>*************
LETO XXVIII.	ŠT. 12, DECEMBER 1979
Za. nami
Tako, pa smo pri zadnji številki našega glasila v letošnjem letu. Kar prehitro je minilo ... Kakor, da bi nas hotelo prehiteti pri naših načrtih!
Kljub težavam, s katerimi smo se srečevali med letom (še posebno kot tekstilci), smo uspeli »pri-tkati« v december.

cfcečna ntmtv
leto 1980!	I
¥
Samoupravni organi	$
Družbenopolitične organizacije	¥
Uredništvo Konoplana Vodstvo DO	*
¥
Uspeli da, vendar to ne pomeni, da bi morali biti s tem že zadovoljni. Kar precej napak smo pri tem naredili, ki jih bo potrebno odpraviti. Predvsem se bomo morali vsi bolj osebno angažirati, samokritično oceniti svoje delo, da bomo lahko upravičeno kritično ocenili tudi delo naših ostali sodelavcev.
In kot je tov. direktor pred kratkim rekel: »Šele, ko bomo dosegli popolno plansko disciplino, osebno odgovornost, pravilno zaposlenost ljudi, lahko pričakujemo boljše rezultate.«
Da, predvsem tu so naše skrite rezerve. Dograjevanje našega delegatskega sporazumevanja bo k temu pripomoglo. Ravno to naše sporazumevanje (kakorkoli ga že imenujemo) šepa. Tu bomo morali še veliko narediti. Predvsem poiskati čas, da se bomo znali organizirano dogovarjati in delati ter na tak način reševati probleme, s katerimi se vsak dan srečujemo.
Približujejo se nam novoletni prazniki. Pri delu smo že kar malo odsotni. Mislimo tudi na vse tisto, kar je še potrebno opraviti pred iztekom leta doma, na vse, kar smo želeli opraviti še letos, pa nam doslej ni uspelo. Tudi v službi je tako. Loteva se nas »dirkalna« mrzlica. Je že tako, vendar pa od časa do časa le pomislimo na to, da delo počaka, da je nesmiselno nervozo, nestrpno hitenje, ki gre na račun zdravja in včasih življenja.
Vsem želim srečne, mirne in zadovoljne novolete praznike in veliko osebnih in delovnih uspehov v naslednjem letu.
Urednica

nas razgovor
Kako delati v prihodnje?
Navada je, da ob koncu nekega obdobja pregledamo svoje opravljeno delo, ga ocenimo, obenem pa načrtujemo za prihodnje obdobje. O opravljenem delu smo že veliko govorili, tudi o pomanjkljivostih, ki jih bomo morali odpraviti, da bo naše delo boljše.
Prav zato pa smo v zadnji številki našega glasila v letošnjem letu zastavili nekaj aktualnih vprašanj tovarišu direktorju, dipl. ing. SREČU BERGANTU, ki je nanje takole odgovarjal:
Smernice srednjeročnega programa (od 1981—1985) smo sprejeli že oktobra. V kratkem bomo sprejeli tudi program. Katere naloge iz programa bomo morali izpolniti naslednje leto?
Praktično vse. Predvsem pa bomo morali dokončno izdelati srednjeročne programe razvoja in le-te sprejeti za celotno DO.
Kaj bomo pokrenili za boljšo organizacijo dela, zlasti še v tkalnici?
Predvsem je potrebno pravočasno izdelati operativne plane proizvodnje po strojih, zato da zmanjšamo število menjav, da artikle ne prenašamo s stroja na stroj, da isti artikel čim dlje teče na istem stroju. Seveda bo pri tem potrebno organizirati vzgojo tkalk in moistr-skega kadra.
Pripravljamo pa tudi predlog prerazporeditve mojstrov v mojstre skupin in mojstre vzdrževalce strojev. Menim, da je bilo na organizacijskem področju v zadnjih letih zelo malo narejenega in da prav v pravilnih organizacijskih prijemih ležijo naše notranje rezerve, predvsem z vidika pomanjkanja delavcev.
Vse letošnje leto smo veliko govorili in se trudili s kadrovsko problematiko. Kakšno je vaše stališče glede kadrov v proizvodnji?
Prepričan sem, da smo med letošnjim letom vse preveč govorili o pomanjkanju delavcev, vse premalo ali nič pa smo naredili za vzgojo obstoječih, da ne govorim spet o organizaciji dela!
Problem pomanjkanja delavcev se je tako potenciral, da smo morali pripraviti novo sistematizacijo del in nalog ter pri tem analizirati obstoječe stanje. Pri analizi se je izkazalo, da je delavcev dovolj, vendar so bili nekateri nepravilno prerazporejeni na dela in naloge, ki naj bi jih opravljali.
Odločili smo se, da te napake odpravimo, poskušamo širiti front posluževanja strojev (npr. da pre-dica in p revi j alka strežeta več vretenom, da tkalka upravlja z več statvami ipd.), seveda s tem, da se tem delavkam prevrednoti osnovna ocena del in nalog.
Povedati moram še to, da je na našem področju zelo malo ali skoraj nič razpoložljivih delavcev in
da je naša naloga, da z istim številom delavcev, ki so danes zaposleni v Induplati, postorimo to, kar smo si zadali s svojim letnim proizvodnim načrtom, v srednjeročni program pa trdno začrtamo razvojno pot modernizacije, mehanizacije, avtomatizacije ipd.
Kako bomo reševali probleme nabave surovin za redno proizvodnjo (vlakna, preja, barvila)? Ali smo preučili možnost uporabe domačih surovin?
Induplati uporablja skoraj 80% domačih surovin, to so vlakna domačega izvora (malon, maklen) in tudi prejo iz domačih predilnic. Iz uvoza uporabljamo le malenkostne količine za izboljšanje in dopolnitve naših artiklov.
Večji problem pa so barvila, tekstilna pomožna sredstva in zelo dragi rezervni deli. Za vse to porabimo letno približno 30 milijonov dinarjev. Pokrivati jih bomo morali z izvozom. Na to nas obvezuje samoupravni sporazum v SISEOT (samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino). Brez izvoza ne bo uvoza, ali pa bore malo za verjetno dražje kupljene devize na prostem trgu.
Potrebno bo več angažiranja vseh nas na področju izvoza, predvsem pa se bomo morali potruditi, da bomo izvozne artikle kvalitetno izdelovali.
Ker nimamo ustreznih strojev v naši proizvodnji, nam nekatere usluge opravljajo druge tekstilne DO (npr. MTT Maribor, Pletenina Ljubljana). Poleg dragega prevoza, so s temi uslugami tudi druge težave. Obstajajo v zvezi s tem drugačne rešitve?
Za enkrat drugih rešitev ni, zlasti glede usluge, ki nam jo opravlja MTT Maribor. Temu se tudi v prihodnosti ne bomo mogli izogniti, ker se tak stroj pri nas absolutno ne bi izplačal.
Glede Pletenine, Ljubljana in njene usluge pa menim, da se bo ta zadeva uredila v bližnji prihodnosti, v srednjeročnem programu. Za leto 1980 ni še nobenih izgledov, da bi lahko uvozili širinsko razpe-njalni stroj.
Kje pa se je realizacija te zadeve zataknila?
Zataknilo se je pri dovoljenjih in denarju.
Direktor, Srečo Bergant, dipl. ing.
Kakšni so naši načrti s konfekcijo? Pred nedavnim smo s predstavniki DPO spet razpravljali o možnostih formiranja TOZD konfekcije v Mokronogu. Kaj menite o tem?
Konfekcija se na našem področju v srednjeročnem programu ne bo širila. Namen pa imamo primemo urediti prostore v Mokronogu in v prihodnosti tam širiti konfekcijo do določene optimalne meje in seveda tudi formirati TOZD.
Naše samoupravne odnose pri pridobivanju skupnega prihodka nameravamo v prihodnje poglobiti in izpopolniti sodelovanje s prometnimi organizacijami. Vemo, da so bili samoupravni sporazumi z le-temi sklenjeni, vendar jih »trgovina« večinoma še ne izpolnjuje. Kaj konkretno nameravamo storiti glede tega problema?
Na to vprašanje ni lahko odgovoriti.
Mi si želimo tesnejšega sodelovanja s »trgovino« na ta način, da bi trgovina hitreje posredovala naše proizvode potrošnikom. Trgovina si pa želi poglobljenega sodelovanja na ta način, da bi jim kreditirali prodajo, se pravi jim odobravali t. i. blagovne kredite, jim dajali kredite za izgradnjo prodajnih in skladiščnih površin, ali pa da bi združevali sredstva v te namene.
Za tako sodelovanje pa je DO Induplati kapitalno prešibka, ker nas še vedno tarejo anuitete iz preteklih investicijskih obdobij. To je začaran krog, v katerem se vrtimo in nikakor ne najdemo izhoda. To pa zato, ker tekstilnim DO ostane kljub vsem naporom premalo sredstev za prosto razpolaganje.
Katere samoupravne sporazume oziroma družbene dogovore, ki nas finančno obvezujejo, smo sprejeli v zadnjih letih?
To so družbeni dogovori oziroma sporazumi, po katerih združujemo sredstva (podatki po 9-mesečnem obračunu) za:
elektrogospodarstvo Slovenije (ca. 133 st. milijonov din), za avtoceste (ca. 30 milj. st. din) za luke (ca.
4	milj. st. din), za nerazvita področja (posojilo) ca. 278 milj. st. din TOZD Proizvodnja, 56,5 milj. st. din TOZD Konfekcija, za financiranje krajevnih skupnosti (ca. 32,6 milj. st. din). Pni združevanju sredstev za financiranje KS plačujemo po stani osnovi 300 din na zaposlenega in ne po predlagani osnovi 500 din na zaposlenega. Sklenjen imamo tudi sporazum s KS Tomo Brejc za združevanje sredstev za kanalizacijo v KS Radomlje in Vir, in sicer po merilu 2000 din na zaposlenega. V letu 1979 bi znašala obveznost ca. 266.000 din, vendar je zaradi pomanjkanja sredstev sklada skupne porabe nismo izkazali.
