GLASILO GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Leto VI. — štev. 43.	Ljubljana, 20. oktobra 1950	Izvod 4 din
Važni ukrepi zvezne vlade
ZA VARČEVANJE
S PREDMETI ŠIROKE POTROŠNIE
Zvezna vlada je doslej izdala že vrsto ukrepov, katerih namen je povečati varčevanje s predmeti, ki so nam potrebni za industrializacijo in elektrifikacijo države. Tudi uredba, ki jo je 14. oktobra izdala zvezna vlada, je namenjena temu, da se poveča varčevanje s predmeti široke potrošnje.
Doslej smo premalo varčevali ne sa-, mo s predmeti široke potrošnje, ampak tudi z investicijskim materialom, potrebnim za zgraditev industrijskih objektov. Nismo se v zadostni meri zavedali, da nas je ves ta material stal drage devize, v kolikor ga niso z največjimi napori proizvedli naši delovni kolektivi sami. Razumljivo, da je tako čezmerno in raz-sipniško trošenje vseh teh fondov slabilo naše napore, ki so usmerjeni k čimprejšnji dograditvi težke industrije.
Osnovno načelo nove uredbe je, da ne more imeti nihče večje preskrbe kakor jo imajo jamski, gozdni in železniški delavci. Delavci, ki opravljajo posebno odgovorne državne in družbene funkcije ali važno znanstveno delo, so sicer deležne nekaterih ugodnosti, katere pa ne morejo in ne smejo biti razširjene na člane njihovih družin, ki se morajo razporediti v iste skupine kakor vsi ostali potrošniki.
Nova uredba predvideva takojšnjo likvidacijo raznih magazinov, v katerih se je preskrbovalo samo določeno število ljudi, in to največ iz državnega aparata.
Ukinjeni so tudi vsi počitniški domovi, razen sindikalnih, ki niso bili le skrajno nerentabilni, ampak se je v njih čestokrat celo razsipniško uporabljal prehrambeni fond. Prepovedane so tudi vsakršne nepotrebne veselice in banketi, na katerih so se prekomerno trošila živila,
ki so bila sicer namenjena za garantirano preskrbo.
Vji naši ljudje se morajo zavedati, da pomenijo taki nepotrebni banketi in slavnosti odtegovanje hrane vsej socialistični skupnosti, kateri po vsej pravici pripada. Po novi uredbi je nadalje ukinjeno vsako nadaljnje kupovanje opreme ter drugega materiala za potrebe uradov in ustanov. Prav tako so prepovedana vsa popravila državnih zgradb, ki ne služijo vzdrževanju zgradbe.
Omenjena uredba je bila izdana na pobudo naše Partije. Ker smatra CK KPJ varčevanje za izredno važno v sedanjem obdobju izgradnje socializma, je poslal pismo vsem osnovnim partijskim organizacijam, v katerem opozarja, »da je neposredna naloga naših partijskih organizacij, da postane misel na varčevanje za vsakogar sestavni del njegove zavesti, da bo varčevanje povsod konkretizirano, stvarno organizirano in da se spremeni v vsakdani) boj zoper razsipanje in raz-sipnike na vseh področjih našega delovanja. Pismo CK KPJ pravi nadalje: »Uredba zvezne vlade ima dvojno nalogo. Z ene strani naj uzakoni nekatere najpomembnejše ukrepe za varčevanje, z druge strani pa naj okrepi boj zoper pojave birokracije, ki se kažejo v različnih krivičnih in čezmernih materialnih ugodnostih, ki jih uživajo nekatere ustanove in posamezniki v neodgovornem tratenju materialnih dobrin na škodo socialistične skupnosti.«
O magazinih, v katerih so se preskrbovali samo nekateri, pravi pismo CK KPJ takole: »Če morajo nekateri z isto plačo poleg redne preskrbe drago kupovati na prostem trgu, drugi pa lahko poceni kupujejo preko količin zagotovljene
preskrbe, in sicer po nižjih enotnih ali kakršnih koli drugih cenah, ki so vsekakor nižje od kome; cialnih, potem to pomeni, da uživajo ti drugi ugodnost.
Z druge strani pa boj zoper neupravičene materialne ugodnosti nikakor ne pomeni, da bi kakor koli ustregli anarhistično malomeščanskim pojmom o izenačevanju, ne oziraje se na težo, kakovost in odgovornost dela. Nasprotno, materialne okoliščine v prehodni dobi od kapitalizma h komunizmu, ki so značilne za sedanjo dobo našega razvoja, brezpogojno terjajo ravno to, da nagrajujemo ljudi v skladu s težo, kakovostjo in odgovornostjo njihovega dela. Vsak drugačen način nagrajevanja bi bil nepravilen in krivičen ter v skladu s prizadevanjem, da pride do izenačevanja ne glede na težo, kakovost in odgovornost dela. To bi bilo prav tako škodljivo za naš socialistični razvoj, kakor so škodljive neupravičene ugodnosti, ki kršijo socialistično načelo o pravičnem nagrajevanju po delu.«
Nedvomno ima najnovejša uredba zvezne vlade, kakor tudi pismo CK KPJ velik moralno-politični pomen. Z novo uredbo je naša Partija dokazala, da v naši državi ni mesta za različne ugodnosti, ki jih imajo samo nekateri. Prav tako pa je z novo uredbo dokazala, da vsi naši narodi cenijo velike napore, ki jih vlagajo posamezniki v važna družbena dela, za kar zaslužijo — in to jim uredba tudi prizna — vse priznanje in temu ustrezajoče materialne prejemke.
Naši delovni ljudje navdušeno komentirajo to najnovejšo uredbo in izjavljajo, da so pripravljeni napeti vse sile, da premagamo napore, katerih je kriva ne samo letošnja suša, marveč tudi ekonomska blokada vzhodnoevropskih držav.
STROKOVNA SPOSOBNOST bo v bodoče tudi odločilno merilo za tarifni sistem
Pred pomembno in težavno nalogo stoje naši delovni kolektivi in pristojni državni organi: S 1. novembrom se začne prevedba delavcev v nazive po uredbi o strokovnem usposabljanju in nazivih delavcev, 31. decembra t. 1. pa mora biti prevedba končana.
Doslej smo poznali 3 kategorije delavcev: nekvalificirane, polkvalificirane in kvalificirane. Ta delitev pa je bila nezadostna, pravno ni bila priznana in ni imela primernih meril za točnejšo opredelitev posameznih kategorij. Strokovna sposobnost je prišla v poštev kot eden izmed kriterijev, po katerih so se razporejala dela v posamezne skupine. Praksa je poleg tega odkrila, da je v sedanjem sistemu stopnja strokovne sposobnosti ostala tako neopredeljen in neobdelan či-nitelj, da zaradi te hibe sistem ni dajal dovolj vzpodbude za pridobivanje višje strokovne kvalifikacije za ustrezno planiranje in pravilno razmeščanje strokovne delovne sile. Pogosti so primeri, da so bili zaradi tega v višje skupine razvrščeni delavci, ki bi po svoji kvalifikaciji spadali sicer v nižje skupine. Na drugi stoni pa se je dogajalo, da so bili sicer Visoko kvalificirani delavci razporejeni v nižje skupine. Ta praksa se je n. pr. zelo neugodno odražala v borbi za dvig kakovosti naše proizvodnje.
Pa še ena hiba je bil odkrita v praksi. Vrsta kvalificiranih delavcev (rudarski pazniki, razni mojstri, delovodje itd.) je bila prevedena leta 1947 v stalež državnih uslužbencev: dobili so naziv iz ustrezne stroke po uredbah o strokah, veljajočih za državne uslužbence. Kljub sicer visoki kvalifikaciji so kot državni uslužbenci prišli v nižje nazive svoje stroke. Čeprav so kot neposredni organizatorji, vodje itd. posameznih del ali delovnih faz še dalje ostali neposredno v proizvodnji, kar so postali prav zaradi svojih bogatih delovnih izkušenj in sposobnosti, so s to prevedbo pravzaprav utrpeli moralno in materialno. Tako se je razkrila potreba po odpravi teh hib.
Tej potrebi ne more zadostiti dosedanja razvrstitev delavcev v omenjene tri kategorije, čeprav je še vedno v uporabi in se jo poslužuje tudi evidenca in statistika o delu in delovni sili. Vemo, da nam manjka n. pr. visoko kvalificiranih strugarjev, livarjev, itd. Toda koliko jim imamo in zlasti koliko jih še potrebujemo, tega točno ne vemo.
Uredba o strokovnem usposabljanju in nazivih delavcev odpravlja te hibe in je logična posledica naše dosedanje tarifne politike in mnogih izkušenj, ki smo jih pridobili pri izvajanju veljajočega tarifnega sistema, Ugotoviti moramo, da je prav sedanji tarifni sistem dal vse tisto potrebno gradivo, ki omogoča stopiti
korak naprej in postaviti strokovnost kot trdno osnovo za pravilno dviganje strokovnih delavskih kadrov, za njihovo re-alno planiranje in razmeščanje pa tudi za učinkovitejše nagrajevanje po delu.
.. T.° so nekateri razlogi, zaradi katerih je izšla nova uredba, ki daje predvsem razčlenitev kvalifikacije po stopnjah strokovnosti. Vsak delavec bo dobil glede na doseženo stopnjo strokovne usposobljenosti v svoji stroki naziv (na primer izučeni delavec, specialist, mojster, itd.) in poklic svoje stroke (na primer samostojni delavec _— ključavničar, strugar — specialist, zidar — mojster, itd.) le delavci, ki opravljajo navadna fizična dela, ostanejo izven te razvrstitve: ne dobe ne naziva ne določenega poklica. V tem ko označuje poklic vrsto strokovnosti in zajema že tudp vanj spadajoča strokovna dela, označuje naziv stopnjo določene strokovnosti v določenem poklicu, ki opravičuje delavca, da opravlja tista dela svojega poklica, za katera je sposoben.
Praktična pomembnost prevedbe delavcev bo najprej v tem, da bo vsak strokovni delavec razporejen k delu tiste skupine svojega poklica, za katera je dejansko sposoben. Tako bo omogočena zaposlitev glede na doseženo strokovno sposobnost. Prevedba bo torej do kraja razkrila primere nepravilnih zaposlitev in omogočila njihovo odpravo, kar bo v korist tako strokovnim delavcem kakor tudi v korist same proizvodnje.
Taka ureditev pa podpira tudi jasno perspektivo vsem, ki imajo voljo in namen izpopolnjevati se v svoji stroki. V tem oziru so važni predpisi uredbe, ki določajo osnovne pogoje za dosego posameznih nazivov. Ko bodo izšli še pravilniki o strokovnih tečajih, izpitih in drugih pogojih za pridobitev višje stopnje strokovne sposobnosti, bo vsak delavec vedel, koliko časa bo moral delati n. pr. kot pomožni delavec, priučeni delavec ali specialist itd. in kakšne izpite bo moral napraviti, če bo hotel v svoji stroki in svojem poklicu doseči višji naziv. Dosega višjega naziva pa daje delavcu hkrati pravico, da se glede na do-seženo višjo kvalifikacijo tudi dejansko razporedi na delo višje skupine svojega poklica. To bo končno imelo za posledico praviloma tudi višje prejemke, kajti ta uredba v zvezi z načeli temeljnega zakona o gospodarjenju terja tudi ustrezno izpremembo sedanjega plačilnega sistema, kateremu ta uredba postavlja osnove. Po tej ureditvi bodo odpadla vprašanja, ki jih sedaj marsikak slušatelj industrijskih strokovnih šol ali delavskih tehnikumov postavlja, namreč, kaj bo po končani šoli. Odslej bo vsakdo
vedel, kakšen naziv bo dobil in kakšno delo bo opravljal po uspešno končanem strokovnem tečaju, šoli itd.
S to prevedbo bodo odpadli tudi primeri neustreznih prevedb v stalež državnih uslužbencev. Cela vrsta sedanjih »uslužbencev« bo na osnovi te uredbe prešla v delavski stalež: glede na svojo strokovno usposobljenost bodo dobili ustrezni naziv in poklic svoje stroke. Ta uredba bo torej imela za posledico primerno spremembo uredb o strokah za državne uslužbence. Ne da bi podrobneje obdelovali te odnose, moremo ugotoviti, da se prav ob teh primerih kaže nova uredba kot pomemben prispevek pri odpravljanju razlik med fizičnim in umskim delom. To bo seveda prišlo do izraza, ko bodo izšli še nadaljnji predpisi in bo tekom časa tem načelom prilagojen tudi celotni plačilni sistem in na novo urejeni delovni odnosi.
Glede na jx>men te uredbe je utemeljena zahteva, da je treba skrbno izvesti vse priprave, da bo prevedba čimpra-vilneje izvršena. Izvesti jo je treba z zavestjo, da se z njo polagajo temelji za uspešno dviganje strokovne sposobnosti in napredovanje naših delavcev, ki so postali gospodarji svojega dela. M. R.
Kolektiv Tovarne usnja
Koni cah tekmuje po
V počastitev dneva volitev prvega delavskega sveta v tovarni usnja »Konus« v Slov. Konjicah je 1. septembra začelo tekmovati po turnirskem načinu 12 proizvodnih brigad v tovarni.
