kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 19
23
LIKOVNA UPODOBITEV POŠTNE POSTAJE V ŠENTOŽBOLTU
france golob
V pričujočem sestavku želimo predstaviti plastično
upodobitev poštne postaje v Šentožboltu, ki je v po-
sesti Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani.
Pred opisom te, za kulturno zgodovino pričevalne
upodobitve, pa bi uvodoma podali skromen oris kra-
ja in šentožboltskih poštnih mojstrov.
Šentožbolt je strnjeno naselje ob glavni asfaltirani
cesti Domžale—Trojane v zgornjem delu doline Čr-
nega grabna, tik pod trojanskim klancem. V času
francoske okupacije je bil prav Šentožbolt med tisti-1
mi naselji, ki so bila najbolj znana po svojih napadih j
na Francoze.^ Duhovni oče teh napadov je bil sent-1
ožboltski župnik Anton Rozman, ki je tudi s prižnice
ognjevito spodbujal svoje farane, naj napadajo Fran-
coze, češ da to ni greh.^ Te svoje, po navodilih za av-
strijske deželne brambovce ali »črne vojske«^, borbe-
no vzpodbudne govore je podkrepil s trditvijo, da je |
tudi sam sveti oče papež izobčil brezbožnega Napole- !
ona iz katoliške cerkve.* Sprva so Šentožbolt cani, ki j
so imeli ob nedeljah, po cerkvenem nauku, vaje z
orožjem, napadali poleg francoskih blagajn tudi
francoske vojake.^ Kasneje pa se je ta oblika nekake
vseljudske obrambe izrodila v hajduštvo ali cestno
razbojništvo. Tako so nastali iz upora proti okupa-
torju roparski napadi, povezani z željo po dobičku iz
gole sebičnosti.' Ob tem naj pripomnimo, da so bili
udeleženci teh roparskih napadov poleg domačinov
še razni vojaški ubežniki. Zaradi teh roparskih napa-
dov in pokolov je v tem času dobil Črni graben vzde-
vek »Krvavi graben« J
Na posebno zanimiv način je opisal tedanji razvpiti
Črni graben in njegove ljudi domačin iz Krašnje, Jo-
sip Podmilščak — Andrejčkov Jože. V svojih spisih
Geometrski posnetek Sentožbolta (slika i)
pravi med drugim: »Prišel sem sedaj v tako zvani 'čr-
ni graben ' ki je dobro znan po Slovenskem zavoljo
mnogih potepuhov, ki so se nekdaj klatili po tukajš- \
njih gozdovih ... Marsikateri Francozek, kije srečno j
ubežal ruskej zimi in neusmiljenim kozakom, je našel \
tukaj svoj grob, če ga niso nagega sredi ceste pusti- \
li... Razen Trojanske vasi, ni tu skoraj nobene hiše, j
posebno kake poštene ne .. .«^ i.
24
kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988
Pred zgodovinskim orisom šentožboltske poštne
postaje naj omenimo tudi enega izmed najstarejših
geometrskih posnetkov tega kraja. Tako je med leti
1775—1782 posnel na terenu tedanjo cesto in kraje
ob njej od Črnuč do Trojan zaradi delne rekonstruk-
cije ceste ter ureditve potokov in hudournikov dežel-
ni inženir Leopold Lieber.' Na tem geometrskem pos-
netku Sentožbolta z okolico je v smeri Domžale—Tro-
jane na desni strani ceste vrisan med drugim tudi pe-
skokop (pesek za popravilo ceste), ki je bil v lasti po-
štarja iz Sentožbolta.'" Na levi strani ceste pa so vri-
sana med drugimi tudi naslednja poslopja, stavbe:
cerkev sv. Ožbolta, poštno poslopje, hlev in kovačni-
ci /slika 1/." .
oris poštne postaje v šentožboltu
Najstarejša do danes znana omemba poštarja in s
tem pošte na Šentožboltu je iz leta 1711. Takrat je
namreč poizkusil prevzeti šentožboltski poštar Franc
Saillinger, Ani Mariji Kraa, poštarici iz Podpeči pri
Lukovici, mitnico v Podpeči.Leta 1717 pa je bila
poštarica pri Šentožboltu Marija Fiorini.'^ Okoli leta
1726 je bil šentožboltski poštar Mihael Pibernik,'* ki
je bil tam še leta 1734.'= V Šentožboltu se leta 1728
omenja duhovnik Gregor Krivfec kot duhovnik na po-
šti Šentožbolt.'* Torej je imela pošta v Šentožboltu
svojega duhovnika, tako kot pošta v Podpeči pri Lu-
ko vici.''