Potem so pa tu še sporazumi s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, po katerih plačujemo še naslednje prispevke:
za izobraževanje (TOZD Proizvodnja ca. 81 milj. st. din, TOZD Konfekcija ca. 20,5 milj. st. din), za raziskovanje (TOZD Proizv. ca. 16 milj. st. din, TOZD Konf. ca. 4 milj. st. din), za zdravstvo (ca. 55 milj. st. din TOZD 1 in ca. 29 milj. st. din TOZD 4), za starostno zavarovanje kmetov (ca. 6 milj. st. din in ca. 1,5 milj. st. din), za pokojninsko invalidsko zavarovanje (ca.
44,5	milj. st. din obe TOZD), za valorizacijo pokojnin (ca. 47 milj. st. din obe TOZD), za zaposlovanje (ca. 10 milj. st. din TOZD 1 in ca.
5	milj. st. din TOZD 4). Prispevke za omenjene SIS pa seveda plačujeta tudi obe preostali TOZD in DSSS.
Naštel bi še vrsto prispevkov, ki jih plačujemo po drugih samoupravnih sporazumih kot: za delovno skupnost Poslovne skupnosti tekstilne industrije, prispevek za porabljeno in onesnaženo vodo, prispevek za varstvo voda, za varstvo pred požarom, članarine gospodarskim zbornicam, prispevek za SLO in DSZ, prispevek za ŽG ŽTP za infrastrukturo lin za razvoj ŽTP, prispevek za vzdrževanje in obnavljanje objektov skupne rabe, prispevek za gradnjo spremljajočih objektov, prispevek za SIS za ekonomske odnose s tujino.
Za stanovanjsko izgradnjo izločujemo (po 9-mes. obrač. letos) 2,283.496 din TOZD Proizvodnja, 1,071.857 din TOZD Konfekcija. Ta del je izločen v višini 6% od bruto OD. Teh 6 % se deli: 1 % za gradnjo komunalne infrastrukture (za 9. mes. 79 380.582,65 din) preostalih 5 % se pa deli na 2,095 % za sklad skupne porabe TOZD (797.320,65 din), 1,396% za financiranje stanovanjske izgradnje (združevanje
za solidarnostni sklad) v višini 531.293,35 din, 1,164% za združevanje sredstev za stanovanjsko izgradnjo pri banki — 442.998,45 diin in 0,345 % za gradnjo domov za učence :in študente — 131.300,95 din (vse za 9. mesec 1979).
Bomo v srednjeročnem programu načrtovali adaptacijo naše obratne ambulante?
Vsekakor je izgradnja ali adaptacija naše ambulante več kot potrebna, vendar se moramo zavedati, da gre pri tem za dvig osebnega standarda delavcev, za kar je potrebno sredstva zagotoviti v skladu skupne porabe. Ce bodo kazalci srednjeročnega programa pokazali te možnosti, potem bomo načrtovali izgradnjo nove ambulante.
Kaj pa delilnica toplih obrokov na bivšem prostoru oddelka kovinskih konstrukcij, o čemer smo se tudi že pogovarjali?
To delilnico je potrebno vsekakor urediti v prvih mesecih prihodnjega leta, ker bi se na ta način spremenil način delitve malice, tako da bi bilo možno obratovanje strojev med malico. Iz vidika eko-
Maketa parkirišča Induplatl
TVD Partizan Jarše je tudi letos organiziral telovadbo za naše male cicibane. Kdor ni obvestila o začetku telovadbe opazil v samopostrežni trgovini v Preserjah, kjer je bil pritrjen plakat, ga je verjetno zasledil v zadnji številki Ko-noplana.
Telovadbo letos z velikim zanosom vodi vedno nasmejana in dobre volje, tovarišica Jelka Urbanija, ki je tudi članica našega kolektiva.
Cicibani so navdušeni, saj so vaje, ki si jih tov. Jelka izmisli raznolike, dinamične in zabavne. Delo
nomičnosti izrabe delovnega časa in doseganja večje produktivnosti, istočasno pa tudi večje udobnosti delavcev, je ta ureditev več kakor nujna.
Kako pa je s »pokritim« parkiriščem?
Načrti so takorekoč gotovi, vendar pa trenutno še ne vem, če bodo ta sredstva zagotovljena že v prihodnjem letu. Stremeli bomo za tem, da se to realizira, ker današnji kozolci za shranjevanje koles so res neugledni za Induplati.
Pred nedavnim ste omenili, da bi za skupne službe uvedli »drseči« delovni čas. Kdaj lahko to pričakujemo?
Predlog za drseči delovni čas v skupnih službah je izdelan in pripravljen za javno obravnavo, zavedati pa se moramo, da drseči delovni čas v sami proizvodnji ne pride v poštev.
Ob koncu želim celotnemu kolektivu veliko sreče, zdravja, zadovoljstva in še več uspehov pri delu v letu 1980!
Razgovor pripravila urednica
tov. Jelke je vse hvale vredno, saj ni lahko, kajti mali nadebudneži, kaj radi odkorakajo na raziskovanje telovadnice in telovadnega orodja, kar samovoljno, seveda. Toda budno oko tovarišice Jelke to takoj opazi. Zato priporočam staršem, da izkoristijo možnost organizirane telovadbe svojim malčkom, o tem obveste tudi znanec in prijatelje, ki niso člani našega kolektiva in za telovadbo še ne vedo.
Tovarišici Jelki pa se v imenu cicibanov zahvaljujem za njeno prizadevnost!
Mama
Telovadba za cicibane
Sredi preteklega meseca (16.11.) sta osnovni organizaciji Zveze komunistov TOZD Proizvodnja in delovne skupnosti skupnih služb naše DO izvolili novo vodstvo, medtem ko je osnovna organizacija TOZD Konfekcije, ki je volilno konferenco že imela, sprejela sklep, da ostane sekretariat še naprej nespremenjen.
Poleg volitev je bila osrednja tema dnevnega reda obravnava problemov tričetrtletnega poslovanja oz. razmišljanje o rešitvah in načrtih za prihodnje gospodarjenje naših temeljnih organizacij združenega dela in skupnih služb. Pred volitvami so dosedanji sekretarji osnovnih organizacij ZK podali poročila o delu svojih organizacij v letošnjem letu, ki jih v celoti objavljamo.
V NOVO VODSTVO OOZK INDUPLATI SO BILI IZVOLJENI
Za sekretariat OOZK TOZD Proizvodnja:
sekretar: Stane Jerman namestnik: Lovro Giovanelli člani: Ivo Šoltič
Franc Jeraj Janja Stankovič
Za sekretariat OOZK DSSS:
sekretar: Mirjana Kavčič namestnik: Vinko Kurzvveil član: Franc Puhan
Za skupne funkcije za celotno DO:
evidentičar: Juš Lesjak blagajnik: Danica Bleje referent za politično usposabljanje komunistov: Janez Hafner
POROČILO O DELOVANJU ČLANOV ZK OO TOZD PROIZVODNJA ZA LETO 1979
V	januarju letos se je izvršila v naši delovni organizaciji reorganizacija članstva v tri samostojne osnovne organizacije. Po tehtnem razpravljanju je bilo v to osnovno organizacijo vključen še tovariš iz restavracije in več članov iz tehničnega sektorja ter razvoja. Tako je osnovna organizacija štela v začetku 22 članov.
Sekretariat sestavljajo:	Lovro
Giovanelli — sekretar, Stane Marolt namestnik, Marica Jerman, Dušan Pirš, Zdravko Mitrevski.
Večina članov je angažirana v samoupravnih organih, kakor tudi v raznih komisijah samouprave in delegatskem sistemu. Delo in povezovanje v organizaciji ni najboljše in to zaradi številnih dolžnosti in obveznosti posameznih članov. To se odraža v prisotnosti na sejah in sestankih, kjer je včasih skromna večina, kar se odraža na zasedanjih samoupravnih organov, da je treba posameznike klicati po večkrat. Naloga komunistov je, da je njihova prisotnost na sejah DS in drugih zborih obvezno nujna, ter da 'tvorno sodelujejo v razpravah in odločanjih.
V	mesecu februarju je bila organizirana akcija zbiranja prispevkov za izgradnjo spominskega doma Kumrovec. Naša osnovna organizacija je zbrala skupno 1.570.— din ter vrednost 477.70 din v bonih.
Tako je dogovorjeno obvezo presegla.
V	pomladanskem obdobju in poletju smo imeli štiri sestanke OO TOZD proizvodnja. Obravnavane so bile zaupne informacije CK ZKJ in CK ZK Slovenije. Isto smo na političnem aktivu obravnavali in razpravljali o gospodarstvu v letu 1978 in o zaključnem računu, o uspehih in slabostih, zlasti v izpolnjevanju delovnih nalog in kvalitete ustvarjene proizvodnje, kar zelo negativno vpliva na finančno stanje fin končno oceno gospodarnosti v preteklem letu.
Komunisti smo premalo prisotni v dogajanjih v proizvodnji, v razreševanju perečih vprašanj.
V	mislih imam zbore delavcev v samoupravnih centrih. Bolj moramo biti v toku dogajanj v obratih, usmerjati razprave v smeri pravilnih rešitev posameznih problemov ker kaj lahko pride do nezaželenih izpadov in nestrpnosti v medsebojnih odnosih, kar povede do nediscipline in slabih delovnih uspehov.
V	letošnji akciji NNNP smo člani sodelovali na vseh področjih. Pokazalo pa se je, da so bili nekateri člani odsotni iz podjetja in zadolženi z nalogami v krajevnih skupnostih in drugih obremenitvah v SLO. Tu bo treba dokumente o organiziranju LO in družbene samozaščite tekoče usklajevati.
V zadnjem obdobju smo se premalo prizadevali za sprejem novih članov v organizacijo ZK. Med tolikim številom mladih delavcev in mladine je sigurno nekaj takih, ki s svojim delom in ponašanjem dokazujejo svojo zrelost za vstop in organizacijo ZK.