Pobudo za tekmovanje je dala partijska organizacija v tovarni. V tekmovanju je sodeloval ves kolektiv. Poleg višje storilnosti pri delu so tekmovali še za kvaliteto izdelkov, preseganje planskih nalog in delovno disciplino. Posamezne brigade so presegale svoje dnevne norme do 115%. Prav tako se je izboljšala tudi kvaliteta izdelkov za 15%, kljub temu, da so surovine ostale iste. Neupravičene izostanke so znižali na 0,02%. Najbolj pereče vprašanje v tovarni pa so bili bolniški izostanki, saj so v nekaterih dneh znašali do 9% vseh zaposlenih. Zato so prav v času tekmovanja napovedali boj tudi tem in uspeh ni izostal. Od prvotnih 9% so že v prejšnjem mesecu znižali te izostarike na 5%. '
Najboljše rezultate v vseh točkah je dosegla brigada »Tone Meliva«, ki jo vodi tov. Anton Hlastec. Brigada opravlja eno najtežjih del v tovarni v čresleni lužnici pri prenašanju surovih kož, ki za-
Poštnina plačana v gotovini
Vključimo se v tekmovanje za „Teden cest"
V času od 22. do 29. oktobra t. 1. se bo vršil v vsej Sloveniji »Teden cest«, ki ga prireja kot tradicionalno prireditev svoje cestne službe Ministrstvo za lokalni promet LRS. Že letošnji pomladanski »Teden cestnega prometa« je pokazal na našem cestnem omrežju vidne in razveseljive uspehe in smemo upravičeno pričakovati še boljše rezultate od sedanje jesenske prireditve.
Vsakomur je znano, da so ceste v Sloveniji, ki so po večini gramoznate in imamo le nekaj deset kilometrov zidanih ali asfaltiranih cestišč, v zelo slabem stanju zaradi izredno močnega cestnega prometa in zaradi pomanjkanja strokovnega delovnega osebja, primernega materiala in modernih strojev ter orodja. Kljub temu pa naših cest v sedanjem stanju nikakor ne smemo pustiti v ne-mar. Zato bodo v »Tednu cest« priskočile na pomoč našim cestarjem razne množične organizacije v mestih in na podeželju. Ljudske množice, včlanjene v OF, ZB, LMS in AFŽ bodo v dneh od 22. do 29. oktobra tudi že poprej in pozneje pomagale.pri razvažanju in posipanju gramoza, pri njegovi izdelavi, pri čiščenju jarkov, propustov, pri popravljanju mostov, podpornih zidov, ograj in podobno. Izdatno pomoč je obljubila tudi naša ljudska vojska.
Da pa ne bi ostale brez svojega de-
leža pri tej vseljudski in občekoristni akciji tudi sindikalne organizacije je napovedala sindikalna podružnica Ministrstva za lokalni promet vsem sindikalnim podružnicam cestne prometne službe, včlanjenim v republiškem odboru sindikatov delavcev in nameščencev rečnega, cestnega in zračnega prometa Slovenije, posebno tekmovanje za »Teden cest«. Podružnice bodo tekmovale med seboj v dveh glavnih točkah: katera podružnica bo zajela glede na skupno število svojega članstva najvišji odstotek prostovoljnih delavcev in, katera sindikalna podružnica bo dosegla najvišje povprečje izvršenih prostovoljnih ur na vsakega člana sindikata.
Pričakovati je, da se bo v tem tekmovanju razvila med vsemi podružnicami prometne dejavnosti ostra in navdušena delovna borba, katera podružnica bo dosegla uspehe, saj bodo skrbno zravnane kotanje na cestiščih, ki povzročajo na vozilih ogromno škodo, pri vozačih in pri potujočem ljudstvu pa toliko nerazpoloženja najboljši dokaz, kako se služi skupnosti. Naj ne bo med slovenskimi prometnimi delavci in uslužbenci, pa tudi med članstvom vseh drugih sindikalnih organizacij nikogar, ki ne bi v »Tednu cest« prijel za lopato in kramp ter tako prispeval svoj delež za popravilo in izboljšanje naših cest.
Ameriški rojaki so nas obiskali
V Sloveniji se mudi že nekaj tednov večja skupina ameriških Slovencev, ki jih je veliko hrepenenje, videti svoje ljubljene svojce in rojstne kraje, napotilo v njihovo rojstno domovino. Članice Progresivnih ameriških Slovenk in pa tudi nekaj rojakov so v četrtek 12. t. m. obiskali našo »Delavsko enotnost« — ter ji poklonile lep, nov, moderen pisalni stroj. Ameriške Slovenke so sprejeli v mali dvorani Glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije predsednik Janko Rudolf, ki je drage goste pozdravil, tajnik M. Bore in glavni urednik našega lista Tone Seliškar, ki se je gostom zahvalil za darilo. V imenu gostov je darilo izročila Kristina Pugljeva iz Mi|lwaukee, pozdrave vseh ameriških progresivnih Slovenk pa je izročila Jožefina Tratnikova iz Clevelanda, ki se bo kot delegatinja Progresivnih ameriških Slovenk udeležila tudi kongresa AFŽ. Med gosti se je nahajal tudi ameriški major Jos. Taylor iz Kansas City, ki si je kot komandant tabora jugoslovanskih beguncev v Italiji pridobil med našimi ljudmi mnogo prijateljev, katere je zdaj prišel obiskat.
Gostje so slikani skupaj s člani GO
DOMAČA KOSTRUKCIJA ..KoMBAINA"
V rudniku Siverič že od novembra lanskega leta uporabljajo za kopanje, nakladanje in separiranje premoga »kombajn«, stroj, ki ga je skonstruiral mehanik tov. Nikola Ivaz.
Kombajn koristi pri delu na več načinov, Njegove prednosti so velike in že po nekaj mesecih uporabe so imeli v rudniku Siverič velikanske koristi. Kombajn poganja električni motor štirih konjskih sil in more v eni minuti nakopati, sepa* rirati in natovoriti 1000 kg premoga. Na mesto 20 delavcev, ki so prej nakladali in separirali premog, opravlja to delo sedaj s kombajnom 1 sam delavec. Z nadaljnjo izpopolnitvijo kombajna pa^ je mogoče njegovo storilnost še povečati. Tov. Ivaz je izjavil, da je storilnost kombajna odvisna od premera kopača in ve-
»ČCONUS*1 v Slovenskih turnirskem načinu
hteva res odpornega človeka. Drugo in tretje mesto pa si delita brigada »Otona Župančiča« v kromovi izdelovalnicr in brigada »Borisa Kidriča«, ki sta dosegli vsaka po 28 točk. Uspehi teh dveh brigad so tem bolj pomembni še zato, ker so v prvi zaposlene po večini same žene, medtem ko druga opravlja eno najbolj natančnih del v tovarni: lepljenje jermenov. Vsaka najmanjša napaka pri tem delu utegne povzročiti, da je jermen lahko neuporaben. Četrto mesto si je s 26 točkami priborila brigada devetkrat-nega udarnika Ivana Slapnika »Franca Harkov«.
Ker so bili že v prvem mesecu tekmovanja doseženi res lepi uspehi, je ce-.lotni kolektiv sklenil, da bodo ta način dela obdržali za stalen in ga vključili v tekmovanje na čast desete obletnice OF.
Poleg svojega rednega dela v tovarni gradi kolektiv še izvenplansko veliko kotlarno pod vodstvom ing. Verzela, ki predstavlja eno največjih gradenj kotlarn pri nas. Ko bo v celoti dograjena, bo dajala eno tretjino več pare kakor do sedaj vse kotlarne v tovarni in se bodo tudi glede pogona popolnoma osamosvojili.	L, V.
likosti lopat, ki nakladajo. Trak za nakladanje se more po potrebi zniževati in dvigati, podaljševati in skrajševati in doseči se da tudi to, da se trak po potrebi premika v levo in desno. Ena velikih prednosti kombajna pa je v tem, da je visok le 110 cm in da je konstruiran kot premakljiva priprava ter se lahko na mestu obrača kot traktor, kar omogoča njegovo praktično uporabljivost posebno na odkopih. Posebno uporabljiv je kombajn pri površinskih odkopavanjih, kot n. pr. v Banovičih, Kostolcu itd.
Vendar pa tov. Ivaz ne namerava ostati samo pri tej konstrukciji. Sestaviti namerava nov kombajn, ki bo visok največ 50—60 cm, tako da bo pripraven za kopanje in nakladanje premoga v drobnih slojih. Prepričan je, da bo tudi ta kombajn mogel v eni minuti naložiti 1000 kilogramov premoga ali jalovine.
Kljub temu pa o tej domači konstrukciji vsi molčijo. Ko so študenti rudarske fakultete TVŠ iz Ljubljane julija 1950 s prof. inž. Kraljem obiskali rudnik Siverič, jim o kombajnu nihče ni ničesar omenil, čeprav bi z uporabo kombajna mogli doseči v vsej državi velike prihranke. Laže bi reševali problem delovne sile na od-kepnih mestih, povečali bi proizvodnjo in revidirati bi mogli dosedanje delovne norme. Ker je izdelava kombajna enostavna, bi ne bilo posebnih težkoč glede materiala in glede strojev za izdelavo kombajna.
Takšno brezbrižno stališče pristojnih pomeni nepravilen odnos do izumiteljske iniciative in neumorne volje ter elana naših najboljših delavcev, ki želijo sebi in delovnim tovarišem zboljšati delovne pogoje in pripomoči svoji socialistični domovini do čimvečjih prihrankov in koristi. V debi, ko si pri nas vsepovsod prizadevamo, da bi kar največ del mehanizirali in razvili udarništvo, racionaliza-torstvo in novatorstvo, je dolžnost vseh pristojnih organov in tudi rudarskih, da bi tej veliki Ivazijevi iznajdbi posvetili več pozornosti, uporabo kombajna vsestransko preizkusili, poskrbeli, da se izboljšajo morebitne pomanjkljivosti, ga izpopolnili in nato poskrbeli za serijsko izdelovanje za široko uporabo.
O čem sta razpravljala
TRUMAN IN MAC ARTHUR
Nekaj pripomb V ZVEZI Z VOLITVAMI
DELAVSKIH SVETOV
Vse tiskovne agencije so živahno komentirale odločitev predsednika Trumana, da se sestane s komandantom sil OZN na Koreji generalom Mac Arthurjem. Odločitev predsednika je vse tembolj začudila, ker gre za prvi tak sestanek med obema visokima ameriškima lunk-cionarjema. Ob svojem odhodu na otok Wake Island na Tihem oceanu, kjer se je razgovarjal z generalom Mac Arthurjem, je predsednik Truman izjavil: Z Mac Arthurjem bom razpravljal o zaključni lazi vojne na Koreji.
Nedvomno to ni edini razlog, ki je prisilil Trumana na to dolgo potovanje. Kljub temu, da se vojna na Koreji razvija po ameriških načrtih, jim povzroča precej skrbi naraščajoče delovanje gverilcev na vseh zasedenih področjih. Poleg tega Američani zaskrbljeno gledajo na zadnje ostre izjave kitajskih voditeljev. Vendar ni njihova želja s kakršno koli potezo zaostriti že itak napeti položaj med Pekingom in Washingtonom. Napetost med Kitajsko in ZDA koristi samo Moskvi — to so izjave ki jih že dalj časa dajejo razne ugledne ameriške osebnosti.
Nedvomno so Trumana prisilila na pot tudi vprašanja ameriške notranje politike. V Ameriki bodo namreč 7. novembra volitve v Predstavniški dom, na katerih bodo izvolili tretjino novih sena-
torjev. Predvolivna borba med republikansko in vladajočo demokratsko stranko, se razvija predvsem okrog vprašanja zunanje politike, katere najbolj pereča točka je Daljnji Vzhod. V ameriški zunanji politiki napram Daljnjemu Vzhodu sta danes vidni dve deljeni smeri. V bistvu imata enake cilje, vendar je metoda obeh dokaj različna. Prvo smer, ki zagovarja ekspanzionistično politiko napram Daljnjemu vzhodu, brani general Mac Arthur. Druga smer pa je bolj v skladu z demokratskimi izročili demokratske stranke in jo zagovarja predsednik Truman skupaj z Achesonom,
Skrb, da Mac Arthur v tej predvo-livni kampanji ne napravi enake ali podobne napake, kakor je to storil pred mesecem in pol v vprašanju Formoze; je nedvomno ena izmed glavnih vzrokov za ta sestanek.
Da je temu tako, nam potrjuje tudi govor predsednika Trumana v San Franciscu, ki ga je imel takoj po sestanku z Mac Arthurjem. Govoril je največ o demokratskih težnjah ameriške zunanje politike. Vendar je Truman z Mac Arthurjem nedvomno obravnaval tudi ameriško politiko do Indokine. To vprašanje je zahtevalo hitre rešitve, ker so Ho-Ši-Minhove čete začele nevarno ogrožati glavne francoske postojanke v Indokini.
ZAKAJ SE SOVJETSKA ZVEZA UPIRA PONOVNI IZVOLITVI TRVGVE LIEA ZA GENERALNEGA SEKRETARJA OZN
Pred petimi leti je Generalna skupščina OZN na predlog Varnostnega sveta imenovala Trygve Liea, tedanjega norveškega zunanjega mindtetra, za generalnega sekretarja te mednarodne organizacije.
2, februarja 1951 bo Lieu potekel mandat, zato mora OZN še na tem zasedanju izvoliti novega generalnega sekretarja. Ker je naša delegacija smatrala, da bi bilo ponovno imenovanje Trygve Liea za generalnega sekretarja v interesu OZN, je njen delegat v Varnostnem svetu dr. Aleš Bebler 12. oktobra predlagal, da se Lieu podaljša mandat za nadaljnjih pet let.
