, zato bodo poskušali neskladje odpraviti,
vendar v smislu gospodarnega vlaganja denarja v neproizvodno sfero.
N. Dobljekar
Za samoprispevek!
Krajani krajevne skupnosti Olga Meglič so se na referendumu v nedeljo, 1.
septembra, odločili za uvedbo krajevnega samoprispevka za naslednje srednje-
ročno obdobje. Od vpisanih 713 glasovalcev je za samoprispevek glasovalo 473
glasovalcev ali 71,67 odstotka. Proti uvedbi samoprispevka je bilo 141 glasoval-
cev.
V tej ptujski krajevni skupnosti bodo z zbranim denaijem v naslednjih pe-
tih letih modernizirali vse ceste, uredili pločnik za pešce, usposobili vodnjake,
nekaj denarja namenili za funkcionalne izdatke doma krajanov, del sredstci: na
za skupni program ptujskih krajevnih skupnosti.	n. D.
VAŽNO OBVESTILO
Zaradi neugodne epizootioloike situacije glede kla-
sične praiičje kuge, - ugotovljena Je tudi ie v Sloveniji,
so odrejeni naslednji ukrepi:
—	prepovedana je prodaja praiiftev po vaseh, na do-
movih in kmetijah,
—	prodajati se sme ie na sejmiiču v Ptuju vsako 1.
in 3. sredo v mesecu. Prašiče mora spremljati zdravstve-
no spričevalo. Sejmišče bo pod stalno veterinarsko-sani-
tamo kontrolo oziroma veterinarsko-sanitami ukrepi bo-
do poostreni.
—	Živali, ki bodo pripeljane na sejmišče iz drugih ob-
čin, morajo biti oštevilčene z ušesno znamkico ie v kra-
ju porekla iivaii, spremljati jih mora zdravstveno spriče-
valo z opravljenim veterinarsko sanitarnim pregledom
ob nakiadaniu.
—	Vse pomije morajo rejci prašičev pred uporabo
prekuhati.
—	Vsi rejci svinj, ki krmijo svinje s pomijami, morajo
tako rejo (če še ni prijavljena) takoj prijavfti Obdravske-
mu zavodu za veterinarstvo in živinorejo TOZD Veterinar-
stvo, Ormoška c. 28.
Živinorejci, ki ne bodo upoštevali predpisanih ukre-
pov, bodo kaznovani in bodo morali nositi vse stroške v
primeru vnosa te nevarne kuine bolezni, z«	Vi Lf
jim bile ubite zaradi zatiranla_i»oleznLjia-r:ft bodo rfobif'
odškoc-iine.	VeTERINARSr \
SKUPŠČINE 03C r.^ PTUJ
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
5. september 1985
TEDNIK
Obnovljena Zdravstvena postaja
v Gorišnici
30. avgusta so v Gorišnici sla-
vili. Namenu so predali obno-
vljeno zdravstveno postajo, slo-
vesnost pa, ki so jo pripravili,
združili s praznovanjem 40-oble-
tnice osvoboditve in praznova-
njem občinskega praznika —
8. avgusta.
Zbralo se je veliko krajanov,
predstavnikov zdravstvenega
centra dr. Jožeta Potrča Ormož-
Ptuj in občinskega družbenopoli-
tičnega življenja. Slovesnost je
pričel Milan Jager, direktor ZC,
ki je poudaril, da v centru dajejo
otvoritvi zdravstvene postaje Go-
rišnica velik poudarek in to zara-
di pomena, ki ga ima v zdravstvu
vsebina dela osnovnega zdrav-
stvenega varstva. Zdravstvene
postaje, s katerimi lokacijsko pri-
bližujejo delo zdravstvenega
osebja občanom niso več ustano-
ve za opravljanje enostavnih
zdravstvenih posegov, temveč so
zaokrožen del celovitega zdrav-
stvenega varstva, kjer je mogoče
uspešno diagnosticirati in zdravi-
ti dojočena bolezenska stanja,
predvsem pa opravljati tudi vse
potrebne zdravstvene posege, ki
so nujni," da ohranimo zdravje
zdravim.
O pomenu obnovljene zdrav-
stvene postaje sta na petkovi slo-
vesnosti govorila tudi dr. Henrik
Žlebnik, direktor tozd Osnovno
zdravstveno varstvo in dr. Jože
Petrovič, direktor tozd Zobo-
zdravstvo.
»Obnova zdravstvene postaje
Gorišnica je rezultat skupnih na-
porov dveh temeljnih organizacij
ZC in KS Gorišnica. Zgledno
urejena okolica je rezultat prid-
nega dela Gorišničanov. Delo v
zdravstveni postaji bomo organi-
zirali tako, da bodo pacienti čim
bolj zadovoljni.
Vsega se v postaji ne bo dalo
narediti. Delo bo potekalo v pol-
nem delovnem času, poskušali
bomo v bistveno večji meri vklju-
čiti zdravstveno varstvo predšol-
skih in šolskih otrok.
V bližnji bodočnosti pa bomo
zagotovili nekaj servisnih dejav-
nosti, predvsem dejavnost labo-
ratorija. Podpiramo tudi prizade-
vanja, da bi že v kratkem odprli
lekarno z naujnujnejšimi zdravi-
li,« je med ostalim povedal dr.
Henrik Žlebnik.
»Zobna ambulanta je začela
delati v majhni sobici, pozneje
smo jo preselili v stolp — v pro-
stor tri krat tri metre. V takem
prostoru ni bilo mogoče montira-
ti sodobne opreme. Obnovljeni
prostori so omogočili, da smo
namestili tudi to. Lahko rečem,
da smo v ZP Gorišnica montirali
najsodobnejšo zobozdravstveno
opremo.
Želim, da bi čim manjkrat mo-
rali na ta stol,« je na koncu dejal
dr. Jože Petrovič.
Svojevrsten pozdrav pa so no-
vi zdravstveni postaji pripravili
krajani Gorišnice. Poslali so
predstavnico — Gero Jamnik, —
ki je v sicer šaljivi, — vendar
zbadljivi obliki opozorila na da-
našnje zdravstveno stanje Goriš-
ničanov in na to, da pogosto brez
vzroka hodimo k zdravniku, zato
ker zravnik je in ker pač mora bi-
ti. Ob koncu je hudomušno pri-
pomnila, da je prepričana, da
glede na tradicijo Gorišničani že
od začetka — torej od ponedelj-
ka, 2. septembra ne bodo trumo-
ma hiteli k zdravniku oziroma
zdravnici dr. Ireni Pal — Mara-
čič, ki bo v bodoče skrbela za nji-
hovo zdravstveno stanje, ker jih
bo sicer kmalu zapustila.
Petkovo slovesnost so zaključi-
li gorišniški tamburaši in pred-
stavnice aktiva kmečkjh žena, ki
so bodoče zdravstveno osebje in
predstavnike obeh tozdov — po-
zdravile z venci liika in domače-
ga kruha.
S slovesnosti ob otvoritvi
foto: M. Ozn^j^
VERIŽICE IN OBESKA SOS
Društvo diabetikov Ptuj ve-
stno nadaljuje svoje aktivno de-
lo. Pripravlja tretji izlet za 12. ok-
tober na relaciji Šentilj — Pohor-
je. Cena izleta je 1.150 din na
osebo. Prijave bomo sprejemali
vsako sredo od 9. do 11. ure v pi-
sarni društva.
Ena izmed zelo važnih nalog
pa je sedaj pred nami. Od zveze
društev diabetikov iz Ljubljane
skupno z zvezo hemofilikov se
organizira po društvih nabava
oz. sedaj še naročilo »verižice in
obeska SOS« po ceni 1.135 din.
Obesek bi bil vodotesen, ognje-
varen in v kromirani izvedbi, vse
v skladu z mednarodnimi stan-
dardi.
Po mnenju diabetološke služ-
be bi v skladu z mednarodnimi
priporočili morali nositi obeske
vsi diabetiki z insulinom. Stroko-
vni kolegij pa priporoča obeske
še za hemofilike, epileptike, aler-
getike z nevarnostjo anafilakti-
Čnega šoka in še za nekatere dru-
ge bolnike, ki jim nivo krvnega
sladkorja hitro p^da do hipogli-
kemije. Zato pozivamo vse svoje
člane diabetike, da se čimpreje
oglasijo v pisarni za naročilo te-
ga SOS obeska.
Istočasno bi še omenila, da bo
društvo organiziralo strokovna
zdravstvena predavanja o slad-
korni bolezni 19. in 26. oktobra v
Ptuju in Ormožu. Predavala bo
dr. Lidija Tropova.
K sodelovanju smo povabili
ponovno trgovsko podjetje
EMONA-MERKUR samopo-
strežno Bratje Reš, da bodo na
samem predavanju prodajali dia.
betične artikle, ter si bodo naši
diabetiki to lahko tam tudi naku.
pili. Ponovno bi priporočala
vsem novo hrano ENEMON in
DIAMON, ker je en zavitek tudi
en obrok, pripravi pa se zelo hj.
tro in enostavno. Uravnava pj
tudi nivo krvnega sladkorja.
Društvo diabetikov Ptuj ima
^tudi vrsto sprotnih pomembnih
nalog. Ni denarja za financiranje
ureditve novih delovnih prosto,
rov v bivšem ptujskem kopališču,
Z dotacijami je iz leta v leto te-
žje, saj smo v letošnjem letu do.
slej prejeli le borih 10.000 din n
Ormoža. Prošnje smo naslovil
tudi na številne druge naslovni-
ke, vendar nam doslej še nobe-
den ni odgovoril. Verjemite, br«
denarja je danes zelo težko delo-
vati, zlasti še to velja za naše dru-
štvo, ki združuje že prek 240C
članov — bolnikov.
B. Črgulj
Takole izgleda verižica in oba obeska
Tone Janša
in njegov jazz
v ponedeljek, 26, avgusta, je v okviru 13. kulturnih srečanj gosto-
val na Ptuju naš priznani jazz glasbenik Tone Janša s svojim kvarte-
tom. Z njim igrajo mladi, a izvrstni glasbeniki: Renato Chicco — kla-
vir, Peter Herbert — bas, Dragan "Gajič — bobni. Izvajali so skladbe
Toneta Janše; naj omenimo samo nekatere, čeprav sb vse navdušile
poslušalce: Polnoč, Goa, High Špirita, Kje so tiste stezice, Medij. Po
koncertu smo z njimi poklepetali in tako je nastal tale zapis.
Tone, doma ste iz Ormoža; kaj vas še veže na naše kraje?
Vezan nisem veliko; tam sem hodil v 1. razred, potem pa so se
starši preselili v Kranj. Tudi nastopil še nisem v Ormožu; zelo pa bi si
želel.«
Kako bi označili glasbo, ki jo igrate?
»Uporabljam različne elemente od harmonske glasbe, modalne,
veliko uporabljam tudi narodnih elementov (iz ljudske glasbe) — slo-
venske, od jugoslovanske glasbe pa jemljem v glavnem sestavljene rit-
me. Zanima me tudi vzhodna oz. vzhodnjaška glasba. Skušal sem na-
rediti nekaj skladb v tem smislu. Občutek imam, da mi to nekako leži;
prijeten občutek imam ob tem.«
Na koncertu smo poslušali skladbo, ki ima elemente indijske
glasbe.
»Ja, igrali smo na festivalu v Bombayu. Poleg festivala so bili
tam dopoldne tudi koncerti indijske narodne glasbe. Ti so me navdu-
šili, zato sem poskušal po svoje prenesti te občutke v to skladbo. Ho-
tel sem združiti dve različni kulturi v eni skladbi, ki je sestavljena iz
dveh delov, evropskega in indijskega.
Z vami v kvartetu tokrat nastopajo zelo mladi glasbeniki (seveda
ste tudi vi še razmeroma mladi, saj so vas pred 10. leti še predstavljali
kot mladega obetavnega glasbenika, danes pa ste priznani jazzist v
Evropi). Kako ste se ujeli z njimi? Razlog je pač v tem, da so vsi trije
izvrstni glasbeniki. Kako ste se našli?
»Renata in Petra sem spoznal prek graške šole (Akademija za
jazz), s katero sem še več ali manj v stiku, Dragana pa v Ljubljani.«
Jazzisti se običajno zbirajo občasno. S kom vse ste že igrali?
»Sodeloval sem z različnimi skupinami, predvsem z orkestrom
RTV Ljubljana, katerega član sem bil 10 let. Solistično sem nastopal
tudi z drugimi orkestri, največkrat v Hamburgu z njihovim radijskim
orkestrom, z orkestrom Gustav Brom, to je moravski orkester iz Brna,
z različnimi nemškimi, avstrijskimi in madžarskimi skupinami, v času
študija v ZDA pa seveda z ameriškimi; s temi sodelujem tudi sedaj.
Oktobra bom imel s kvartetom v tej zasedbi, kot smo nastopili danes,
turnejo po Evropi z ameriškim trobentačem Woodyem Shawom.«
Igranje takšne glasbe zahteva ogromno kondicije. Koliko mora
vaditi tak glasbenik?
»Kolikor ima časa. Vsak dan po več ur. Treba je imeti kondicijo.
Ali se pri nas da živeti od jazza?
»Zgleda, da sem en tak primer.«
Ali sedaj kje poučujete na kakšnih tečajih?
»Ne, samo igram v kvartetu.«
Kako ste se počutili pri nas?
»Zelo dobro. Prijetno sem bil presenečen nad pozornostjo publi-
ke in njenim sprejemanjem te glasbe, ki navsezadnje ni tako lahkega
značaja. Prej bi pričakoval, da v kraju, kjer ni stalnih jazz koncertov,
logično tudi ne bo tolikšnega razumevanja za to glasbo. Danes sem
bil prijetno presenečen, ker se je zgodilo ravno nasprotno.«
B. B. G.
Ptujski turizem tako in drugače
Mnogo tujih turistov pride v
Ptuj prek različnih domačih in
tujih turističnih agencij, pri nas
pa se ustavijo le za dan ali dva.
Jolanda Arličeva že štiri leta
opravlja delo turističnega vodiča
in v tem času je v Ptuj pripeljala
že mnogo gostov.
»Največ gostov pripeljem v
Slovenijo iz Nizozemske, saj
zadnje čase vlada na Nizozem-
skem veliko zanimanje za letova-
nje v Jugoslaviji.«
Prek katere agencije pridejo
gostje v Slovenijo in kako dolgo
ostanejo pri nas?
»Gostje pridejo k nam prek
Kompasa in turistične agencije
Begs Reisen iz Nizozemske, pri
nas pa ostanejo sedem dni. V teh
sedmih dneh si pogledamo sko-
raj celo Slovenijo. Iz našega po-
tovanja je izpuščena samo No-
tranjska in Primorska. Ustavimo
se v najbolj turističnih krajih kot
so Bled, Postojna, Rogaška Slati-
na,Ptuj . . .«
Kaj si gostje vse pogledajo v
Ptuju in kako dolgo ostanejo pri
nas?
»Gostje ostanejo v Ptuju samo
eno popoldne. Tukaj imajo naj-
prej kosilo, potem pa si pogleda-
jo zbirke Pokrajinskega muzeja.
Hotel Poetovio pa organizira za
naše goste ogled ptujskih kleti in
degustacijo naših priznanih šta-
jerskih vin.«
Kako ste vi in vaši gostje zado-
voljni z uslugami, ki vam jih nu-
dijo v Ptuju?
»Gostje se zelo zanimajo za
muzejske zbirke, radi pa posku-
sijo tudi naša štajerska vina. Za-
dovoljni so z uslugami ptujskih
turističnih delavcev, ker če ne bi
bili tudi ne bi k vam prišli.«
Iz pogovora s tovarišico Arli-
čevo je razvidno, da ptujski turi-
stični delavci vendarle znajo za-
dovoljiti goste, če se le dovolj
potrudijo. Ob tem se pojavlja
vprašanje, zakaj veliko gostov, ki
si pripravljajo počitnice v lastni
režiji odide iz Ptuja nezadovolj-
nih zaradi ponudbe v ptujskih
gostinskih lokalih in neprijazno-l
sti strežnega osebja.
Svoj delež k nezadovoljnosti
turistov pa prida tudi .neure>,
nost mesta. Le nekaj primerov
Stopnice, ki vodijo na Ptujst
grad so podobne javnemu sme
tišču, ne pa poti, ki vodi do kul-
turnozgodovinskega spomenik!
prve kategorije.
Prav tako se obiskovalec zgro-
zi ob pogledu na propadajočo fa-
sado grajskega kompleksa in ze-
lenico na notranjem grajskem
dvorišču. V Ptuju nam je sredi
glavne turistične sezone uspelo
zapreti tudi bencinsko črpalke
ob magistralni cesti M-3.
Iz vsega napisanega je razvid
no, da imamo v Ptuju turistu ka
ponuditi, vendar tega ne znam«
ponuditi, zato tudi ne moreini
pričakovati, da bo naša turisti
čna pogača debelejša.
Jolanda Ariič, foto Ozmec
Ali karnivorne rastline (ki uživajo meseno
hrano) razjedajo rakaste celice?