Nujno je pojačati povezavo z mladinsko organizacijo in nuditi mladini več pomoči pri njihovem delu.
Opaziti je tudi majhno aktivnost v sindikalnem delu, pri osnovnih organizacijah po obratih.
Člani ZK moramo nuditi več podpore in pomoči delu sindikalnih odborov.
Sekretar OO ZK TOZD Proizvodnja:
Lovro Giovanelli
POROČILO O DELU OOZK KONFEKCIJE RADOMLJE ZA LETO 1979
Po reorganizaciji OOZK po TOZD se je naša OOZK konf. Radomlje znašla pred odgovornim delom. Zavedali smo se, da smo dolžni budno spremljati vsa družbenopolitična dogajanja, potek gospodarjenja v TOZD in pomagati pri odklanjanju napak na ekonomskem in družbenopolitičnem nivoju našega TOZD. Redno smo se udeleževali sej koordinacijskega odbora OOZK DO Induplati, ter skušali s tem ustvariti čim tesnejšo vez z matično organizacijo.
Tesno smo sodelovali z OOZS konf. Radomlje, ter vsako morebitno negativno akcijo, na ravni TOZD takoj analizirati. Omenim naj, da nas je presenetila vest, ki se je širila izven obrata Radomlje. Govorice so se nanašale na preki-
Z volilne konference OOZK Induplati
nitev dela v našem obratu. Takoj smo sklicali sejo sekretariata OOZK in IOOOS. Na to sejo smo povabili tudi tov. Janeza Rainerja, vodja TOZD ter predsednika KOOS tov. Jožeta Knepa. Tov. Rainer nam je pojasnil vsebino pogovora, ki ga je .imel z delavkami lahke konfekcije med delovnim časom, kar pa še zdaleč ne moremo oceniti kot prekinitev dela, kot je bilo to izjavljeno ilzven našega obrata. Pogovor se je nanašal na izdelovanje šotorov za firmo Gottschalk. Delo je prevzel oddelek Mokronog, ki pa za to vrsto proizvodov ni imel zadostno število dvoigelnih. strojev. Zaradi tega je bilo potrebno preseliti šivalne stroje iz Radomelj v Mokronog. Ob tem je prišlo do razburjenja, ker bi se morali dve delavki preseliti na druga dva stroja. Na podlagi zgoraj navedenih vzrokov je prišel 10 sindikata in sekretariat ZK do zaključka, da to še zdaleč ni prekinitev dela, če delavke zahtevajo odgovore na svoja vprašanja med delovnim časom, pač pa je konkretna pojavna oblika odnosov do drugih oddelkov.
V mesecu marcu je bilo v občini Domžale več srečanj z delovno skupino CK ZKS. Tema teh obiskov v DO se je nanašala na uresničevanje zakona o ZD, o problemih gospodarjenja in na oceno vloge ZK in drugih družbenopolitičnih organizacij v DO.
Na to srečanje smo s tudi v našem TOZD temeljito pripravili, ter zgoraj navedene teme skupno s sindikatom in mladinsko organizacijo podrobno predelali.
Sproti smo seznanjali člane ZK o zaupnih zadevah, ki smo jih dobili od OK ZKS Domžale.
Tudi akcija NNNP nas ni presenetila. Bili smo dobro organizirani, tako da je akoija nemoteno potekala. Zelo uspešno smo sodelovali s terenom, to je s KS Radomlje. Ugotovili pa smo, da hi bilo v morebitnem resničnem vojnem stanju potrebno več in boljše povezave na relaciji TOZD — DO, kar smo takrat pogrešali.
Na naših sestankih smo obravnavali problematiko dislociranega obrata konfekcije v Mokronogu in ugotovili, da ta, sicer močan obrat, za enkrat še nima pogojev za konstituiranje TOZD. V zvezi s tem problemom smo imeli razgovor na CK ZKS. Prisotni so bili: Peter Toš, izvršni sekretar pri CK ZKS, Janez Zajc, sekretar komiteja obč. konf. ZKS Trebnje, Stane Mlakar, sekretar komiteja obč. konf. ZKS, Ingo Paš, šef kadr. org. sektorja ter Mimi Pollak, sekretar OOZK. Na tem sestanku smo se dogovorili, da naše strokovne službe pripravijo ustrezen program za ta obrat. Dela v zvezi z ureditvijo in preselitvijo v prostore šole so v teku.
Tudi na današnjo volilno konferenco smo se pripravili. Dne 18.10. 1979 smo se zbrali komunisti Radomelj, Mengša in Mokronoga, ter
ugotovili, da je naša mandatna doba šele na začetku. Sprejeli smo sklep, da sekretariat ostane še naprej nespremenjen.
Sekretar OO ZK: Mimi Pollak
POROČILO SEKRETARJA OOZK DSSS INDUPLATI JARŠE
V obdobju od 3.2. do 16.11.1979 smo bili pobudniki sklica političnega aktiva ob akcijah:
—	obravnava zaključnega računa DO
—	obravnava in sprejem plana za leto 1979
—	komemoracija ob smrti tov. Edvarda Kardelja in določitev delegacije na žalnem sprevodu
—	določitev pomoči SR Črni gori za odpravo posledic katastrofalnega potresa
—	obravnava polletnega poslovanja DO
—	obravnava predloga komisije za dodeljevanje kreditov za stanovanjsko gradnjo
—	akoija NNNP.
Poleg tega smo na samostojnih sestankih tekoče obravnavali prispele informacije s strani CK ZKS in občinskega komiteja ZK. Večina teh sestankov je bila skupaj z OOZK TOZD Proizvodnja.
Morebitni občutek, da smo imeli premalo sestankov, bi ovrgel z dejstvom, da smo se posamezni člani aktivno udejstvovali v delu organizacije samoupravljanja, kjer smo izvoljeni. Kljub temu pa opažam, da smo kot komunisti premalo osveščeni, kaj je vse naša naloga. Le delno je lahko v opravičilo to, da tudi s strani strokovnih služb nismo dovolj obveščeni o posameznih problemih in morebitnih že pripravljenih ukrepih. Velikokrat se je ukrepalo mimo naših obravnav in odločitev. Smatram, da je premalo, če so člani ZK kot delegati ali člani samoupravnih organov prej seznanjeni s problematiko, kar bi sicer morala obravnavati najprej OOZK.
Drugo področje, pni katerem moramo tudi biti bolj samokritični pri oceni naše aktivnosti, je sodelovanje oziroma delovanje v delegacijah naše DO. Poudarjam, da bi morali mi, članii ZK, pritegniti še ostale delegate ali člane samoupravnih organov k boljšemu in resnejšemu ter odgovornejšemu odnosu do nalog, ki so nam vsem zadane, kar naj bo tudi ena od smernic za naše nadaljnje delo.
Res je, da smo mi osnovna organizacija ZK DSSS, vendar se moramo zavedati enakih odgovornosti in dolžnosti kot jih imajo člani OOZK TOZD. Pri reorganizaciji enovite OOZK na tri OOZK ugotavljamo, da smo v svojem delovanju popustili oziroma se člani osnovne organizacije ZK DSSS čutijo odrezane od bistvenih informacij problematike TOZD. Ustrezno temu je tudi naše delovanje, zato naj bi bila ena od naših skupnih nalog tudi ta, da se bolj po-
vežemo z ostalima dvema OOZK naše delovne organizacije, saj bomo le tako bolj tvorno in pravočasno ukrepali.
Na koncu bi dodal še to, da se vsi premalo angažiramo pni pridobivanju novih članov ZK. Čudno bi bilo, da v 1000-članskem kolektivu ni mladih kandidatov, ki bi ustrezali kriteriju sprejema v naše vrste.
Sekretar OO ZK TOZD
DSSS:
Vinko Kurzvveil
REVOLUCIJA PRI SANKAH
Na vidiku so »leteče« blazine
Nobenega strahu pred letenjem! Vsakdo lahko leti z jumbom. Tako začenja TEX-TIL BETRIEB z objavo te novice, ki je lahko nadvse zanimiva tudi za Induplati.
Jumbo je docela nov športni rekvizit. Gre za sani, ki jiih je treba pred uporabo napihniti. Tkanina je iz plasti-fiioiranega diolena (PVC; posebej močno tkana tkanina, diolen pa ima oznako 174 S, proizvajalec je tovarna Enka).
Za sankanje z jumbom so dobre vse snežne razmere. To je lahko trd ali globok — mehak sneg. Sankamo se lahko celo po ivju, skratka, vse prilike pridejo v poštev, ki omogočajo drsenje navzdol. Po hribu ali po umetno izdelanih napravah.
Medtem, ko so ostale sani stoletja brez revolucionarne spremembe takšne, kot so še danes, pomeni jumbo nekaj novega. Jumbo je zračna blazina, deltaste oblike, s katerim se je mogoče varno sankati. Mehko pristanete, tudi če letite z jumbom meter ali dalj po zraku. O vožnji še to: zavorna pot je zelo kratka.
Enostavno je tudi krmiljenje z jumbom in se te veščine hitro naučite.
Pneumatske sani liz tehnične tkanine so na najboljši poti, da za nekaj let postanejo modna muha mladih in manj mladih.
Priredil: O. L.
POSVET S PREDSTAVNIKI OBČINE DOMŽALE
Ena od tem: srednjeročni plan
V ponedeljek 12. 10. 1979 so nas obiskali predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Domžale.
Na obisku so bili: tov. Kopiitar — predsednik izv. sind. svet., tov. Lenič — predsednik Ob Domžale, tov. Lipovšek — predsednik mladine, tov. Mlakar — sekretar ZK, tov. Peternel — predsednik IS občine Domžale.
S strani naše delovne organizacije so se posveta udeležili predstavniki delavskih svetov, ZK, sindikata, mladine, člani delegacij, tov. direktor Srečo Bergant, tov. Jože Klešnik, tov. Francka Marinšek, tov. Jeraj Franc, tov. Ingo Paš, tov. Janko Ukmar, tov. Janez Rainer.