Za Mihaelom Pibernikom je prevzel okoli leta 1744
šentožboltsko pošto Kari Fiorini (verjetno Florini).'*
Dne 29. marca leta 1756 pa sporoča Franc Janez pl.
Amigoni, višji poštni upravitel na Kranjskem, cesari-
ci Mariji Tereziji o potrebah popravila poštnih cest. V
tem sporočilu omenja med drugim tudi novega pošt-
nega upravitelja v Šentožboltu, poštarja Plaparta."
Za poštarjem Plapartom pa pride šentožboltska
pošta na približno 1(X) (sto) let v posest rodbine Pav-
lic.^" Prvi od te družine je omenjen kot poštar v
Šentožboltu Jožef Pavlic (Joseph Paulitsch), ki ga
navaja v svojem dopisu z dne 24. julija leta 1764 višji
poštni upravitelj na Kranjskem Franc Janez pl. Ami-
goni. V tem dopisu sporoča pl. Amigoni deželnemu
poglavarju mnenje in pristanek Jožefa Pavlica, poš-
tarja iz Sentožbolta, da postavi pošto na novi lokaci-
ji.^' Jožef Pavlic, poštni mojster iz Sentožbolta, pa je
poslal nekaj dni pred 28. II. leta 1765 deželnemu gla-
varstvu za Kranjsko dopis, v katerem opisuje svoje
pomisleke proti nameravani preložitvi šentožboltske
pošte.V tem dopisu je izrazil naslednje: Kolikor bi
se šentožboltska pošta prestavila v Podmilj, bi se raz-
dalja med Šentožboltom in Vranskim podaljšala. Pri
tem bi nastale težave ob krmljenju konj, saj poštar že
tako trpi na njihovem pomanjkanju, ker kmetje v
okolici redijo samo rogato živino. Ob koncu dopisa
izjavlja Pavlic, da je želja po prestavitvi poštne posta-
je le težnja višjega poštnega upravitelja iz Ljubljane.
Ob tem pa je Jožef Pavlic obljubil, da koHkor bo pri-
šlo do prestavitve poštne postaje, bo sam na novi lo-
kaciji zgradil nove poštne objekte.Skoraj sočasno,
dne 26. marca 1765, je tudi Franc Novak, ki je bil po-
štar v Podpeči, izrazil deželnemu glavarstvu za Kranj-
sko svoje razloge proti prestavitvi poštne postaje
Podpeč, na Vir.^^
Prepiri o prestavitvi pošt pa so se končali leta 1765.
Takrat je namreč poročal baron pl. Raab cesariti Ma-
riji Tereziji o zaslišanju Jožefa Pavlica, poštarja iz
Sentožbolta in Franca Novaka, poštarja iz Podpeči.
V tem dopisu je podana tudi cena poštnega poslopja
iz Sentožbolta z zemljo, ki je bila vredna 5.100 goldi-
narjev.Ob koncu tega dopisa je tudi deželno gla-
varstvo za Kranjsko zavrnilo nameravano prestavitev
obeh poštnih postaj.
Dne 5. julija leta 1765 pa poizkuša še enkrat, žal
neuspešno, posredovati užaljeni idejni avtor o preme-
stitvi poštnih postaj v Podpeči in Šentožboltu, Franc
Janez pl. Amigoni, višji poštni upravitelj v Ljubljani,
deželnemu glavarstvu za Kranjsko. V tem dopisu se
ponovno zavzema za novi lokaciji poštnih postaj s
pripombo, naj se obe mesti poštarjev zamenjata z no-
vimi poštarji, kolikor bi ostali mesti nezasedeni.^' V
prilogi k spisu je bilo dne 27. septembra leta 1783, vi-
zitacijsko poročilo grofa pl. Edlinga o tedanjih pošt-
nih razmerah.^* Iz poročila izvemo, da je tedanji po-
štni urad v Šentožboltu vodil Janez Pavlic. Imel je
dva postiljona, enega poštnega učenca, deset konj in
tri nepokrite poštne vozove. Nadalje se v poročilu
pripominja, da je poštar dostikrat odsoten, ker ima v
Žalcu posestvo, kjer prideluje seno za konje, katere-
ga ne dobi v Šentožboltu. Za priprego pri vožnji čez
Trojanski klanec uporablja par volov ali konj, za kar
zahteva 12 krajcarjev.