Ob glasovanju za jugoslovanski predlog se je pokazalo, da velika večina članov Varnostnega sveta soglaša z jugoslovanskim predlogom. Med 11 člani VS je naš predlog podprlo 9 držav, dočim se je delegat nacionalistične Kitajske glasovanja vzdržal, sovjetski delegat Jakov Malik pa je ponovno uporabil veto na ta sklep večine. Predstavnik nacionalistične Kitajske se je vzdržal glasovanja z izgovorom, da L Se podpira sprejem LR Kitajske v OZN. Postavlja se vprašanje, zakaj so Sovjeti proti ponovni izvolitvi Trygve Lie za generalnega sekretarja te mednarodne organizacije. Odgovor na to vprašanje nam da analiza dosedanjega Trygve Lie-evega dela kot generalnega sekretarja OZN. Nedvomno je Lie kot generalni sekretar OZN pmogo prispeval k ohranitvi svetovnega miru. Vsi njegovi napori so bili usmerjeni k zbližan ju nasprotnih si stališč posameznih članov OZN. Trygve Lie je razvili veliko aktivnost, posebno v vprašanju sprejema LR Kitajske v OZN. V tem vprašanju — ki je dejansko povzročilo krizo OZN — je Lie obsodil sovjetski bojkot VS in ostalih organov OZN ter mnogokrat izjavil, da tako omalovaževanje tega najvažnejšega mednarodnega organa škoduje njegovi univerzalnosti. Nedvomno so Sovjeti . zamerili Lieu, ker je zastopal stališče, da mora biti LR Kitajska čimprej sprejeta v OZN. Sovjeti namreč hočejo imeti popoln monopol v poglavju reševanja vseh kitajskih problemov. Letos maja, torej prav takrat, ko je bila kriza OZN na vrhuncu, je Lie predlagal sklicanje izrednega zasedanja VS, na katerem bi bili navzoči zunanji ministri držav-članic.
Kot zagovornik tega predloga je Lie obiskal prestolnice vseh velesil, da bi za svoj načrt pridobil tudi nje. Vendar je storil Lie napako prav v tem, ker ni
obiskal, oziroma se poizkušal sporazumeti tudi s predstavniki malih držav, ki lahko in morejo bistveno vplivati, na vprašanje miru. 6. junija letos je Lie predložil svoj takozvani 30-1 etni mirovni program, ki je bil sprejet na dnevni red sedanjega zasedanja OZN. Vidimo torej, da ni slučajno, da so proti Lie-vi kandidaturi nastopili samo predstavniki Sovjetske zveze in nacionalistične Kitajske. Nihče ne dvorni, da hegemooistični politiki Sovjetske zveze ni všeč vloga Liea kot borca za mednarodno sodelovanje. Še manj pa jim je všeč izjava Trygve Liea, v kateri je takoj po korejskem spopadu obsodil severnokorejske napadalce.
Ko je VS 1945, leta soglasno predla- ; ga'l Liea za generalnega sekretarja OZN, ni pri tem določil nobenega roka, do kdaj naj njegov mandat traja. Generalna skupščina je sicer določila, da njegov mandat traja 5 let, mogla bi pa določiti tudi drugače. Prav zato je podaljšanje Lie-evega mandata stvar OZN kot celote, ne ; pa VS.
Sovjetski diplomatski predstavniki v Flushing Meadowsu pa zagovarjajo nasprotno mnenje, namreč, da je edino VS pristojen za podaljšanje Lie-evega mandata. Očividen je namen Sovjetske zveze, da bi v VS s svojim vetom preprečila ponovno izvolitev Trygve Liea za generalnega sekretarja OŽN, česar pa v Generalni skupščini ne bi mogla doseči. Sovjetska zveza je prav v vprašanju okrog Lie-eve kandidature ponovno dokazala, da hoče izkoristiti OZN samo kot sredstvo, s pomočjo katerega bi vsilila svojo voljo vsem drugim državam. Sovjetska delegacija je v VS predlagala kot kandidata, za mesto generalnega sekretarja OZN poljskega zunanjega ministra Mod,z ejevskega. Proti temu predlogu so se izjavile vse delegacije, posebno pa še jugoslovanska, ker je Modzelcvvski zunanji minister države, ki skupaj z ostalimi informbirojevskimi državami izvaja ekonomski 'in politični pritisk na Jugoslavijo.
Da bi prešel z mrtve točke, v kateri se je po krivdi SZ — znašel VS — pri razpravljanju o novem generalnem sekretarju OZN, je indijski delegat predlagal nov postopek, s pomočjo katerega bi vendarle dosegli sporazum. Predlagal je, naj se sestaneta po dva delegata skupaj in naj skušata najti kompromisno rešitev, kdo naj bi bil novi sekretar OZN. Izmed kandidatov bi potem VS na skupni seji določil- novega generalnega sekretarja OZN. Temu predlogu nasprotujejo ZDA, dočim ga je SZ — načelno sprejela.
Volitve delavskih svetov so v glavnem končane. Z novim navodilom o volitvah organov za gospodarjenje po delovnih kolektivih v podjetjih z več obrati oziroma podružnicami (Uradni list FLRJ, št. 54-493/50) je sedaj rešeno tudi vprašanje volitev v podjetjih lesne industrije, gozdarstva in gradbeništva. Taka podjetja so morala izvršiti volitve delavskih svetov po tem navodilu do 15. X. 1950, le izjemoma zaradi objektivnih težkoč lahko državni organ, pristojen za razpis volitev, ta rok podaljša. Obstajajo pa še nekatera vprašanja v zvezi z volitvami delavskih svetov, ker ni popolnoma jasno, kako naj se voli in ali se sploh voli delavski svet, in ker prav zaradi tega z volitvami čakajo. Nastajajo pa tudi nekatera vprašanja v zvezi s prevzemom upravljanja in tudi s samim delom delavskih svetov, ki so upravljanje že prevzeli.
Nejasnost glede volitev delavskih svetov obstaja še pri nekaterih lesno-indu-strijskih podjetijh. Po citiranem navodilu volijo ta podjetja načeloma tako kot vsa ostala podjetja z več obrati, oziroma podružnicami. S strani Republiškega odbora sindikata delavcev in uslužbencev lesne industrije so bila izdana sindikalnim podružnicam teh podjetij nekatera tehnična navodila oziroma predlogi glede volitev delavskih svetov v LlP ih. Po tem predlogu naj bi se volitve izvršile najprej po obratih in gozdnih manipulacijah. Upravni odbori gozdnih manipulacij naj bi šteli 5 članov skupno z upravnikom, upravni odbori lesno industrijskih obratov pa po 3 člane skupno z upravnikom. Po obratih in manipulacijah izvoljeni upravni odbori naj bi tvorili delavski svet lesno industrijskega podjetja. Pri tem je nastalo vprašanje, kako je z upravnim aparatom na sedežu LIP-a. Nekateri so mnenja, da bi ta aparat sploh ne volil, drugi pa so mnenja, naj bi ta aparat pri podjetju volil enako kot ostali obrati svoj delavski svet. Nekateri LIP-i so že dobili od okrajnih ljudskih odborov odločbe v tem smislu. Pri tem je treba vedeti, da imajo uslužbenci upravnega aparata na LIP-ih prav tako volivno pravico kot vsi ostali delavci in uslužbenci v podjetju. Zato bi bilo protizakonito, če bi se jih samovoljno izločilo od volitev. Prav tako pa je nesmiselno, da bi ta aparat volil svoj .delavski svet kot obrati, ker ta aparat nima s čim upravljati, kvečjemu s pisarniškim inventarjem. Absolutno pa ima pravico, da sodeluje pri gospodarjenju s podjetjem.
Zato velja, ob pogoju, če podjetje sprejme zgoraj navedeni predlog republiškega odbora, da voli delavski svet podjetja tudi ta upravni aparat in sicer tako, da izvoli v delavski svet sorazmerno število svojih zastopnikov, ostali obrati pa po ključu, kakor se dogovorijo (v našem primeru, da so upravni odbori obratov setavni deli delavskega sveta podjetja). Delavski svet LIP sestavljajo torej upravni odbori obratov in manipulacij in zastopniki upravnega aparatn na sedežu podjetja. Obrati in manipulacije pa imajo še svoje pomožne delavske svete.
Ostaja še vprašanje strokovnega sveta
pri LIP. Strokovni sveti imajo še vedno iste naloge, kot so jih imeli do sedaj: so posvetovalni organ direktorja in upravnega odbora v strokovnih vprašanjih, ni pa naloga strokovnega sveta reševanje internega dela v upravnem aparatu LIP, kot so sedaj nekateri napačno tolmačili vlogo strokovnega sveta. Strokovni sveti kot posvetovalni organi pa zlasti niso poklicani, da bi odločali oziroma potrjevali sklepe, ki jih je sprejel upravni odbor,
Državni organ, ki je pristojen za razpis volitev delavskega sveta, izda odločbo o številu članov delavskega sveta in dne vu volitev za delavski svet LIP, ne pa za posamezne obrate, ker je to interna zadeva delavskega sveta LIP, Ob upoštevanju zgoraj Omenjenega predloga Republiškega odbora sindikata delavcev in uslužbencev lesne industrije je praksa taka, da se izvedejo volitve delavskih svetov po obratih oziroma manipulacijah, istočasno kot volitve delavskega sveta pri podjetju. Zato mora predlog za volitve delavskega sveta LIP-a že upoštevati številčnost upravnih odborov po obratih in manipulacijah. Volitve se izvedejo torej tako, da po obratih volijo dve kandidatni listi in sicer: kandidatno listo za delavski svet obrata in kandidatno listo za delegate v delavski svet podjetja, Ti delegati bodo po izvolitvi člani upravnega odbora delavskega sveta na obratu oziroma manipulaciji. Upravni aparat na sedežu podjetja pa bo volil samo eno kandidatno listo, in sicer svoje zastopnike v delavski svet podjetja.
Glede ekonomij, obrtnih delavnic, industrijskih lpagazinov itd. pri podjetjih oziroma ustanovah, velja sledeče: le enote, če so priključene podjetju, volijo svoje zastopnike v delavski svet pod jetja kot ves ostali delovni kolektiv. Delavski svet podjetja bo imel po zgoraj navedenem navodilu možnost, da postavi pomožne organe upravljanja v teh posameznih enotah, če bo smatral za potrebno. Če pa so te enote priključene kaki ustanovi, ne volijo delavskih svetov in jim zato državni organi v nobenem primeru ne razpisujejo volitev.
Glede šolskih posestev velja, da ne volijo delavskih svetov, prav tako posamezne delavnice itd., ki jim je namen znanstveno ali pedagoško delo (tehniku-mi, razni znanstveni zavodi, delavnice gluhonemih itd.).
Lekarne ne volijo delavskih svetov.
V	primeru združitve dveh ali več podjetij je treba smatrati po 21. členu 2. točke splošnega zakona o državnih gospodarskih podjetjih fuzionirana podjetja za novo podjetje in. velja za to novo podjetje isto, kar je navedeno v prejšnjem odstavku.
V.
V	podjetjih s sezonskim poslovanjem, oziroma v podjetjih z večjim številom sezonskih delavcev, ki so sklenili delovne pogodbe za krajšo dobo (1—3 mesece) in v katerih se na tak način število delavcev izven sezone v veliki meri zmanjša (gostinska podjetja, državna posestva, gradbena podjetja, opekarne, odkupna podjetja itd.) je pri sestavljanju kandidatnih list paziti na to, da bodo v delavskem svetil zastopani predvsem delavci, ki so v podjetju stalno zaposleni.
VI.
Določba 7. člena zakona o upravljanju, po kateri se članu upravnega odbora za časa trajanja mandata ne more odpovedati služba, niti ne more biti premeščen brez svoje privolitve, se ne nanaša na namestnike članov upravnega odbora, ker bi sicer moral zakon to izrecno določiti.
VII.
Ko volilna komisija zaključi svoje delo, preda volilni material upravnemu odboru sindikalne podružnice, ta pa ga preda upravnemu odboru delavskega sveta, čim je izvoljen. Volilni material je treba hraniti na varnem mestu.
m
V	podjetjih, ki imajo manj kot 30 delavcev in uslužbencev, tvori ves delovni kolektiv delavski svet. Pri tem nastaja vprašanje, kdo odloči o tem, kateri delavci in uslužbenci tvorijo delavski svet (v podjetju so namreč lahko tudi osebe, ki nimajo volivne pravice: učenci v gospodarstvu, honorarni uslužbenci, osebe, ki so izgubile volivno pravico na podlagi sodne odločbe itd.). To vprašanje je rešiti na ta način, da sindikalna organizacija podjetja osnuje posebno komisijo, ki odloči, kateri delavci in uslužbenci pridejo v delavski svet podjetja in izda o tem pismeno odločbo.
IX.
Glede lokalnih, predvsem krajevnih podjetij, ki imajo zaposlenih minimalno število delavcev in ki so običajno vključena v skupno upravo podjetij, velja naslednje: če so takšna podjetja istovrstna (n. pr. gostinska podjetja ali trgovska podjetja), se lahko voli skupni delavski svet za vsa takšna istovrstna podjetja. Ta delavski svet izvoli svoj upravni odbor, če je skupno število delavcev in uslužbencev večje kot 30, sicer veljajo za taka podjetja določbe kot za eno samo podjetje z manj kot 30 zaposlenih
Če pa so takšna podjetja pod skupno
upravo raznovrstna (n. pr. kovačnica,
gostilna, pekarna, ključavničarska delavnica, trgovina itd.), tedaj ne volijo skupnega delavskega sveta. V takem primeru voli vsak obrat svoj lastni delavski svet, oziroma, če je število zaposlenih manj kot 30, samo upravni odbor, ali pa tvorijo vsi uslužbenci in delavci delavski svet in upravni odbor, če je zaposlenih manj kot 7.