(2. nadaljevanje in konec)
ZAKLJUČIMO Z NEKATERI-
MI MNENJI:
a)	Centrum za orkologijo na
univerzi v Heidelbergu: »Sred-
stvo Carnivora nam ni znano in
ga na našem institutu ne upora-
bljamo. V našem rakastem insti-
tutu uporabljamo zgolj konven-
cionalne preizkušene metode šol-
ske medicine.« (Iz^tega je razvid-
no, da narodna strokovna usta-
nova temu načinu zdravljenja za-
enkrat ne priznava pomembnejše
vloge.)
b)	Profesor Dr. Albert Lands-
berger, vodja društva boja proti
rakastim obolenjem v Heidelber-
gu: »Zdravilo Carnivora po-
znam. Zaenkrat še ni na razpola-
go zadostnih izkušenj, da bi mo-
gli pritrditi pozitivni niti negati-
vni oceni. Ocena je slej ko prej
odvisna od nadaljnjih natančnih
preizkušenj, ki morajo biti opra-
vljene po standardno uvedenih
metodah kemoterapije« (Zdra-
vljenje s kemičnimi sredstvi).
c) Končno še mnenje vodje v
ministrstvu za mladino, familijo
in zdravstvo profesorja Dr. med.
Menfreda Frenke-ja: »Zdravilo
Carnivora nam je poznano in
smo o njem razpravljali na na-
šem oddelku za nekonvencional-
ne (dosedaj še neuvedene) meto-
de boja proti raku.
Nihče v današnjem stanju bo-
ja proti rakastim obolenjem ni-
ma pravice odkloniti nekega
zdravila zgolj pavšalno zaradi te-
ga, ker ni uvrščeno v vrsto dose-
danjih priznanih sredstev šolske
medicine.
Sicer dosedaj še nihče ne ve,
na kak način deluje. Toda izkuš-
nje z bolniki, kakršne so bile ob-
javljene doslej, nedvomno kaže-
jo, da zdravilo nudi gotovo delo-
vanje.«
Na podlagi vsega tega smo
dolžni tudi sami povedati svoje
mnenje: Zdravilo spada v dolgo-
številno vrsto različnih podobnih
sredstev in je le čas tisti faktor, ki
bo z mnogimi nadaljnjimi razi-
skavami podal dokončno oceni-
tev. Zato: Tam, kjer še ni zgu-
bljeno vse upanje v poznane na-
čine zdravljenja, vztrajamo pri
preizkušenih načinih (čeprav no-
beden njih doslej še ni uspešen,
temveč le delno uspešen — po-
daljšuje preživetje)! V negotovo-
sti in nepopolnosti je najbolj
upravičena svobodna odločitev.
Bolnik, ki pride v nasprotje z
zaupanjem v dosedaj uporablje-
na sredstva, naj odloča osebr
— svobodno — tako mu ostar
vsaj upanje, ki je vedno več vre(
no, kakor obup.
Kajti, če kritično presodiiJ
osnovna dejstva in dogajanj
potem je določena skepsa -
predviden dvom — umestni
Dejstvo, da se zadevna rastlin
hrani z meseno hrano, nikakc
ne more biti zadosten argumen
da bi soku iz nje lahko pripis«
tako pomembno izjemno la^
nost. Končno gre zgolj za p''
hrambeno funkcijo življenjs|
eksistence rastline. Tudi živali'
človek uživamo mesno hrano, P
še nihče ni prišel na misel, da'
iz nas izdelovali ekstrakt, s ka"
rim bi skušali zdraviti raka^
obolenja. Taka domneva jej
surdna in preveč enostavna. H'
čem reči, da zaradi take P'
hrambene potrebe nimamo upf
vičenega razloga domnevati,'
bi ekstraktu iz celotnega organ''
ma pripisali tako specifi^*
funkcijo.
Moje pripombe naj sluSI
previdnosti, da ne bi kdo v ok'
pu obupa zaradi usodnega ob(
lenja zašel na napačno pot '
morda pri tem zapravil še dralj
cen čas ter m.aterialna sredstvf
(Sestavek je prirejen po
šem sestavku v nemškem zdt^
niškem časopisu.)
TEDNIK september 1985
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 5
13. SEPTEMBRA DAN BRATSKIH
OBČIN V KRAPINI
Prihodnji teden, 13. septembra, bo v okviru
Tedna kajkavske kulture — Krapina '85, v Krapi-
»Dan bratskih občin SR Hrvatske in SR Slove-
nije«. Dopoldne se bosta v tiskarni Ljudevita Gaja
sestala na skupno sejo Koordinacijski odbor za
sodelovanje bratskih občin SR Hrvatske in SR
Slovenije ter njegov Odbor za razvijanje sodelova-
nja na področju kulture. Ocenili bodo izvajanje le-
tošnjega programa medrepubliškega sodelovanja
v okviru 24. Srečanj bratstva in prijateljstva -
ICrapina '85. Glavna razprava pa bo tekla o sode-
lovanju bratskih občin na področju kulture. Oce-
nili bodo dosežene uspehe na področju medrepu-
bliške kulturne izmenjave v obdobju po letu 1961,
predvsem pa bodo proučili še neizkoriščene mož-
nosti kulturnega sodelovanja, saj bi se na tem po-
dročju morale vidneje angažirati poklicne kultur-
ne institucuje, kulturne skupnosti in zveze kultur-
nih organizacij.
Popoldne istega dne se bo na Gajevem trgu v
Krapini ob 17. uri zvrstil nastop kulturnih skupin:
folklorne skupine Anton Stafela Markovci pri Iglu-
ju, KUD Rudar iz Koprivnice, Jancekove klape iz
Ivanca ter KUD »Strinjačko kolo« gradiščanskih
Hrvatov iz Stinja iz sosednje Avstrije.
Vsakoletni Dan bratskih občin SRH in SRS ima
za cilj, da se ocenijo doseženi uspehi sodelovanja
v minulem letu, z nastopom kulturnih skupin pa
se manifestira sodelovanje dveh sosednih bratskih
narodov na področju kulture.
Dneva bratskih občin se udeleži' veliko število
ljudi iz obeh bratskih republik, saj se v okviru
Tedna kajkavske kulture izvaja celo vrsto kultur-
nih prireditev in razstav, ki si jih je vredno ogleda-
ti, mesto Krapina pa kot celota živi s svojo izredno
vsebinsko bogato in skrbno organizirano kulturno
manifestacijo v osrčju lepega Hrvatskega Zagorja.
FB
UČBENIKOV ŠE
ZMERAJ NI
Od zadnjega obiska v Mladin-
ski knjigi je minilo pol meseca.
Takrat so manjkale še knjige:
matematika za prvi razred, nem-
ški jezik z delovnim zvezkom,
tehnika in delo in narava za peti
razred, za šesti razred pa biologi-
ja, matematika in zemljepis.
Od Teje Praprotnik smo izve-
deli, da so do sedaj dobili le ma-
tematiko za šesti razred. Knjige,
ki še manjkajo, zemljepis, biolo-
gija za šesti razred, matematika
za prvi razred, bodo okrog 15.
septembra, narava za peti razred
pa bo po novem letu.
Razprodanih je že tudi dosti
knjig, berlo za drugi razred, naš
jezik za sedmi razred, vse gradi-
vo za literarne mape od petega
do osmega razreda ter zemljepis
in matematika za osmi razred.
SM
Čudežna polja na Ptujskem polju
Brigadirjem zadnje izmene
Zvezne mladinske delovne akcije
Slovenske gorice 85 bo verjetno
še dolgo ostal v spominu koncer-
tni večer s skupino Čudežna po-
lja iz Maribora. Zares prijetno je
bilo v sredo, 28. avgusta v dvora-
ni kulturnega doma v Dornavi,
kjer se je poleg brigadirjev zbra-
lo tudi precej domačih fantov in
deklet. Priložnost sem izkoristil
za krajši klepet s Slavkom Kova-
čičem-Slavcem, kot ga kličemo
vsi znanci. Prvič sva se spoznala
pred slabimi desetimi leti v Beo-
gradu, kjer sva nekaj časa skupaj
služila domovini. Slave je sicer
bas kitarist v ansamblu, od časa
do časa pa tudi zapoje — in
sploh ne slabo.
Po večletnem igranju za slo-
vensko občinstvo so Čudežna
polja šele pred kratkim prodrla
na jugoslovansko glasbeno sceno
in to dokaj uspešno, kajne
Slave?
»Vsem bralcem Tednika naj-
prej lep čudežni pozdrav od na-
ših fantov. Res je, naš prodor na
YU glasbeno sceno se je pričel
pravzaprav že s poštarjem, ki
smo ga posneli tudi v srbohrva-
škem jeziku. Sicer pa smo se le-
tos udeležili obeh večjih jugoslo-
vanskih festivalov: Opatije in
Splita. Sedaj smo zvedeli, da
smo sprejeti tudi na festivalu Za-
greb 85. Dela je precej.«
Posebnost vaše skupine je, da
ste pravzaprav že skoraj 10 let v
isti zasedbi?
»Skoraj res, v tem času smo
menjali le bobnarja. Leta 1977 je
Andreja Modrijana zamenjal se-
danji bobnar Danilo Karba. Po-
leg njega smo v ansamblu še so-
lokitarist Rudi Jazbec, najhitrej-
ša tipka Maribora je Zdenko Za-
gorac, največji jezik v našem an-
samblu predstavlja Elvič Gorazd
(show maker), jaz pa se trudim z
bas kitaro.«
Nekaj besed o vaših skladbah.
Kdo jih pesni in kdo jim daje
melodije?
»V glavnem so skladbe pro-
dukt naših zelnikov, zaradi pe-
strosti pa jih od časa do časa pre-
puščamo tudi drugim avtorjem.
Predvsem Otu Pestnerju, Edvinu
Fliserju in Bertiju Rodošku.f<
Skladba Bye, bye Barbara je
sicer precej poslušana, v Splitu
pa je občinstvo ni najbolje spre-
jelo, zakaj?
»Ta sklada je pravzaprav dela-
na v Evropskem stilu in morda
sploh ni spadala na splitski festi-
val. Zaradi tega tudi ta naša kla-
vrna uvrstitev. Takoj pa moram
poudariti, da smo naredili v Spli-
tu takšen biznis, kot ga ne nare-
dimo drugače v treh letih. V
enem samem tednu smo posneli
video kaseto za Avstralijo, ZDA
in zahodno Evropo, narediU smo
6 TV oddaj za vse jugoslovanske
TV centre, imeli smo okoli 40 in-
tervjujev za razne radijske posta-
je, časopise, naredili smo kup fo-
toterminov, skratka navezali smo
stike z Jugoslavijo in delno tudi s
svetom.«
Sicer ste zvesti pristaši dobre-
ga starega rock'n rolla?
»Morda, a ne v celoti. Naše
delovanje bi razdelil v tri obdob-
ja. V prvem delu, v vzponu smo
bili zares zapriseženi Rocku, v
drugem obdobju smo nekaj let
stopili v ozadje, zaradi odhajanja
k vojakom, študija, pa tudi zara-
di disco manije. V tem času smo
trohneli v hotelih. Leta 1980, ko
smo zmagali na ročk festivalu v
Gradcu pa smo ponovno pljunili
v roke, da bi ponovili prve uspe-
he iz začetkov sedemdesetih let.
Naštudirali smo Beatles show
program in s tem ponovno osvo-
jili srca občinstva. Začeli smo tu-
di z lastno produkcijo in že lani
izdali svojo kaseto, letos ploščo
in kaseto, poleg tega pa pridno
igramo po domovini in v Avstri-
ji-
Mislim da smo toliko specifi-
čni, da smo za poslušalce zanimi-
vi in po raznih raznih lestvicah
sodeč kotiramo med tremi naj-
boljšimi slovenskimi ansambli.
Imamo svoj stil, ki ga bomo še
naprej obdržali in širili... opro-
sti, moram na oder fantje me ča-
kajo, pa srečno!«
M. Ozmec
Od leve: Rudi Jazbec, Gorazd Elvič, Slavko Kovačič, Danilo Karba; če-
pi Zdenko Zagorac.
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
Alojz Kasimir je skrbel, da so
bili njegovi otroci Luigi, Sylvia
in EIsa deležni dobre likovne
vzgoje. Edino Sylvia, ki seje kas-
neje poročila s slikarjem Ottom
Trublom, je opustila likovno
umetnost. V družinski zapuščini
je shranjenih nekaj njenih otro-
ških risb.
Elza je bila Kasimirova najm-
lajša. Rodila se je 8. marca 1887 na Ptuju. V želji po dobrijikovni izo-
brazbi je sledila bratu na Dunaj, kjer je obiskovala oddelek za kipar-
stvo na šoli za umetno obrt, po končani šoli pa je delala in se izpopol-
njevala v ateljeju Franza Metznerja. Vključila se je v življenje dunaj-
skih umetnikov, ki so se zbirali okrog slikarja Oskarja Kokoschke.
Elza Kasimir je prvič razstavljala leta 1909 v uglednem dunajskem
razstavišču Secesija na razstavi Društva upx)dabljajočih umetnikov
Avstrije. Njena zgodnja dela so značilno secesijska in njihova kvalite-
ta precej niha.
Leta 1910 je Elza na počitnicah na otoku Ischia spoznala Jana
Oeltjena. Naslednje leto sta se poročila v bližini Oeltjenovega doma
na Oldenburškem. Poroka je precej spremenila njeno življenje, ume-
tniško močnejši slikar Jan Oeltjen pa je vplival tudi na njeno ustvar-
jalnost.	Marjeta Ciglenečki
EIsa Kasimir — Oeltjen: Haloze z Donačko goro v ozadju, o. pi., 1923.
Barve so na platno nanešen skicozno in s širokimi potezami. Barvna
skala je omejena na modre, zelene in vijoličaste tone. Slikarka se je de-
sno spodaj podpisala EOK 23. Delo visi v muzejski galeriji in ima inv.
štev. G 189 s. Fototeka kulturnozgodovinskega oddelka Pokrajinskega-
muzeja Ptuj štev. F 1722. Foto Mišo Koltak 1982.
Ne le izbira, ampak tudi tvorjenje besed
»Končno bi Vas rad opozoril
še na to, da bi Vaše razsodišče in
drugi, ki se pri posameznih čas-
nikih ukvarjajo z jezikovnimi
vprašanji, bolj spodbujali ne sa-
mo k rabi, marveč tudi k ustvar-
janju lepih bese. Hkrati pa naj bi
ljudi tudi odvračali od večkrat
nepotrebne rabe tujih besed. Naj
navedem nekaj posrečenih novih
besed, ki sem jih našel mimogre-
de v dnevnikih: razvonjevalec
(dezodorans), kislanje (siliranje),
kislanka (silaža), družinskost (fa-
miliarnost). Za dolgočasno tujo
skupščino predlagam shodnico
(ko gre za poslopje) in zbor za
skupnost odposlancev (kakor bi
jaz prevedel delegate), za upra-
vni odbor pa opravilni odbor, za
direktorja ravnatelja (ker uravna-
va delo in delovanje, ne pa ga
vodi ali dirigira). Lepo pozdra-
vljeni M. V. M.«
Da bi pisali in govorili lep in
razumljiv jezik tudi glede besed-
ja, besede res moramo znati ne le
izbirati, ampak tudi tvoriti. O iz-
biri govorimo, ko imamo na vo-
ljo več besed za isti pojem, kakor
npr. zdaj in sedaj, pripovedovati
in praviti, misliti in meniti, obraz
in obličje, reven in siromašen, vle-
či in vlačiti, kajti inker ipd. Pri
tem gre deloma tudi že za po-
menske odtenke, deloma pa za
različno glasovnost aii zložnost,
za razliko v stopnji ipd. (prim. še
dekle in punca za zvrstno razli-
čnost). Pri razmerju domače —
prevzeto se večinoma odločimo
za prvo: zemljepis — geografija,
narava — priroda, naključje —
slučaj, družben ~ socialen, go-
spodarski — ekonomski, gospo-
daren — ekonomičen. Tega je zla-
sti veliko na strokovnem področ-
ju od praktične strokovnosti do
znanstvenosti (te še zlasti). Tudi
naš dopisnik se odloča predvsem
za domače.
Pri tem pa nas seveda ne sme
zanesti v preganjanje vsega, kar
imamo prevzetega: radio, avto,
atom, elektron, natrij, tip, sociali-
zem ipd. nas torej ne semjo moti-
ti, čeprav so prevzeti. Tam, kjer
nimamo nič svojega, moramo
pač uporabljati prevzeto: tako
delajo v vseh jezikovnih skupno-
stih, kot dobro vemo. S tem pa
seveda hkrati ni rečeno, da nobe-
ni prevzeti besedi brez domače
vzporednice ne bi take vzpored-
nice vendarle mogli napraviti, če
se nam iz objektivnih razlogov
zdi primerno, ali potrebno. Gla-
vni tak razlog je večja razumlji-
vost za določene izobrazbene
sloje. Pri tem je prav, če svoj na-
ravno dani občutek za tvorbo be-
sed krepimo z naukom iz slovni-
ce in iz besedoslovja sploh.
Sestanku v Titovem domu so se poleg sekretarjev vseh krajevnih
odborov OP pridružili tudi člani onkrajnega odbora OF in drugi
okrajni aktivisti. Potrebno je bilo, da so bili z nalogami seznanjeni
Vsi, saj so okrajni aktivisti morali marsikje konkretno pomagati. Poleg
ureditve preskrbe prebivalstva, je bila najpomembnejša naloga še pri-
prave na volitve v narodnoosvobodilne odbore, popis vojnih obvezni-
kov in še nekatere druge naloge. Zato je sestanek v Titovem domu tra-
jal od osmih zjutraj do dveh popoldne, brez vmesnih odmorov.