Leta 1795 je bil omenjen kot poštar v Šentožboltu
zopet Jožef Pavlic (Joseph Paulitsch)^'', ki je umri 18.
junija leta 1813.^' Ime šentožboltskega poštarja
Jožefa Pavlica pa je ohranjeno tudi v ljudskem izro-
čilu.Izročilo navaja, daje bilo na šentožboltski po-
šti postajališče in prenočišče francoskih oficirjev ter
vojakov. Poštar Jožef Pavlic pa naj bi bil rokovnja-
ški zaupnik in vodilni rokovnjač.^^
Jožefa Pavlica nasledi Mihael Pavlic (Michael Pau-
litsch), ki je bil šentožboltski poštar do leta 1833.'^
Kot zanimivost dodajmo, da je bil v času izdelave
franciscejskega katastra leta 1826 lastnik šentožbolt-
skega posestva Jernej Pavlic." Med leti 1834 do 1839
je bila poštni upravitelj šentožboltske pošte zelo spo-
sobna Frančiška Pavlic (Francisca Paulitsch).^' Njo
je nasledil sin Ignac Pavlic (Ignaz Paulitsch)^', ki je
bil kasneje poštar in trgovec.Ignac Pavlic je umrl
leta 1865.*° Poslopje šentožboltske pošte z vrtom je
prišlo leta 1878 v lastništvo Franca in Apolonije
Smrkol.*'
Danes nas na nekdanjo poštarsko družino Pavlic
spominjata dva nagrobnika. Prvi je nagrobna plošča
iz kamna. Vzidana je v zunanjo fasado cerkve sv.
Ožbolta in ima napis: HIER LIGT / MARIA PAU-
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988
25
LITSCH / GEBOHRNE SAFRAN / KAM ZUR
WELT ZU / OBERLAIB ACH DEN 27. OKT. 1790
/ HIEHR ALS BRAUT IM NOV 1810 / UND
STARB DEN 7. SEPT. 1824 / SANFT RUHE DU
EDLE GATTIN / FROME MUTTER TREUE UND
/ UNVERGESSLICHE FREUNDIN /.
Drugi nagrobnik je litoželezna plošča, ki je vzidana
v pokopališčni zid v bližini cerkve /slika II/. Na ploš-
Litoželezni nagrobnik v Šentožboltu 1836 (slika II)
či je napis: HIER RUHET HERR JOSEPH PAU-
LITSCH K. K. / POSTMEISTER ZU ST. OSWALD
GEBOREN / AM 31 JANER 1741 GESTORBEN
AM 18 JUNY 1813 / DANN SEINE ERSTE / GE-
MAHLINN / FRAU JOSEPHA GEBORNE RIT-
TER / GESTORBEN ANNO 1774 UND DIE ZWEY-
TE / CHRISTINA GEBORNE FISCHER GESTOR-
BEN / AM 26 JANNER 1827 / ZUM ANDENKEN
ERRICHTET VON DER / SCHWIEGR TOCHTER
FRANCISCA XAU. / PAULITSCH GEBORNE
PIRKNER / K.K. POSTMEISTER IN ZU ST. OS-
WALD IM JAHRE / 1836 / FECIT K. K. EISEN
GOSWE ... ILL. / Ta litoželezna nagrobna plošča je
gotovo prvorazredni spomenik določenega obdobja
in stanu ter sodi v zbirko nekega slovenskega republi-
škega muzeja.
Po smrti zadnjega poštnega mojstra iz družine
Pavlic je postal šentožboltski poštar bližnji sosed An-
zelin Novak ali, kot se imenuje v protokolu francis-
cejskega katastra, Anselm Novlian.''^ O njem je napi-
sal v svojih spisih Jože Podmilšak med drugim nas-
lednje: »Popoldne proti štirim pridem v 5t. Ožbolt in
kar naravnost mahnem jo v Rzinovo krčmo ... Go-
spodu Noulijanu, tukajšnjemu poštarju in krčmarju,
moram izreči prisrčno hvalo ... Ker so poštar videli,
da sem grozno utrujen in da me noge bole, bili so ta-
ko velikodušni, da so upregli kobilico v hlevu in me
potegnili dve uri daleč do doma ... (v KrašnjoJ.«^^
Leta 1872 pa so prenesli pošto iz Sentožbolta na Tro-
jane v posest družine Konšek.**
Ob orisu šentožboltske pošte naj pripomnimo, da
je bil poklic poštnega mojstra donosen. Tako so imeli
v svojih hišah — poštnih postajah — gostilnah še pre-
nočišča. Oproščeni so bili neprijetne vojaške nasta-
vitve*=, za priboljšek pa so imeli še polovico od pošt-
nine,*® Materialno uspešnost tega poklica potrjuje
med drugim tudi naslednje: »Tako je šentožboltska
poštarica Frančiška Pavlic kupila zelo obširno posest-
vo pošte v Podpeči pri Lukovici«."