Tov. Mlakarja so zanimale težave, ki nas tarejo pri sestavljanju srednjeročnega plana. Tov. Jože Klešnik je obrazložil, da je eden od osnovnih temeljev, zmanjšanje uvoza na najmanjšo možno mero, kar pa ni možno pri barvah in kemikalijah, katere pretežno uvažamo. Omenil je tudi težave, ki jih imamo pri plačevanju zamudnih obresti trgovskih organizacij, čeprav je z njiimi sklenjen sporazum. Osnutek srednjeročnega plana bo končan do konca leta.
Sekretarja ZK občine Domžale je zanimalo vprašanje samoupravne organiziranosti in v zvezi s tem možnosti formiranja TOZD v obratu Mokronog. Na to vprašanje je odgovoril tov. Ingo Paš, ki je obrazložil, da so težave pri organiziranosti dislocirani obrati, katere ima v svoji sestavi TOZD Konfekcija. Najbolj pereč je obrat Mokronog, ki je tudi najbolj oddaljen.
Ta obrat pa trenutno še nima pogojev za formiranje TOZD, ker za to še niso zagotovljeni potrebni delovni pogoji. Vprašanje organiziranja TOZD bi bilo lažje rešljivo, če bi prišlo do sporazuma med našo DO in IMV. Program za organizacijo TOZD je pripravljen. Raliza-cija pa zahteva več časa (1—2 leti).
Pogovor je stekel tudi o delegatskem delovanju. To vprašanje je zastavil tov. Lenič. Na vprašanje sta odgovorila tov. Ingo Paš in Ivana Seifert v imenu delegatov.
Pojasnjeno je bilo, da se odvija naše delovanje delegatov na ravni konference. Problem pri delovanju pa je v veliki meri obsežnost gradiva in nesklepčnost delegatov na sejah.
Pogovarjali smo se tudi o dohodkovnih odnosih med TOZD in DSSS. Pojasnilo na to vprašanje je dal tov. Paš, ki je pojasnil, da imamo odnose urejene in vsklaje-ne s samoupravnimi sporazumi.
Tajnik IO KOOS: Lidija Petaci
Poročilo s seje
Predsedniki OOS so se udeležili seje IO KOOS, ki je bila 19. 11. 1979. Na sejii so bili vsi predstavniki OOS razen predstavnikov Peč in Mokronoga, katere nismo obvestili zaradi kratkega roka za sklic seje.
Pretežni del sestanka smo obravnavali problematiko koriščenja dopusta in v zvezi s tem rešitev problema, ki je nastal v tkalnici 16. 11., ko nekaj delavk ni hotelo zagnati strojev. Te delavke so se, ko jim je bilo obljubljeno, da bo sklican sestanek v času malice, vrnile na svoja delovna mesta in pričele z delom. Bistvo nastalega problema je bilo koriščenje dopusta pri tistih delavkah, ki so mlajše kot 50 let, izpolnjujejo pa že 30 let delovne dobe. Pri podrobni analizi je bilo ugotovljeno, da je takih 60 v naši delovni organizaciji. Strokovna služba je problem analizirala. Naš pravilnik o delitvi dopusta je primerjala s pravilniki so-
sednjih delovnih organizacij in sicer z Univerzale, Tosamo in Papirnico. Iz predloženega gradiva je bilo razvidno, da posebnih razlik v delitvi dopusta ni in da vse delovne organizacij razen Univerzale enako preračunavajo dneve dopusta s sedemurnega delavnika na osemurni delavnik. Univerzale pa odšteva od skupnega dopusta proste sobote. V nobeni od navedenih delovnih organizacij ni predvideno več kot 26 dni (po 8 ur) oz. 31 (po 7 ur.) dni, kar je skladno z zakonom. Na sestanku je bil podan predlog, da se delavkam, ki niso še dopolnile 50 let starosti, pa že imajo 30 let delovne dobe, omogoči koriščenje dopusta pod enakimi pogoji kot je to predvideno pri delavkah, ki so že dopolnile 50 let starosti. Predlog je bil dan v javno obravnavo in v sprejemanje DS.
Na seji je tov. predsednik Anton Ručigaj opozoril navzoče, da je
PROSLAVA OB DNEVU REPUBLIKE
Zadnji dan pred praznikom, rojstnim dnevom republike, smo delo zaključili s proslavo. Pripomniti je potrebno, da so Jaršani temu kulturnemu dogodku lahko sledili po dolgih letih v naši sindikalni dvorani. Kljub temu pa to dejstvo ni kaj posebno pritegnilo naših sodelavcev, saj so se (boječe?) stiskali ob vhodu, čeprav so prazni sedeži vabili. Sploh pa obisk ni bil preveč razveseljiv. Kako bi to ocenili?
Škoda, program je bil kvaliteten in zanimiv, tako da gre našemu sindikatu in mladini, ki je pri organiziranju sodelovala, vsa pohvala. Najbrž pa bo potrebno v prihodnje več propagandne akcije.	Urednica
potrebno pričeti s pripravami na občne zbore v OOS in pripravami na konferenco. Predsednikom je potrebno dostaviti potrebni material.
Domenili smo se tudi za poravnavo računa za triologijo o samoupravljanju tov. Kardelja iin stroškov za avtorske pravice (radio pri vratarju). Skupen znesek, katerega krijejo vse OOS procentualno je 3480 din.
Organizirali bomo tudi proslavo ob dnevu republike. Proslava bo predvidoma v dvoranii. Organizacijo izvedbe pa prevzame komisija za kulturo pri IO KOOS v sodelovanju z mladinsko organizacijo.
Tajnik IO KOOS: Lidija Petaci
Drsni delovni čas v DSSS naj bi se uvedel ob naslednjih določilih:
1.	Cas obvezne delovne navzočnosti uaj bi bil vsak delovni dan od 7.—13. ure. V okviru navedenega delovnega časa morajo vsi delavci DSSS, za katere naj bi veljal drsni delovni čas, biti na delu.
2.	Dovoljeni delovni čas, v okviru katerega lahko delavec razporeja svojo delovno navzočnost, bi bil vsak delovni dan od 5,—16. ure.
3.	Vsak delavec, za katerega naj bi Veljal drsni delovni čas, bi moral obvezno v vsakem mesecu opraviti število Predpisanih delovnih ur. To pomeni, da ne bi bilo možno priznavanje presežkov opravljenih delovnih ur nad predpisanimi iz enega meseca za drugi mesec, prav tako pa tudi da ne bi bilo dovoljeno prenašati primanjkljaja delovnih ur do predpisanih iz enega meseca v drug mesec.
4.	Vsako delo izven dovoljenega delovnega časa je možno le na podlagi posebne izjemne odobritve; brez takšne Posebne izjemne odobritve se ne prizna v obračun ur. Vsekakor pa je delavec lahko dnevno na delu največ 12 ur •n se mu lahko le toliko ur dnevno prizna v obračun.
5.	Delavci v posameznih sektorjih oz. službah so dolžni medsebojno vskladiti čas prisotnosti na delu zaradi zagotovitve nemotenega opravljanja del oz. nalog sektorja oz. službe. V okviru časa od 6.—14. ure mora biti v posameznem sektorju oz. službi vsaj 1 pristojen strokoven delavec, ki je sposoben opravljati tekoče posle sektorja oz. službe. Prav tako morajo biti v tem času prisotni na delu v nujnem številu potrebni administrativno-tehnični delavci. Enako mora biti v tem času navzoč na delu vsaj l delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Uskladitve prisotnosti na delu za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in druge delavce, ki so mu za svoje delo neposredno odgovorni, ureja direktor delovne organizacije. Druge uskladitve prisotnosti na delu urejajo pristojni šefi sektorjev.
6.	Izvajanje drsnega delovnega časa se zagotovi z žigosanjem kartic na po-
TUDI V MOKRONOGU PROSLAVA
Tudi v našem obratu konfekcije v Mokronogu, smo letos proslavljali praznik republike.
V prostorih naše šole, so nam učenci mokronoške osnovne šole pripravili kratek program, v katerem so zapeli in recitirali nekaj pesmi. Te proslave smo se udeležili skoraj vsi delavci in bili smo veseli tega kratkega programa.
Sindikalna organizacija oddelka konf. Mokronog
sebnl žigosni uri. Na žigosnih karticah se registrirajo prihodi in odhodi z dela (event. tudi čas malice). Drugi izhodi z dela se evidentirajo z dovolilnicami (razen za delavce, ki imajo prost izhod).
7.	čas prisotnosti na delu je treba po žigosnih karticah in ustrezno potrjenih dovolilnicah ugotavljati in urejati evidenčno takoj prvi naslednji delovni dan za predhodni delovni dan. Ob zaključku meseca pripravi kadrovsko-organizacijski sektor kontrolni obračun žigosanih kartic na osnovi zagotovljene evidence dnevne prisotnosti na delu v vsakem sektorju.
8.	Za izvajanje drsnega delovnega časa je potrebno nabaviti ustrezno ži-gosno uro. Po podatkih nabavnega sektorja je proizvajalec takšnih ur Insa, Beograd, vendar pa jih na tržišču ni in prav tako tudi njihova cena ni znana. Tovrstnih ur tudi ni mogoče dobiti iz uvoza. Nabavni sektor bo zaprosil cit. proizvajalca s posebnim dopisom, da nam pošlje ponudbo za dobavo takšne ure.
9.	Poseben problem je namestitev te ure, tj. ali bi se namestila pri vratarju ali znotraj pri vhodu oz. na hodniku v upravnih prostorih DSSS. Priporočljivo je, da je ura nameščena v zaprtem prostoru, tako da ni izpostavljena temperaturnim in vremenskim vplivom.
10.	Drsni delovni čas pa ne bi mogel veljati za naslednje delavce, ki bi morali v DSSS delati obvezno od 6.—14. ure oz. v okviru popoldanske in nočne izmene:
—	čiščenje prostorov
—	nočni čuvaj
—	vratar
—	telefonist.