Ostaja še vprašanje, ali prevzamejo upravljanje nad podjetjem tudi takšni kolektivi, kjer so zaposleni 3 delavci ali manj. V takih podjetjih ni niti volitev, niti prevzema upravljanja. To bo zlasti
Pred volitvami v republiške
Ljudske skupščine
Že drugič po osvoboditvi se bodo ob koncu tega ln začetku prihodnjega leta vršile volitve v Ljudske skupščine posameznih republik. V JTrvatski bodo volitve 5. novembra, v Bosni in Hercegovini 3. decembra, v LR črni gori so pa te volitve bile 8. oktobra. Sedanji Ljudski skupščini Slovenije ln Srbije sta neposredno pred svojimi zadnjimi zasedanji, na katerih bosta Izdali sklep razpustitvi ln razpisali dneve novih voli-
Po novih votivnih zakonih, ki so jih Ljudske skupščine sprejele neposredno pred svojim razpustom, se bo volil 1 poslanec na znatno manjše število prebivalcev, kot je to bilo pri prvih volitvah. Tako je bil na prL ilicr v Črni gori Izvoljen 1 poslanec na 2500 In ne na 3500 prebivalcev, kot je to lulo že pri prvih volitvah. V počastitev volitev se je v vseh republikah začelo živahno tekmovanje. ki je zajelo vse množične organizacije. Naši narodi pričakujejo volitve z novimi delovnimi zmagami. Pri volitvah bo naše delovno ljudstvo dalo svoj glas ljudem, k! stoje v prvih vrstah borcev za neodvisnost in enakopravne odnose med socialističnimi državami.
Delavski sveti, ki so bili izvoljeni že pred uveljavitvijo navodila za volitve delavskih svetov po zakonu o upravljanju državnih gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih, lahko obstajajo še naprej, v kolikor se s tem strinja delovni kolektiv. Zato ni treba, da daje državni organ takim delavskim svetom potrdilo o njihovem nadaljnjem obstoju. Pač pa morajo takšni delavski sveti izvoliti svoj upravni odbor po 66. točki navodila. Če je takšen delavski svet bil izvoljen v posameznem obratu (n. pr. pri LIP), odloči delavski svet LIP o njegovem nadaljnjem obstoju. Ne morejo pa takšni delavski sveti povečati ali zmanjšati svojega števila.
IV.
Glede registracije državnih gospodarskih podjetij veljajo po uveljavitvi zakona _____	____ _r______
o upravljanju državnih gospodarskih pod- važno za krajevne odbore, kjer imajo več jetij se nadalje dosedanji predpisi, to je, manjših podjetij pod skupno upravo, ki da je treba k prijavi za registracijo pred so registrirana kot eno podjetje, ložiti poleg drugega tudi pravila podjetja. Ker v času, ki je odrejen za regi-	x.
stracijo podjetja, še ne obstaja delavski svet (ki je po 23. členu zakona o upravljanju pristojen za izdajo pravil), mora državni organ, pod čigar operativno-upravnim vodstvom je podjetje, izdati pravila podjetja, ki se morajo priložiti prijavi za registracijo. V teh pravilih mora biti označeno tudi število članov delavskega sveta. Po izvolitvi bo delavski svet izda! nova pravila podjetja po določbah zakona o upravljanju (23. člen točka 4).
*»o<^-c»<><»<><><><><><><>-c>-o<><><><><><><><><><><><>-c>-o-<><><><
Volitve v Vzhodni Nemčiji - burka v moskovski režiji
Z ozirom na to, ker se je pred letom dni tako Imenovani »ljudski svet Vzhodne Nemčije« samovoljno proglasil za »začasno ljudsko zbornico«, ki je na to po sovjetski komandi oblikovala novo »Demokratično nemško republiko« (DNR), le bilo potrebno, da so obstoječe stanje sedaj legalizira še s splošnimi volitvami, ki so bile 15. oktobra Izvedene v Vzhodni Nemčiji.
Priprave za volitve ln pa pojavi, ki so prevladovali v tej zelo razgibani predvollv-nl kampanji, so bili zelo zanimivi. Glavna vollvna gesla so bila: mir, nemška enotnost ln narodno blagostanje. Kot nosilec kandidatnih list je nastopila Nacionalna fronta. Kandidatne liste posameznih dežel DNR pa so se delile na dva dela: prvi del jo obsegal manjše število »vodilnih kandidatov« (Spltzenkandidaten) ln večje število ostalih kandidatov. Vodilni kandidati so bili predvsem člani Centralnega komiteja Enotne socialistične stranke Nemčije (ESPN), ostala mesta kandidatov pa so bila po ključu razdeljena med vse stranke Nacionalne fronte tako, da je imela absolutno večino ESPN.
Vollvna kampanja se je razvijala ob številnih nasprotujočih sl geslih. Za primer vzemimo eno najbučnejšlh voilvnih fraz o miru, miroljubnosti in zahtevo po ustavitvi oboroževanja ob istočasnih napadih na račun zapadnolmperlallstlčnih vojnih hujskačev. (Omenimo, da številni partijski voditelji v svojih predvollvnih govorih sploh niso napadali niti omenjali Jugoslavije, kar se je ob podobnih prilikah poprej čestokrat dogajalo.) Za tiste Nemce, ki jim je do resničnega miru na svetu, je bil torej namenjen ta del volivne kampanje. Drugi del pa je docela drugačen: Nacionalna fronta z enotno socialistično stranko na čelu, je izkoriščala prav za volivne priprave ves pomnoženi aparat (zaradi volitev so bili Ustavljeni ln prekinjeni vsi dopusti, vsaka hiša je imela svojega vollvnega poverjenika, ki je z nemško pedantnostjo Izvrševal vse »Be-fehle« Itd., vse za obsežno akcijo, ki naj bi pomnožila vrste Nacionalne fronte.
Znano je namreč, da je bila Nacionalna fronta doslej omejena le na sovjetsko cono. Po najnovejših moskovskih direktivah pa naj bi združevala vse nacionalno zavedne Nemce, ne glede na njihovo sedanje ali politično usmerjenost iz časov druge svetovne vojne. Zadnje mesece so bili storjeni vsi koraki, da se ta Nacionalna fronta razširi tudi na »vse nacionalno zavedne Nemce v zapadnih conah Nemčije.« Obširna akcija poslanih vabil za vključitev v Nacionalno fronto je v septembru zajela tudi vrsto bivših visokih nacističnih funkcionarjev vseh vrst. vključno SS-oflcIrjev. ki živijo na zapadli ln se trenutno udinjajo novim gospodarjem, (e omenimo, ila je poleg drugih prejel vabilo za vstop v Nacionalno fronto tudi eden najbllžjih Hitlerjevih vojaških pomočnikov, general Guderlan, bi hoteli s tem samo povedati, da Sovjeti snubijo celo bivše Hitlerjeve generale, katere bi radi odtegnili izpod vpliva Angloamerl-Canov in jih po možnosti pridobili zase ali pa jih vsaj pasivlzlrall za vojaško strokovno sodelovanje z Anglo-amerlčanl.
Če lahko verjamemo statističnim podatkom zapadnonemškega časopisja glede izkoriščanja industrijskih zmogljivosti Vzhodne Nemčije s strani Sovjetske zveze ln če je kaj resnice v prlšepetavanju nekaterih gospodarskih krogov iz sovjetske cone. tedaj lahko trdimo, da tudi tretja predvolivna parola o obljubljenem blagostanju kljub najnovejši uredbi o zvišanju plač ni padla na povsem rodovitna tla.
Za nemški teren posebno slabo preračunan pa je bil poizkus sovjetskega polkovnika Fjulpanova, specialista za nemško notranjo politiko, ki je za to kampanjo organiziral vrsto gostovanj sovjetskih umetniških ansamblov (med njimi tudi sloviti »Gruzinski kvartet«), V Vzhodni Nemčiji je bilo za volitve mobilizirano tudi vse časopisje, ki je Izhajalo v razširjenih Izdajah in dokazovalo nemškim volivcem blagostanje sovjetskih delovnih množic in sploh proslavljalo vse notranje ln zunanje sovjetske uspehe. Predvolivnl govori vseh govornikov
pa so so obvezno končava!! s slavospevi »vodilni socialistični deželi in Iskreni prijateljici vseh narodov ter s poklonom velikemu Josipu Vlsarlonovlču - Stalinu« . . .
Omembe vredna sta v novejšem političnem dogajanju DNR če dva značilna ilogod ka. Prejšnji mesec je vladna delegacija pod vodstvom podpredsednika vlade AValterja Ulbrichta obiskala Sofijo in Bukarešto, kjer so bile svečano podpisane deklaracije o vzajemni gospodarski kulturni in prometni pomoči. Kako bo praktično Izglodalo to sodelovanje med temi državami pod sovjetskim pokroviteljstvom, pa bomo lahko ocenili šele, ko bodo to pokazale izkušnje in podatki.
Drugi dogodek, ki Je prav tako v septembru razburil vse nemške partijske kroge, pa je temeljita čistka v vrhovih Enotne socialistične stranke. Iz stranke je bilo namreč izključenih in aretiranih nad 4(10 — po drugih podatkih celo 700 — partijskih funkcionarjev in članov. Kot razlog se navaja že v drugih informbirojevskih deželah uporabljeni NKWD-jevskl recept, namreč, da »so tl funkcionarji bili v špl,Ionski službi Američanov, kar so odkrili na prosiulem Rajkovem procesu v Budimpešti. Vse časopisje Vzhodne Nemčije je namreč na vso moč dokazovalo, da so bili vsi tl krivci že v času svoje emigracije med drugo svetovno vojno v stikih z »ameriškim agentom št. 1« — Noelom Fieldom. Fieldovo ime je znano že iz Rajkovega procesa, vendar Američani trdijo, da je isti Noel Flcld stari sovjetski agent, ki se ga je NKWD poslužlla samo zato, da se Iznebi vseh nezaželenih partijcev v državah, ki so pod kontrolo VKP(b). Obenem na zapadu trdijo, da so tega strašnega Flelila videli po Rajkovem procesu na svobodi v Pragi ln Varšavi... Naj bo bc tako ali drugače, spet Je odletelo precej glav partijskih voditeljev — čistka pa se sedaj v DNR nadaljuje še tudi v osnovnih purtH sklh organizacijah. Zapadno časopisje te dogodke komentira po a vole In dokazu'c v kakšno nemilost so vadil --rl vodstv VKP(b) vsi tisti komunistični voditelji, ki so med vojno živeli v zapadnih državah ln
so si upali sedaj še samostojno misliti. S tem pa hočejo hkrati utrditi tudi položaj Pieclia, Groteivohla, Ulbrichta itd., ki vsi veljajo za poslušne sovjetske agente.
Med aretiranimi je n. pr. tudi član Politbiroja Paul Merker, ki je še nekaj dni pred aretacijo »podpisal« skupno z Grote-ivohlom in Plečkom volivni proglas; med njimi je tud! bivši glavni urednik centralnega partijskega glasila »Neues Deutsch-land« — Lex En de (sedaj ga je zamenjal »zanesljivi« Rudolf Herrenstadt, ki je svoje-časno napisal slavospev naši Partiji in njenim voditeljem); nadalje so med njimi znana Imena: Krleckenmayer, Scidewltz. Herbert Scheibe, Slegesivasser, Arthur Dorf In še dolga vrsta Iz predvojne in novejše zgodovine znanih Funkcionarjev nemškega delavskega gibanja.
Kakor že rečeno, je imela vsaka hiša v sovjetski okupacijski coni svojega volivne-ga poverjenika, ki je moral skrbeti, da so se vso predvolivne priprave odvijale tako, kakor Je želela ESPN. Pred volitvami je po radiu govoril šef vzhodnonemške propagande Gcrhardt Elsler ki je zapretil vsem. ki bi kakor koli hoteli omalovaževati te volitve. Zahodnonemškl civilni komisarji so skupno s kanclerjem Adenauerjem izjavili, . da ne priznajo volivne burke, ki so jo pri- O pravili Sovjeti v Vzhodni Nemčiji.
Prav na dan volitev se Je v zahodnem Berlinu vršilo zborovanje tako Imenovanih »svobodnih sindikatov«, na katerem je bil navzoč tudi berlinski župan Ernest Reuter. Glavni namen tega sestanka je bil, da javno obsodijo vzhodnonemške volitve. V takem vzdušju so se torej vršile volitve v Vzhodni Nemčiji, katerim ni smel prisostvovati noben opazovalec Iz zahoda. Kljub temu, da volivni rezultati še niso znani, prevladuje mnenje, da je dobila narodna fronta vendarle največ glasov. Saj drugače spričo tako spretne sovjetske režije tudi ni moglo biti. Znano pa je že, da jo od skrpnega' števila 14 milijonov voilvnih upravičencev volilo — 98'/i. Najsiabše so sc Izkazali predeli, ki mejč na zahodne predele Nemčije. Kljub temu, da volivni rezultati, ki bodo objavljeni konec tedna, ne hndo nikogar prosene till, pa nam nemške volitve kažejo kakšnih prevar se poslužujejo Informblrojevcl samo, da bi ostali na oblasti.	S
KDO JE PRISTOJEN V PODJETJU ZA NAMEŠČANJE IN ODPUŠČANJE
DELAVCEV IN USLUŽBENCEV?
Po 38. členu zakona o upravljanju sprejema delavca na delo in postavlja uslužbence v podjetju direktor podjetja, izvzemši tiste, za katere posebni predpisi določajo drugače, ter izdaja odločbe o njihovem delovnem razmerju s podjetjem. Isto velja glede odpovedi. O postavljanju uslužbencev na vodilna mesta v podjetju pa odloča upravni odbor podjetja po 27. členu zakona. Zato je nepravilna in celo protizakonita praksa tistih nadrejenih gospodarskih organov (direkcij, poverjeništev itd.), ki 'nastavljajo delavce in uslužbence in jim odpovedujejo mimo in celo proti volji delavskega sveta. Plan znižanja upravnega aparata v podjetjih izvajajo torej f upravni odbori podjetja in ne državni upravni organi.