Sekretarjem iz žetalskega območja, ki so odšli na pot že pred pe-
to zjutraj in so se oteščili le s slivovko, kar trije so jo imeli s sabo, je v
želodcih že pošteno krulilo. Sedeže so si poiskali bolj v ozadju kinod-
vorane, zato so si med potekom lahko podajali ploščate, apotekarske
stekleničke, večinoma od raznih sirupov po dva deci. Take steklenič-
ke so bile najprimernejše za v žep, če si šel na potovanje in si jo lahko
doma napolnil z dvakrat žgano slivovko. Ce te ni bilo, je bila dobra
tudi droženka (žganje iz vinskih droži).
Kljub temu si s požirki iz stekleničk niso pominli želodcev, zato
so se izmuznili iz dvorane in jo mahnili h Glogovčanu (gostilna pri
dravskem mostu) na kislo juho. Nace, ki je sedel bolj spredaj v družbi
okrajnih aktivistov, jih je pozneje poučil, da gostilna pri Glogovčanu
m najboljša, zlasti ne hrana. Ptujčani namreč vedo povedati, da ta go-
stilničar pri mesarjih kupuje predvsem odpadke in meso slabše vrste.
Priporočil jim je, da naj kdaj drugič gredo raje v Korenjakovo gostil-
no v Prešernovi, ki je na boljšem glasu.
Sezname, ki so jih prinesli s seboj, so oddali referentu že zjutraj.
Medtem ko so bi",- - ■ vrsti druge točke, jih je pregledal, ne le za žetal-
^•fe krajevne odbore, tcii. ^ tudi za vse druge. S seznami ni bil zado-
voljen. Poudaril le i'... : niso upoštevali navodil, ki zahtevajo
skrajno štednjo pri oskrbi prebivalstva. »Kje je vaša zavest, tovariši
sekretarji?« je grmel referent Ivan. »Medtem ko ljudje v naših mestih
trpijo pomanjkanje, ko delavci v tovarnah dajejo vse od sebe, da bi vi
imeli orodje, obleko, obutev, in to ob zelo skromnih obrokih hrane, bi
vi kar vsem kmetom dali status polnooskrbovancev, čeprav so dejan-
sko samooskrbovanci in bi celo družbi morali žito oddajati!«
Potem je za vsak Ifrajevni odbor povedal, koliko je največ lahko
polnooskrbovancev in delnih oskrbovancev posameznih skupin. Ta
razrez je pripravil na podlagi kontigenta, ki ga je dobil od ministrstva
za trgovino in preskrbo in več kart za posamezne skupine tudi ptujski
okraj ne bo dobil.
Med sekretarji je završalo. »Potem pa ti pridi karte delit!«, »to-
variš, ali poznaš ti življenje na naši vasi ali ga poznamo mi, ki tam ži-
vimo?« V razpravo je moral poseči nekdanji sekretar Belšak-Simon,
ki je sedaj v okraju odgovarjal za gospodarstvo. Kljub temu dvorane
ni pomiril. Vnela se je predvsem polemika med Polanci in Haložani.
Zlasti ostro je nastopil sekretar Majcenovič iz Zavrča, ki je prikazal
težko življenje haloškega viničarja, ki je polnooskrbovanec in mora
dobiti živilske nakaznice. Oglasil se je tudi Nace, ki je očital tovari-
šem sekretarjem iz poljanskih vasi, da so preveč pod vplivom kulaške
miselnosti. Končno so se sprijaznili z nekaterimi popravki v korist
kjajevnih odborov iz Haloz in Slovenskih goric. V skladu s tem so po
sestanku tudi dvignili nakaznice z nalogo, da sezname prilagodijo šte-
vilu nakaznic, ki so jih 'dobili za posamezne skupine oskrbovancev.
Žetalska skupina sekretarjev je o tem živanno razpravljala še
med več kot dveurno vožnjo domov. »Vidiš sedaj ljudsko oblast, ki
mora delati tako kot zahtevajo in hočejo uradniki,« je posmehljivo
pripomnil sekretar Martin. Nace pa ga jevpoučeval, da misli anarhisti-
čno, saj ne more biti oblast taka, da bi lahko vsak odločal po svoje.
Ministrstvo ima pregled nad celoto, vidi potrebe povsod, zato tudi
lahko najbolj pošteno stvari razdeli, uradniki pa to samo izvajajo.
»Dobro je, da bodo kmalu volitve, da se bom tega sekretarstva
rešil. Nisem jaz za tisto, da bi plesal tako kot mi bodo uradniki špila-
li!« je pribil Martin. Besedo je pozneje tudi držal. Med NOB je i
vsem srcem podpiral partizane preavsem zato, ker so bili proti nem-
ški oblasti, on pa je bil vedno skregan z vsako oblastjo. Zato se sedaj
ni najbolje počutil v vlogi vaške oblasti, ker je vse bolj čutil, da je v
bistvu le kolesce, ki se mora vrteti tako kot hočejo drugi.
POPIS VOJNIH OBVEZNIKOV
Nace je izkonstil skorej triurno vožnjo s konjsko vprego od Ptuia
do Zetal, upoštevajoč pri tem dva postanka pn gostilnah v Tržcu in
pri Novi cerkvi, da se je s sekretarji posvetoval tudi o izvedbi drugih,
bolj zaupnih nalog, ki iih je danes dobil na okrajnem odboru OF.
Najprej je treba poiskati nekaj dobrih koscev, politično zaneslji-
vo naših ljudi, ki bi bili pripravljeni iti na Kočevsko. Tam je na zem-
ljiščih izseljenih Kočevarjev veliko nepokošenih travnikov, krmo pa
za našo živinorejo nujno rabimo. Treba jo je pospraviti, za košnjo pa
so potrebni ljudje, ki tudi znajo ravnati s koso. Zakaj m.orajo biti za to
delo tudi politično zanesljivo naši ljudje, pa niso mogli prav razumeti.
Cez dober mesec so nekateri tudi to razumeli. Za košnjo na Ko-
čevskem so uspeli mobilizirati le tri. Cafutovega iz Kočic, ki je potem
tudi ostal v Kočevju in našel tam stalno delo ter Galunova Tonča in
Gelo iz Žetalskega konca. Gela je namreč znala ravnati s koso boljše
kot marsikateri moški. Ko sta se po nekaj tednih vrnila s Kočevskega,
kjer sta lepo zaslužila, sta-zaupno pripovedovala, da so okoli Kočevja
nekateri predeli zastraženi in ljudje tja nimajo dostopa. Slišala sta, da
so tam bojda postavljene rakete V-2, ki so jih Rusi zaplenili Nemcem
in jih nekaj odstopili nam. Te rakete so bile usmerjene proti Trstu, za
vsak primer, če bi bilo prišlo do spopada.
Sicer pa je takrat med ljudmi krožilo veliko najrazličnejših govo-
ric, ki so jim nekateri nasedali, drugi sploh niso ničesar verjeli, česar
niso sami videli. Dogajalo pa seje toliko novega in zanimivega, da so
na razne zastrašujoče govorice kaj hitro pozabljali.
Posebno zaupna naloga je bila tudi popis vojnih obveznikov, to
je vseh moških, rojenih od leta 1905 do vključno 1928. Popisati je bilo
treba vse, ki so bili rojeni na območju občine ali so se pozneje priseli-
li. To bodo pooblaščeni ljudje ugotovili iz rojstnih knjig. Dolžnost se-
kretarjev pa je, da za vsakega ugotovijo, kje se danes nahaja. V i ^sti.
ki so doma, morajo na popis priti osebno. Popis mora biti končan do
15. julija.
»Spet popis,« je nejevoljno vzkliknil Martin, »izgleda, da bomo
v naši novi državi samo popisovali«.
»Ko bomo enkrat imeli o vsem evidenco, ne bo treba več »opiso -
vati«, ga je prepričeval Nace in razlagal, da je nemški okupator ob
umiku uničil vse dokumente, ponekod odpeljal tudi rojstne in mrliške
knjige, zato moramo vse postaviti na novo. Pri tem popisu pa mora-
mo najti tudi vse tiste vojne obveznike, ki se še morda kje skrivajo, ki
so se vrnili iz sovražnih vojsk, pa se še niso prijavili ljudski oblasti.
V naslednjih dneh je bilo precej dela, da so pripravili vse potreb-
no za popis. Na srečo so v Žetalah ostale vse matične knjige, zat«; ;e
bilo deio olajšano. Veliko strokovne pomoči pa so dobia tudi o i r
všega občinskega tajnika Mraza, ki je sedaj delal na od.-eivu za \oi;.c
zadeve na Ptuju.
Se -..c iMi ;:
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
5. september 1985 TEDNIK
Dober den, prihaja jesen, šole so dveri odprle, trgovine z učbeniki pa
staršon poleg dnara še kožo. odrte . . . Kruci fiks pa naj še kdo reče, da
mamo pri nas brezplačno osnovno šolanje. Moja hčer, ki ma tri šoloobve-
zne fačoke je že čista obvujpana. Kupi knjige; kupi zvezke, kupi torbe,
kupi obleke, kupi šolje . . . Jebal ga na šolski zvunec, saj bi človik moga
bankir biti, če bi hteja vse tote želje no potrebe izpolniti. Te pa še pridejo
šolske malice, naročnine za šolske cajtnge, zavarovonje no drugo sro . ..,
na kunci te lehko samo še infarkt fčesne. Tudi to je joko druga zadeva,
samo drugi jo morajo ploča ti. . .
Tejko sen van misla o pričetki šolskega leta povedati. Vsa sreča, ke z
mojo Miciko nemarna več malih fačokof. Je pa tak na toten sveti, če ne-
ga malih, nega potli vejkih. Zdi pa se mi, da je čin duže manj tistih pro-
vih kindermaherov. Če glih so bili tudi v moji mladosti hujdi cajti, smo
kar tekmovali pri keri hiši bode več dece. Pet do deset otrok pri hiši neje
nič nevsakdanjega bilo. Gnes pa enega, največ dvo do tri, pa se fabrika
doj zapečati. Ženske anti-babi teblete zoblejo, moški pa si tiste gume za
otroške doklode radirati kupuvljejo. Kaj bode s toga, jaz ne ven. Če malo
po naši vesi pagledan, saj skoro pri nibeni hiši nega več dece, pa še tisti,
ki so mala zrasejo no po sveti odidejo. Mi ta stori pa si žalostni pojemo
tista pesem: Polje in vinograd, kdo bo tebe ljubil. ..?
Pa si rajši malo nekaj boj veselega pogučimo: to v soboto zvečer sen
si v Juršincih Avsenike ogleda. Bilo je veselo, še posebno pa se mi je da-
padna Koširov Franc s svojo teto iz Amerike. Moj soimenjok Kavčičav
Lujzu, kije tata veselica vkuper zrihta je meja tudi vejka srečo z vreme-
nom. Upam, da bode tak tudi v petek na saboto na ptujsken festivali do-
mačna zabavne glasbe. Mija z mojo Mico sma že karte kupila, pa tudi
marele mama že pripravljene, če bi slučajno kak nepovabljeni ansambel
tudi dež nastopa. Moj vremenoslovec lepo kaže no doj visi. Te je običajno
lepo vremen. Ce gor stoji, te so padavine. Pitajte moja Mico, če meni ne
vervlete. Tak je pač ta. Ja, pa v nedeljo se v Maškanjcih na letalsken mi-
tingi dobimo!
Srečno vaš letalec LUJZ
Rodovniški sejem v Ptuju
Konjerejsko društvo Slovenije — podružnica v F*tuju je organiza-
tor rodovniškega sejma, ki bo v nedeljo, 8. septembra ob 10. uri na
ptujskem sejmišču. Prodajali bodo rodovniške žrebičke, ki so se skoti-
le v letošnjem letu.
Prodajali bodo tudi žrebeta z A rodovnikom in znanim poreklom
očeta in matere. Vsak, ki bo na ta dan kupil žrebe, bo tudi sprejet v
članstvo društva. Pri nakupu bo tudi prejel 30.000 din kot nagrado ali
vzrejnino. Pričakujejo, da se bodo konjerejci odzvali v velikem števi-
lu.
Ob rob velike mednarodne folklorne
revije v Markovcih
v nedeljo, 18. avgusta 1985 je
bila v Markovcih, v organizaciji
Folklornega društva Ptuj, doma-
če folklorne skupine »Anton
Strafela« in pod pokrovitelj-
stvom Krajevne skupnosti Mar-
kovci, velika mednarodna fol-
klorna revija kot uvod v letošnja
rtujska kulturna srečanja.
Kljub dopoldanskemu skisa-
nemu vremenu, ki je v precejšnji
meri pokvarilo razpoloženje in
zavrlo še zadnje priprave, so pri-
zadevni organizatorji z velikimi
napori storili vse, kar se je v tako
kratkem času storiti dalo, da se
je prireditev tudi ob napoveda-
nem času pričela. Vemo pa, da
ob takem mrzličnem razpolože-
nju tudi spodrsljajev ne manjka.
Poleg vseh naštetih težav so si
neumorni folkloristi naložili še
dodatno breme — veselični del
prireditve, saj bo vsak pridobljen
dinar s tega naslova koristno na-
ložen — predvsem, če pomisli-
mo, da folklorne noše, ki so da-
nes povrh še zelo drage, že kliče-
jo po temeljiti obnovi. Dotacije,
ki jih dobivamo, krijejo kvečje-
mu le še administrativne stroške.
Naj bo kakorkoli že, letošnja
po vrsti že 10. folklorna revija, ki
je obsegala kar dvanajst točk, je
bila po oceni poznavalcev do se-
daj tudi ena najbogatejših. Iz ne-
znanih vzrokov se revije niso
udeležili folklorna skupina DPD
Svoboda Ptuj in folkloristi iz
Motvarjevc v Prekmurju, ki pa
so se naknadno opravičili, saj so
imeli tik pred našo revijo v sku-
pini kar dva smrtna primera.
Letošnja priredtev, s katero
smo si pridobili spet nekaj novih
izkušenj za naprej, je torej za na-
mi. Velika udeležba na teh prire-
ditvah dovolj zgovorno potrjuje, •
da si ljudje tu v osrčju Ptujskega
polja, v domovini pradavnega
demonskega koranta teh folklor-
nih prireditev močno želijo in jih
bomo z veseljem prirejali še v
prihodnje — morda celo vsako
leto. Predvsem pa bolj smelo gle-
damo v prihodnost sedaj, ko
imamo v sedanjem vodstvu kra-
jevne skupnosti vso moralno in
gmotno podporo, za kar se naj-
lepše zahvaljujemo, česar pa za
prejšnje tega ne bi mogli trditi,
saj smo bili prej bolj mačehov-
sko obravnavani.
Veliko naporov in hude krvi
nam povzroča vsakokratni pre-
voz prireditvenega odra iz Ptuja,
še težje pa ga je vedno zapeljati
nazaj. Prav zato že dalj časa raz-
mišljamo o svojem stalnem odru.
Prostor med visokimi topoli za
zadružnim domom se kar sam
ponuja in bi le težko našli še kje
primernejšega. Volje z naše stra-
ni ne manjka, bilo bi le potreb-
no, da bi našli skupni jezik in za-
vihali rokave. Ker bi bil priredit-
veni oder z betonsko ploščo, bi
se dalo spodnje-kletne prostore
koristno uporabiti kot gardero-
be, saj bi ta oder stal tik ob
športnem igrišču. Menimo, da bo
ideja, o kateri zaenkrat razmišlja-
mo le še folkloristi, naletela na
ugoden odmev pri družbeno-po-
litičnih organizacijah, v krajevni
skupnosti in društvih, (TVD Par-
tizan, Prosvetno društvo. Mla-
dinska organizacija. Gasilsko
društvo in drugi saj bi takšen pri-
reditveni prostor, za katerega
lahko mirno trdimo, da je kot
ambient za razne prireditve en-
kraten, lahko služil vsem, ki bo-
do hoteli prireditve prirejati. Ve-
seli bomo, če bomo na tem pro-
storu poleg drugih prireditev tu-
di velikokrat slišali že skoraj po-
zabljene valčke, polke in domače
ljudske pesmi, kot je to ob otvo-
ritveni slovesnosti letošnjih Ptuj-
skih kulturnih srečanj lepo orisal
predsedik sveta Krajevne skup-
nosti Markovci, Rado Plohi.
Predvsem sedaj, ko smo že
močno zakoračili zlatemu jubile-
ju naproti, si tega prireditvenega
prostora še bolj želimo, saj bi to
bila največja nagrada in zadošče-
nje za vse tiste, ki že dolga leta
vztrajajo pri svojem delu in želi-
jo ohraniti našim,znancem vse ti-
sto, kar je bilo pred leti še tako
pristno, nepokvarjeno in doma-
če. Upajmo, da bodo ta naša raz-
mišljanja padla na plodna tla pri
vseh tistih, ki nam lahko kakor-
koli pomagajo in da bomo ob
zlatem jubileju leta 1988 že ple-
sali na lastnem odru.
Franc Kolarič
Sodelovanje Ormož — Burscheid
»Dobrodošli na srečanju« je pisalo na pa-
noju, ko smo se 13. julija zbrali člani SKSD
»France Prešeren« na povabilo našega po-
krovitelja kluba občine Ormož v Ormožu.