Ingo Paš
ZAHVALA
Zahvaljujem se sodelavkam iin sodelavcem iiz tkalnice in drugim za izkazano solidarnost — denarno pomoč, ki so mii jo izkazali ob hudii nesreči (požaru stanovanjske hiše).
Jožica Pučko
Pred zimskimi durmi
Naša stalna montažna ekipa, ki jo sestavljajo:
Jože Knep (vodja), Miha Bulič, Konrad Ferlič, Marjan Šinkovec in Zlatko Narobe se je pred zimo okrepila še z dvema sodelavcema — Antonom Dolencem :in Janezom Pavlijem, zato da hi čimprej dokončali načrtovane montaže. Tov. Knep pravii: »Moramo v letošnjem letu ujeti še -te montaže! Začele so se težave z vremenom, dnevi so krajši, nekateri naročniki še niso pripravili terenov za montaže — vse to pa zavira naše delo. Ker si več oblečen, si pni delu okornejši in počasnejši.«
Pred dobrimi štirinajstimi dnevi je montažna ekipa podaljševala koridor za Avtotehno v Ljubljani. Takrat mi je tov. Knep povedal, da bo naslednja za Kolor Medvode. Najbrž je tudi ta že postavljen ali pa ga postavljajo.
Našim montažerjem od srca želimo srečno vreme v tem (kar ga še je) letu lin prihodnjem, novem letu!
Ivana
Gasilske diplome za dosežene uspehe
ZAHVALA
Ob smrti moje mame MARIJE KASTELIC
se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz predilnice za izrečeno sožalje in denarno pomoč.
Hči Marija Florjančič
Drsni delovni čas v DSSS
novice iz obratov
OPLEMENITILNICA
NAPAKE SE ZDAJ DOBRO VIDIJO
Končno smo v začetku novembra pričeli uporabljati nove pregledo-valne mize v adjustirni. Seveda so se pojavile tudi začetniške težave. Nekatere smo že uspeli odpraviti, nekatere bomo pa še morali, na primer neustrezne polagalne naprave, na katere se nam zaradi statične elektrike v sintetičnem blagu, le-ta nabira.
Takoj pa se je izkazalo, da se na teh mizah pokažejo vse nepravilnosti nastale med posameznimi proizvodnimi fazami, kar je bil seveda tudi namen nakupa.
V večini primerov so vzroki napak malomarno delo; saj so napake kot: zadebeljene miti, redke in goste proge, dvojne niti vsled slabih Škarij lin neenakomerna širina kot posledica snemanja z iglic oziroma klapcn, kar sledijo ena drugi. Pokazalo se je tudi, da blago v prejemam! zelo slabo čistijo, saj od njega vise vse pretrgane niti. Kla-serke blago na teh mizah pregledujejo samo po eni strani, kjer viseče nitke odstrižejo, medtem ko jih je na drugi strani primoran odstriči kupec sam! Najbrž ni treba poudarjati, da to ni v redu...
Neodstrižene niti imajo pri artiklu 2021 še dodatno posledico: pri tisku ostane pod to visečo nitko nepobarvano belo mesto, kar pa je zelo vidna in nesprejemljiva napaka!
RUCKH gre v rekonstrukcijo
Koncem novembra smo razstavili iin zložili v dva velika zaboja dublirnonavijalni stroj RUCKH ter ga poslali v Nemčijo v rekonstrukcijo. Na njem smo do sedaj le pregledovali iin navijali markize, nosilno tkanino in podobno, kar sedaj lahko delamo na eni od novih pregledovalnik miz. Po rekonstrukciji bomo na tem stroju dvojno dublirali široke zavese, kar moramo sedaj opravljati ročno. Seveda pa bo moči na preurejenem »ruku« dublirati tudi zavese navadnih širin.
Pomanjkanje soli — ali kako bomo barvali?
Vsesplošno pomanjkanje soli se odraža tudi v naši delovni organizaciji. Čeprav imamo celoletno pogodbo z rudnikom soli v Tuzli, smo ostali praznih rok. Rudnik soli v Tuzli ne izpolnjuje svojih dobav. Soli porabimo od 12 do 15 ton mesečno, saj jo rabimo pri barvanju,
poleg tega pa tudi za mehčanje vode za barvanje in mehčanje vode v kotlarni.
K. Kham, obratovodkinja
KONFEKCIJA
132 METROV KORIDORJEV
Proizvodnja koridorjev, razen manjših zastojev (okvar na varilnem stroju), teče nemoteno.
Uspeli smo izdelati 132 tekočih metrov koridorjev, ki smo jih že dostavili kupcem, oziroma čakajo na montažo. Kupci teh naj večjih naših proizvodov so iz različnih krajev naše domovine, kar vsekakor kaže zanimanje trga za to vrsto proizvodov.
Hitro je donosno
V zelo kratkem času smo za našega kupca iz Hrvaške izdelali večjo količino obtežilnih blazin. Tak odnos do kupca se je pokazal dober, saj lahko v kratkem pričakujemo nova naročila.
Cerade le ob dežju
Število naročil raznih konfekcio-niranih cerad je bilo manjše, kot smo pričakovali v tem času. Vzrok je iskati v tipično sezonskem proizvodu, ki gre v promet takrat, ko prične deževati. Moramo si poiskati pot do take proizvodnje, ki bo donosna neodvisno od naravnih pojavov.
T. Videnšek,
obratovodja težke konf.
RUCK »odhaja« v rekonstrukcijo

Na novih pregledovalnik mizah so napake dobro vidne
rezervirano za mlade
Sestanek
V torek, 20. novembra 1979, smo se zbrali mladinci in mladinke :iz TOZD Proizvodnja in ,iz Skupnosti skupnih služb na sestanku. Podrobno smo se seznanili o vsebini in o programu mladinske politične šole. To šolo je doslej že obiskalo sedem mladincev iz Induplati.
Jelka Urbanija je prevzela pobudo za poživitev planinske dejavnosti, kar je bilo od vseh z odobravanjem sprejeto.
Naši sindikalni organizaciji smo obljubili pomoč pri pripravah lin izvedbi proslave ob priliki rojstnega DNEVA REPUBLIKE, 29. novembru.
O drugih stvareh je bilo govora le površno, ker nam je za podrobno razpravo zmanjkalo časa.
Prihodnji sestanek bo pred novim letom. Sklenili smo, da bo takrat vse bolj slovesno, ker bomo v naše vrste sprejeli nove mladince.
Bernarda Pavlič
SEMINAR NA TROJANAH
Dne 23. in 24. novembra smo imeli predstavniki iz vseh 00 ZSMS pripravljalni seminar o mladinski politični šoli, ki jo bo organizirala OK ZSMS Domžale za mladince. Na tem seminarju smo se podrobneje seznanili s temami, ki so vključene v šolo — Družbenopolitični sistem SFRJ, samoupravno odločanje in obveščanje za odločanje, splošni ljudski odpor, sa-
Delo in posvetovanje ob novem artiklu za izvoz v adaptirajočih se prostorih stare osnovne šole v Mokronogu
moupravno planiranje in organizirano preživljanje prostega časa. Predavatelji so snov posredovali zelo zanimivo, tudi diskusija s strani mladincev je bila živahna. Člani centra za obveščanje in propagando so zbrali prispevke udeležencev seminarja in že v soboto popoldne izdali glasilo ter s tem dokazali ažurnost. Seminar je organizacijsko dobro potekal, tudi za zabavo je bilo poskrbljeno v petek zvečer, saj je center za klubsko dejavnost pripravil družabni večer.
P.B.
DELOVANJE KONFERENCE MLADIH DELAVCEV (KMD)
Konec oktobra je bila KMD reorganizirana oziroma dopolnjena z novimi člani. Občinska konferenca ZSMS Domžale je hotela predvsem pospešiti delovanje OO ZSMS v združenem delu. KMD sestavljajo predstavniki (v glavnem predsedniki) iz vseh OO ZSMS, v predsedstvu pa je po en predstavnik iz naslednjih delovnih organizacij:
Tosama — Janez Kerč, Slovenijales — Žare Špacapan, Toko — Janez Grabnar, Papirnica — Miro Glavinac (tudi predsednik konference), Komunalno podjetje — Magda Rilo, Induplati — Bernarda Pavlič, Helios — Bojan Sever, Univer-sale — Marija Flerdn.
V ponedeljek, 26. novembra, ob 17. uri smo imeli prvi razširjeni sestanek v novi zasedbi. Gostitelj je bila Papirnica Količevo, saj tam mladina najbolje deluje. Prisoten je bil tudi sekretar OK Domžale Matjaž Repnik. Pogovarjali smo se
Pri zadnji delovni akciji so mladinci očistili nekatere prostore v tovarni in dvorišče, nekateri pa so delali tudi na svojih delovnih mestih (Arhivski posnetek)
o vseh perečih vprašanjih. Namen teh sestankov pa je, da se na izkušnjah in napakah drugih učimo, da^ organiziramo skupne akcije in rešujemo probleme. Naslednji mesec — v decembru — se bomo na predlog udeležencev sestanka dobili v Induplati.	D ,
r	Bernarda
VELIKI FESTIVAL
Da, prav ste prebrali!
_ Res je bil 27. oktobra v Radomljah XVI. festival amaterskega filma . Slovenije, katerega organizacijo je v celoti prevzel (že drugič) FKK Mavrica (ni naturističen kamp) iz Radomelj. S festivalom smo obenem počastili tudi 10-let-nico uspešnega delovanja našega kluba.
Na festival se je prijavilo 19 klubov iz cele Slovenije s 66 filmi. Od tega je bilo največ dokumentarnih filmov, nekaj igranih in trije filmi iz tako imenovane zvrsti žanr.