Poleg šentožboltske in še starejše pošte v Podpeči
pri Lukovici je bilo v Črnem grabnu tudi nekaj veli-
kih furmanskih gostiln. Te so dajale svoje usluge šte-
vilnim furmanom in prevoznikom, ki so prevažali
svoje blago s »parizarji« Ob tem so eni kot drugi
dobro zaslužili. Vse to pa je zatrla železnica, ki je ste-
kla leta 1849 ob Savi. V ilustracijo tega gospodarske-
ga nazadovanja v Črnem grabnu navajamo dopis ne-
znanega poročevalca. Ta poroča med drugim nas-
lednje: »... daje dobila cerkev (sv. Tomaža v Kraš-
nji leta 1856) dva stranska oltarja in visok zvonik in
da so posebno zavoljo tega Krašnjani hvale vredni,
ker so se v teh slabih letinah in po tem ko so ob vseh
zaslužek pri cesti prišli, toliko skrb za olepšanje Bož-
je hiše imeli. Dokler ni bilo železnice od Dunaja do
Ljubljane, so oni na veliki cesti, katera skozi faro gre,
veliko zaslužili, ali zdaj je cesta vsa prazna in ubogi
ljudje v pomanjkanju žive.«'^
Podobno usodo je doživelo tudi brodarstvo na Sa-
vi. Kronist Vončina nam o tem v svojem spisu poroča
»... da je cerkev (v Katariji — Vrh sv. Miklavža) rev-
na in da so brodniki nekdaj častili sv. Miklavža (zaš-
čitnika brodarjev), sedaj jim pa hlapon pred nosom
vleče.«^° Tako je s pojavom železnice šlo brodarstvo
na Savi v zaton in s tem denarni darovi za obnovo
cerkve. S
OPIS POŠTNE POSTAJE Z OKOLICO V ŠENTOŽBOLTU
Likovna upodobitev šentožboltske poštne postaje z
okolico predstavlja plastično podobo iz lepenke, pa-
26
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988
pirja, slame in mahu v globokem obodu. Prizor je ve-
lik 31,4 x 24,5 cm, zasteklen in uokvirjen. Figure sa-
me s prizori so izrezane iz papirja ter nato narisane s
filigransko natančnostjo. Ob tem naj poudarimo, da
so posamezne upodobljene osebe veHke okoli 14 mm.
Delo je signirano desno spodaj: Alois Ruda 1842
Na tej plastični upodobitvi Šentožboha z okoHco
vidimo od leve proti desni naslednje /slika III/:
Plastična upodobitev Sentožbolta 1842 (slika III) ^
1. Upodobljeno je župnišče, ki je bilo enonadstrop-
na stavba, krita s slamnato streho na čop. V
ozadju sta slemeni dveh gospodarskih poslopij.
Župnišče je bilo v letih 1941—1945 porušeno.
Danes o njem ni sledu.
2. Upodobljena je cerkev sv. Ožbolta z zakristijo, ki
jo obkroža pokopaHšče z zidom, ob katerega je
na južni strani prislonjena kapelica.='
3. Upodobljena poštna postaja je mogočna dvonad-
stropna stavba z dvokapno streho, ki je krita z
bobrovcem. Ta je na zahodni strani obhkovana
na čop. Na fasadni strani levo od sredine je glavni
vhod z nadstreškom in dvoramnim stopniščem,
ki je dvignjeno do prve etaže. V pritličju so na le-
vi in desni strani stopnišča vrata, ki vodijo v klet.
Ob desni strani kletnih vrat so še dvokrilna vrata
za vhod v vinsko klet. Na levi strani fasade /slika
VI, črka A/ je naslikana sončna ura. Na desni
strani fasade /slika VII, črka B/ pa je naslikan
avstrijski grb — dvoglavi orel. Od grba malo dal-
je /slika VII, črka C/ je lanterna in ob njej nasli-
kana okoli 1,20 cm visoka, s polkrožnim okvirom
zaključena freska s prizorom sv. Jurija v boju z
zmajem.
Danes je stavba nekdanje pošte obnovljena. Po
dolžini je skrajšana tako, da je odpadel desni del
stavbe z dvojnimi kletnimi vrati. Glavni vhodni
portal je iz peščenca in ima v sredini sklepnik z
inicialkama M.P. (priimek lastnice stavbe in po-
štne postaje: Marija Pavlic). Na levi in desni stra-
ni preklade portala je letnica 1800.
4. Upodobljen je fasadni del hleva. Zadaj za upo-
dobitvijo župnišča, cerkve, pošte, hleva in svinja-
ka je narisano pobočje, ki se nadaljuje levo v za-
selek Prvine, desno pa v zaselek Bršlenovica.