Tam so nas sprejeli predsednik tov. Lusko-
vič, tov. Debeljak, tov. Kosi in drUgi občinski
možje. Odpeljali smo se v Obrež in v kultur-
nem domu je bil sprejem članov SKŠD
»France Prešeren«. Pred domom kulture
nam je zaigral trio Škerjanca, najmlajši od
folklorne skupine pa so nam zaplesali za
uvod. V domu kulture nam je tov. Debeljak
zaželel dobrodošlico. Zahvalil se nam je za
udeležbo in nam zaželel dobrodošlico. Za-
hvalil se nam je za udeležbo in nam zaželel
lep dan med njimi. Dejal je da niso pozabili
na nas in po svojih močeh so radi pokrovite-
lji »Franceta Prešerna«, da pa se tudi oni kot
drugod po svetu srečujejo z raznimi težava-
mi. S skupnimi močmi pa bomo tudi te pre-
magali, je dejal optimistično.
Predsednik KK SZDL Središče Otmar Me-
dik nam je v kratkem opisal njihovo delo in
težave, ki jih z boljšim delom odpravljajo.
Predsednica SKSD »France Prešeren« se
je v svojem in v imenu kluba zahvalila za to-
pel sprejem, za dobro sodelovanje pokrovite-
lja s klubom in zaželela, da ostane tako še za
naprej.
Izročila je tudi spominsko knjigo kluba s
posvetilom župan mesta Burscheida g. VViir-
za in direktorja g. Weberja, v katerem po-
zdravljata Ormožane in se zahvaljujeta za do-
bro sodelovanje med Burscheidom, Ormo-
žem in klubom.
Predsednica kluba Anica Mar je izročila
občini Ormož 200 DM, darilo kluba za soci-
alno šibke šolske otroke, za katero se je tov.
Luskovič zahvalil in dejal, čeprav vsota ni
posebno velika, je pa dana iz srca in z do-
brim namenom, zato še posebno dobrodošla
in da bo prav gotovo prišla v prave roke. To
je tudi dokaz, da člani kluba mislijo tudi na
njih doma, na njihove težave in jim skušajo
pomagati.
Po uradnem delu sprejema so prevzeli po-
budo v roke in noge najmlajši Obrežani pod
vodstvom svoje prizadevjie učiteljice folklore
Tilčke Kolaričeve. Najmlajši so nam s svoji-
mi plesi pokazali koliko znajo in lahko re-
čem, da ni bilo malo. Videli smo, da v naj-
mlajšem slovenskem rodu živi smisel za glas-
bo in ples, za lepoto in da je moč s trudom in
znanjem nadaljevati tradicijo prejšnjih rodov
in jo ohranjati.
Obrežani so s prostovoljnim delom in z
materialom prispevali, da je njihov Kulturni
dom, njihov skupni dom, kjer se poveselijo
in tudi kulturno obogatijo. Dokler bodo ime-
li v svojih vrstah tako požrtvovalne sodelav-
ce, kot je tovarišica Tilčka v Obrežu, ne bo
treba imeti strahu za mlade plesalce foklore,
kajti ona z vsem srcem žrtvuje čas za učenje
najmlajših, mladih in odraslih folkloristov,
da potem svoje znanje lahko pokažejo tudi
zunaj meja naše domovine, to se vidi po pri-
znanjih, ici so jih dobili. Povsod, kjer so na
delu zdomci, so jih toplo pozdravili in le ma-
lokatero oko je ostalo suho ob spominu na
domovino. Tudi nas je v Obrežu stiskalo pri
srcu.
Tovarišica Tička je predsednici kluba Ma-
rovi podarila tudi narodno nošo za fanta in
punco in zaželela, da tudi v klubu v Bur-
scheidu najdemo nekaj mladih fantov in de-
klet za foklorno skupino. Dodal bi še, da je
tov. Tilčka po poklicu kmetica in da ima do-
ma dovolj dela, da pa se z dobro voljo da ve-
liko doseči, je pa prav ona lep primer.
Po vseh teh kulturnih dobrinah so nas po-
gostili še z drugimi dobrinami, ki tudi niso
zaostajale za prvimi. Navzoči otroci članov
in učenci slovenskega dopolnilnega pouka
pa so za radio Ormož povedali nekaj o njiho-
vem življenju v tujini.
Čas je hitero mineval ob klepetanju in po
vseh dobrinah, kulturnih in ostalih, pride
prehitro slovo. Človek se težko poslovi, ko
ima občutek, da je bil med dobrimi ljudmi, ki
so nam dokazali, da tudi v tujini nismo poza-
bljeni, da mislijo na nas kot tudi mi mislimo
v tujini na domovino. Že s tem, da smo člani
Slovenskega kulturnega in športnega društva,
kateremu smo dali ime po našem kulturnem
velikanu Francetu Prešernu, smo dokazali,
da nam domovina pomeni veliko. To vidimo
na naših prireditvah, ki so se jih udeležili tu-
di naši pokrovitelji in občinski možje mesta
Burscheid ter ostali, ki radi slišijo našo slo-
vensko besedo, našo pesem, glasbo in ne na-
zadnje radi si nazdravijo z našo domačo ka-
pljico.
Čeprav je srečanje šele mimo, si že želimo
enakega drugo leto, na katerem bi se dogovo-
rili, kako bi lahko najlepše in svečano prosla-
vili 10. obletnico kluba, ki bo v 1987. letu.
Vsem Ormožanom, Obrežanom, posebno
pa Tilčki in njenim najmlajšim plesalcem
najlepša hvala za vse, za lep dan, za lepe vti-
se in spomine, ki nas bodo spremljali do na-
slednjega srečanja!
Pavel Paradiž, Neuenhof 55,
563 Remsheid, BRD
Gasilec je bi! in bo ostal.
Pred desetimi leti, ko smo* iz-
vedeli, da je dober znanec Janez
LIPAVŠEK iz Zg. Hajdine težko
poškodovan v prometni nesreči,
nihče ni upal pomisliti, da mu
bomo letos nazdravili ob viso-
kem, 80. življenjskem jubileju.
Medicinska znanost je opravi-
la svoje. Janeza in njegove do-
mače spominja na tiste težke dni,
polne negotovih upanj le dvoje
bergelj, s katerimi si pomaga pri
hoji. Ob slabem vremenu ga si-
cer »malce daje«, a zavest, da se
je pravzaprav pri 70. letih pono-
vno rodil, je pravi balzam ob bo-
lečinah.
Naš osemdesetletnik izhaja iz
kmečke družine v Hajdini, ki je
štela 7 otrok. Njegovi potomci —
4 sini in 2 hčeri, so poskrbeli za
13 vnukov, jesen življenja pa mu
razveseljujejo tudi trije pravnuki,
ki ga večkrat obiščejo.
Prav veselo je bilo v nedeljo,
18. avgusta, ko se je zbrala sko-
raj vsa Lipavškova družina. Obu-
jali so spomine na preživeta de-
setletja, na vesele in žalostne tre-
nutke, ki se jih je nabralo že kar
za zajetno knjigo.
Janeza so na njegov rojstni
dan z obiskom presenetili tudi
hajdinski gasilci, ki na svojega
častnega člana z 61-letnim sta-
žem nikoli ne pozabijo. Prišli so,
da se mu zahvalijo za njegovo
dolgoletno delo v gasilskih vr-
stah. 25 let je bil zanesljiv blagaj-
nik na katerega je silno ponosen
tudi častni predsednik G D Haj-
dina Jože Pišek. Ta dva neumor-
na gasilca, ki sedaj, ko ne spada-
ta v aktivne vrste, nikakor ne sto-
jita ob strani. Karkoli se na Haj-
dini dogaja, spremljata z velikim
zanimanjem. Kot najstarejša ga-
silca sta nerazdružljiv par in Jo-
že, ki sede tudi še na kolo in se
odpelje na »teren«, pridno pri-
naša novice dva ali trikrat na te-
den, ko se oglasi pri Lipavško-
vih. Naš jubilant tudi ne poseda
samo za pečjo. Nemalokrat ga
lahko srečamo, ko počasi, korak
za korakom stopa po polju in
opazuje kako uspeva gospodar-
stvo njegovemu nasledniku, ki
ob njegovih napotkih in pomoči
žene ter štirih otrok umno kme-
tuje na 7 ha obsegajočem pose-
stvu.
Ne smemo mimo dejstva, da
Janezova zasluga v gasilstvu ni le
v njegovem dolgoletnem delu.
Svoje veselje je prenesel tudi na
otroke in vnuke. Najbolj stopa
po očetovih stopinjah sin Janez,
ki je bil z Alojzem Bedračem,
prav tako Hajdinčanom, eden
najprizadevnejših gasilskih zane-
senjakov v Hajdošah in tudi dol-
goletni predsednik.
»Kakšna je razlika med gasil-
cem nekoč in danes?« smo po-
vprašali slavljenca. Dejal je, da
je bila nekoč skromna oprema,
težke razmere, veliko požarov in
mnogo dobre volje in prizadev-
nosti. Danes pa borci proti rde-
čemu petelinu predstavljajo do-
bro opremljeno, izurjeno, množi-
čno armado, ki je vedno in po-
vsod pripravljena priskočiti na
pomoč, naj bo to na požarišču
ali na katerem koli drugem po-
dročju. Povečala se je tudi proti-
požarna osveščenost, zato število
požarov na srečo iz leta v leto
upada. To pa je bil in bo ostal
glavni cilj te humane vaške orga-
nizacije, katere soustanovitelj je
bil tudi naš jubilant.
Kaj naj mu ob'prehodu na
9. desetletje zaželimo? Zdravja
in obilo življenjskega optimizma,
ki naj ga tako kot doslej sprem-
ljata vse do 90. rojstnega dne, ko
se spet snidemo.	SB
Janez Lipavšek v gasilski unifor-
mi, v kateri se rad udeležuje šte-
vilnih gasilskih prireditev.
Foto: Langerholc
Avgust je bil ugoden za zeliščarje
Avgust je mesec, ko bolj slabo poganjajo
gobe, zlasti še letos, ker je bilo premalo pada-
vin, zato pa je avgust najprimernejši čas za
nabiranje večine zdravilnih zelišč. Prav za ze-
liščarje pa je vreme v letošnjem avgustu bilo
več kot ugodno. V avgustu nabiramo nad 50
pri nas razširjenih zdravilnih zelUč, bodisi
cvet, cvetno zel, listje, plodove, seme in po-
dobno.
Pri Drogi tozd Gosad Središče ob Dravi
so letos odkupili že velike količine zdravilnih
zelišč. Cena se giblje od 70 do 250 dinarjev
za kg suhih zdravilnih zelišč. Seveda morajo
biti tako cveti, rastline, kot listi in stebla
skrbno posušena v senci, saj le tako obdržijo
zdravilne lastnosti in tudi naravno barvo.
Korenine posameznih zdravilnih rastlin mo-
rajo biti prav tako posušene v senci, na zra-
čnem prostoru in hitro. Odkupna cena pa se
giblje okoli 400 din za kilogram.
S tem imajo mnogi ljubitelji in poznaval-
ci narave možnosti dodatnega vira zaslužka.
Pomeni pa tudi korist v gospodarskih priza-
devanjih za čim večji izvoz na konvertibilno
področje, saj pri Gosadu v Središču večino
zelišč izvozijo v ZR Nemčijo in Francijo.
TEDNIK september 1985
LITERARNA STRAN - 7
Svetel spomin iz druge svetovne vojne
Bilo je sredi vojne, poleti 1943.
Prišel je dan, ki smo ga težko pri-
čakovali. Določeno je bilo, da
bomo šli na hrvaško mejo pri
Strmcu, da se bomo tam srečali z
babico, dedekom, tetami in stri-
ci, ki so živeli v pregnanstvu.
Skoraj vso noč sem še šivala
oblekce za moje deklice, zjutraj
pa je bilo še polno dela, ki ga je
bilo treba postoriti, da smo lah-
ko bolj mirni odšli. Mož seje pe-
ljal s kolesom do Ormoža, jaz pa
sem naložila prtljago, 2-letnega
Makseka in 3-ietno Erno na loj-
trski otroški voziček, ki sta ga
vlekli Benjamina in Marija. Z
vso naglico smo tekli na 3 km
oddaljeno železniško postajo.
K.0 prispemo do ovinka, od ko-
der se vidi proga, prestrašeni za-
gledamo, d^a vozi po njej »naš
vlak« ... Vsi žalostni se ustavi-
mo—v tem trenutku pa zajjazi-
mo, da nam vlakovooja kaže z
roko, naj pot nadaljujemo.
Hitimo," hitimo in kar verjeti
nismo mogli, da nas vlak čaTca.
Čakal nas je 7 minut. Ko vstopi-
mo in se posedemo, pride do nas
mlad sprevodnik, ki nas lepo slo-
vensko nagovori. Jaz se mu za-
hvalim za veliko dobro delo, a ta
nam takoj odgovori, da nima on
nobenih zaslug, pač pa naj se za-
hvalimo tistemu sivolasemu vla-
tovodji (Avstrijcu), kajti on je re-
kel strojevodji, naj počakamo,
ker se mu ta zena s toliko otroci
preveč smili. Kmalu za tem vsto-
pi v vagon omenjeni vlakovodja.
Vse po vrsti si nas ogleda in opa-
zili smo, da je bil tudi on srečen.
Zahvalila sem se mu res iz. srca
in sem mu ponudila del južine,
ki sem jo imela pripravljeno za
naše drage. Vljudno je odklonil
in rekel, da mu vest ne dopušča,
da bi zaradi njega bili prikrajšani
ubogi pregnanci, ki gotovo trpe
večje pomanjkanje kot pa on. Ki
živi doma. Pripomnil je še, da je
tudi on srečen, ker je naredil
nam veselje. Razšli smo se s to-
plim občutkom v srcu, da je do-
brota in ljubezen tisto, ki podira
pregrade med narodi in jih druži.
Ko smo v Ormožu izstopili,
nas je ljubeznivo pozdravil go-
stilničar Jamnik in nas naložil na
voz. Istočasno je prispel tudi
mož, prislonil svoje kolo ob ko-
stanj v drevoredu m prisedel. Ži-
vahna žrebica »Ela« nas je uro
pripeljala na par km oddaljeno
nemško-hrvaško mejo, kjer so
nas že čakali naši dragi, ki so pri-
speli iz Varaždina. Ganljivo je
bilo svidenje. Posedli smo med
grmovje po gmajni in kar pozabi-
li smo, da je vojna ...
Vse prehitro je tiktakala ura in
že je prišlo žalostno slovo z gren-
ko slutnjo, da se vsi nikoli več ne
bomo videli. Spravili smo se na
voz in Ela je potegnila in zdrdra-
la po trdi cesti. Za nami so še
vedno jgledali naši ljubi svojci in
tudi mi smo jim manali z robčki,
dokler nas ni. zakril gozd.
V Ormožu je bila na postaji
velika gneča. Vračali so se delav-
ci, ki so bili prisilno zaposleni
pri kopanju obrambnih okopov.
Trije vlaki so stali na tirih." Ko
najdemo prostor, opazim — o
groza — cia nam eden manjka in
sicer najmanjši Maks. Vsa v skr-
beh urno skočim iz vagona in
stečem do strojevodja in ga pro-
sim, naj z odhodom vlaka še ma-
lo počaka, ker se mi je izgubil
otrok. Nato bežim proti drevore-
du kjer nas ie voznik odložil in
glej srečo, od atekovem kolesu,
ki je še vedno , slonelo ob kosta-
nju, zagledam malega Maksa.
Revček je poznal očkovo kolo in
bil prepričan, da bo atek pravgo-
tovo prišel tja. Od sreče sem se
razjokala in se zahvalila Bogu,
da se je vse dobro izteklo. Ko
smo bili zopet vsi skupaj, smo se
samo smejali in se radovali tega
bogatega dne.
ERNA MEŠKO
Foto: M. Ozmec
Preživele smo pa le
Sredi junija smo sklenile, da gremo skupaj na počitni-
ce. Štiri dekleta, ki smo se imele za super družbo: Nina,
srednje velika, svetlih las, sicer tiha, vendar vedno za
družbo in zabave, zelo rada se smeji; Alenka, velika in
temnolasa, neprestano nasmejana, velik optimist, polna
domislic ali še bolje rečeno izvrševalec naših načrtov; Na-
da, debelolična, majhna, vedno dobre volje, zelo rada se
pači in ne prenese, da bi jo kdorkoli zafrkaval s fanti; in
jaz, trmasta, vesela, sicer pa presodite sami, skratka spa-
dam v to družbo razposajenih deklet. Tako smo o teh po-
čitnicah sanjarile še vso preostalo polovico junija in
sploh je bilo za nas to nekaj najimenitnejšega.
Začele so se priprave. Iskanje spalnih vreč, šotora in
nahrbtnikov. Določile smo svojega »financ ministra« —
Nino, saj je vedno najbolj skoparila z denarjem. Za hrano
smo zadolžile Nado, Alenko za nošenje šotora, mene pa
za glasbo. Pozabile smo, da rabimo še navdušenega mi-
rovnika za naše stalne prepire. Kam in kako?
Na vlak za Koper, potem pa nekako do Poreča. Zguž-
vale smo se na vlak in poiskale svoj kupe. Že so se začele
težave! Nina ni mogla spati, ker je Alenka bila prepolna
načrtov in je o njih govorila ves čas. Nada, ki je ves čas
žvečila čikgumi in napihovala balončke, dokler ta nesre-
ini balonček ni zašel v moje lase. O, groza! »Nada ti veš,
da od vsega na svetu najbolj mrzim kalodont in čikgumi v
laseh!«
Alenka se je nasmejala do solz, Nina tarnala in nas
spraševala o kulturi, Nada pa; »Kaj pa držiš bučo na moj
teritorij!« Po stotih poskusih umiritve in po stotih prička-
njih je vlak ustavil. »Koper! Hura!« Prtljago smo zvlekle
nak up in se še enkrat spričkale katera bo kaj nesla. Tako
je naša četverica odkorakala na avtobusno, kjer smo po
nekaj minutah ugotovile, da bo še najbolje, če gremo da-
lje na štop.