Teh 66 filmov je strokovna žirija teden poprej pregledala in ocenila. Verjemite mi, to ni bilo lahko delo, kajti resnično težko je ocenjevati amaterski film, ki ima morda na nek način več izraznih možnosti kot profesionalni. Pri profesionalnem filmu se mora režiser držati ^ določenega predloženega scenarija, tu ni možno kakšnih večjih odstopanj, tembolj ne, če se film snema po literarni predlogi. Amater pa je pri svojem filmu »deklica za vse«, torej temo lahko sam izbere in jo svobodno oblikuje, če pa ne najde teme, ki bi jo lahko dobro in s srcem obdelal, pač filma ni. Ali pa je in to slab film! Tudi na to žiriranje so bili poslani tako imenovani »slabi filmi«, bodisi predolgi (amaterski film ne sme biti predolg, biti mora kratek in učinkovit), bodisi družinski (nikogar od nas ne zanima, kako je neki Mihec nekomu prvič rekel ata).
Malce sem se oddaljila! Torej, žirija, katero so sestavljali RUDI KLARIČ — TV snemalec in novinar, ki je bil obenem tudi predsednik žirije, JANEZ MUŽIČ — ki-noamater I. stopnje, MIRO KRMELJ — prav tako kinoaniater
I.	stopnje, STANKA GODNIČ — filmski kritik in pa MILAN MARINIČ — predstavnik kulturne skupnosti Domžale, je svoje delo dobro opravila.
Mislim (žirija me ni vprašala, kaj jaz mislim, hibi), da so nagrade pravično podeljene. Pa ne navijam za Mavričarje, ki smo mimogrede imeli bogato bero diplom, plaket in priznanj (prijavili smo 13 filmov) z nagrado publike na čelu, ampak smo imeli morda malo nadaljevanje na 10. str.
Pohištvo z našim blagom
nadaljevanje z 9. str.
več sreče, malo več filmov, ali pa bom kar rekla, morda res kakšen boljši in izvirnejši film. Upam, da jih zaradi tega ne bom dobila po nosu!
Pa se vrnimo k samemu festivalskemu dnevu. Dopoldan je bila projekcija najboljših pionirskih filmov (neverjetno, kako izvirni znajo biti otroci), popoldan je bila projekcija filmov, ki so bili dobri, pa niso bili nagrajeni, zvečer pa je bila glavna projekcija nagrajenih filmov s slavnostno podelitvijo nagrad. Ne bom omenila, kdo je bil možak, ki se je moral največkrat rokovati in povzpeti na podij. Vsi ga prav dobro poznate!
Še bi lahko kaj napisala o festivalu, vendar se mi zdi, da je bilo že tako in tako precej napisanega o tem v javnih občilih. Poslovila se bom z besedami, ki jih je nekdo napisal in naslovil na tovariša Danila iz krajevnee skupnosti Radomlje (med festivalom smo ves čas za administracijo in »kofetek« uporabljali prostor KS Radomlje):
Danilo,
črnilo se je posušilo, festivalsko vzdušje umirilo, drvenje, govore je potihnilo.
Sedaj Danilo pa le poskoč’ in delaj hitro na vso moč.
Sklicuj sestanke in spet razrešuj uganke!
Pa naj mi Danilo ne zameri! Pa, pa!	Majda
Vzgled
MARIJA KOS
Za Marijo Kos, šiviljo v OE konfekcije v Mokronogu pravijo na kratko: pridna je! Marija dosega normo, jo tudi presega in kar je še posebno važno — njeno delo je kvalitetno, zanesljivo. Mariji ni lahko; doma ima veliko kmetijo z dvanajstimi glavami živine. Ima pa tudi tri majhne otroke (stari 5, 2
Z mednarodnega sejma v Beogradu
Beograjski »Medjunarodni sajam namještaja, opreme i unutrašnje dekoracije« je prav gotovo najpomembnejši te zvrsti v Jugoslaviji. Akcent je vsekakor na pohištvu ter na reprodukcijskem materialu za pohištvo (med temi razstavljale! je tudi precej razstavljalcev pohištvenih — dekorativnih tkanin), ostale notranje dekoracije — zaves, tapet pa je manj.
Konkurenca na področju dekorativnih tkanin je vel/ika. Dekorativna, Ljubljana je dobila za svojo kolekcijo že deseti zlati ključ. Na trgu pa ni več tako osamljena v dobrih kreacijah kot je bila še pred nekaj leti. Zelo uspele kreacije je prikazala tudi Somborska tekstilna industrija, pa tudi Simpol — Vranje se uveljavlja.
Za nas je seveda zanimiva uporaba naše pohištvene — nosilne tkanine na domačem trgu. Pri tem moramo takoj poudariti, da zahteva ta tkanina specifičen slog pohištva (podoben skandinavskemu, enostaven), ki pa med našimi proizvajalci pohištva še ni prodrl.
Naši napori, da proizvajalci pohištva uvrstijo v svoje kolekcije našo tkanino, so se le delno uresničili. Uresničitev teh naporov je
naj bo
in I leto), moža in moževe starše. Kljub tolikim obremenitvam je Marija najboljša šivilja v Konfekciji Mokronog.
Takole mi je pripovedovala:
V službo sem hodila še preden sem bila poročena. Delala sem pri Tiip-topu, Trebnje (sedanji Labod). Do službe sem imela veliko dlje: do avtobusne postaje 12 km. Do postaje sem se vozila z mopedom. Sedaj je boljše. Živimo v Martinj! vasi (2—3 km od Mokronoga) iin se vozim z avtomobilom, razen ko imamo prepoved. Takrat grem peš. Doma pa ne bi ostala. Tako sem se že navadila na službo! Pet let že delam v Induplati, od kar je bil formiran obrat. Rada delam tu. Z delavkami se dobro razumem, sploh pa sedaj, ko nas je tu v šoli tako malo.
Zdaj je res grozno, ko je še vse v delu, vse razmetano, vse umazano od gradbenega materiala. Imamo pa že centralno kurjavo. Pravim že, ker je bila hitro narejena, drugače je pa bil že skrajni čas. Zaenkrat imamo garderobo kar v prostoru, kjer delamo, pa tudi malicamo kar na delovnih mestih. Malo bomo še morale potrpeti, potem bo pa res v redu.
poleg pogojenosti stila pohištva povezana z močno konkurenco, ki ima zelo širok asortiman (Dekorativna okrog 200 desenov), pa tudi način dela s pohištvenimi delovnimi organizacijami je bistveno drugačen kot pri artiklih za široko potrošnjo. Akcijo pospeševanja prodaje smo pričeli z obiski v delovnih organizacijah in pošiljanjem kolekcij. Za uspešen plasman pa hi morali to delo okrepiti.
Na sejmu smo videli dve zelo uspeli sedežni garnituri iin zložljiv stol tovarne Budučnost-Svetozarevo ter zanimive stole tovarne »Žarko Zrenjanin« z našo tkanino. Tudi »Stol« iz Kamnika je imel razstavljene tri variante stolov z našo tkanino. Ostali proizvajalci, ki smo jim tkanino ponudili in ki so jo v vzorčnih količinah tudi naročili, se niso odločili za razstavljanje izdelkov iz te tkanine. Potencialne možnosti pa so pri več proizvajalcih tega stila pohištva. Potrudili se bomo, da se bo tkanina, ki je v našem izvoznem programu najpomembnejša, uveljavila tudi med jugoslovanskimi proizvajalci pohištva.
Cirila Černe, dipl. ing.
Plača je sedaj, ko se uvajamo v delo novega artikla (šotor za izvoz), slaba. Ker moramo še posebno paziti na kvaliteto, gre delo počasi od rok, tako da norme večinoma še ne dosegamo. Ta artikel delamo od ponedeljka (op. p.: 19. 11.79); danes (četrtek, 22.11.79) je že neprimerno bolje kot prva dva dni. Prej, ko smo delale krila, nam je šlo zelo dobro, kar se je seveda poznalo tudi »v kuverti«. Ko vsaj ne hi nagajali stroji (in to še popoldne, ko ni mehanika)! No, sedaj so že popravljeni.
Če hi imela kaj prostega časa, bi pletla in šivala. To imam rada, vendar pa imam vedno še toliko drugega dela. Tudi za kakšno drugo vrsto razvedrila je bolj malo časa. Razen tega pa tu v Mokronogu tako nimamo drugega kot kino ob nedeljah. Pa še tisti je slabo obiskan! Z avtomobilom se tudi ne moremo kam posebno daleč odpeljati, ker je treba preskrbeti živino. Poleg tega imam še majhne otroke. V varstvu jih imam doma pri tašči. Skrbi me, kako bo prihodnji mesec, ko gre tašča na zdravljenje. V Mokronogu imamo vrtec v novii stavbi osnovne šole. Vrtec nameravajo v naslednjem letu razširiti. Tudi nekatere naše delavke imajo otroke v tem vrtcu. Nerodno je le, ker v vrtcu delajo samo v dopoldanskem času, me pa delamo v izmenah.
Urednica
Predstavljamo vam

Petdesetletnik Oto Križman
Tovariša Ota Križmana, šoferja delovne skupnosti skupnih služb, verjetno vsi poznate, če drugače ne, vsaj na videz. Ob njegovi prekipevajoči življenjski sili, vedrem nasmehu, glasnem dobrovoljnem, šaljivem govorjenju bi ga bilo težko ne opaziti. Ne vemo pa, da naš Oto praznuje svoj rojstni dan z rojstnim dnem naše republike. In letošnjega 29. novembra kar petdeseti (kdo bi si bil mislil)!
Sklenili smo, da vam ga pobliže predstavimo.
Rodil se je na Studencu št. 1 pred petdesetimi leti.
Danes z družino stanuje na Krakovski ul. v Domžalah. V Induplati dela od leta 1972, v naši DO pa je zaposlen tudi sin Oto (v TOZD Konfekciji Radomlje).
. O svoji razgibani življenjski poti je povedal naslednje:
»Izhajam iz delavske družine. Doma nas je bilo enajst otrok. Življenje v stari Jugoslaviji je bilo fkromno in ga ne morem primerjati z današnjim.