Upravni odbor podjetja je tudi pristojen za reševanje o materialni odgovornosti na drugi stopnji, če je na prvi stopnji izdal odločbo direktor podjetja.
XI.
KAKŠNE SO PRISTOJNOSTI
POMOŽNIH ORGANOV UPRAVLJANJA PO OBRATIH OZIROMA PODRUŽNICAH?
Organi upravljanja po obratih in podružnicah imajo skoro vse iste naloge glede obrata oziroma podružnice, kot jih ima delavski svet oziroma upravni odbor podjetja glede na celotno podjetje (n. pr.: upravni odbori obratov bodo sestavljali mesečne operativne plane obrata, skrbeli Bodo za pravilno poslovanje obrata, odločali glede pritožb delavcev in uslužbencev obrata zaradi notranjega razporeda posameznih delovnih mest itd.).
Tudi glede izvrševanja nalog po zadnjem odstavku 23. člena zakona o upravljanju, to je, razdeljevanju tistega dela akumulacije, ki ostane podjetju oziroma kolektivu v prosto razpolaganje, bodo v večini primerov organi upravljanja v obratih imeli važno vlogo ker bo delavski svet nodjetja	-šil rr ''tev
po obratih, pt-rati pa bodo vršili V,ev znotraj obrata.	B. F.
U^r£J7AD.l'?™Sb«,e, Tovarna jim je postala DRUGI DOM
cestnega, rečnega in zračnega prometa
Delavci in uslužbenci cestnega prometa so bili vse doslej sindikalno povezani preko dveh krajevnih odborov v Ljubljani in Mariboru direktno v Beograd, deloma pa so spadali tudi v druge sindikate, kot so sindikat trgovskih delavcev in uslužbencev in sindikat komunalnih. Eno in drugo je oteževalo, da bi sindikalne podružnice uspešno reševale njihove probleme. To stanje se bo spremenilo z ustanovitvijo novega republiškega odbora sindikata delavcev in uslužbencev cestnega, rečnega in zračnega prometa.
Ustanovna skupščina omenjenega republiškega odbora se je vršila 15. t. m. v Ljubljani. Skupščine se je udeležilo 83% izvoljenih delegatov, ostali pa so bili zadržani na svojih delovnih mestih.
Skupščino je pozdravil namestnk ministra za lokalni promet LRS tov. inž. Cotar Radoslav. Poudaril je, da morajo imeti člani tega sindikata neprestano pred očmi vlogo, ki jo ima promet pri izvrševanju plana v proizvodnji. Plani čestokrat niso bili doseženi, prav zato, ker vozila zaradi slabe organizacije niso bila dovolj izkoriščena. Tudi čuta odgovornosti za vozila ni povsod, zato pričakujejo. da bodo sindikalne podružnice pripomogle k izboljšanju tega stanja.
Referat o nalogah tega sindikata je imel tov. Zupan Viljem. V svojem referatu je razčlenil posamezne naloge sindikata, ki jih imajo pred seboj sindikalne podružnice.
V diskusiji so se delegati zelo razgibali. Delegatka iz SAP Maribor, tov. Uler Truda, je predlagala, da bi morala sindikalna organizacija nekaj ukreniti proti pretiranemu podaljšanju delovnega časa šoferjev. Šoferji, ki so po 16 in več ur na vožnjah, obolevajo zaradi neredne prehrane in utrujenosti.. Poudarila je, da bi šoferji mogli posvetiti več zanimanja za lastno politično izobraževanje. Pri šo-
ferjih je za to edina možna oblika čita-nje časopisov, toda niti te ne izkoriščajo. Kulovec Franc, Cestar iz Novega mesta, je povedal, da cestarjev včasih kar 14 dni ni na cesti, ker jih odrejajo na razvaža-nje gramoza ali v kamnolom. Izjavil je, da kljub dolgoletnemu službovanju na cesti še nikdar ni našel toliko avtomobilskih vijakov, kot sedaj, ko so tako slabe ceste. Tov. Smrekar Vinko iz OKAP Novo mesto se je kritično dotaknil dela cestarjev. šoferji, ki so vsak dan na cesti, lahko delo cestarjev najbolje ocenijo. Dejal je, da nekateri cestarji pridno delajo in popravijo dnevno po 20 do 30 m ceste. Nekateri pa v kotanje namečejo samo debelo kamenje, kar je za promet celo nevarno. Opozoril je, da mostovi, ki so obenem v slabem stanju, nimajo tablic z označbo nosilnosti. Tov. Gata Andjelo iz Krškega seh je kritično dotaknil vprašanja plač in dela šoferjev. Nekateri šoferji so po prevedbi prejeli še enkrat večje plače, njihova storilnost pa je padla. Šoferji tudi premalo skrbijo za svoja vozila. Nekaterim je dovolj, da vozilo gre, ne brigajo pa se, v kakšnem stanju je motor, ip koliko časa bo mogoče še voziti. Tov. Somrak iz GO ZSS je dopolnil diskusijo s kratko ponovitvijo splošnih smernic. Primerjal je stanje v krajevnem odboru v letu 1947 z dosedanjim. Leta 1947 so izvoljeni člani bolje opravljali svoje funkcije kot v letu 1950, ko je bilo 15 plačanih funkcionarjev. Plačani funkcionarji so često prišli v odbor tudi iz neprometnih ustanov in jim je bilo teže spoznati se s problematiko ter zato često niso imeli uspeha.
V plenum so zvolili 25 delegatov.
Združitev vseh delavcev in uslužbencev cestnega prometa so delegati toplo pozdravljali, ker so bili dosedaj v dru
" 1	__— V,	im La«, uma 1 a /4 <1 r\ C
Tekmovanje za obletnico velikega praznika ustanovitve Osvobodiilne fronte je zajelo tudi kolektiv kemične industrije.
Ko so delavci Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku sklenili, da napovedo tekmovanje Tovarni kemičnih izdelkov v Celju, so si izbrali močnega tekmeca, saj ima kemična tovarna v Celju stroje z večjo zmogljivostjo in boljše
Sihur Anton
tehnične priprave. Toda to jih ni plašilo. Uspehi, ki so jih dosegli že v začetku tekmovanja, so dokaz za to.
Ker je kromov galun važen proizvod
»ih zvezah pastorki in ker upajo, da bo za izdelavo kvalitetnega usnja za doma-to reorganizacija pokazala najboljše co potrošnjo, posebno pa^azen^za izvoz
uspehe.
O / nančnem poslovanju in izkoriščanju fondov v sindikatu kovinarjev
Zaključili pregled trošeuja fondov In denarno poslovanje sindikata kovinarjev Slovenije osvetljuje delo sindikalnih organizacij v kolektivih v prvem polletju letošnjega leta. Naše finančno poslovanje se odraža v tem. kako so organi/,acijc uporabljale denarna sredstva, kako so delile po moč Članom, itd.
Zakon o socialnem zavarovanju je vsem našim delavcem in uslužbencem zagotovil, da v primeru bolezni prejemajo po šestmesečni zaposlitvi polne prejemke. Obstajajo pa primeri, da so bili člani kljub temu potrebni pomoči in so tako organizacije marsikje priskočile na pomoč ter razdelile podpore iz fonda za pomoč članom. To je prav dobro razumela sindikalna podružnica »Iskra«, ki je neki materi podarila kot pomoč otroški voziček. Sindikalna podružnica »Litostroj« pa je letos v prvem polletju Izplačala svojim članom 121.938 dinarjev. V sindikatu kovinarjev pa je bilo skupno izplačanih za 780.059 dinarjev podpor, ostalo pa je neizkoriščenih denarnih sredstev še 494.174 dinarjev, kar dokazuje na drugi strani nedelavnost in tudi malomaren od-nos sindikalnih organizacij do članov v ne-katerih organizac jah Tega fonda ni izkoriščalo — organizacij |n to v glavnem majhne organizacije, ki verno nalagajo denar v fond, ne zavedajo pa se, da' je ta njihova politika varčevanja nepravilna in škodljiva.	.	. x
Fond za letni dopust so v splošnem organizacije pravilno izkoriščale. Manj kot 50% pa svojega fonda niso izrabile številne organizacije med njimi turli Tovarna emajlirane posode v Celju. Saturnus Ljubljana, železarna Jesenice, 24 organizacij pa finančna sredstava za letni dopust sploh ni Izkoristilo.
Pri teh ugotovitvah nastaja drugo, se važnejše vprašanje. Zakaj se vračajo uput-nlce za sindikalne počitniške domove, odnosno propadajo neizrabljene, češ da delavci nimajo za to potrebnih sredstev. Dobremu delavcu, udarniku alt uslužbencu ki si prizadeva izpolnjevati svoje naloge, naj se prispeva lz fonda za oddih potreben znesek. ki mu bo omogočil letni oddih. Pa tudi v primerih, ko sindikalna organizacija delavcem ni mogla priskrbeti uputnlce. naj se fond v ta namen Izkorišča. Te oblike dajanja prispevkov ze letni dopust pa naše organizacije ln komisije v kolektivih ši vedno ne znajo izkoriščati, saj je v sindikatu kovinarjev Slovenije ostalo neizkoriščenega 402.532 dinarjev tega fonda
Največ fonda so porabile naše organizacije za kulturnoprosvetno delo in flzkul-turo, vendar je kljub temu ostalo še veliko neizkoriščenega denarja. Ta sektor Ima toliko hvaležnih možnosti za delo. da bi organizacije lahko ogromno pripomogle k hitrejši graditvi socializma. Tako bi na primer oprema knjižnic, rdečih kotičkov itd. z raznimi časopisi ln revijami lahko omogočila širšo razgledanost delovnih ljudi v prostem času, in jim tako pomagala pri poglabljanju njihove vsestranske izobrazbe. Izdelava raznih agitacijskih lepakov, parol, nazornih agitacijskih grafikonov, je bila v naših kolektivih čestokrat zelo slaba ln največkrat kampanjska. Agitacija M se morala neprestano menjavati, da hi lahko vplivala na mišljenje delovnih množic ter Jih vzpodbujala k Izvrševanju nalog. V ta namen je bilo porabljenega v Sloveniji za sindikat kovinarjev 1 044.859 dinarjev, neizrabljenega pa je ostalo še 503.047 dinarjev. Tega fonda ni Izkoristilo 8 organizacij
Primer, kako se v nekaterih kolektivih malomarno Izkoriščajo fondi sindikalnih organizacij pa nam kaže sindikalna po-D„ES, obrat Domžale, ki je na 12J',u8<,tltembra sklenila, da nosi stroške prireditve ob prevzemu podjetja, ki
Pravice članov sindikata, ki potujejo na zdravljenje s sindikalno objavo
Ministrstvo za delo FLRJ je v sporazumu z Upravo za socialno zavarovanje pri Komiteju za socialno skrbstvo Vlade FLRJ izdalo glede uporabljanja objav za znižano vožnjo ob priliki odhoda v zdravilišče naslednje pojasnilo:
Kadar potuje član na klimatsko ali kopališko zdravljenje In mora ob Istem času Izkoristiti tudi svoj redni letni dopust. lahko za potovanje tja ln nazaj Izkoristi objavo za znižano vožnjo.
Če član Izkoristi objavo za vožnjo v 3. razredu potniškega vlaka, to ne vpliva na nje govo pravico, da dobi povrnjene potne stro ške v višini cele karte 3. razreda potniškega vlaka, ki pripadajo vsakemu zavarovancu, ki je poslan na klimatsko ali kopališko zdrav ljenje.
Če pa član Koristi objavo za znižano vož njo n. pr. v II. razredu, v brzovlaku ali v »vlomi, dobi povrnjene potne stroške za II razred, brzovlak ali avlon na podlagi potreb nlh potrdil, vendar največ v višini cele karte III. razreda potniškega vlaka in prlpadftjo-iih dnevnic za potovanje s potniškim vlakom.
so znašali 5885 dinarjev, sindikalna podružnica. Na Isti seji so sklenili da se tovarišu Hočevarju, ki mu je bilo ukradeno kolo, posodi 5800 dinarjev lz sindikalne blagajne. Tako so se sredstva trošila za druge namene, dočlm ni organizacija Izdala v prvem polletju nobenega prispevka za letni dopust, ln lil Izkoristila ničesar za kulturnoprosvetno delo.
Drug tak primer nepravilnega finančnega poslovanja je v Tovarni kovanega orodja Zreče, kjer je izdala organizacija v prvem polletju le dve podpori po 500 dinarjev, po drugi strani pa je Industrijskemu magazinu posodila za nabavo tekstila In obutve 78.483 dinarjev. Sindikalna po-
družnica je posodila tudi delavsko usluž- lavskega sveta in sindikalne podružnice.
benskl restavraciji za nabavo vina 100.483 t;	_____t_: -as
dinarjev in so dobili do sedaj vrnjenih le 53.250 dinarjev.
Čeprav so pred letom dni sklenili, da se osnuje v kolektivu Vzajemna samopomoč« za posojilo članom, to ni bilo Izvršeno ln dolgujejo člani sindikalni organizaciji znesek 16.S62 dinarjev. Vse to poslovanje kaže. da Izkoriščajo sindikalno blagajno ln jo smatrajo za nekako bančno ustanovo, ne pa politično organizacijo. Tudi sindikalna podružnica v Tovarni verig Lesce je januarja ln februarja porabila za nabavo pralirambenih artiklov 104.086 dinarjev. Iz kulturnoprosvetnega fonda pa so junija posodili Industrijskemu magazinu 60.000 dinarjev.