Naenkrat smo bile spet čudovita druščina. Stekle smo
do ceste, prtljago odvrgle na tla in se postavile ob rob ce-
ste in palec pokonci. »Evo ga!« Avto se je bližal in ...
in ... in tudi odpeljal, naše glave pa za njim. Ko je mimo
peljal že peti avtomobil, je Alenka začela: »Nina, preglej
finance!« Medtem pa jaz: »Punce, tri v jarek, ena sama
pa naj štopa. Tako bo stoprocentno kdo ustavil.«
Ker je ideja bila moja in ker naš izvrševalec načrtov ni
bil več pri volji, sem bila tista »ena sama« jaz. Sila sme-
šno je bilo, ko je le ustavil avto, punce pa iz jarka s prtlja-
go. Voznik se je očitno prestrašil in je kar brez besed od-
peljal. »Vse ste pokvarle!«
Spet se je vnel prepir, Nada pa je medtem dvignila pa-
lec in glej čudo — avto je ustavil. Vstopile smo v razma-
jan kombi z registrsko tablico KP. Vse do Lucije, kjer nas
je odložil, je bilo smeha in petja. Nato pa: »Kako pa da-
lje?« Nada je rešila problem, prepričana, da je rojena za
Stopanje. Spet po dolgem času je ustavila poslikana sto-
enka, tokrat-z Rl. Alenkin »O-pa-pa!« je naznanil prese-
nečenje nad mladim, črnolasim šoferjem. Vedno boljše
volje smo bile in vedno bolj glasne. Kako tudi ne, ko je
pa fant povedal, da gre do Umaga. »Hura v Umag!« se je
drla Alenka in spopad: »Ne, v Poreč!« Saj smo vedele za-
kaj Alenkin »v Umag«, fant gre pač tja.
Večina zmaga in pot smo nadaljevale z avtobusom in
iskanjem kempa. Potem smo se pa mučile s šotorom. Na-
zadnje smo obupale in obsedele ob kupu aluminijastih
pahc m platnu. »Brez besed«, je poskušala Nina s humor-
jem. »Iluminacija!« Alenka je skočila pokonci in začela
vlačiti palice. Priskočim ji na pomoč, Nina in Nada pa sta
šli raziskovat obalo. Po dolgem času nama je uspelo, res-
da ni bil šotor najbolj stabilen, ampak že to je bil uspeh.
Nine in Nade še ni bilo, zato sva se vsedli na tla in že
me je premagoval spanec, toda Alenkin udarec v ramo je
pregnal sleherno željo po spanju. »IVleduza! A imaš spet
iluminacijo?«
»Nevem kako sploh lahko spiš! Se ti ne zdi škoda ča-
sa?! Samo sedem dni imamo na razpolago, ti pa spiš!« S
tem je Alenka težila še vso preostalo noč, pa smo vseeno
vse sladko zaspale.
Okrog desete dopoldan, nas je Nina budila. »Hej, po-
glejte kako čudovito! Kakšen ambient! Poglejte, kako le-
po, sinjo morje! Nina je naletela na mrmrajoč odziv: »Pu-
sti romantiko za večere!« »Pa skoči vanj!« »Še vsako leto
je bilo sinje!«
Ce kdo, potem je spet tazadnjo imela Alenka: »Kaj de-
set, da je že! Joj, kakšna potrata časa! Saj bo skoraj konec
dneva! En dan nam je splaval po vodi!« O, ko Alenka za-
čne ni pomoči. Vstale smo in želodčki so se oglasili.
»Mleko!« »Meni čaj!« »Kakao! Pa hitro!« Termovke in
mleko v tetrapaku so polnili že tako tesen prostor.
Po bornem zajtrku smo oddirjale na plažo. »Tukaj!
Alenka s prstom pokaže na prostor, kjer bi se naj ustavile.
»Ne, na pomol!« »Tam gor na mivko!« »Ne, tja čez, tam
ni gneče!«
Deset minut pričkanja in nazadnje ukaz: »Dovolj! Poj-
dimo na pomol!« In spet smo bile prima družba.
Tako so minevali dnevi in medtem smo še uvedle telo-
vadbo pred zajtrkom. To je bilo tarnanja in smeha. Teka-
le smo po obali in okrog kempa. »To je koristno! Ena,
dva in tri, štiri ... zelo koristno!!! Še en krog ... za zdra-
vje! Pa še kilogramčki grejo dol! Dajmo, uživaj v te-
ku ...« sem jim polnila ušesa. Alenka pa: »Po prečuti no-
či sploh kaj bolj koristnega ne bi moglo biti!«
Ubogale so pa le. In sedmi dan smo po tisočih prepirih
in tudi stotih fintah pospravljale svoj šotor. Pa je prikora-
kala Nada: »Jaz še ne grem! Bodimo še kak dan, dva.«
Smo jo pa čudno pogledale, saj je bila edina, ki je do-
mov napisala pismo in tožila, da jih pogreša. »Ti, Nada, a
misliš resno?«	'
»Ne gre. Jaz moram domov!« »Kaj mi bodo pa doma
rekli?!«
»Pa saj ni niti več denarja!«
»Ste pa prijateljice! Jaz bi gotovo ostala, če bi katera
želela,« je vztrajala Nada. Po enoumi razpravi o dobrem
in slabem na naših počitnicah smo dejale: »Sto ljudi —
sto stvari! Preživele smo pa le!« Sklenile smo, da ostane-
mo še dan. Nade pa ves dan nikjer. Kako zelo smo si za-
želele ledenih obkladkov, ko nam je Nada predstavila ne-
kega Tineta.
Ce se odpravite na počitnice s prijatelji, naredite naj-
prej analizo njihovih lastnosti, sicer pa — se preživi!
Trije »pohorski« dnevi
Pred dvema letoma sva z možem
pivič dopustovala na bližnjem, z zele-
njem in hladom bogatem Pohorju,
ponovila prijetno srečanje z njim tudi
'ani in se po precej obsežnem premiš-
ljevanju tudi letos odločila za »pla-
ninski« dopust. Tako sva 31. julija
pripotovala do Areha in se oglasila v
bližnji Ruški koči, kjer sva doživela
prvo prijetno presenečenje: kot
oskrbnika R. koče sva naletela" na
svoja lansko letna gostitelja v Zarji,
Prizadevna gostinskoturistična zakon-
ca. Štefana in Zdenko Lorenčič (tudi
njuna otroka, Karmen in Aleš ter pes
Cekt so bili tu). Kar kmalu smo se do-
govorili, da bova svojih 10 dopustni-
^kih dni preživela kar tu, v Ruški ko-
od koder bova lahko razpredala
^^oje pešpoti na vse strani.
Ne bom opisovala vsega, kar lahko
poživiš na senčnatih pohorskih, ozna-
čenih ali neoznačenih poteh, temveč
se namenila predstaviti bralcem
l^^ednika 3 kar »tako izbrane« dneve,
bodo nekakšen kažipot, da se da
^"di tu, preživeti prijeten in ne pred-
dopust. Tu je torej moj 3-dnevni
^3pisnik:
Ponedeljek. 5. avgusta — po zajtr-
" v orijeuii skuoni jedilnici sva se z
'"ožem odločila, da že dopoldan kre-
neva do hotela Belvue in nato do ko-
"a nazaj, kar je nekako 10 km poti, z
200 m višinske razlike. Vse v redu in
prav, le moja skrb, da najbrž z mojo
obutvijo ne bo vse v redu, se je kmalu
potrdila, žal (za moje noge). Mnogo
let bolj vajene salonarjev z visokimi
petami, so se mi noge kar preveč
sprostile v lahki platneni obutvi, žulj
na peti pa mi je zjutraj preprečil, da
bi obula zanesljivejše adidaske. Po
res dobri »turški« v Mariborski koči
in kratkem počitku ter pomenku s sta-
rejšim gostom Poštarskega doma (po
govorici sva presodila, da prihaja sem
od nekod okrog Splita), sva nadalje-
vala s potjo. Kmalu me je prizadela
»naravna nesreča« — potrgali so se
deli levega obuvala, zato je mož soli-
darno upočasnil svoj strumni korak
in mi pomagal z vezalko iz svojega
copata. Za silo je nato šlo vse do ci-
lja, kjer sva malo posedela, se čudila
skoraj »neobljudenemu« hotelu na
gornji postaji sedežnice, si nato ogle-
dala še panoramo vse do Maribora
ter se mimo Razglednika in cerkvice
Sv. Bolfenka po markirani gozdni po-
ti vračala nazaj. — Cas naju je prega-
njal, saj s predolgo zamudo v Ruški
koči nisva želela motiti običajnega
dnevnega utripa.
Toda, jojmene! Poslušnost je odpo-
vedal še desni čevelj in Janez, moj po-
trpežljivi sopotnik je moral skrajšati
še drugo vezalko svojih zanesljivih
adidask. Pa sem kljub temu pričela
vse bolj zaostajati, nekaj zaradi nepri-
jetnih občutkov v nogah, malo pa tu-
di iz trme, ki jo je mož tudi hitro od-
kril. Ko s.em ga tako lep čas gledala
pred seboj, kako se od časa do časa
nekoliko ustavi, nato pa zopet kar
prehitro pospeši naprej, sem se tiho
jezila: »Presneti ded! Ko sam posto-
jiš in si malo odpočiješ, bi lahko to
privoščil še meni! Toda ne! Niti na 3
m se ti ne približam, pa že koračiš na-
prej!« No, tik pred koncem poti pa
me je"udobrovoljil s pripombo o tem,
na katero najino bližnjo osebico ga je
spomnilo moje trmasto zaostajanje.
Po okusnem kosilu kratek počitek,
sama sem skočila še pod tuš in nato z
mokro glavo na bližnji hribček s cer-
kvijo Areha, kjer naju je grelo in suši-
lo sonce, midva pa sva se zatopila v
branje. — Janez je sledil Napoleono-
vim potem in stranpotem, sama pa
sem ponovno odkrivala skrivnosti
Zofke Kvedrove in njenih hčerk
(Vladka, Mitka, Mirica). Noge so kar
nekako same od sebe pozabile na bo-
lečino in utrujenost, pri večerji pa
smo doživeli še nenapovedan, impro-
viziran zabavni večer v Ruški koči.
Torek, 6. avgusta. Že teden dni pre-
življava telesni in še bolj duševni do-
pust tu 1250 m visoko, vendar še ved-
no dovolj blizu civilizaciji, da veva.
(Nekaj utrinkov
z dopusta)
kaj se tačas dogaja po svetu. Danes
naj bi vsa svetovna javnost spremljala
dogajanja ob 40-letnici tragičnega do-
godka; atomski napad na Hirošimo,
midva pa tudi načrtujeva nadvse mi-
roljuben lep dan.
Zjutraj sva se odpeljala v Sp. Hoče
in nakupila potrebno za piknik v na-
ravi. Oba sva se razveselila, ko sva to-
čno ob dogovorjenem času zagledala
najino starejšo hčerko, ki naju je pri-
šla obiskat in z nama preživet ta dan
pri Šumiku na Pohorju.
Slavica nama je »prinesla« pozdra-
ve od naše najmlajše, naju pomirila:
»doma je vse v redu!« ter nadrobila
še nekaj novic, a vmes smo se že pe-
ljali proti Arehu in nato k Šumiku
(kot prvič jaz, se je tudi hčerka kar
zgrozila ob pogledu na globeli v pra-
gozdu Šumik), tik pred ciljem nam je
ponagajal še avto oz. njegovo prednje
kolo; a ko sta očka in hčerka zavihala
rokave, je bilo kmalu vse O. K. in že
smo bili na prelepi jasi, kjer se steka-
ta obe šumeči Lobnici. Prižgali smo
žerjavico in jo usposobili za prijetno
cvrenje dišečega mesa.
Med klepetom o tem in onem se je
meso pridno peklo, najbolj lačni ali
neučakani so lahko ščipali štruco
»francoza«, narezali smo še paprike,
čebule, paradižnika in se imenitno
najedli, stil za žejo pa smo vzeli iz na-
ravnega »hladilnika« izmed dveh
kamnov v hladni rečici. Po vseh teh
»napornih« opravilih je naš očka za-
dremal na jasi, midve pa sva se naj-
prej sprehodili v trikotnik do sotočja
obeh rek, nato pa se povzpeli še v str-
mino po kozarec borovnic (v nedeljo
pred tem so jih obiskovalci pošteno
obrali) — za domov. Vožnja nazaj do
Ruške koče, kjer si je hčerka ogledala
najin »drugi dom« za 10 dni, nakar se
je že morala posloviti. Da naj pozdra-
vi Janjo in vse sorodnike, prijatelje,
znance sva ji še rekla pred odhodom,
ko je sama zadovoljno ugotovila, da-
nama »res nič ne manjka.«
Ta popoldan in večer nama je mi-
neval v pogovoru - o domu, hčerkah
— v srečnem občutju, da smo si blizu
tudi tedaj, ko smo narazen, pa čeprav
le nekaj 10 km. Proti večeru se je za-
čelo nebo naglo oblačiti, pa sva z mo-
žem skoraj istočasno izrekla svojo
skrb z željo: »Da bi le Slavica prišla
domov pred dežjem!«
Četrtek, 8. avgusta: Včeraj je resni-
čno deževalo, zato sva za en dan pre-
ložila svoj letošnji podvig dopusta —
spust v Ruše in nato vzpon nazaj k
Ruški koči. Danes pa je ponovno lep
dan, kot ustvarjen za hribolazce: ne
prevroč, z rahlim, osvežujočim pihlja-
njem. Ob 9. uri sva se že spuščala iz-
pod hotela Areh po markirani poti
proti Rušam, ki so okrog 950 m niže
in jih po dobrih dveh urah samotne, a
lepe, z malinami obogatene poti tudi
dosegla. Po enournem počitku v Ru-
šah, ob tem sem se z recitacijo verza
»Ko ciproš zacveti,
so naše frate rdeče —
tako in rane speče
se kdaj pokaže kri« ...
spomnila pesnika Janka Glazerja.
Odposlala sva še nekaj pozdravnih
razglednic, nato pa sva zajela sapo za
pot nazaj, skoraj 1000 metrov više.
Nekje sredi poti, ko je strmina že res-
nično pritiskala na naju, sva si rekla:
Bova že vzdržala!
Navsezadnje jeiUanes praznik obči-
ne Ftuj. In sva tudi vzdržala ter si po
tri in polurnem vzponu izmenjala če-
stitki za ta zahtevni podvig. V Ruški
koči sva se nagradila s kosilom in os-
vežilno ter okrepčilno tekočo mešani-
co, si do večera nekoliko odpočila ter
sklenila dan s prijetnim občutkom ob
zmagi nad nekim naporom, zadnje
misli pa so veljale domu, hčerkama,
domačim: »Jutri pa domov, potem ko
bova nabrala vsaj 2 litra borovnic!«
Ob obisku nama je hčerka zabičala,
naj poskrbiva za sveže borovnice — v
soboto ob popoldanski kavi, se bo ta-
ko prijetno posladkati s koščki borov-
ničeve pite.
Sem na Pohorje, ki je tako blizu (in
morda mnogim prav zato premalo
pomeni) bova midva z možem gotovo
še prišla. Morda že prihodnje leto,
kdo ve?
Karolina Pičerko
8 - NAŠI DOPISNIKI
5. september 1985
Nočni turnir v malem
nogometu
OOZSM Ivanjkovci združuje mlade iz vseh okoliških vasi KS
Ivankovci. Res je, da je veiiko mladih ljudi odšlo v mesta v šole in na
delo, vendar je kljub temu mladinska organizacija ena najaktivnejših
v občini Ormož.
Letos so imeli v okviru svojega delovanja okroglo mizo na temo
»Problemi v KS«. Sodelovali so pri organizaciji krajevnega praznika,
so nosilci zvezne štafete mladosti, ob prvem maju so organizirali kre-
sovanje in pohodiiH^Jeruzalem. Omeniti velja predvsem tudi njihovo
tesno, povezanost s TVD Partizan, saj je večina mladih aktivna tudi na
športnem področju. Letos so organizirali že več turnirjev v malem no-
gometu, tekmovanje v krosu, kolesarsko tekmovanje, ter razne planin-
ske izlete; Pozimi pa ni manjkalo tekmovanj v smuku in veleslalomu.
Glavni idejni induhovni vodja mladinske organizacije v Ivanjkov-
cih Jože Slavinec je dejal, da je njihov glavni cilj vključili čim več
mladih iz KS v svoje vrste, tako da bi lahko mladi čim smostrneje iz-
koriščali svoj prosti čas. Svoje dejavnosti želijo razširiti in popestriti,
tako da bi lahko vsak mlad človek našel del sebe, razvijal svoje spo-
sobnosti, ter nagnjenja in se razvijal v zdravem socialističnem duhu v
celovito vsestransko razvito osebnost.