Spredaj pred fasado župnišča, cerkve, poštne po-
staje in gospodarskega poslopja so na cesti upo-
dobljene naslednje osebe, aH prizori:
SLIKA IV
1. Furman pri pogonu konj z bičem v dvignjeni des-
nici. Njegovo obleko sestavljajo: klobuk iz črne
klobučevine z nižjim oglavjem in večjimi okrajci.
suknjič, temnomodre barve, ki ima zadaj razpo-
rek nad katerim sta dva večja gumba, hlače ozke,
dokolenske, črne barve, nogavice, dokolenske,
temnomodre barve in čevlji, visoki.
2. Žena z jerbasom na glavi in grabljami na levi ra-
mi, katere pridržuje z levico. Njeno obleko se-
Plastična upodobitev Sentožbolta — detajl (slika IV)
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988
27
stavljajo: peča, bele barve, rokavci, bele barve,
krilo, rdeče barve z belim modrcem, predpasnik,
bele barve in čevlji, nizki.
3. Žena, ki stoji ob ograji. Njeno obleko sestavlja-
jo: ovratna ruta, bele barve, rokavci, bele barve,
krilo z modrcem bele barve, predpasnik, modre
barve in čevlji, nizki.
4. Moški s pletenim košem na rami in popotno pali-
co v rokah. Njegovo obleko sestavljajo: slamnik,
rumene barve, srajca, bele barve, telovnik, bele
barve, hlače, dokolenske, črne barve, nogavice,
dokolenske, bele barve in čevlji, črni, visoki.
SLIKA v
5. Moški v mestni obleki s popotno palico v desnici.
Njegovo obleko sestavljajo: cilinder, črne barve,
suknja, dokolenska, sive barve, hlače, dolge, rja-
ve barve in čevlji visoki, črni; moški ima na hrbtu
veliko štirioglato torbo, rjave barve. Nad pokro-
vom torbe je v zvitek zavit kos modrega blaga
(verjetno je to dežni plašč).
Plastična upodobitev Sentožbolta — detajl (slika V)
6. Mož in žena pri prevozu blaga. Voz ima dve kole-
si in pleten zgornji del (koš). Moški pridržuje z
rokama držali voza. Njegovo obleko sestavljajo:
klobuk iz sivega filca, ki ima visoko stožčasto
štulo in široke okrajce, srajca iz platna, sive bar-
ve, telovnik iz platna, sive barve hlače, dokolen-
ske, črne barve, nogavice, dokolenske, sive barve
in čevlji, visoki, črni.
7. Žena pritiska z rokama voz od zadaj. Njeno oble-
ko sestavljajo: peča, bele barve, rokavci, bele
barve in krilo z modrcem, bele barve. Krilo ima
na spodnjem robu in malo nad njim prišit krasilni
trak iz črnega bla^a. Predpasnik je bele barve.
SLIKA VI
8. Moški na vspenjajočem se vrancu, v katerega se
zaganja ovčarski pes. Njegovo obleko sestavlja-
jo: slamnik z velikimi okrajci, srajca, bele barve
in hlače, dokolenske, oker barve s širokimi na-
ramnicami.
9. Stopali dveh potnikov. Ostalo od upodobitve teh
dveh figur, manjka.
10. Doprsna upodobitev sloneče žene. Verjetno je
upodobljenka ena izmed družine Pavlic. Njeno
obleko sestavljajo: ovratna zidana ruta in rokav-
ci, bele barve.
Plastična upodobitev Sentožbolta — detajl (slika VI)
SLIKA VII
11. Žena, ki stoji ob robu ceste. Upodobljenka je
brez glave. Njeno obleko sestavljajo: ovratna ru-
ta, bele barve, krilo modre barve in modre oker
barve.
12. Sedeči postiljon na konju. Z desnico si pridržuje
poštni rog na katerega trobi. Njegovo uniformo
sestavljajo:^^ klobuk, dvorogeljnik črne barve, ki
je na robovih obšit s trakom rumene barve (dvo-
rogeljnik ima na vrhu rumeno ptro), frak, rdeče
barve s črnimi našitki, hlače, oprijete, oker barve
in škornji, črni, ki segajo zadaj do zakolenja,
spredaj pa pokrivajo koleno.
13. Ob kočiji stoječi postiljon, ki je obrnjen s hrbtom
proti gledalcu. Oblečen je v enako uniformo kot
na konju sedeči postiljon. S tem, da je s hrbtom
obrnjen proti gledalcu sta opazna zadaj na njego-
vem rdečem fraku ob razporku zavihka črne bar-
ve.