Ti primeri lz prvega polletja zahtevajo, da sindikalne organizacije posvetijo več skrbi finančnemu poslovanju, posebno ker no morala vsaka organizacija že do 31. de-!!'nl',ra V'" Predložiti proračun za leto 1951. usnova tega proračuna bo finančno poslo-leta- Organizacije, ki v P«*«**. bo<lo to storile z lahkoto, težje" Izpolnile*818*6	to nalogo
visoko kvalitetnih usnjarskih izdelkov, se je brigada kromovega galuna resno spoprijela z istoimensko brigado Kemične tovarne v Celju. Brigada kromovega galuna je mladinska brigada, ki je za velike uspehe prejela od CK LMS časten naslov »udarna*. Predsednik upravnega odbora podjetja, star zaslužen delavec Kragelj Jože, kateremu je tovarna postala drugi dom, polaga veliko upanja na ponovne uspehe te brigade.
Poleg proizvodnih »točk obsega tekmovalni načrt tudi tekmovanje v izboljšanju delovne discipline, poživitev politično vzgojnega dela, kulturno umetniško delo ter pomoč vasi.
Da bo tekmovanje res uspelo, so izvolili 12 člansko tekmovalno komisijo, v kateri so člani upravnega odbora, de-
Ti člani so še posebej odgovorni za uspeh posameznih točk tekmovanja.
Od kar so delavci gospodarji v podjetju, se je v tovarni marsikaj izboljšalo. Tako za kapitalno izgradnjo in notranjo ureditev tovarne prej ni bilo mogoče dobiti ljudi. Delavskemu svetu je zdaj uspelo, da so sestavili 7 članske ekipe, ki dnevno pomagajo pri najnujnejših delih. Na ta način bodo zgradili parni kotel, ki je tovarni tako nujno potreben. Zgradili bodo električno centralo, uredili aluminijaste cisterne za solitrno kislino, itd. Praktični predlogi, ki jih dajejo člani delavskega sveta, se takoj izvajajo. Seveda je mnogo tudi takih predlogov, ki so sicer praktični in koristni, vendar za sedaj še neuresničljivi. Tudi delovna disciplina se je močno dvignila. Odstotek zamud in predčasnega
odhajanja z delovišča, se je znatno znižal. V polni meri se zavedajo, da je zamujanje njim samim v škodo.
Posebno živo zanimanje je vzbudila med delavci uredba o prevedbi v zvanja. Upravni odbor je s sodelovanjem sindikalne podružnice že pristopil k izvajanju uredbe. Komisija, ki je že sestavljena, je že začela z delom. Z iskanjem dokumentov delavci tega kolektiva ne bodo imeli velikih težav, saj je večina njih dosegla delovno dobo in večletno prakso prav v tej tovarni, ki jim je zdaj drugi dom.
Delo sindikalne podružnice je v zadnjem času močno oživelo. Posebno je razgibana kulturno umetniška dejavnost tako, da imajo delavci poleg trudapolne-ga dela tudi dovolj prijetnega razvedrila. Dvorana, ki bo v te namene prav kmalu dograjena, bo nudila kolektivu umetniško izživljanje tako v filmih, kakor tudi v koncertih, ki jih bodo prirejali člani kulturno umetniških sekcij. Ne smemo iti pa mimo dejstva, da se sindikalna podružnica doslej ni še prav nič poglobila v idejno politično vzgojo članov. Mogoče bo to tekmovanje prineslo uspehov tudi na tem področju.
*
Tudi v hrastniški steklarni je živahno. Hitre roke steklarjev z bliskovito naglico premikajo žarečo stekleno snov in še preden se zaveš, že pred teboj stoji čaša, steklenica ali vrček ali kakšen drug steklen izdelek. Tudi oni tekmujejo. To pot je njim napovedala tekmovanje Steklarna v Rogaški Slatini. Le o uspehih še molčijo. V tekmovanje je vključenih poleg ostalih brigad tudi 59 proizvodnih steklarskih brigad. Tekmovale ne bodo samo za dvig proizvodov, ampak predvsem za kvaliteto vskladiščene robe. Da bo kvaliteta prvovrstna, skrbijo steklarji, ki z izkušenim očesom dobro premerijo vsak predmet, preden ga dajo iz rok, da se ne bi prikradla v steklo, za nevajeno oko še tako nepomembna napaka.
Posebna važnost in razgibanost vlada v steklarni ob izmenah. Pihala in ostale priprave so še tople od pridnih prijemov delavcev prve izmene, ko že z njimi upravljajo nove, spočite in gibčne roke. Posebno uren je 16kratni udarnik Sihur Anton, ki dela na Wolfovem stroju kozarce za vlaganje. 24 let že dela v steklarni. V zgodnji mladosti je okusil vso grekobo kapitalističnega izkoriščanja, pod katerim ni klonil. Tudi okupatorjev teror, ni omajal njegove močne volje. Med okupacijo je zapustil tovarno in se priključil XVIII. diviziji, kjer je bil v inže-nirskotehničnem bataljonu. Kmalu je postal komisar čete. Takoj, ko je po osvoboditvi bil demobiliziran, se je vrnil k svojemu poklicu nazaj v tisto tovarno, v kateri je preživel grenko mladost. Pošten do sebe in drugih se s predanostjo revolucionarja ves posveča skupnosti. Nerad pripoveduje o sebi. Mudi se mu, ker mu misli stalno uhajajo k Wolfove-mu stroju in k tekmovanju.
»Delo čaka, vsake zamujene minute je škoda,« se izmika. Pohvala za toliko-kratno udarništvo ga malo zmede, vendar takoj šaljivo odgovarja na vprašanje, kolikokrat misli še postati udarnik: »To je odvisno od našega normirca, če bo preveč »nabil« ne bo nič.« Toda takoj resno pristavi: »če ima človek le malo volje, pride preko še tako velike težave. Sem pač take »sorte«, da rad delam, saj vem zakaj in za koga delam!«
In njega takega kot je, je delovni kolektiv izvolil za člana upravnega odbora podjetja.
Med delavstvom vlada veliko zanimanj* za seminar, ki ga je organiziral upravni odbor v sporazumu z delavskim svetom in sindikalno podružnico. Seminar redno obiskuje 50 delavcev, ki se seznanjajo z administrativno finančnim poslovanjem podjetja.
Odkar delavci sami upravljajo tovarno, se še bolj zanimajo tako za proizvodnjo, kakor tudi za izboljšanje delovnih pogojev. Na pobudo članov delavskega sveta so izdelali nov boben za obžiganje stekla ali kakor mu sami pravijo »drumla«. S tem so prihranili na delovni sili in na gorivu. Način obžiga-nja z novim bobnom je čistejši in bolj praktičen. Kmalu bo obratovala tudi nova hladilna peč, ki so jo sami izdelali in ki bo pripomogla k uspešnemu tekmovanju v počastitev obletnice ustanovitve OF. S ponosom in z ironijo do vzhoda in zapada pripovedujejo, da je ta peč enakovredna Škodovim ali ameriškim hladilnim pečem, katere smo morali doslej uvažati.
Delovni kolektiv steklarne je tudi v velikih pripravah za volitve ljudskih inšpektorjev. V pododborih razpravljajo o kandidatih za član* ljudske inšpekcije, za katere bodo izvolili res najboljše delavce.
Komisija za izvajanje uredbe o strokovnem usposabljanju in prevedbi delavcev v zvanja ima že polne roke d<la. Kar slediti ne moremo tolikim vprašanjem, ki jih postavljajo delavci v zvezi z njihovim usposabljanjem in dvigom strokovnosti.
Vsem sindikalnim podružnicam in forumom!
Rok za izvolitev skupin ljudskih inšpektorjev za leto 1950/51 je zelo kratek — do konca oktobra. Ker imamo še vedno sindikalne podružnice, ki niso storile vse potrebno, da bi bile skupine ljudskih inšpektorjev pravočasno izvoljene, zato naročamo:
Vsaka podružnica mora takoj pristopiti k volitvam skupin ljudskih inšpektorjev. Glej okrožnico Glavnega odbora ZSJ za Slovenijo od 20. IX. 1950 št. 21, ki je bila dostavljena vsem organizacijam ZSJ v Sloveniji.
Takoj po izvolitvi skupin ljudskih inšpektorjev je treba listo izvoljenih dostaviti Okrajni kontrolni komisiji, da bo lahko pravočasno izdala legitimacije.
Vsi sindikalni sveti in republiški odbori naj še naprej čimbolj pomagajo podružnicam pri volitvah ljudskih inšpektorjev.
Sindikalni sveti si morajo ustvariti pregled, v katerih podružnicah so že in kje še niso izvolili ljudskih inšpektorjev. Ta pregled morajo dostaviti Glavnemu odboru ZSS: 25. X., 31. X. in zaključno poročilo do 10. XI. t. 1.
Dolžnost vseh je, omogočiti v tem kratkem času, da bodo delavci lahko s kontrolo sodelovali v vodstvu in pri upravljanju našega gospodarstva, preskrbe itd., s čimer se bo še bolj poglobila naša socialistična demokracija.
Glavni odbor ZSJ za Slovenijo
VSAKA NOVA GOZDNA CESTA
omogoča hitrejše spravilo lesa iz gozdov
Lovec sem, zato je gozd moj drugi dom že od rane mladosti. Dobro ga poznam, zato vem, da ima Jugoslavija zaklade v gozdovih. Toda ta zaklad je za človeka mrtev kapital, če ne moreš do njega, če nimdš zgrajenih primernih cest, žičnic ali drugih komunikacij. Kakšen gospodarski pomen imajo gozdne ceste, nam kažejo bivša veleposestniška gozdna posestva, če jih primerjamo z današnjim gozdnim gospodarstvom. Zaradi oddaljenosti od prometnih žil in pomanjkanja komunikacij, so gnila debla tisočih dreves in propadala je ogromna količina kubičnih metrov drv, ki bi sicer lahko zelo koristno služile človeku. Skratka, gozd je propadal, ker ga je uničevala lakomnost, umazana konkurenca, neracionalno izkoriščanje in špekulacija. Cest ni bilo Do kosti se je izmozgavata človeška in Uralska delovna sila pri vlačenju lesa do prvih obstoječih cest. Gozd je bil žrtev za blagostanje posameznikov, zato pa so rastli žulji stoterih.
In danes9 Poglejmo, komu služi danes gozd, kako in kakšna je skrb naše ljudske 'oblasti za komunikacije v gozdu. Zgodnja ura je. Gozd me je spet privabil v svoje okrilje. Grem nad jerebe. Nedaleč od higiensko urejene stanovanjske barake dohitim gručo ljudi. V samokolnicah vozijo krampe in lopate. Nekateri med njimi nosijo sekirice, in krivce. Drugi zopet šop rdeče-belo pobarvanih trioglatih palic. Trasirke jih imenujejo inženirji. Tudi križe, eden črn in dva rdeča, nosi mlad prostovoljec. To so vizirni križi. Na novogradnjo gozdne ceste gredo. Korak uravnava partizanska pesem. Zadnji stopa delovodja. V rokah nosi trikotno prizmo z ogledalci, grezilo in načrte. Take družbe svoje dni pred osvoboditvijo nisem srečaval v gozdovih. Na cilju smo!
Krampi in lopate zapojo. Krepki bri iiidirji prevažajo samokolnice v cca 50 m oddaljeno kotanjo. Ko bo postavljeni pro lil napolnjen bo kotanja polna in nivc leta zravnana s točko tal v že izgotov Ijenem useku. Vse je živo kot na mrav-
ljišču. Postavljene so norme. Bije se borba za prekoračenje teh norm. Tekmovanje se spontano razvija brez vsakih plakatov in razpisov tekmovanja.
'Le naj nas klevetajo nrtsi nasprotniki, kolikor hočejo. Mi jim tega ne bomo vra čali s sovraštvom. S Partijo smo začeli neenak boj z okupatorjem. S Partijo na čelu smo v frontalni borbi izvojevali osvo boditev, z njo na čelu smo obnavljali in pod njenim vodstvom gradimo tovarne. Takole strnjeni, kot nam kaže novograd nja cest v gozdu, bomo v strnjenih vrstah pokazali našim sosedom, da smo za socializem, da ga gradimo in da ga hočemo tudi dograditi Kdor dela za socializem, dela za trajen in pravičen mir,« tako mo druje mož petdesetih let ob mojem slovesu in že biti za delom
Nedaleč od tod 13 mladincev vizira, meri, koplje, ravna in prevaža material
»Kje pa ste hodili v strokovne šole. da vam gre stvar tako gladko od rok?> se zanimam.
'Za to delo, ki ga vršimo tu, zaenkrat še nikjer,« se smeji skozi bele zobe odreže krepak mladenič. »Tovariš tehnik in delovodja sta nas naučila kar tu na te renu. Zvečer pa nam razlagata še k praktičnemu delu potrebno teorijo, predvsem čitanje načrtov.<
Res, živa praksa, povezana z zgoščeno teorijo — kost in meso! Nenadoma začu-jem klic gozdnega jereba. Sežem po piščalki in sledim klicu. Toda komaj prekoračim greben, že trčim ob tretjo skupino.
Dva mladinca: prvi dvakratni, drugi enkratni udarnik samostojno zidata pro-pust. Do nedavnega sta bila še poljska delavca. Na progi Brčko-Banoviči pa sta se navdušila za gradnjo. Postati hočeta zidarja in nato tehnika, ter si nabrati že lu za študij potrebne prakse. Zato zidata, zvečer pa obiskujeta večerno gimnazijo.