Ena od njihovih naslednjih velikih akcij bo organizacija nočnega
turnirja v malem nogometu, ki bo v soboto, 7. septembra 1985, začel
se bo ob 18. uri. Nagrade so naslednje: za prvo mesto pokal in 30.000
dinarjev, za drugo mesto pokal in 20.000 dinarjev in za tretje mesto
pokal m 10.000 dinarjev. Nagrajena bosta tudi najboljši strelec irTgol-
man turnirja.
K sodelovanju vabijo vse, ki radi igrajo nogomet in sklepajo pri-
jateljstva na športnem področju.
Stanko Zavec
Mednarodni planinski
tabor na Vršiču
Planinsko društvo Ptuj je bilo letos poslalo na Mednarodni pla-
ninski tabor dva člana, kar je Planinska zveza Slovenije tudi odobrila.
Mednarodne planinske tabore organizira vsako leto druga drža-
va Evrope. To leto se je tabor odvijal pri nas na Vršiču v Poštarski ko-
či od 11. do 18. avgusta. Predel v Julijcih je letos gostil otroke iz štirih
držav in sicer iz Nizozemske, Lihtensteina, Italije predvsem Južne Ti-
rolske in seveda Jugoslavije, skupaj kar 29 otrok in 7 vodičev. Namen
tega srečanja je bil, da med seboj sklenemo prijateljstva in skupaj
spoznamo naše lepe Julijske Alpe.
Organiziralo se je več izletov. Prvi je bil na Sleme, od koder smo
imeli lep pogled na okoliške gore, na Planico in Kranjsko goro. Na-
slednji dan smo se povzpeli na malo Mojstrovko, kjer smo morali po-
kazati že malo več planinskih sposobnosti. Zelo zanimiv je bil sestop
z Mojstrovke, saj smo se spustili naravnost po melišču navzdol. Ko
smo prispeli do koče, smo od utrujenosti kar za kakšno urico zadre-
mali. Zvečer nas je obiskal tudi Jaka Čop in predaval o naših gorah.
V sredo smo se odpravili z avtobusom do slapa Savica, nato pa z
gondolo na Vogel. Tudi kopali smo se v bohinjskem jezeru, kar nas je
zelo osvežilo. Ogledali smo si tudi blejski grad z okolico in uživali v
pogledu na jezero z otočkom. Peti dan smo se odpravili na dokaj na-
porno pot, kjer smo morali premagati tudi nekaj klinov. Beseda teče o
vzponu na vrh Prisojnika. Na poti smo si drznili pogledati tudi skozi
Prisojnikovo okno, nekakšno naravno luknjo skozi goro. Stara misel,
da se trud vedno poplača, vel^a tudi v gorah, saj nam je vrh Prisojnika
nudil prečudovit pogled na Tirlgav in okoliške gore. Zvečer so nas s
svojim nastopom razveselili tudi blejski folkloristi.
Predzadnji dan našega bivanja na Vršiču smo obiskali izvir Soče
in zadnjo Trento, kjer smo imeli piknik. Ogledali smo si tudi spome-
nik Julijusa Kugya. Po večerji smo se žal morali posloviti od prijate-
ljev iz Lihtensteina. Z veselo pesmijo, ki je prihajala iz Tomijeve har-
monike — ta je bil naš »kulturnik« — smo se poslovili od prvih, ki so
odšli iz tabora. Naslednji dan smo pripravili razne igre, a tudi ta dan
ni šlo brez poslavljanja, saj so se odpravili domov še Nizozemci. Zve-
čer smo tudi zaplesan.
Prišla je nedelja — dan slovesa od ostalih udeležencev tabora.
Midva sva pot nadaljevala proti Ptuju, vendar so se nama misli še
vedno vračale nazaj na nove prijatelje, v ušesih pa so nama odmevali
lepi toni Tomijeve harmonike ...
Matjaž Murko in Danilo Hrga, PD Ptuj
OB ZAKUUČKU ŠOLSKEGA LETA 1984/85
Zupančičev literarni večer v Frankfurtu/M
Pred odhodom na počitnice so učenci slo-
venske dopolnilne šole iz Frankfurta in Of-
fenbacha pripravili v prostorih slovenskega
društva »Sava« Župančičev literarni večer.
Snov zanj so črpali pri pouku iz sodobne
književnosti.
Ob učencih v šoli so življenje in delo tega
belokranjskega poeta spoznavali tudi starši
in člani UO Save, ki so zavzeto recitirali in
dopolnjevali najmlajše v njihovem vzgajanju.
Župančičevega literarnega večera se je
udeležilo lepo število Slovencev, kar je dokaz
spoštovanja prisotnih do pesniškega dela, s
katerim je Zupančič položil temelje slovenski
gledališki umetnosti in izobraženi slovenski
govorici.
6. julija je Svet šole pripravil svečan za-
ključek šolskega leta z razstavo 65 likovnih
del učencev slov. dopolnilne šole. Prisotne
učence, starše in goste — predstavnike Gene-
ralnega konzulata SFRJ v Frankfurtu, pred-
sednika Save s člani UO, predstavnike Inter-
progresa in Gradisa je pozdravila predsedni-
ca Sveta šole tovarišica Tončka Obreht.
Tanja, Ivan, Bojana, Robi in Saša so v vez-
nem tekstu opisali celoletno šolsko in izven-
šolsko dejavnost. Učencem Savine male šole
je učiteljica to leto prvič podelila priznanja.
Deležni so jih bili tudi cicibani prejšnjih let.
Bronasto srebrno in zlato bralno značko so
ta dan prejeli bralci Ingoličevih del, pred-
stavnica Ljubljanske banke in je razdelila
najzavzetejšim varčevalcem knjižne nagrade.
Slovensko kulturno in prosvetno društvo
Sava je vso leto spremljalo delo mladih Slo-
vencev na tem območju. Njen predsednik
Janko Zemljič je po sklepu UO izročil šoli
pohvalo za skupen kulturni prispevek ob na-
rodnih in državnih praznikih. Svet šole je ob
tej slovesnosti podaril vsem mamicam, ki so
v zadnjih letih poskrbele za novega Slovenca,
knjižno darilo in ob zaključku uvodnega dela
seje učiteljica poslovila od učenk in učencev,
ki so končali šolsko obveznost ali se vrnili za
vedno v domovino — Benjamin Podmilšak,
Saša Skarlovnik in Dušan Bertalanič nada-
ljujejo šolanje v domovini. Spomenka Bado-
vinac, Lidija Krautberger, Kristijan Korpa,
Milica Čeh in Zalika Srša pa so zaključili šol-
sko obveznost.
V zabavnem delu programa so nastopali s
pesmicami in plesi vsi učenci in s tem doka-
zali, da je bila Savina pohvala pravilno dolo-
čena.
Na odru so zadonele melodije zabavnega
orkestra Mavrica. Neumorno so nam igrali in
nas razveseljevali vse do jutranjih ur.
Šolsko leto smo zaključili uspešno. »Hva-
la« smo izrekli vsem, ki so pripomogli slo-
venski šoli pri njenem delu: Slovenskemu
društvu Sava, Svetu šole. Ljubljanski banki,
Gradisu in Interprogresu v Frankfurtu. Med
posamezniki so se učenci zahvalili tovarišica-
ma predsednicama Frankfurta in Offenbacha
Tončki Obreht in Tatjani Skrbeta, tovarišu
Marjanu Ohretu in dedku Mrazu Štefanu
Žižku, družinam Lasič, Satirov in Glavič;
Mariji Majal, Antonu Raif, Idi Levšek in
Franciju, Mariji Tratar in Franciju, Mariji
Roškar in Ančki Volčjak.
Čakali so nas le še pločevinasti konjički in
nas odpeljali naslednje dni v domovino.
Dragica Nunčič-Turk, Frankfurt/M
S PTUJČANI NA MORJU
Želja po soncu, počitnicah v
domovini in dragin v mej, nas je
pripeljala v Kaštel Stari, kjer
smo ze drugo leto taborili z
učenci pobratene šole Tone Žni-
darič iz Ptuja.
Tabor leži v neposredni bližini
morja. Šotori so porazdeljeni
pod borovci, skopim sadnim in
eksotičnim drevjem. Starešina ta-
bora je bila tovarišica Marija Šu-
mandl, taborovodja Simona Me-
glič, ekonom in skrben oče kolo-
nije Ivan Šumandl, še neplavalce
je vadil veščin plavanja Milan
Osterman in za skrbno pripra-
vljeno hrano je skrbela kuharica
Olga Vrtačnik.
Za skupine v taboru so skrbeli
vodniki Barbara Lepej, Borut
Pogelšek, B(yana Golenač, Etna
Moravec in Štefan Bagari.
Kaštel Stari leži v slikovitih za-
livih Splita in Trogirja. Obala je
bila to leto prepcMna kopalcev.
Med njimi so barvali svoja tele-
sa. plavali- skakali in se spreha-
jali z mladimi Ptujčani tudi naši
učenci slovenske dopolnilne šole
iz Frankfurta, Darmstadta in Of-
fenbacha. Vsi smo v tujini pove-
zani v društvu Sava, kjer v svo-
jem prostem času pripravljamo
programe za proslave in akade-
mije ob narodnih in državnih
praznikih.
Zopet smo zbrani na tujem.
Zdravi in pripravljeni za delo v
novem šolskem letu. Obujamo
spomine na počitnice ob morju
in se vsem v Ptuju, ki so nam po-
novno ompgočifi skupaj prežive-
ti deset dni polnih sonca m prija-
teljstva prisrčno zahvaljujemo.
Dragica Nunčič-Turk,
Frankfurt/M
Z ladjico na otok ČIOVO učenci iz Frankfurta in Ptujčani.
Slavje na
Resevni
Slovenci iz Offenbacha in
Frankfurta, povezani s planin-
skim društvom Šentjur pri Celju
smo se tudi letos 14. julija zbrali
in preživeli nadvse lep dan v pla-
ninskem domu na Resevni.
Za dobro voljo in vzpon, ki je
bil pred nami je poskrbda druži-
na Jureta Trkmiča. V Šentjurju
imajo že dokaj dograjeno večio
stanovanjsko hišo. Čaka jih, da
jo oživijo, da zacvetijo na oknih
pisane pelargonije in da nudi
okoli seoe igrišče za Ivana in
Zdenko. Oba otroka skrbno
opravljata dolžnosti do naše slo-
venske šole v tujini. Njuna ma-
mica in oče sta vzor skrbne in de-
lavne družine. Ob vrnitvi v do-
movino bosta to dokazala svoji
domači šoli in delovni organiza-
ciji. ki ju bo sprejela.
Ob spominskem obeležju na
Resvni smo položili cvetje. Mi-
mo krajev kjer je bilo za svobodo
domovine prelite toliko krvi, kjei
so padli mladi junaki pač nismo
mogli brez spomina v besedi in
srcu.
Dragica Nunčič-Turk, Frank-
furt/M
Rekreacija v septembrskih dneh
Končno je napočil čas, ko bodo naši malč-
ki in otroci zapustili igrišča, ulice in zamenja-
li igrače s šolskimi torbicami, ki tudi letos ne
bodo lahke. Kajti otroci so že sedaj pravi
športniki, ko morajo vsak dan prenašati pre-
cejšen tovor na svojih hrbtih, starejši pa ho-
dimo lažje, kajti te dni imamo kar precej pra-
zne žepe.
Kakšna rekeracija bi bila najprimernejša
za te septembrske dni? Priporočil bi vam lah-
koten tek po bližnjem travniku. Podamo se
lahko tudi na kakšno trim stezo, vendar te v
občini Ptuj že dolgo ni več, razen v Ljudskem
vrtu, kjer je precej zapuščena. Najprimernej-
ša rekreacija za staro in mlado pa bo vožnja s
kolesom.
V sedečem položaju, ko poganjamo kolo,
dosežemo dvojen učinek: krepimo srce, oži-
lje in dihala ter pomagamo obolelim ali preo-
bremenjenim nogam do dobre »telovadbe«.
Ko se bomo odpravili na kolesarjenje, se od-
pravimo tja, kamor nas narava vabi kjer ni
motorzacije, nasičenega zraka z bencinskimi
hlapi, tam nam bo kolesarjenje v užitek in
razvedrilo.
Pri tem bi vam priporočal, da s seboj vza-
mete tudi kakšno vrečko. Morda boste v
kakšnem gozdu, ob poti, ki pelje skozi gozd,
našli tudi kakšno gobo, ki vam bo popestrila
vaš jedilnik. Pri tem pa še poduk: nabirajte le
takšne gobe, ki jih poznate in veste, da so
užitne.
Torej najpopolnejša rekreacija je tista, ki
zaposli telo in duha, ki poteka v naravi, ki
nas radosti, ohranja vztrajnost, moč in okret-
nost.
ZB
TEDNIK september 1985
TELESNA KULTURA IN ŠPORT — 9
Aluminij—
Ilirija 3:3
(2:2)
Kidričevo, stadion Aluminija,
gledalcev 800, sodnik Podrepšek
iz Celja. Aluminij: Brglez, Smi-
goc, Hameršek (Kodrič^ Te-
ment, Panikvar, Silvo Žitnik,
Jaušovec (Majal), Skerjanc
(AriO, Vogrinec, Hvaleč in Franc
Žitnik.
Po minimalnem porazu v Novi
Gorici je bila v premierni tekmi
v Kidričevem nasprotnik doma-
čih ljubljanska Ilirija. Pred pri-
četkom srečanja je podpredsed-
nik NZ Slovenije, Bojan Kunst,
predal pokal igralcem Aluminija
za osvojeno prvo mesto v obmo-
čni ligi — vzhod.
Domači so silovito pritisnili
na vrata gostov. Že v drugi minu-
ti je Vogrinec skoraj dosegel za-
detek, nato je imel priložnost še
Škrjanec. Končno so domačini
povedli z lepim zadetkom Fran-
ca Žitnika. Toda to je nekako
uspavalo domače. Pobudo so
prepustili gostom. Iz indirektne-
ga strela v domačem kazenskem
prostoru je rezultat izenačil Stan-
ko. Nekaj trenutkov kasneje je
gostom uspelo preiti v vodstvo.
Po napaki Hameršaka, ki je sla-
bo posredoval, je bil spretni stre-
lec Skerl. V enainštirideseti mi-
nuti je po desni strani prodrl do-
mači igralec Šmigoc, prigral nas-
protnega igralca, lepo podal do
Tementa, tega pa so nepravilno
ovirali in sodnik je pokazal na
najstrožjo kazen. Realizator je
bil Hvaleč.
V prvi minuti drugega polčasa,
po akciji Vogrinca in Škrjanca,
se je slednji znašel sam pred go-
stujočim vratarjem, vendar je sla-
bo streljal. V jeku domačih napa-
dov pa je gostom uspelo še en-
krat lepo izigrati levo stran do-
mače obrambe in prek Lovriča
preiti v vodstvo. Domači so po
tem delovali zmedeno. Poskušali
so na vsak način rezultat izenači-
ti, vendar pa so s tem samo omo-
gočili gostom več prostora v nas-
protnih napadih, ki so bili zelo
nevarni. V 78. minuti sta na sce-
no stopila brata Žitnik in Franc
Žitnik je uspel rezultat izenačiti.
Tri minute kasneje se je domači
napadalec Hvaleč odločil za
strel, vendar je dobri vratar Iliri-
je strel odbil v prečko. Veliko
priložnost za zmago je imel še
Vogrinec, ki pa je slabo zaključil
strel.
Tako je na žalost domačih
igralcev in številnih gledalcev to-
čka odšla v Ljubljano. Žal pa so
nekateri skeptiki Aluminij že od-
pisali. Upoštevati moramo tudi
dejstvo, da so v rezervi še izkuše-
ni igralci, kot so Steiner, Koren,
Fruk, Bek, Glažar. Ne bi bilo od-
več poskusiti tudi s temi. Vendar
je predvsem potrebna volja,
vztrajnost in borbenost, ki so jo
pokazali oba Žitnika, Panikvar,
Jauševec in Vogrinec. Naslednje
prvenstveno srečanje igra Alumi-
nij čez 14 dni v Ljubljani s Slova-
nom.
Danilo Klajnšek
V SOBOTO ZAČETEK PRVENSTVA
V ROKOMETU
V slovenskih rokometnih ligah bo v soboto m
nedeljo na sporedu prvo kolo tako v članski kot
mladinski konkurenci.
Članice RK Drava, ki bodo nastopale v prvi re-
publiški ligi, bodo zadnjo preiskušnjo pred sobo-
tnim prvim nastopom v ligi imele danes ob 18. uri,
ko se bodo v Ptuju pomerile z Beltinko. S to ekipo
so v nedeljo izgubile na turnirju v Beltincih, ven-
dar so po visoki zmagi proti Polani kljub temu os-
vojile prvo mesto. Na tem turnirju je Drava nasto-
pila v naslednji postavi: Farič, Pustoslemšek, Hen-
tak, Rižner, Korošak, Podpadec, Steharnik,-Vtič,
Lašič, Šoba, Potočnik in Gregorec. Gre za zelo
mlado ekipo, ki se bo po napovedih borila proti
izpadu. Trener Milan Baklan ima v kadru 14
igralk, med drugim pa ekipa računa tudi na po-
moč izkušene Radanovičeve. Novinki v tej postavi
Drave sta igralki iz Rač, Rižner in Pustoslemšek,
oK«. -rolo mladi.
V	prvem kolu bodo igralke Drave gostovale v
Mariboru in se pomerile z domačim Branikom.