Oče je bil delavec pri nekem obrtniku v Ljubljani. Mati je imela veliko dela z otroki in z nekaj nialo zemlje ter živine (imeli smo konja in kravo), da smo se za silo preživeli.
Vojna me je zatekla v enajstem etu, v času ko sem se začel že krepko zavedati življenja, zlasti, ker so me k temu prisilile krute okoliščine.
Kot otročaju se mi je globoko vtisnil v spomin dan v letu 1943, ko so Nemci požgali vas in našo osnovno šolo na Sv. Trojici. To je oil prvi hud udarec za nas vse. Svobodo smo le slutili in takrat si Pač nisem mislil, da bo prav na moj rojstni dan rojena tudi naša nova, svobodna domovina.
Ker je bila šola nemška, je ni bilo škoda, vendar je bilo po drugi strani težko, ker pač druge ni bilo, tudi v bližnji okolici ne, saj so Nemci vse požgali.
Vojne pa sem se dobro zavedal že Precej pred tem dogodkom. Namreč že dve leti prej smo ostali dolgo brez očeta, ki se je skrival nekje v Sremu. Da je živ, smo zvedeli šele, ko se je vrnil leta 1941. Triinštiridesetega so ga odvlekli v taborišče nekam v Nemčijo, na srečo pa se je še istega leta vrnil. V tem času sta odšla v partizane se dva starejša brata, ki sta koncem triinštiridesetega in v začetku stiriinštiridesetega padla v boju. Eden pri Zidanem mostu, drugi pa v Žužemberku.
V glavnem je naša družina že od leta 1942 sodelovala v NOB. Imeli pa smo nekje tudi srečo, da smo živeli na teritoriju (Moravška dolina), ki je bil takorekoč kmalu osvobojen in pod partizanskim nad-
zorom (1943.1. je bila uničena nemška postojanka v Moravčah in na Sv. Trojici). Kot »mule« bi lahko šel leta 1944 v brigado, vendar glede na to, da sta mi v boju padla že dva brata in glede na to, da sem v NOB sodeloval kot kurir že od leta 1942, sem bil oproščen odhoda v brigado.
Včasih sem bil po dva meseca doma, večino časa pa sem se skrival na terenu.
Nekoč so me ujeli pri stricu v Škocjanu in me vlekli v Tusten pod Sv. Miklavžem, da bi izvedeli, kam je odšlo orožje, namenjeno partizanom, ki so ga prejšnji večer odvrgli Angleži na Murovce. Seveda od mene niso ničesar izvedeli, ker sem jim pred tem ušel.
Takoj po vojni sem do sedem-inštiridesetega sodeloval pri vaški zaščiti, organizaciji, ki je nadzirala premikanje še preostalih domačih sovražnikov. Ti so se skrivali še do leta 1948. Približno eno leto sem še sodeloval pri industrijski milici v takratni Kemični industriji v Domžalah (Helios), leta 1948 pa sem začel z delom v Induplati. Od 1949. do 1951. sem služil vojaški rok in potem do leta 1955 spet delal v Jaršah. Šestinpetdesetega sem šel na tajništvo za notranje zadeve v Domžalah in sem tam delal do enainšestdesetega. Nato sem še nekaj let delal pri Stanovanjski skupnosti, tudi v Domžalah, od leta 1964 pa do ponovnega prihoda v Induplati leta 1972 pa v Invalidskih delavnicah. Zdaj sem pa tu ...
Kot šofer skupnih služb se srečujem s številnimi zanimivostmi. Namreč, to je delo, ki je močno razgibano. Pni njem se srečuješ z raznimi življenjskimi situacijami, v katerih moraš biti tudi iznajdljiv, elastičen, včasih diplomatski, da čim bolje opraviš zadane naloge. Problematična so bolj razna dodatna nepredvidena dela, ki jih opravljam, a zanje kakšne posebne nagrade ne dobim (razkladanje, natovarjanje tovora ipd.). Ne bi pa govoril o neprijetnostih, na katere včasih naletiš s strani delovnih organizacij, v katere dostavljaš blago ali ga kupuješ, pa ne zaradi svojega dela, ampak dela vse naše DO.
V glavnem pa pri svojem delu uživam, saj ga drugače sploh ne bi opravljal! Potrudim se, da je delo v redu opravljeno, da ustreženi strankam. Že po naravi sem tak, res pa je tudi to, da sem težko tiho. Kadar me srbi jezik, ne izbiram besed in vsakemu povem, kar mu gre. Največkrat pa stvari obrnem na veselo plat, ker mislim, da je to najboljše zdravite za marsikatero težavo, ki jo srečamo v življenju.«
Urednica
Oto Križman
POSODOBLJENO KRIŽIŠČE NA RODICI
Pet prehodov preko železnice je ukinjenih zato, da bo prehod varnejši. Spomladi 1980 bo novi prehod opremljen še z avtomatskimi zapornicami.
Dan pred praznikom republike smo prisostvovali otvoritvi novega cestnega križišča na Rodici. Vrsta nesreč z naj hujšimi posledicami je nazadnje bila merodajna, da so se vsi prizadeti, mednje velja šteti na prvo mesto organe krajevne skupnosti Jarše-Rodica ter občinske organe v Domžalah, odločili posodobiti to »nesrečno« križišče. Vključili so se razno-razni izvedenci in dali predloge. Rešitev, ki je izdelana v izvedeni obliki, je zete dobra. Morda bo kdaj pozneje tudi sedanja ureditev neustrezna, toda za večno tudi tega vprašanja ni ,in ne bo mogoče rešiti.
Takrat, ko je tekla cesta Domžale—Duplica še v makadamski izvedbi mimo šole, je bilo tudi križišče s cesto iz Mengša manjšega pomena. Bite je manj prometa, manj vlakov, skratka, bilo je drugače. Potem smo leta 1959 zgradili novo cesto in napravili iz enega križišča dve. Vse je bilo lepo in prav. Dvajset let. Toda v teh dveh desetletjih je motorizacija dosegla nesluten razmah. Motornih vozil je bite vedno več (in jih je kljub pomanjkanju goriv in kljub štednji z gorivi še vedno preveč). Le redke poti in stranske ceste so še makadamske, vse važnejše pa so asfaltirane, da lahko drvijo vozniki po njih z večjo hitrostjo. Za semaforizacijo večini ni mar! Tega dejstva ne bomo mogli spremeniti. Za varnejšo vožnjo preostane samo ena rešitv:	ŠE POSODABLJATI
CESTE!
nadaljevanje na 13. str.
Kako uvažamo
Oskrbovanje z vsemi potrebnimi sredstvi za proizvodnjo predstavlja danes pomembno funkcijo za vsako delovno organizacijo. Specifično področje nabavne funkcije pa je uvozno poslovanje, ki se ukvarja z nabavo materiala na tujih tržiščih. Vseh sredstev za proizvodnjo namreč ni mogoče kupiti na domačem tržišču ali pa jih tuji dobavitelji ponujajo pod boljšimi pogoji.
Ravno na področju uvoza so bili, kot posledica slabe zunanjetrgovinske bilance naše države, v zadnjem času spet uvedeni novi restriktivni ukrepi, ki so delno prizadeli tudi nas.
V	svojem sestavku želim čisto na kratko opisati, kako pravzaprav poteka uvoz surovin in rezervnih delov in kakšni problemi se pri tem lahko pojavijo.
V	naši delovni organizaciji uvažamo iz konvertibilnega in klirinškega področja in sicer preko:
—	zastopnikov tujih firm (konsignacijska skladišča),
—	raznih združenj proizvajalcev ali trgovskih organizacij, ki so registrirane za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov.
Ti uvozniki nam posredujejo ustrezne predračune tujih dobaviteljev za material, za katerega smo jim predhodno sporočili, da ga želimo uvoziti. Ko predračun pregledamo in potrdimo njegovo pravilnost, nam uvoznik sporoči številko uvoznega zaključka, pod katerim bo posel vodil in ga prijavil pri Narodni banki Slovenije ter številko, v katero je material razvrščen v nomenklaturi carinske tarife. Razvrščanje materiala v tarifne številke je zelo pomembno, saj je od tega odvisen tudi režim uvoza. Uvozni režimi, ki so trenutno v veljavi in na podlagi katerih uvažamo tudi mi, so naslednji:
1.	LB — prosti uvoz, kar pomeni, da lahko material, ki je pod tem režimom, uvozimo v neomejenih količinah in zneskih iz katerekoli države;
2.	RK — blagovni kontingent; z njim je določena količina, do katere smemo uvažati posamezne vrste blaga;
3.	DK — devizni kontingent; z njim je določen znesek deviz, do katerega se lahko uvaža blago, ki spada pod ta režim;
4.	Soglasje oz. dovoljenje za uvoz; za uvoz blaga po tem režimu je potrebno pridobiti soglasje in sicer za vsak uvozni zaključek posebej; zato je v njem navedena točna količina, devizna vrednost in dinarska protivrednost blaga, za katerega se dovoljuje uvoz.
Uvozna kontingenta za surovine si navadno zagotovimo že v začet-
ku leta in sicer na posebnih sestankih med domačimi proizvajalci teh surovin in porabniki. Kot osnova za zahtevke nam služijo podatki iz letnega plana. Moram pa povedati, da zaradi omejitev uvoza ne dobimo vedno kontingentov v taki višini, kot bi želeli. Večji problem pa se pojavlja pri rezervnih delih, za katere največkrat ugotovimo, da je uvoz kontingentiran ali vezan na soglasje šele takrat, ko so razvrščeni v carinske tarife.
V	takem primeru naredimo vlogo na odgovarjajoče združenje ali Zvezni sekretariat za zunanjo trgovino. Ker tam prošnje še vedno rešujejo precej počasi, v večini primerov več kot en mesec, se temu primerno podaljša tudi rok dobave.
Poleg režimskih sredstev moramo za uvoz iz konvertibilnega področja ob prijavi posla pri Narodni banki razpolagati tudi z deviznimi sredstvi in sredstvi fizičnega uvoza.