'Ko dokončava nižjo gimnazijo, se vpiševa na gradbeni tchnikum,* zadovolj no pripovedujeta. Ogledujem si njuno delo. Nisem sicer strokovnjak, da bi njuno delo presojal, toda skupinovodja me pod-
uči, da njuno delo prav nič ne zaostaja po kvaliteti za onim izučenega zidarja.
Kaj vse in kak' različno znanje nudi danes mladini socia ližem. V prostovolj nem delu srečaš vse panoge tehnike in si pridobivaš široko praktično pa tudi ten retično znanje. Vsega tega u naši mladosti ni bilo.
In ko krenem da Ije, prispem do izga tovljenega dela ceste. Široka je. Spo sobna za konjski in avtopromet. Kamc nje se kotali in zadeva drug ob druge ga. S hriba ga pro žijo prostovoljci. Za ovinkom stoji avto,
— dva, tri in težki kmečki vozovi. K vsakemu vozilu je improvizirana rampa Pridne roke z zavi hanimi rokavi vale ali nosijo kamenje na vozila.
Kaj pisana družba je tu. Rjavi obrazi čvrste roke in krepke postave pričajo, da tu nakladajo poklicni ljudje. Igraje jim gre delo izpod rok. Pri zadnjem vozilu so prostovoljci različne starosti. Enemu z očali, bi prisodil celo nad 60 let. Tam zopet skupina mladincev in mladink, z zavihanimi rokavi in rutami na glavah. AFZ ima svoje vozilo, katerega naklada. 'Le pohitimo, da bomo prve!* vzpodbuja mlajša s fizkulturno značko. Tudi tu je tekmovanje. Vozila so naložena, motorji zabrnijo in odbrze. Novi spet prihajajo. Na nje se naklada les — hlodovina. Eni gredo na žago, drugi direktno na vagon.
Žičnica, kakršno si je uredil LIP Nazarje
Izvoz! Cesta! Novogradnja ceste v gozdu — pomoč našim devizam — nabava stro jev, graditev socializma. Kako res uloe drugače je danes v gozdu, kot nekdajI Socializem kuje nove ljudi in oblikuje naravo na povsem drug način kot v dobi kapitalizma.
Kar težko mi je, ko pomislim, da sem že preveč v letih in da morda le ne bom dočakal zadnje faze socialistične izgradnje prt nas. In ta doživetja v gozdu so me danes pritegnila toliko nase, da sem podaril življenje zasledovanemu jerebu. Pozabil sem nanj!	V7. D.
OB STOLETNICI it O j b T V A
JANEZA ŠUBICA
Letos 'v februarju je bila v Moderni galeriji v Ljubljani odprta razstava »Slovenskih realistov«. Med mnogimi imeni, kakor Ažbe, Kobilica, Petkovšek in drug; smo srečali tudi brata Janeza in Jurija Šubica. Vsa ta imena slikarjev pomenijo v naši zgodovini umetnosti predragocene bisere, na katerih je slovenski narod v resnici lahko ponosen.. Prav je, da se sedaj ob stoletnici rojstva Janeza Šubica spomnimo velikega dela, ki nam ga je ta slikar zapustil.
Janez Šubic je bil rojen 26. oktobra 1850. v Poljanah kot prvi sin znanega podobarja in slikarja Štefana Šubica. Štefan je bil samouk, toda po naravi zelo inteligenten, tako da je njegovo delo v nekaterih primerih presegalo običajno raven samouške ustvarjalnosti. Njegova delavnost je obsegala vso tedanjo Kranjsko pa tudi Primorsko. Vendar njegov kruh ni bil lahek in je moral trdo delati, da je preživel številno družino. Vedno si je želel, da bi se povzpel v svoji umetnosti čirmvišje, kar pa mu je bilo ob pomanjkljivi slikarski in rezbarski izobrazbi nemogoče. Sklenil je, da se mora godili bolje njegovim otrokom, zato je poslal najstarejšega sina Janeza v šolo.
Janez je moral zaradi bolezni v tret jem razredu gimnazije v Ljubljani prenehati z učenjem. Vrnil se je k očetu v Poljane in mu pomagal pri izvrševanju številnih naročil. Kasneje ga je oče posla! zaradi izpopolnitve slikarskega znanja k tedaj zelo cenjenemu slikarju Janezu Wolfu v Št. Vid pri Ljubljani. Janez WolI je bil tedaj edini slikar na Slovenskem, ki je mogel dati mlademu Janezu resnic ne temelje za nadaljnjo umetnostno rast Wolf, ki je bil prej oficir, nato pa štn diral v Italiji slikarstvo, bi se v drugačnem kulturnem okolju nedvomno povzpel do umetnika mednarodnega priznanja. Tako pa ga je umetnostno neplodno ozračje povsem utesnilo, da se kot umetnik ni mogel nikamor več premakniti. In če je Wo-lf kdaj kaj premišljava! v svojem srcu potem je bilo gotovo tč, — obraniti mladi rod pred takimi razočaranji, kakršne je doživel on sam, pokazati jim tisto pot. po kateri bodo najuspešneje prodrli do tistega sveta, ki se mu pravi umetnost Dokaz temu je prav očetovska skrb za Janeza in kasneje za Jurija, ko sta žc zapustila NVolfovo delavnico in odšla po svetu.
Ko je Wolf uvidel, da je posredoval Janezu vse znanje, kar ga je mogel, je svetoval mlademu Šubicu, naj gre na slikarsko Akademijo. Janez se je odločil za Benetke (1871. L), kjer je nekoč študiral tudi Wolf. Vpisal se je na slikarsko Akademijo (prof. Mol men ti). Mladi slikar se je z vso vnemo lotil učenja. Dokaz njegovega talenta in uspeha je bila tudi prva nagrada, ki jo je prejel za karton »Rafaelova smrt«. Še bolj kot Akademija pa je na Janeza vplivalo beneško mesto samo in pa slikarji beneške šole preteklosti (Tizian, P. Veronese, itd.), ki jih je skrbno študiral in tudi posnemal.
Iz Benetk je gnala Janeza želja v Rim, ki je bil tedaj še vedno nekaka umetniška Meka. V Rimu se je Janez umetnostno dvignil skoraj do heroične veličine. Širina in živahnost mesta, bogastvo umetnin sikoro vseh časov, krajina sama v temnem sončnem zelenju, katero tu in tam poživljajo antična razvalina, nebo nad campagno, ki je edinstveno v barvah in občutju, vse to je sprostilo Janezovo ustvarjalno silo do monumentalnih razmer. V tem času je nastalo več cerkvenih slik za domovino, med njimi čudovito lepa podoba sv. Martina za Šmartno.
Izredno skrbno se je pripravljal za izvršitev podobe. Nešteto je osnutkov za podobo samo, nato risb, študij pri modelih oljnatih portretih, skic itd. Mislim, da bi ta temeljita priprava kakršno je ob tej sliki pokazal Janez lahko služila za vzgled tudi sedanjim slikarjem — če hočemo priti do dobrih kompozicij! Poleg velikih kompozicij pa je rimska doba v razvoju Janezove umetnosti pomembna tudi zaradi malih študij, ki jih je slikar napravil pred krajino nekako »zase«. Zanimivo je, kako se je vidni svet, ki je bil vreden slikarske obdelave, pri Janezu (in Juriju) vse življenje delil v dvoje ob ra zov: eden bi rekli za oficielno javnost, drugi pa za slikarja samega. Nikdar se ni Janez v naročenem delu povzpel do tako svobodne, prepričljive, včasih naravnost čustvene obdelave predmeta, kakor takrat, kadar je slikal zase, ali za najožji krog znancev — slikarjev.
Pri vsem tem velikem umetnostnem napredku in razvoju pa je Janez v Italiji gmotno slabo živel. V Benetke se je podal pravzaprav na slepo srečo. Podpora od očeta, naročila ijz domovine (ki pa so bila redka) in pa skromna državna podpora — to je bilo vse. Za ilustracijo! Iz Benetk piše bratrancu Ivanu (1873) med drugim: »Sicer nimam iz Slovenskega nič dela in vidim, če mi bo treba od moje domovine živeti, bo žalostna moja prihodnost. Mislil sem, da se učim za mojo domovino, a nikdo se me ne spomni. Naši ljudje imajo domoljubje na jeziku, a sebičnost v sercu.« In na drugem mestu
(1874); »Dobro živeti sem se že tako odvadil, pomanjkanje denarja mi je že tako navadna stvar, da skoraj nima nič strašnega za mene.« Pomanjkanju pa se je pridružilo" še nerazumevanje njegove umetnosti s strani rojakov. Ko je sloviti sv. Martin prispel v Šmartno, mu je pisal župnik Namre, da so farani s sliko nezadovoljni, da odtegujejo izplačilo za sliko: »Pravijo: »zakaj Martin po cerkvi ne gleda? Zakaj je merliča namalal? Zakaj ne goske?« Danes se nam zdi taka sodba o tej umetnini smešna. Toda na mladega slikarja, ki je itak bil nagnjen k nezaupljivosti in črnogledju, je ta sodba porazno vplivala. Kasneje je pri freskah v Horjulu doživel isto, nato s Stritarjem na Dunaju, v Pragi itd. Janez je postal v bistvu vse življenje zagrenjen človek.
Po krajšem bivanju v domovini se je Janez odločil za Dunaij. Tu sta si z bratom Jurijem najela skupni atelje in slikala. V začetku dunajske dobe so nastala sijajna dela, ki kažejo ponekod barvno sicer rahlo nazadovanje, po koncepciji pa so še boli monumentalna kot sv. Martin.
janez Šubic: Slikarjeva mati
To so: »Izročanje ključev« za Radovljico, »Magdalena«, ter »Pleta« za Breznico. Poleg kompozicionalnih ustvaritev so iz te dobe pomembne tudi male barvne študije, ki se nanašajo deloma na nerazumljivo literarno snov. Važne so Janezove ilustracije za Stritarjev »Zvon« (»Knezov zet«, »Studenca«, »Ubežni kralj«, »Sirota«), kjer pa je mladi slikar, kot sem že omenil, prišel v op reko z našim slavnim pesnikom. Takole piše o tej stvari bratrancu Ivanu: »Se Zvonom je vse narobe, list ni bil tiskan ob pravem času, tudi podobe ne, dasiravno sem jaz »Probe-druck« že 9. avgusta (1878) dobil. Podoba je silno slaba, mene vse jezi, seveda da Zamarski za 25 gl. ne more narediti bogve kaj. Celo paper je drugi in slabši. Stritar preveč gleda na ceno, če nima pol dobička, pa ni zadovoljen ...« Zaradi takega postopanja z Janezom, se je kasneje tudi Jurij oddaljil od Zvona.
Leta 1880 se je Janez napotil v Poljane. Tedaj so nastali znani portreti ponosnega, samozavestnega podobarja in slikarja Štefana Šubica, resne, utrujene, toda prisrčno dobre matere Ance, sočen,
južnjaški, a vendar tako.slovenski obraz ■sestre Mice, ostalih bratov in sorodnikov
V	teh delih se likovno, odraža Janezovo perfektno znanje risbe ter plastične ob delave telesa, medtem ko so barvno, ra zen sestre Mice, precej zadržana in monotona. Ni slučajna ta galerija portretov. Kdor bere Janezova ali pa Jurijeva pis ma, ki jih stalno pišeta domov, bo šele spoznal in doumel, kako s čudovito nežnimi vezmi sta bila umetnika vezana na dom. Najmanjša nesreča, ki je zadela družino, najmanjša nevšečnost, ki jo je ta ali oni družinski član moral prestajati, smrt, poroka, godovi, prazniki, vse to je nfešlo svoj komentar v številnih pismih .
Po vrnitvi na Dunaj je Janez prejel povabilo čeških slikarjev Ženišfca in M. Aleša, da jima pomaga, pri slikanju Narodnega gledališča v Pragi. Janez je na ponudbo pristal in leta 1881 odšel v Prago, kjer se je po osnutkih takoj lotil dela.
V	Pragi, ki je bila tedaj narodnostno zelo razgibana, se je Janez, ki je bil zaveden Slovenec in Slovan, lepo oživel ter našel tu nek a. j prav dobrih in nesebičnih prija tel jev, med njimi tudi kiparja Myslheka. Delo, Jurij bi rekel »taberhovanje« je izvršil na splošno zadovoljstvo ter dobil ponudbo, da naslika gledališko zaveso (prejšnja je pogorela). Leta 1882 se je vrnil na Dunaj, kjer je pričel slikati oltarne podobe za sv. Volbenka, za katere je napravil skice že v Pragi. Tako je nastalo drugo delo, ki se po kvaliteti prav lahko primerja sv. Martinu. Nova spoznanja v Pragi so nedvomno vidna na tem dedu. Janezova paleta se; je zjasnila, poteza čopiča je postala svobodnejša, tudi svetniške postave same so postale bolj človeške in manj zgodovinske. Leta 1883 so Janeza vnovič poklicali v Prago, kjer je delti v narodnem gledališču, ter še na neki drugi stavbi.
Leta 1884 je vso Šubičevo družino zadela huda nesreča. Umrl je oče Štefan in Janeza je ta smrt strašno potrla. Vrnil se je na Dunaj toda bolehen kakor je bil, si je zaželel miren kotiček, kjer si bo opomogel in v miru ustvarjal. Zato je tudi sprejel ponudbo za profesorja dekorativnega slikarstva na obrtnem muzeju v Kaiserslauternu (Bavarska). Tu je dobil naročilo, da poslika novo sezidano muzejsko poslopje. Janez je s pomočjo učencev to delo dovršil. Čas prostega svobodnega ustvarjanja pa je sedaj za Janeza minil. Neprestano je dobival naročila, tako za opremo razstavnega paviljona v Antvver penu (»Delavci v kovačnici« 1885), ureditev razstave v Monakovem, itd.