V	drugi republiški moški ligi (vzhod) bodo igra-
le tri ekipe s tega območja — Velika Nedelja, Or-
mož in Drava. Velika Nedelja se je okrepila s Sa-
botom, Ormož in Drava pa bosta igrala s precej
mešano postavo starejših in mlajših. Po napovedih
je Velika Nedelja eden prvih kandidatov za prvo
mesto, najresnejša konkurenta pa jim bosta Fuži-
nar in Bakovci. V prvem kolu bo v Veliki Nedelji
derbi sosedov Velika Nedelja — Ormož (ob 20.
uri), Drava pa se bo v Ptuju pomerila z Bakovci
(ob 16.30). V nedeljo dopoldan bosta v Ptuju še
dve mladinski tekmi. Najprej se bodo mladinke
Drave pomerile s Titovim Velenjem, nato pa mla-
dinci z Branikom. Pionirji Drave pa bodo v soboto
nastopili v finalu republiškega prvenstva v Celju.
1. kotar
Otvoritev nogometnega
igrišča v Hajdošah
v nedeljo, 25. avgusta so no-
gometaši TVD Partizan Hajdina,
aktiv NK Hajdoše odprli novo,
vzorno urejeno nogometno igriš-
če. Zgradili so ga takorekoč na
otoku med strugo Drave in odto-
čnim kanalom elektrarne Zlato-
ličje. Igrišče je neke "vrste podalj-
šek kartodroma, blizu tega je še
strelišče na glinaste golobe, tod
pa tudi ribiči radi poskušajo svo-
jo srečo.
Predsednik aktiva, NK Hajdo-
še, Stanko Glažar pravi, da so se
odločili za to gradnjo zato, ker je
bilo tam odlagališče materiala
med gradnjo kanala. Zemlja za
obdelavo ni bila primerna in
zgraditev igrišča predstavlja le
korist. Objekt ne bo koristil le
nogometašem, marveč tudi gasil-
cem za vadbo, saj ob gasilskem
domu za to nimajo ustreznega
prostora, zaradi prometne ceste.
Tudi za druge zvrsti športno re-
kreacijskih dejavnosti bo pro-
stor. Glede na že obstoječe ob-
jekte, pravi, bodo tod začeli raz-
vijati rekreacijski center.
Da taki prostor potrebujejo in
si ga želijo, so Hajdošani doka-
zali s tem, da so večina del opra-
vili s prostovoljnim delom nogo-
metaši, gasilci, mladinci in drugi
krajani. Krepko prek 1000 ur
prostovoljnega dela so vložili v
ta objekt, del potrebnih sredstev
pa so odrinili od rednega samo-
prispevka Hajdoš. Otvoritvene
slovesnosti se je udeležilo prek
ti^oč vaščanov in drugih gostov.
Igrišče, lahko bi rekli kar sta-
dion, je odprl najstarejši izmed
57 članov kluba, 61-letni Jože
Brodnjak, ki sicer ni več aktivni
nogometaš, zato pa je toliko bolj
pridno pomagal pri gradnji tega
objekta osebno in s traktorjem.
Na otvoritveni tekmi so se po-
merili moštvi NK Hajdoše in se-
lekcija TVD Partizan Hajdina.
To ekipo so sestavljali nogome-
taši iz Draženc, Gerečje vasi,
Hajdine, Skorbe in Slovenje vasi.
Rezultat 3:0 za Hajdoše.
Predsednik TVD Partizan Haj-
dina Štefan Lukas in glavni sod-
nik Slavko Burjan sta tekmo oce-
nila kot uspešno, borbeno, ven-
dar prijateljsko. Zmagal je spret-
nejši in tudi srečnejši.
Besedilo in posnetek: L. Cajnko
Jože Brodnjak, 61-letni hajdoški nogometaš, je dal začetni udarec.
Drava osvojila točko
v prvem kolu prvenstva v vzhodni območni nogometni
ligi so nogometaši Drave gostovali v Šmartnem in z do-
mačo ekipo, ki je. v prejšnji sezoni nastopala v slovenski
nogometni ligi, igrali 1:1. Ptujčani so povedli v 20. minuti
z zadetkom Gruborja, domačini pa so izenačili v zadnji
minuti prvega polčasa. To je velik uspeh pomlajene Dra-
ve. V nedeljo pa jih čaka v Ptuju močnejše srečanje. V go-
ste jim namreč pride ena najmočnejših ekip te lige — Ste-
klar iz Rogaške Slatine. Srečanje se bo pričelo ob 17. uri.
Drava: Krajnčič, Levanič, Potočnik, Kralj, Ramšak, Lju-
beč, Tušak, Glažar (Šterbal), Strelec (Metličar), Korošec,
Grubor.
Točko so osvojili tudi mladinci, ki so z domačimi vrst-
niki v Šmartnem igrali 2:2.
1. k.
V nedeljo na Roglo
Ob dnevu planincev bo Planinsko društvo Ptuj v nede-
ljo 8. septembra organiziralo izlet z avtobusom na Roglo
(Pohorje), kjer bo osrednja planinska prireditev s kultur-
nim programom. Udeleženci se bodo lahko sprehodili po
Vitanjski planji do razglednega stolpa in do koče na Pe-
sku, na prireditvenem prostoru pa bo tudi plesišče in god-
ba.
Odhod avtobusa bo v nedeljo zjutraj ob 7. uri s Trga
svobode, vrnitev pa okoli 19. ure. Cena prevoza z avtobu-
som je za člane FD 810 din, za nečlane pa 975 din, za os-
novnošolce 650 din. Prijave sprejemajo v društveni pisar-
ni na Trgu svobode 5 do vključno 5. septembra, to je še
danes od 8—10 in 16—18. ure.
POGOVOR S PTUJSKIM ATLETOM BORISOM KRABONJO
»Boljše, da me nihče ne moti«
Borisovi rezultati v republiški
mladinski konkurenci že nekaj
pomenijo.
Na mednarodnem mitingu v
Ebenseeu v Avstriji je na 400 m
premagal mejo petdesetih se-
kund s časom 49,89. Na držav-
nem prvenstvu v Celju je na
300 m dosegel rezultat 35,74,
skupaj z Miranom Horvatom,
Stankom Zebcem in Damirom
Dimovskim je dosegel tretje me-
sto v štafetnem teku 4 x 400 m.
Lani so na republiškem prven-
stvu za mladince v Novi Gorici
postavili republiški rekord v šta-
feti 4 X 400 m s časom 3:29,7 v
postavi Horvat, Zebec, Mesarič,
Krabonja. Za takšne rezultate pa
je potrebno veliko truda.
»Trening začenjam z ogreva-
njem, to je okrog tri kilometre te-
ka, gimnastičnimi vajami, skipin-
gom, stopnjevanjem, nato pa na-
daljujem z razdaljami. Enkrat
delam na hitrosti, drugič na hi-
trostni vzdržljivosti, včasih tudi
na ovirah, končam pa z izte-
, kofr
B-rSi je končal dru^i letn; .
-ole in trenira 'ri ieta.
takrat bil vzor, začel pa sem
sam.«
Koliko treniraš na teden?
»Tedensko opravim pet do
šest treningov, po dve, dve in pol
uri, kar znese dvajset kilometrov
na teden. Večji del treniram na
stadionu, ko pa imamo fizične
priprave pa treniram v Ljudskem
vrtu in na nasipu. Pozimi smo v
športni dvorani Mladika, včasih
pa kar na snegu.«
Kakšni so pogoji za delo?
»Steza je slaba, ko dežuje je v
krivini mlaka, ko pa je dalj časa
suho pa postane pretrda. Proble-
me imamo z opremo (tenis copa-
ti, šprinterice), največji problem
pa je pomanjkanje trenerskega
kadra. Zaenkrat imamo samo
enega trenerja, ki je resen. Moraš
pa imeti voljo. Z njo se vse dose-
že.«
Kakšni so odnosi v klubu?
»S trenerjem se res dobro ra-
zumeva, ogromno dela z mano.
Sem pa na treningih najbolj ne-
mogoč, ne znam biti kolega in ko
del ;m je najbolje, da me pustijo
p ' n '^u." -
7 . ima leto^ že okrog
- n = leKTiO' -' j, tudi dr-
žavno prvenstvo za mladince v
Celju.
Kako se počutiš pred tekmo-
vanjem?
»Že dva dni pred tekmova-
njem sem nervozen. (Ce bi takrat
imel v žepu tisoč din, bi mi jih
Icthko mimogrede ukradli, ne da
bi vedel). Obljubljajo mi avloge-
ne trenir;gf, vendar do s^daj še
ni bilo nič. Ko pa si na startu, se
osredotočiš na progo, na to, ka-
ko prideš do cilja.«
Najbrž je prezgodaj govoriti o
prestopu v drug klub.
Boris zatrjuje: »Ko sem prišel
sem, sem bil nula. Šele pod vod-
stvom trenerja Ljuba Cučka sem
nekaj dosegel. Ne bom zapustil
kluba!«
Kako pa šport in šola?
»Šola in treningi ne gresta ra-
vno skupaj. V soli ti ne gledajo
skozi prste, vendar moram pove-
dati, da nimam težav, če moram
zaradi športnih obveznosti zapu-
stiti pouk. Je pa res, da se najla-
žje učim, ko pridem s treninga.«
Kako bi se počutil, če bi nehal
trenirati?
»Enkrat sem že šel skozi to, ko
sem bil poškodovan. Takrat ni-
sem vedel, kam naj se dam. Res
dosti žrtvuješ za atletiko in poča-
si ti preide v kri.«
Načrti za bodočnost?
»Najbližji cilj mi je nastop na
mladinskih balkanskih igrah,
drugih načrtov zaenkrat ni-
mam «
Borisu želimo še veliko uspeš-
nih sezon.
SM
Studio 54 — kakovostna ekipa
Mali nogomet je zelo priljubljen. Turnirjev je vedno več, pa tudi
vedno več je ekip. Nekatere ekipe obstajajo dalj časa, druge se zbere-
jo zaradi samo enega turnirja.
Studio 54 je ekipa, ki jo sestavljajo sami mladi fantje. Praktično
so iz dveh klubov, vendar to ni ovira, da ne bi uspešno nastopali na
raznih turnirjih. Od prve zasedbe ekipe, sedaj igrata samo še Danilo
Glažar in Dani Koren, vsi ostali pa so prišli v ekipo kasneje. Do letoš-
njega leta so nastopali s spremenljivo nogometno srečo, vendar pa so
letos osvojili prvo mesto v Hajdini, kjer je nastopilo 30 ekip, drugi so
bili na turnirju v Ptuju, dobro so se odrezali v Markovcih itd. Kot
praksa se na turnirjih malega nogometa pojavljajo denarne nagrade.
Člani ekipe Studio 54 pa vse to hranijo za nakup opreme, ki danda-
nes tudi ni več poceni. Ce bi sodili po rezultatih v letošnjem letu, bi
lahko rekel, da so ena najboljših ekipa malega nogometa v ptujski ob-
čini.
Tekst in posnetek: D. Klanjšek
Studio 54 od leve proti desni Ivančič, Hofman, Rimele, Kodrič, Koren,
Danilo Glažar in Hameršak. Na sliki manjka Stanko Glažar.
MOTOKROS
Šegula sedmi
Po poletnem odmoru se je pričel drugi del državnega in republi-
škega prvenstva. V Šentvidu pri Stični se je pred 3000 gledalci borilo
za točke republiškega prvenstva 26 tekmovalcev in to na zelo zahtevni
progi. Zmagal je Lovro Čuden iz AMD Slovenija avto.
AMD Ptuj sta zastopala Peter Šegula, ki se je uvrstil na sedmo
mesto in Volgemut, ki zaradi napake na motorju dirke ni končal. Ta-
ko je ekipno AMD Ptuj bila šesta.
B. Fras
Peter Šegula s svojo »maico«
Foto: T. Ačko
Tone Novak v Banja Luki
Dosedaj najboljši ptujski boksar Tone Novak, ki je v minulih se-
zonah sicer nastopal za Mariborčane, je novi član prvoligaške ekipe
Slavije iz Banja Luke. Tako so se uresničila pričakovanja poznavalcev
boksa, saj je Tone eden naših najperspektivnejših tekmovalcev v težki
kategoriji (mladinski državni prvak, mladinski balkanski prvak) in la-
ho polno uveljavo doseže le v zveznem rangu tekmovanja.
Novak je za Slavijo nastopil že v prvem kolu prve zvezne lige v
Prištini. Slavija je sicer izgubila, vendar pa je Tone dobil prvič večji
»skalp«. Premagal je državnega reprezentanta Pecija. Domačin je bil
dvakrat v velikih težavah po udarcih Novaka, nato pa gaje sodnik za-
radi nečistega boksa moral diskvalificirati. Tako je Tone odlično za-
čel svojo prvoligaško kariero. Čestitamo!
1. kotar
Kovač tudi pokalni prvak!
v Subotici je bilo tradicionalno tekmovanje za mladinski pokal
republik in pokrajin. V slovenski reprezentanci so nastopili tudi Kri-
stijan Kovač, Boris Krabonja in Odon Planinšek — člani atletskega
kluba Ptuj. Poziv v reprezentanco, katere eden izmed trenerjev je bil
tudi Ljubo Cuček, so popolnoma opravičili. Kovač je zmagal v skoku
v višino, rezultat 204 cm pa mu e prinesel tudi naziv najboljšega atleta
na tem tekmovanju. Krabonja je v teku na 200 metrov osvojil tretje
mesto in nastopil v zmagovalnih štafetah na 100 in 400 metrov. Pla-
ninšek je tekmoval v troskoku in osvojil tretje mesto.
1. kotar
10 - ZA RAZVEDRILO
5. september 1985 TEHNIK
TEDNIK 1
septemberi 985
OGLASI IN OBJAVE - 11
ZAKUUČEK ZMDA SLOVENSKE GORICE 85
KUBIKI ZEMUE. KI
POMENIJO VODO!
Brigadirsko poletje 1985 je za-
ključeno. V petek, 30. avgusta so
v naši republiki končale z delom
vse zvezne mladinske delovne
akcije: Kozjansko, Suha Krajina
in Slovenske gorice.
S pomočjo trdega dela 451 bri-
gadirjev iz raznih krajev Jugosla-
vije smo v ptujski in lenarški ob-
čini podaljšali vodovodno omre-
žje za nekaj manj kot 15 km.
Skupna vrednost opravljenih del
na ZMDA Slovenske gorice 85 je
ocenjena na okoli 30 milijonov.
Plan dela je kljub težavam in sla-
bemu vremenu dosežen.
V brigadirskem naselju v Dor-
navi pri Ptuju se je v petek, 30.
avgusta zbralo poleg brigadirjev
in posameznikov iz prvih dveh
izmen na sklepni slovesnosti še"
precej domačinov, predstavniki
družbeno političnih organizacij
ptujske in lenarške občine ter re-
publiške konference ZSMS.
Slavnostna govornica je bila
tokrat predsednica občinske
konference mladih iz lenarške
občine, Sonja Filipič. Po tem, ko
je izfazila hvaležnost domačinov
za brigadirsko pomoč, je med
drugim poudarila, da v naši re-
publiki mladinsko prostovoljno
delo še zmeraj nima tistega me-
sta, kot ga zasluži.
Za uspešno sodelovanje na le-
tošnji akciji sta komandant Akci-
je Mirko Vaupotič in predsednik
skupščine ZMDA Savo Kozjak
izročila številnim organizacijam
in posameznikom priznanja ter
udarniške značke. V imenu kra-
jevnih skupnosti, na območju ka-
terih so letos brigadirji kopali
vodovodni jarek pa se je briga-
dirjem in vodstvu akcije zahvalil
Franc Simeonov, predsednik
skupščine KS Destrnik.
Letošnjo zvezno akcijo Slo-
venske gorice 85 pa je zaključil
Tone Anderiič, sekretar republi-
ške konference ZSMS, ki je pou-
daril da smo lahko zadovoljni z
delovnimi in interesnimi dosežki
brigadirjev na vseh slovenskih
akcijah.
Po spustu zastave akcije so
sklepno slovesnost popestrili še
člani vojaškega orkestra iz ptuj-
ske garnizije ter brigadirji, ki so
za slovo opravili še obvezno ko-
panje svojih štabovcev.
M. Ozmec
Slavnostna govornica, predsednica OK ZSMS Lenart, Sonja Filipič,
pred brigadirji in udeleženci zaključne slovesnosti.
Spet smo
v šoli
že seje začel pouk. Naše misli
pa še vedno uhajajo v počitniški
čas. Pouk smo začeli s pogovo-
rom o dogodkih, ko nas ni bilo v
šoli. V šolskem vzdušju pa nam
beseda še ni hotela prav steči.
Ta ali oni je omenjal, da je bil
pri stari mami v Halozah. Tam je
obiral maline, poskušal kositi
travo ali pa je oprezal za redkimi
rdečimi jabolki v letošnji slabi
sadni letini. Govora je tudi bilo
o ne preveč cenenih domačih to-
plicah, kjer naj bi ostalo zeleno
okolje nedotaknjeno. Največ so
še povedali tisti, ki jim je uspelo
letovati na morju. Taborniki so
se pohvalili z letovanjem v Ka-
štelih, kjer imajo stalno posto-
janko. Seveda se je bilo treba
ravnati po ustaljenem redu, stori-
li pa so tudi kaj po svoje. Tako
so nekateri poskakali z barke, še
preden je prispela do pomola in
potem plavali, kdo bo prvi. V po-
govoru bi lahko največ povedali
o poznanstvih, o novih obrazih
in kako se je bilo treba od njih
kmalu posloviti. Mogoče kdo mi-
sli, da so to bolj zaupni pogovo-
ri. Vendar naj bi bili tudi pri
pouku tako zgovorni, kot smo s
svojimi prijatelji.