14. V kočijo sta vprežena dva para konj. V njej so
vidni štirje potniki. Kočija je zaprtega tipa in na-
28
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988
Plastična upodobitev Sentožbolta — detajl (slika VII)
rejena na vzmeti. Spodnji del kočije — to je pod- i
vozje s kolesi ter spodnji del zgornjega dela koči- j
je z vrati je oker barve. Vrta so dvokrilna in ima-
jo na spodnjem delu naslikan državni grb — dvo-
glavi orel. Ostali del kočije je poslikan črno. Ko-
čija ima na levi strani vrat spredaj svetilo — la-
terno.
Ob tej upodobitvi šentožboltske poštne postaje z
narisanimi ljudmi na cesti je opazno, da so bili upo- i
dobljeni domačini oblečeni v delovna oblačila.
Tako je bila ženska in moška delovna noša v Čr-
nem grabnu nekaj let pred sredo 19. stoletja nasled- :
nja:^*
Ženska delovna noša, ki je upodobljena na slikah i
(IV/2, 3, V/7 in VII/11) se sestoji iz naslednjih delov:
Z do gležnjev segajočim krilom z modrcem, ki je se-
stavljeno iz v pasu drobno nagubanega krila na kate-
rega je na zgornji del prišit modre. Krilo so olepšali
tako, da so na njen spodnji del in malo višje (slika
V/7) prisili trak drugobarvnega blaga. Predpasniki,
ki so jih opasovale ženske, so bili krojeni čez boke ter
so segali malo nad spodnjim robom krila. Na pasu,
kamor so bih predpasniki prišiti, so bili drobno na- ;
brani in so se podaljševali v trakove za zavezovanje. ^
Pod modrcem so imele ženske rokavce iz platna. Ro- i
kavči so segali do pasu ali malo nižje in so bili tudi so- i
časno zgornje oblačilo. Ženske glave, ki so upodob- !
Ijene na tej sliki, so pokrite v dveh primerih (shka \
lV/2) in (slika V/7) s pečo. V ostalih dveh primerih
pa imata ženi navadni ovratni ruti z izjemo zidane ru- ;
te, ki krasi vrat žene (slika VI/10). Od vseh petih na- ;
sUkanih žena imata samo dve (slika IV/3 in III) vidna
obuvala — čevlje. •
Moška delovna noša, ki je upodobljena na slikah
(IV/4, V/6 in VI/8) je sestavljena iz naslednjih delov:
Klobuka ali slamnika z različno velikimi okrajci in vi-
šjimi ali nižjimi oglavji. Srajca brez ovratnika je bila
iz platna z dolgimi rokavi. Telovnik iz platna (slika
IV/4) je sestavljen iz dveh prednjih in enega zadnjega
dela. Dokolenske hlače so iz irha in so črne ali oker
barve. Nogavice so dokolenske ter so narejene iz do-
mače volne (sUka IV/4 in sUka V/6). Obuvala v na- ;
šem primeru so visoki čevlji iz črnega usnja.
Likovna upodobitev šentožboltske pošte z okolico
je, kot smo omenili popreje, signirana desno spodaj:
Alois Ruda 1842. Žal, razen te signature, ne vemo o
avtorju ničesar. Glede na izredno natančno in fiU-
gransko upodobitev bi lahko sklepali, da je bil avtor •
tega dela vešč risanja. Mikavna je tudi misel, da se je
avtor tudi sam upodobil na sHki V/5, kot v mestno
obleko oblečen popotnik z veliko rjavo torbo iz usnja
na hrbtu, v katerem je bil mogoče pribor za risanje.
Ob koncu tega sestavka naj poudarimo, da je upo-
dobitev poštne postaje v Šentožboltu iz leta 1842 prič-
evalna za kulturno zgodovino tega kraja v prvi polo-
vici 19. stoletja. Iz te plastične upodobitve je razviden
kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988
29
izgled poštne postaje, cerkve z okolico, poštne kočije
z uniformo postiljonov ter načina oblačenja tedanjih
prebivalcev Črnega grabna.
OPOMBE
1. Vež o napadih na Francoze v Črnem grabnu piše Ivan
Vrhovnik, v članku Francozi v Črnem grabnu, Izvestja Mu-
zejskega društva za Kranjsko (IMDK), Ljubljana 1909, str.
161—165. 2. Stane Stražar, Črni graben — od Prevoj do
Trojan, Lukovica 1985, str. 163. — 3. Dr. Josip Mal, Zgo-
dovina slovenskega naroda, 1928, zv. 7, str. 53. — 4. S.