Izredno ze razveselilo umetnika naročilo iz domovine, naj prispeva k okrasitvi poslopja narodnega muzeja. Delo sta izvršila skupaj z Jurijem. Janez je naslikal obsežno kompozicijo »Carniola kot pokroviteljica znanosti in umetnosti«.
Poslednja leta, ki jih.je Janez preživel v Kaiserslauternu zanj nikakor niso pomenila umetnostnega napredka. Neprestana bolezen, očetova smrt, osamljenost, vse to je na občutljivega umetnika težko delovalo. Tudi mesto samo je bilo v glavnem brez vsakega umetnostno razgibanega življenja. Misli so,mu vedno znova hitele k ljubljenemu bratu Juriju in dobremu, nesebičnemu prijatelju Hynaisu, ki sta živela in delala v Parizu. Toda Janez Pariza nikoli ni videl. Leta 1889 dne 25. aprila je umrl za pljučnico, daleč proč od svoje ljubljene Poljanske doline.
Tako pokriva Janezovo truplo tuja zemlja. Njegovo delo, ki ga je , ustvarjal za svojo tolikanj ljubljeno domovino, pa bo večno živelo.	Dr. Stane Mikuž
SKUD „ANGEL BESEDNJAK" ie podal
obračun svojega dela
Nedavno je imel SKUD »Angel Besednjak« iz Maribora svojo UL redno letno skupščino. V ospredju zanimanja sta bili obe vzorno sestavljeni poročili predsednika tov. Ivana Levca in tajnika tov. Draga Orbaniča, iz katerih posnemamo nekaj najbistvenejših odlomkov iz društvenega razvoja od zadnjega občnega zbora.
Mesto Maribor je bilo po osvoboditvi eno prvih — in v njem so bili v prvih vrstah naši železničarji — ki je začelo težko, toda velilko delo obnove z godbo in pesmijo. Društvo je v teh letih od osvoboditve pokazalo, da bo lahko s 6vojo organizacijsko sposobnostjo in kul-tumo-umetniško kvaliteto kos prevzetim nalogam, kajti že dosedanji uspehi kažejo, da člani društva kvalitetno izvajajo svoje programe.
Kljub temu pa je tov. taijuik v uvodu svojega poročila ugotavljal, da je od zad njega obračuna v društvu minilo 18 mesecev, v katerih je bilo treba marsikdaj apelirati na disciplino, čut odgovornosti in zavestno izvrševanje dolžnosti. Posamezne sekcije (vsega 18) niso bile vselej dovolj samoiniciativne, pa tudi marsikatere direktive uprave niso znale izvesti pravočasno in najbolj smotrno. Tako na primer povezanost med sekcijami in upravo ni bila dovolj živa, uprava pa preveč obremenjena. SKUD si j;e pred kratkim najel profesionalnega organizacijskega se
Janez Šubic: Srednji del alegoričnega friza v Pragi
kretarja in še administratorko, kar. bo gotovo ugodno vplivalo na ekspeditiv-nejše delo v društvu s tako obsežno strukturo.
Število članstva je od zadnjega občnega zbora še nekoliko riarastlo in se je približalo številu 6000, od katerih je nad 400 aktivnih. Slednji. se udejstvujejo v 8 odsekih ali 18 sekcijah in sicer za instrumentalno in vokalno glasbo, za plesno in likovno umetnost ter domačo obrt, za dramo in literaturo in slednjič za glasbeno šolo. Posamezni odseki in sekcije so nastopili doma in na gostovanjih, ki jih je bilo okrog 700. Vsak odsek in vsaka skupina v njem si je vsepovsod prizadevala za čimboljše uspehe, pri čemer sta prišla najbolj do veljave odseka za instrumentalno in vokalno glasbo. Sem je treba prištevati tudi prizadevanje glasbena šole, da bi vključila čimveč mladine in že delujoče sekcije ter talko izpolnila mesta, ki se tako ali. tako izpraznjujejo med starejšo generacijo. Prvih 30 gojencev je že z uspehom opravilo izpite na tej šoli.
Zelo agilen je bil tudi dramski odsek, ki je v tem času opravil 32 nastopov. Lutkovna skupina je. priredila skoraj 80 predstav pred okrog 11.000 gledalci, večinoma pionirji. Delo folklorne skupine je zaradi skromne tradicije združeno z znatnimi težavami. Društvu je na tem področju storil dragocene usluge tov. Go lovim, toda kljub temu se ta skupina ni mogla razviti do pričakovane višine, čeprav je Billa pri vseh skoraj 40 nastopih na domačih odrih ali drugod sprejeta simpatično.
Svoje stalne privržence in marljive sodelavce ima tudi likovna sekcija, ki je že lani priredila svojo prvo razstavo, naslednjo večjo pa pripravlja za prihodnje leto. Žal so bili njeni člani bolj ali manij navezani sami nase in jih do zdaj sploh široka javnost skoraj. ni opazila.
Železniška industrijska šola tvori v sestavu društva štiri samostojne umetniške skupine, sestavljene samo iz učencev železniške industrijske šole, to so: mladinski pevski zbor z okrog 100 pevci, mladinska godba, posebna harmonikarska skupina in več dobro obetajočih recitatorjev.	L. S.
•tedioaimitfciutti.	ena najpomembnejših dejavnosti Ljudske tehnike
v naši državi. V radioamaterskih zvezah se izpopolnjuje tisoče mladih ljubiteljev nove tehnike, ki se v teoretičnem in praktičnem delu seznanjajo s to
panogo Ljudske tehnike
Mariborski livarji
se z novimi racionalizacijami pripravljajo na zgodovinsko obletnico Osvobodilne fronte
Med številnimi kolektivi, ki se uspešno borijo za izpolnitev proizvodnih plan-skih nalog, spada tudi kolektiv Mariborske livarne. Trud, ki ga je ta kolektiv pokazal doslej, ni bil zaman. To dokazujejo njihovi uspehi v prvih štirih letih Titove petletke. Livarji, ki dan za dnem opravljajo težko in naporno delo pri elektroindustrij skih pečeh ter pri plamenicah, so na dosežene uspehe lahko ponosni. Kljub temu pa se zavedajo, da stoji pred njimi še vrsta nalog in da se bliža zadnji naskok za izpolnitev petletne planske naloge v proizvodnji.
Izpolnitev te naloge ne bo. lahka stvar, kajti v podjetju še vedno primanjkuje delovne sile. Te naloge so se livarji lotili tako, da so izboljšali delovno disciplino in neupravičene izostanke od dela zmanjšali na 0,03%. Za modernizacijo njihovih obratov so v kolektivu razvili vse svoje novatorske in racionaliza-torske sposobnosti. 25 racionalizatorjev, ki so jih proglasili v letošnjem letu, je predložilo vrsto koristnih predlogov za modernizacijo strojnih naprav v njihovi tovarni.
Za številne že dosežene uspehe pa imajo veliko zaslug tudi udarniki, ki so si v dolgoletnem delu pri pečeh in pri drugih strojih pridobili bogate izkušnje. Doslej so v podjetju proglasili že nad 120 udarnikov. Med njimi imajo tudi vrsto delavcv, ki predstavljajo granitni steber podjetja, kakor kovač Sebastijan Muhič, ki se za svoje vestno in požrtvovalno delo ponaša z naslovom 11-
navdušenjem sprejeli poziv na novo šestmesečno tekmovanje. Na posvetu so sklenili. da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da bo tudi letošnji plan pred. časno izpolnjen. Delovno disciplino bodo še izboljšali, vso pozornost in skrb bodo posvetili tudi normiranju delovnih mest, že obstoječe norme pa bodo postavili na tehnično osnovo. Da bi dosegli čim večjo storilnost in predčasno izpolnili petletni plan, bodo v času tekmovanja postavili novo 1000 kg elektroindustrijsko peč, ki bo prva te vrste v naši državi. Začeli bodo tudi s serijsko izdelavo laboratorijskih armatur, jedilnega pribora, vžigalnikov itd.
Medtem ko bodo člani Ljudske tehnike v podjetju imeli polne roke dela s postavitvijo novega stroja za tiskani liv, pa bodo racionalizatorji posvečali večjo skrb popolnemu izkoriščanju raznih odpadkov in tako pripomogli k znižanju polne lastne cene.
Poleg nalog v proizvodnji bodo skrbeli tudi za politično-ideološko delo. V podjetju bodo organizirali vrsto predavanj in študijskih krožkov in tečaj za člane delavskega sveta in upravnega odbora, kjer se bodo k-ti seznanjali z najvažnejšimi strokovnimi problemi v podjetju. V času tekmovanja bodo priredili več kulturno -prosvetnih prireditev, pri katerih bodo zastopane igralska družina, pevski zbor in folklorna skupina.
Ena med najvažnejšimi obveznostmi, ki so jih sprejeli za šestmesečno tekmo-
Sebastijen Muhič in Vajs Štefan spadata med najboljše delavce v livarni
kratnega udarnika. Pred kratkim pa so ga izvolili v upravni odbor njihovega podjetja. Poleg Muhiča se je pri delu dobro izkazal tudi livar Ante Čovič, ki je bil zmagovalec prvega turnirskega tekmovanja v podjetju. Med najboljše delavce v podjetju spadajo tudi strugar Štefan Vajs ter delavca pri električnih pečeh Jože Brečko in Franc Knaflič.
Kakor v vseh naših kolektivih, tako so tudi delavci v Mariborski livarni z
vanje, pa je pomoč, ki jo bodo nr lili delovnim ljudem na vasi. Obiskali bo 'o Št. Jurij ob Pesnici, kjer bodo nastopili s kulturno-prosvetnimi prireditvami, delavci pa bodo popravili orodje, ki ga bodo vaščani potrebovali za delo na polju. Med sprejetimi sklepi je tudi obveznost, s katero člani kolektiva obljubljajo, da bodo še bolj kakor doslej skrbeli za razvoj Vinarske zadruge »Meljski hrib«, nad katero imajo svoj patronat.
»Crvena zvezda« in »Sloga« vodita v nogometnem prvenstvu
Samo še nekaj kol in zaključeno ho letošnje nogometno prvenstvo v državi. V prvi in drugi zvezni nogometni ligi so v nedeljo odigrali redno kolo nogometnih srečanj, v katerem je presenetila visoka zmaga Crvene zvezde nad Našimi krili, katere je premagala z 6:0. Njeno mesto pa se je močno omajalo, ker se splitski Hajduk vedno bolj popravlja, saj je v nedeljo na svojem igrišču premagal enajsterico zagrebškega Dinama z rezultatom 1:0 in se tako uvrstil na drugo mesto v tabeli. Po nedeljskih srečanjih je v prvi ligi na prvem mestu še vedno Crvena zvezda s 24 točkami, sledita pa ji Hajduk in Partizan z 23 oziroma 22 točkami. Zagrebški Dinamo se je moral zadovoljiti s četrtim mestom, ker si je doslej na bral komaj 17 točk.
V	prvenstvu druge zvezne nogometne lige je pripravil presenečenje Metajac iz Zagreba, ki se je povzpel s 7. na 4. mesto. V nedeljo se bodo Metalci pomerili z Odredom v Ljubljani, ki se z vsemi silami bori za vstop v prvo zvezno nogometno ligo. Odredovcl bodo morali to pot dobro zaigrati, če bodo hoteli spraviti pod svojo streho dve dragoceni točki in se tako otresti sedmega mesta, na katerem so se trenutno znašli zaradi poraza proti Napredku v Kruševcu, kjer so morali zmago prepustiti z rezultatom 2:0.
V	slovenski republiški nogometni ligi je tekmovanje v polnem razmahu. Kranjčani so v nedeljo v eksibicijski igri premagali drugo moštvo Odreda iz Ljubljane z visokim rezultatom 7:2 in se uveljavili na prvem mestu, njim pa sledi mariborski Bra-
nik, ki je v nedeljo izgubil svojo prvo tekmo proti nogometašem ljubljanskega Krima z 3:0. Toda kljub temu velja še vedno za resnega kandidata, da osvoji naslov nogometnega prvaka Slovenije. V nedeljo so se odrezali tudi nogometaši iz Murske Sobote, ki so na svojem igrišču odpravili goste iz Zagorja z visokim rezultatom 9:0; hud poraz so pretrpeli tudi nogometaši Drave iz Ptuja, ki so morali prepustiti zmago jeseniškemu Gregorčiču, ki je zmagal z rezultatom 7:0. Po nedeljskem kolu je na prvem in vodilnem mestu Korotan iz Kranja, ki si je nabral 30 točk. na drugem mestu je mariborski Branik z 28 točkami, njim pa sledita Kladi-var iz Celja in Krim iz Ljubljane, ki sta doslej nabrala 2S točk odnosno 27 točk in tako dosegla tretje in četrto mesto na tabeli.
Še v tem mesecu
poravnajte vso zaostalo naročnino, ker bomo počenši s prihodnjim mesecem ustavili pošiljanje lista vsem, ki ne bodo z naročnino na tekočem!	Uprava
Urejuje uredniški odbor - Glavni urednik Tone Seliškar. - Uredništvo telelon 45-39 In uprava teletoo <9-70 Masarykov» 14-U v Ljubljani Izhaja »sak petek Mesečna naročnina din 15 Stc» ček položnice 604-90321-4 — Tiska tiskarna »Ljudske pravice* v Ljubljani