Ce že nismo dosti povedali o
sebi, pa smo se spomnili drugih
dogodkov. Fantje so se ustavljali
pri športu. Všeč jim je, da so se
nogometaši Aluminija in roko-
metašice Drave uvrstili v republi-
ško ligo. Še bolj pa, da je med
maljšimi mladinci postal Ptujčan
Kristjan Kovač z 208 cm državni
prvak v skoku v višino. Vedno
več se nas je oglašalo in opozar-
jalo na rancarijo v Ptuju, 80-le-
tnico Perutnine, otvoritev prizid-
ka pri upokojenskem domu, na
pridne brigadirje v Destrniku in
Trnovski vasi, pa tudi na nekate-
re srečne ribiče. Nekateri pa so
PRIPRAVE NA VOLITVE IN KONGRESE ZK
Ormoški komunisti so v okviru priprav na voli-
tve in na 10. kongres ZK Slovenije ter 13. kongres
ZK Jugoslavije namenili največ pozornosti kadro-
vanju. Za vodstva osnovnih organizacij ZK, za or-
gane zveze komunistov v občini, republiki in zvezi
so evidentirali 186 komunistov. Od tega je 129 evi-
dentiranih za funkcije v osnovnih organizacijah,
za občinske organe 53 in eden za CK ZKS. Poleg
tega je evidentiranih precej kandidatov za akcijske
oblike delovanja v zvezi komunistov, za delegate
za kongrese, precej komunistov pa je evidentira-
ORMOŽ
nih za opravljanje del m nalog v delegatskem si-
stemu.
V tem času komunisti oziroma člani predsedstva
OK ZKS Ormož pripravljajo razpravo o osnutkih
poročil obeh centralnih komitejev o delu med
kongresoma.
N. D.
AEROKLUB PTUJ, ORGANIZATOR SKLEPNE SLOVESNOSTI
Zaupanje — najvišje
priznanje ob 3O-letnici
Poročali smo že, da je Letalska zveza Jugoslavije zaupala or-
ganizacijo sklepne slovesnosti 28. aerorallya. Ta preizkušnja vse-
stranske usposobljenosti jugoslovanskih motornih športnih pilotov
se je začela 31. avgusta v Kumanovem. končana pa bo v soboto,
7. septembra na letališču v Moškanjcih. Na 28. aerorally-u sodeluje
40 preizkušenih jugoslovanskih motornih pilotov, med njimi tudi
štirje iz ptujskega aerokluba.
V soboto bo na letališču v Mo-
škanjcih sklepna slovesnost in
ob 16. uri tudi generalka progra-
ma za veliki letalski miting, ki bo
v nedeljo, 8. septembra ob 14. uri
pod pokroviteljstvom Skupščine
občine Ptuj. Program bo obse-
gal:
—	doskok padalcev z zastavami
—	pozdravni govor predsednika
organizacijskega odbora,
—	slavnostni govor delegata
predsedstva SFRJ Franca Šetin-
ca,
—	razglasitev rezultatov 28. ju-
goslovanskega aerorallya, pode-
litev pokala maršala Tita in dru-
gih, priznanj,
—	spust zastave ob himni in za-
ključek 28. jugoslovanskega ae-
roralya,
—	letalski in kulturno zabavni
program.
V civilnem delu programa bo-
do sodelovali padalci, motorni in
jadralni piloti, akrobati, poslo-
vna aviacija, balonarji, motorni
zmaji in ultra lahka letala.
Izredno zanimiv bo tudi drugi
del. V njem sodeluje jugoslovan-
sko vojno letalstvo z akrobatsko
skupino. Sodelovali bodo še z ja-
strebi, G-3, orii, MIG-21, gazela-
mi, in MI-8 za padalce. Da bodo
vsi obiskovalci sproti seznanjeni
z dogajanji, bo poskrbel naš zna-
ni komentator Tomaž Terček.
Ža brezhibno organizacijo bo
poskrbel organizacijski odbor, ki
je pod predsedstvom Alojza Goj-
čiča že ves čas priprav zelo akti-
ven in bo vse naloge prav gotovo
dosledno opravil.
Za vse udeležence velikega le-
talskega mitinga bodo poskrbeli
za dobro počutje in razvedrilo
priznani godbeniki, Jaka Šraufci-
ger, ptujski letalci in gostinci.
Organizator je prepričan, da se
bodo vsi udeleženci iz Moškanj-
cev vračali zadovoljni, z mnogi-
mi novimi poznanstvi in polni
dobre volje.
Besedilo in posnetek: L. C.
se spomnili obsežnih požarov na
jadranskih otokih, ki so nastali
zaradi malomarnosti, pa tudi hu-
dih nesreč zaradi porušenega je-
zu v Italiji in strmoglavljenih le-
tal.
Povedala pa bi še, da mineva
40 let, odkar sta eksplodirali prvi
atomski bombi. To je pripomo-
glo, da je kapitulirala Japonska.
Po drugi strani pa se je začela
nerazumljiva oboroževalna tek-
ma, ki sega danes že v vesolje.
Za to gre ogromno denarja, zara-
di česar so prizadete države v
razvoju. O tem in o zatiranju črn-
cev v Južni Afriki bodo razpra-
vljali ministri neuvrščenih držav
v Luandi.
Navedli smo še več dogodkov.
Učitelji pa so nas začeli opozar-
jati na varno pot v šolo, na uče-
nje in na organiziranje razredne
skupnosti. Seveda so to stvari, na
katere naj bi se tudi mi sami
spomnili.
Simona Fridl,
8/a, OŠF. O. Ptuj
Let nad Ptujem ...
V tednu od 27. avgusta, do vključno 3. septembra so miličniki posta-
je milice Ptuj in oddelkov posredovali v treh prometnih nesrečah in pri
tem zabeležili eno smrtno žrtev, eno hujšo in dve lažji telesni poškodbi.
Vzroki nesreč so bili neprimerna hitrost, izsiljevanje prednosti in nepre-
vidna vožnja s traktorjem. Materialna škoda na vozilih je ocenjena na
okoli 180 tisočakov.
umrl za posledicami
nesreCe
V sredo, 28. avgusta je prišlo
do hujše nezgode na regionalni
cesti od Ptuja proti Destrniku.
Voznik kolesa z motorjem (mo-
peda) 74-letni Janez Horvat iz
Žabjaka se je peljal v smeri proti
Destrniku. Ko je z roko dal znak,
da namerava zaviti v levo m za-
čel zavirati je za njim pripeljal z
neprilagojeno hitrostjo voznik
osebnega avtomobila. 31-letni
Ivan Lovrenčič. Pri tem je trčil v
mopedista in ga zbil po cestišču.
Dan zatem, torej v četrtek, 29.
avgusta je v ptujski bolnišnici za-
radi hudih poškodb Horvat
umrl.
-OM
pri prehitevanju prehi-
tro na desno
Po magistralni cesti skozi Pod-
lehnik je bil vse tri dni ob koncu
minulega tedna izredno gost pro-
met, saj so se z Jadrana vračale
skorajda nepretrgane kolone
osebnih vozil s tujo registracijo.
Discipliniranosti večine vozni-
kov je pripisati, da ni prišlo do
večjih prometnih nezgod. Izjema
je bila le v petek popoldne, ko je
voznica osebnega avtomobila
Dubravka Nonveiller z Dunaja
pri prehitevanju vozila neznane
registracije prehitro zavila na de-
sni vozni pas, od tam jo je zane-
slo na njivo, kjer je vozilo obsta-
lo s kolesi navzgor. Voznica
osebnega avtomobila je bila te-
žje, njen sopotnik Arsen Nonve-
iller pa lažje poškodovan.
FF
Cepljenje šolskih otrok
in mladine
Kot vsako leto bomo tudi letos izvršili obvezno cepljenje šolskih
otrok in mladine skladno s pravilnikom (Ur. list SFRJ 8/80) in cepil,
nim programom, ki ga je predpisal republiški komite za zdravstveno
iti socialno varstvo. Namen tega sestavka je, da obvestim starše, kateri
otroci bodo cepljeni in proti katerim nalezljivim boleznim. Cepljenje
bomo izvajali po šolah, ki so že obveščene o datumu in uri prihoda
cepilne ekipe.
V	prvem roku od 10. 9. 1985 do 23. 9. 1985 bomo cepili učence v
prvem razredu osnovne šole in sicer proti ošpicam in mumpsu ter de-
klice, ki obiskujejo sedmi razred osnovne šole proti rdečkam. Reakci-
je po teh cepljenjih so zelo redke, pokažejo pa se lahko v naslednjih
oblikah: oteklina, bolečina in rdečina na mestu vboda z iglo, poveča-
ne obušesne slinavke, izpuščaj ali blaga splošna reakcija s povišano
temperaturo in glavobolom.
V	drugem roku od 8. 10. 1985 do 21. 10. 1985 pa bomo cepili šo-
larje prvih in sedmih razredov osnovnih šol proti davici, tetanusu in
otroški paralizi. Tudi po tem cepljenju opazujemo zelo redke reakci-
je, ki se pokažejo v obliki otekline, rdečine in bolečine na mestu vbo-
da ali z blago temperaturo, glavobolom in slabostjo.
V	mesecu decembru |985 bomo cepili dijake in dijakinje sred-
njih šol proti tetanusu in sicer tiste, ki bodo v tem šolskem letu konča-
li izobraževanje na II., III., in IV. zahtevnostni stopnji.
Mladinke in mladince, ki po končani osnovni šoli ostanejo doma
bomo cepili proti tetanusu ob zdravniškem pregledu, ki ga opravimo,
ko se udeležijo predvojaškega tabora v Dornavi (letos bo to 9. 9'
1985).
Vse otroke, ki zaradi kontraindikacij ali odsotnosti v šoli ne bo-
mo cepili v teh rokih, bomo pismeno vabili na cepljenje v naš dispan-
zer v ttiesecu novembru in decembru, ko moramo po navodilih ceplje-
nje tudi zaključiti.
SLIKARSKA KOLONIJA
POETOVIO-PTUJ
v umetniškem paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju bo prihodnji če-
trtek, 12. septembra ob 17. uri odprta razstava umetniških del, ustvar-
jenih v času petnajste kolonije, ki je delovala v lanskem letu na Ptuju,
delno pa v Halozah, Slovenskih goricah inyJ^arkovcih na Ptujskem
polju.	*
Svoja dela bodo razstavili likovni ustvarjalci Bogdan Cobal, Ra-
do Jerič, Jože Polajnko in Slavko Kores, vsi ti so iz Maribora, poleg
tega pa še nedavno umrli, znani mariborski atlet Tošo Primožič. Na-
dalje bodo svoja dela razstavili še Vlado Potočnik iz Ljutomera, Leon
Koporc in Marin Berovič iz Ljubljane, Simon Mlakar iz Škofje Loke
in Viktor Goričan iz Zagreba.
Razstava bo odprta do 26. septembra.
FF
Začetek — brez bistvenih novosti
V	ponedeljek, 2. septembra so se ponovno na široko odprla šolska vrata.
Tako pa je brezskrbnih dni konec, je marsikdo ugotovil, čeprav so misli na šolo
uhajale že takoj po 15. avgustu, saj je bilo treba še marsikaj nakupiti za šolo.
Nasploh pa je zadnji poletni mesec resnično breme za žep. Poleg šolskih naku-
pov, je tu še ozimnica.
Na izobraževalni skupnosti občine Ptuj smo izvedeli, da na začetku novega
šolskega leta ni bistvenih novosti. Povsod so se pripravili, kot je treba. V to so
zajeti učni načrti, urniki in konference.
Pomembno je tudi, da so v številnih šolah poletni čas izkoristili za večja in
manjša popravila. Na Grajeni in Destrniku pa so pridobili tudi nove učilnice ta-
ko, da so z novim šolskim letom prešli na enoizmenski pouk.
Prav tako na začetku novega šolskega leta ni problemov s kadri. V bodoče
jih bomo lahko zaposlovali ie, če bomo širili podaljšano bivanje in celodnevno
šolo. Letos je v oddelke podaljšanega bivanja zajetih 880 učencev. Na začetku
šolskega leta je okrog 8000 osnovnošolcev, od tega okrog 1000 novinčkov. V
srednješolskem centru pa je okrog 2300 učencev.
Pavlina Majnik, tajnica izobraževalne skupnosti občine Ptuj je tudi pove-
dala, da bodo še letos predvidoma pričeli s celodnevno šolo tudi v Lovrencu
glede nato, da bo nova šola zgrajena do novembra.
MG
Rodili so:
Darja Nahberger, Gerečja vas
18 — Tomaža; Vilma Kirbiš, Ge-
rečja vas 6 — deklico; Kristina
Mlakar, Tržeč 43/b — dečka;
Terezija Sever, Terbegovci 32,
Videm ob Ščavnici — Mitja; Ma-
rija Butolen, Dobrina 54 — An-
drejo; Majda Kelenc, Stojnci 99
—	deklico; Lidija Godec, Peršo-
nova 25 — deklico; Dragica Lor-
ber, Sestrže 39 — deklico; Sonja
Golob, Ivana Kaučiča 14, Ljuto-
mer — Rajka; Marija Pivko,
Stojnci 22/a — Valerijo; Ljud-
mila Kopše, Žetale 10 — dekli-
co; Marija Medved, Pleterje 7 —
deklico; Ivanka Fras, Markovci
92 — Tomija; Ana Vidovič, No-
va vas 69 — dečka; Slavica Ple-
teršek, Mihovci 61 — deklico;
Ana Horvat, Sobetinci 22 —
Marjano; Vojislava Grabrovec,
Vel. Varnica 54 — dečka; Štefa-
nija Lukovski, Dornava 148 —
Bojana; Biserka Perdan, Krčevi-
na 5 — Gregora; Milica Fajfar,
Cerovec-40 — Gabrijelo; Milica
Samastur, Dežno 28 — Dušana;
Dubravka Ovčar, Ul. 5. Preko-
morske brigade 7 — dečka; So-
nja Vrabl, Žabjak 16 — Sebasti-
jana; Natalija Slanič, Ziherlova
pl. 8 — Saša; Silva Kamenšek,
Ciril-Metodova dr. 19 — Mojco;
Nada Lorbek, Gregorčičev dr. 6
—	Bojana; Sonja Krajnčič, Bu-
kovci 128 — dečka; Zdenka
Vaupotič, Hajdoše 46 — Sandi-
ja; Terezija Ekart, Brezovci 20 —
Matejo; Vekoslava Mesarec,
Drakšl 6 — Sonjo,.
Poroke:
Martin Korez, Stoperce 60 in
Helena Mesarič, Dežno 33; Ja-
nez Muršec, Sobetinci 24 in Da-
nica Polegeg, Muretinci 28;
Frančišek Muhič, Velika Nedelja
10/a in Sonja Vidovič, Gradišče
11; Igor Gričnik, Dornava 28/a
in Sonja Kline, Spuhlja 19; Da-
nilo Rijavec, Ul. B. Kraigherja
31 in Angelca Rakovec, Ul. B.
Kraigherja 31,.
Umrli so:
Matija Žajdela, Mihovci 36,
roj. 1900, umrl 23. avgusta 1985;.
Marija Korošak, Vintarovci 67,
roj. 1901, umria 22. avgusta
1985.; Anton Kokot, Dom upo-
kojencev Ptuj, roj. 1907, umri 26.
avgusta 1985.; Ivan Herman, To-
varniška 20, Kidričevo, roj. 1928,
umrl 26. avgusta 1985.; Janko
Šegula, Rogozniška 17, roj. 1924,
umrl 26. avgusta 1985.; Matilda
Klajderič, Gruškovec 95, roj.
1924, umria 27. avgusta 1985.,
Marija Rogina, Ul. Poh. bataljo-
na 4, roj. 1922, umria 29. avgusta
1985.; Štefanija Kupčič, Trnov-
ski vrh 8, roj. 1946, umria 28. av-
gusta 1985.; Janez Horvat, Žab-
jak 41, roj. 1909, umrl 29. avgu-
sta 1985.; Marija Krajnc, Sobe-
tinci 46, roj 1913, umrla 29. avgu-
sta 1985.; Elizabeta Majcen, Me-
zgovci 13, roj. 1911, umria 30. av-
gusta 1985.; Roza Jurič, Pleterje
11, roj. 1909, umria 27. avgusta
1985.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK
62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni
predal 99. Ureja uredniški kole-
gij, ki ga sestavljajo vsi novinarji
zavoda, direktor In glavni ured-
nik Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehnični
urednik Štefan Pušnik, novinarji:
Jože Bračlč, Ivo Clanl, Nevenka
Dobljekar, Franc Flderšek, Maj-
da Goznik, Martin Ozmec In
Marjan Šneberger. Uredništvo In
uprava Radlo-Tednik, telefon
(062) 771-261 In 771-226. Celo-
letna naročnina znaša 1.500 di-
narjev, za tujino 2.400 dinarjev.
Žiro račun SDK Ptuj
52400-603-31023. Tiska ČGP Ve-
čer Maribor. Na podlagi zakona
o obdavčevanju proizvodov In
storitev v prometu je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za kate-
re se ne plačuje temeljni davek
od prometa proizvodov.