Stražar, n.d. str. 163. —5. J. Mal, n.d. str. 53. —6. J. Mal,
n.d. str. 53. — 7. Pavle Urankar, Kamniški okraj v prete-
klosti. Na bregovih Bistrice, 1938, str. 59. — 8. Jože Podmi-
lščak (*1845 ti 874), Spisi Andrejčkovega Jožeta, Novo me-
sto 1890, str. 51, 52. — 9. Leopold Lieber je bil deželni in-
ženir, ki je pričel v letih 1775—1782 z izmerami na Ljub-
ljanskem barju. Njegovo ime je prvič omenjeno v Land
Krainerischer Schematismus auf das Jahr MDCCLXXV kot
Landschaftliche Ingenieures Herr Leopold Lieber. Zadnja
omemba njegovega imena pa je v Neuer Instanzkalender
auf das Jahr MDCCLXXXII. Njegovo veliko delo je v so-
delovanju z Balthasarjem Hacquetom: Mappa Lithohydro-
graphica Nationis Slavicae. Delo je v sredini spodaj signira-
no: Lieber zu Laibach 1782. — 10. Geometrski posnetek
Sentožbolta hrani Arhiv SRS, mapa XIV., Ljubljana —
Trojane — načrti 2—24, list št. 20. Mapa sestoji iz 23 pos-
netkov teh krajev. Žal ni protokola. Na listu št. 12 je tudi
podpis avtorja teh posnetkov: L. Lieber — curatus geome-
ter. — II. Majda Žontar v katalogu za razstavo: Razvoj po-
štne službe na Gorenjskem do prve svetovne vojne. Razsta-
va gorenjskega muzeja — Kranj 1977 pomotoma datira na
strani 28. geometrski posnetek Sentožbolta v prvo polovico
19. stoletja. Pravilen čas nastanka geometrskega posnetka
teg kraja je med leti 1775 do 1782, torej zadnja tretjina 18.
stoletja in je delo deželnega inženirja Leopolda Lieberja. —
12. Ivan Vrhovnik, Carinska in poštna postaja Podpeč pri
brdu, IMDK VI/1886, sešitek 4., str. 166. — 13. S. Stražar,
Pošta v Št. Ožboltu, n.d., str. 615. —14 S. Stražar, n.d. str.
615. — 15. M. Žontar v katalogu, n.d. na str. 28 pomotoma
navaja, da je bil prvi znani poštar pri Šentožboltu Miha Pi-
bernik. Pravilno, prvi znani poštar je bil že leta 1711 omen-
jeni Franc Saillinger in nato leta 1717 Marija Florini. — 16.
France Golob, Umetnostnozgodovinska topografija Dom-
žalske krajine, magistrska naloga, Ljubljana 1978
(tipkopis), str. 390. — 17. Janez Vajkard Valvasor, Die
Ehre des Herzogthums Grain, 1689, Vili., na strani 773 na-
vaja, da je bila kapela na pošti v Podpeči posvečena Mariji.
— 18. S. Stražar, Pošta v Št. Ožboltu, n.d. str. 615. — 19.
Peter Ribnikar, Regesti dokumentov za zgodovino pošte,
Ptt arhiv 21, Beograd 1978/fl979, str. 319. — 20. M. Žon-
tar v katalogu n.d. str. 28 pomotoma navaja, da je za Mi-
haelom Pibernikom prevzela poštno službo v Šentožboltu
rodbina Pavlic. Pravilno se glasi, da je za Mihaelom Piber-
nikom prevzel pošto na Šentožboltu Kari Fiorini, za njim
Plapart in šele nato rodbina Pavlic. — 21. Ribnikar n.d.,
str. 320. — 22. P. Ribnikar n.d. str. 321. — 23. P. Ribnikar,
n.d. str. 321. — 24. P. Ribnikar, n.d. str. 321. — 25. P.
Ribnikar n.d. str. 321. — 26. P. Ribnikar, n.d. str. 322. —
27. P. Ribnikar, n.d. str. 322. — 28. P. Ribnikar, n.d. str.
323. — 29. P. Ribnikar, n.d. str. 324. — 30. Shematismus
für das Herzogthums Krain, 1795, str. 62. — 31. Dan in let-
nica smrti je povzeta po napisu, ki je na litoželeznem na-
grobniku (pokopališče v Šentožboltu) rodbine Pavlic. 32. S.
Stražar, n.d. str. 193. — 33. Ustno izročilo o domnevnem
rokovnjaštvu poštarja Jožefa Pavlica izhaja iz dveh pripo-
vedi, ki jih je opisal v svojem članku I. Vrhovnik, v IMDK
1909, str. 163. V prvi pripovedi je povedal zgodovinarju
Franzu Schumiju domačin Danajčev Luka med drugim, da
so na šentožboltski pošti napadli in umorili nekega francos-
kega častnika. V drugi pripovedi pa je pripovedoval Schu-
miju leta 1861 osemdesetletni domačin Kotnik, ki je bil do-
ma iz Učaka (kraj je v bližini Sentožbolta), da so prišli ne-
koč na šentožboltsko pošto štirje francoski častniki z vojaš-
ko blagajno. Pripotovali so iz Vranskega. Zahtevali so od
poštarja, da jih pelje v Ljubljano. Ko so sedli na voz, jih je
voznik Koritnik na ukaz šentožboltskega poštarja popeljal v
smer Vranskega preko Učaka. Na pripombo francoskih
častnikov, če pelje ta cesta v Ljubljano, jih je Koritnik nala-
gal, da je ta pot bližnjica. Zapeljal jih je v kraj »za Drago«,
kjer so jih verjetno po dogovoru pričakali domačini, jih
oropali in umorili. Ti dve pripovedi imata zrno zgodovinske
resnice z naslednjim: I. Vrhovnik, n.d. navaja na strani 163,
daje Franz Schumi odstopil takratnemu Deželnemu muzeju
(današnjemu Narodnemu muzeju) listino s pojasnilom ka-
zenske sodbe francoskega vojaškega sodišča iz Ljubljane z
letnico 1810. V tem pojasnilu je navedeno, daje pet kmetov
s cepci ubilo štiri francoske častnike. Ob tem pripomnimo,
da so bili dne 30. I. leta 1810 zaradi teh umorov obsojeni na
sim-t pred francoskim vojaškim sodiščem v Ljubljani ter 31.
1. leta 1810 tudi justificirani naslednji domačini: Andrej
Gril, doma blizu Sentožbolta, Jurij Dobovšek, doma iz
Sentožbolta, Martin Molka, doma iz Učaka in Luka Sko-
fec, doma iz Trojan. — 34. Schematismus für Krain 1832.
— 35. Arhiv SRS, št. Ožbolt, L — 190, Provinz Illyrien,
Nro 190. — 36. Schematismus für Krain 1834 do 1839. —
38. Provinzial Handbuch des Laibacher Gouvernements im
Königreiche Illyrien, für das Jahr 1844, str. 106 Postmeister
St. Oswald: Ignaz Paulitsch. — 39. S. Stražar, n.d. str. 617.
— 40. ravno tam. — 41. Arhiv SRS, St. Ožbolt, L — 190,
Provinz Illyrien, Nro 190, Gemeinde St. Oswald I. 1826,
Protokol 1878. — 42. Ravno tam. Protokol št. 35, hišna
štev. 8., Novlian Anselm. — 43. J. Podmilščak, n.d. str. 52,
53. — 44. P. Urankar, n.d. str. 62. — 45. J. Mal n'.d. str.
126. — 46. J. Mal, n.d. str. 128. — 47.1. Vrhovnik, Carin-
ska ... n.d. str. 166—174. — 48. V času Napoleonove Ilirije
so prevažali razno blago, kot navaja J. Mal, n.d. str. 124,
tudi »... deloma čez Metliko, Ljubljano in Gorico v Milan
in dalje v Francijo.« Verjetno so naši ljudje, ime se je ohra-
nilo še do danes, poimenovali v spomin na te vožnje v dalj-
no Francijo vse do Pariza, vozovom »parizarji«. — 49. Brez
imena (verjetno župnik iz Krašnje), Ozaljšanje krašenjske
cerkve, Zgodnja Danica, 1856, list 7, str. 31.-50. Vonči-
na, Iz Moravč, Novice kmetijskih, obrtnijskih in narodnih
reči, I. 1883, list 87, str. 348. — 51. Opis cerkve s tlorisom,
F. Golob, n.d. str. 390. — 52. Da je upodobljena uniforma
postiljona narisana pravilno in času ustrezno, ilustriramo z
razstavljeno uniformo postiljona (uniformi manjkajo hlače
in škornji) v katalogu razstave dr. Sergej Vrišer, Tristo let
mode na Slovenskem, Pokrajinski muzej v Mariboru, no-
vember 1965, str. 40 in fotografija dela uniforme, Repro-
dukcije. — 53. Model postiljonskih škornjev je enak mode-
lu avstrijskih konjeniških škornjev iz prve polovice 19. sto-
letja. Prim. S. Vrišer, n.d.. Reprodukcije, Fotografski pos-
netek konjeniške opreme, škornji. — 54. Več in bolj stro-
kovno o kmečki delovni noši je v knjigi dr. Marija Makaro-
vič. Slovenska ljudska noša, Ljubljana 1971.