Devizna sredstva pridobivamo na podlagi prilivov od izvoza, ki jih Narodna banka nato korigira s posebnim koeficientom, določenim za našo delovno organizacijo.
Fizičen uvoz pa je nova omejitev, ki je začela veljati šele v II. polletju letošnjega leta. Samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino je za vse delovne organizacije, tudi za našo, določila znesek, do katerega lahko uvozimo v času od 30. 6.—31. 12. 1979, prav tako pa je določila tudi obvezo za izvoz v istem obdobju. Preverjanje izpolnjevanja obveznosti izvoza se izvaja vsak mesec.
V	primeru, da je realiziran fizičen izvoz večji od obveze, se za razliko poveča možnost fizičnega uvoza. Če pa ne izpolnimo obveze za
izvoz, se za razliko možnost uvoza zmanjša. Ali drugače, čim več izvozimo, tem več lahko potem uvozimo in obratno.
V trenutku prijavljanja uvoznega posla pri Narodni banki moramo torej razpolagati, odvisno od uvoznega statusa materiala, z ustrezno višino RK, DK oz. s soglasjem, poleg tega pa moramo imeti tudi devizna sredstva in sredstva fizičnega uvoza. V nasprotnem primeru Narodna banka prijavo zavrne.
Ko je posel potrjen in prijavljen v banki, uvoznik odpokliče blago. A navadno je tako, da se ravno pri materialu, ki ga nujno potrebujemo, zatakne tudi na carini. Zgodi se namreč, da je na prijavi, ki jo izpolni uvoznik, napačno vpisana carinska tarifa blaga, da je inozemski dobavitelj odpremil več jo količino, pa so potrebni dodatni odpisi in reklamacija prijave v Narodni banki, pri barvah in kemikalijah lahko carinik zahteva ponovno laboratorijsko analizo itd. Posledica tega je, da blago prispe v naše skladišče še kak dan pozneje.
Lahko pa se zgodi tudi tako, kot se je zgodilo zadnjih štirinajst dni v oktobru. Kemikalije, ki smo jih nujno potrebovali, so prispele na carino. Narodna banka pa zaključkov ni potrdila, kljub temu, da smo razpolagali z vsemi potrebnimi režimskimi in deviznimi sredstvi. Tak je bil namreč sklep republiških organov, za katerega je vedela le Narodna banka. Nam ni preostalo drugega, kot da smo nemočno čakali na prenehanje veljavnosti sklepa.
Taki nenadni ukrepi, ki jih je zadnje čase vse več, za določen čas res ustavijo prijavljanje uvoznih poslov, hkrati pa v preneka-teri delovni organizaciji povzročijo nemalo problemov.
B. Kurzweil
Zadnji delovni dan v novembru smo končno le dobili nujno potrebni nov teleprinter
Problemi otroškega varstva v domžalski občini so na dlani
Skupaj poiščimo rešitve!
Od leta 1975 se je število mest v vzgojnovarstvcnem zavodu Domžale povečalo za petkrat, prav tako pa je poraslo število otrok v vzgojnovarstvenih ustanovah za nekaj sto. Povečal se je odstotek zaposlenih žena, več je problemov varstva v večjih središčih, vse to pa je zaostrilo potrebe, kljub dokaj uspešnemu razreševanju teh problemov v preteklosti.
Družbena skrb za otroke v vrtcih je postala vsakdanja potreba ob sicer tradicionalnih odnosih v družini. Starši danes otroka ne morejo prepuščati samemu sebi, zato se odločajo za kakršnokoli obliko varstva: divjega ali legalnega, da so s tem produktivnejši, manj izostajajo z dela ali pa jim to celo omogoči, da se zaposlijo. Skupnost otroškega varstva ima pomembno mesto v usklajevanju potreb z možnostmi med izvajalci in uporabniki. Razpoložljiva sredstva v letih 1976—1980 so zagotovila več zmogljivosti, ki že presegajo številko 1100 sprejemnih mest v VVU.
94,611.555 dinarjev, kolikor bomo zbrali v obdobju 1976—1980, bo zadostovalo za 400 novih mest. Hkrati bo ta denar omogočil dejavnosti v okviru vzgojnih programov. Vsa ta sredstva pa še vedno ne bodo zadoščala za hitrejši ali sočasen razvoj z vsemi potrebami, zato moramo iskati nove rešitve. Zakon nam jih ponuja več. Omenimo naj najuspešnejšo in nemara tudi najprimernejšo.
Vrtec ob tovarni
Vrtcev ne financiramo iz samoprispevka, zato je osnovni vir stopnja, ki se v okviru skupne porabe izdvaja od bruto osebnega dohodka. V tem pogledu smo Domžale v Sloveniji ena redkih občin, s tem pa ni rečeno, da nismo usmerjeni k naj neposrednej šemu reševanju potreb v okviru tovarne. Izkušnje nas učijo, da je preko 10 večjih organizacij združenega dela v Sloveniji organiziralo za otroke svojih delavcev otroško varstveno ustanovo. Take vzgoj-
nadaljevanje z 11. str.
Novo križišče v Jaršah je zaenkrat urejeno. Kako bo to leta 2000 (asfaltirano cesto Domžale—Preserje—Duplica smo dali v promet 8. novembra 1959)? Do prelomnice tisočletja smo ravno na sredini. Upajmo, da bodo s sedanjo rešitvijo zanamci še vedno zadovoljni.
Rešitev je tu. Dela so veljala okrog 9.000.000 din. Veliko denarja, če pomislimo, kaj vse zahtevamo. Kaj vse bi želeli.
Vsem udeležencem v prometu želimo varno cesto, da bodo prišli zdravi na kraj, kamor so namenjeni. Novo križišče bo k temu zagotovo prispevalo. Graditeljem in krajanom v skupnosti Jarše-Rodica pa iskreno čestitamo k doseženemu uspehu.
O.	L.
novarstvene ustanove uspešno delujejo s tem, da so jim v organizacijah združenega dela našli prostor, opremili ter nastavili kadre, ki so jih sami našli. Nekateri med njimi so upravljanje in delo v vrtcu prepustili vzgojnovarstve-nemu zavodu v občini. Vrtci delujejo v izmenah, v kar jih sili delovni proces posamezne tovarne. Sredstva za organiziranje in delo VVU prispevajo iz skladov skupne porabe, ob tem pa še vedno skrbijo za skladen razvoj mreže otroških ustanov v občini.
Naša, tj. domžalska občina ima mnogo delovnih organizacij, ki so številčno močne; med njimi je več takšnih, ki imajo kar 60 odstotkov zaposlenih žensk. Prav zato nas izkušnje ter odprtost podjetij do problemov zaposlenih staršev silijo v rešitev, katero smo že omenili.
Starši — zaposleni navajajo, da so prednosti teh tipov vrtcev predvsem v tem, da gre otrok dobesedno v službo s starši in iz nje. Staršem so razmere otrokovega varstva dobro znane, pa tudi lokacijsko so starši otrokom bliže. Razvojni cilji otroškega varstva so potrebe po novih zmogljivostih v naslednjem obdobju postavili na prvo mesto, saj sta produktivnost staršev in rešen problem otroškega varstva medsebojno povezana. Možnosti, ki jih imamo, pa nam morajo prinesti vsaj minimalno zadostitev potreb, tj. vsaj 36 odstotkov zajetih otrok v VV ustanove (sedaj 19,5 odstotkov). To bi pomenilo v razvoju otroško varstvenih zmogljivosti doseči 2000 mest. Program je uresničljiv ob enaki obremenitvi v okviru prispevkov od osebnih dohodkov ter ob zagotovljenem razvoju vseh neposrednih oblik otroškega varstva, ki jih OZD izražajo s prispevki v obliki enotne solidarnosti v občini. Možnost za tako rešitev pa imajo tudi v neposredni vzpostavitvi vrtca v okviru posamezne tovarne. Podobni načini, kot jih poznamo v drugih občinah, so tudi pri nas že pri-
sotni, vendar pa še ni prišlo do konkretnega rezultata, ki ga želi in potrebuje zaposlena žena, starši, tovarne.
V občini poznamo iniciativo Skupnosti otroškega varstva Domžale o hitrejši izgradnji VV ustanov v Mengšu za potrebe otrok zaposlenih staršev, znani so pozitivni odgovori Leka, Traka, Filca in Hidrometala. Sredstva naj bi bila dopolnilo za čim hitrejšo gradnjo in razvoj otroškega varstva v Mengšu.
Induplati je z oddajo prostorov v bloku v Preserjah že v preteklem obdobju zagotovil nekatere možnosti za razvoj otroškega varstva, vendar pa Preserje in Radomlje danes nista več majhni naselji, zato potrebe venomer rastejo. Dob postaja področje, kjer je prisotnost potreb po otroškem varstvu že precejšnja, zato je potrebno razmišljati o vrtcu, kjer so zaposleni starši teh otrok; morda v Tosami, Papirnici, Slovenijalesu, Žitu, Heliosu? Črni graben sicer nima organizacij združenega dela, vendar pa je potreba po vzgoj no varstvenem deležu velika, odostnost staršev zaradi oddaljenih delovnih mest večja, ob tem pa tudi potrebe po varstvu seveda niso majhne. Ugotovljeno je, da obstaja večje zanimanje po skupnem reševanju otroškega varstva za več krajevnih skupnosti.
Ugotovitve iz razprav o otroškem varstvu kažejo na velik posluh pri reševanju teh vprašanj, v kar nas prepričujejo vloge — pritožbe, opremljene s podpisi in priporočili OZD. Manj pa je prisotno neposredno organizirano reševanje otroškega varstva v samoupravnih organih. Ce gre v konkretni delovni organizaciji za stalne probleme, moramo temu posvetiti večji poudarek. Morda bomo v okviru tovarne našli rešitev za 10, 20 ali celo več malčkov delavcev v tovarniškem prostoru, opremljenem z igračami ter ob potrebnih kadrih. Morda bomo vendarle dosegli, da bo marsikje mamica lahko preživela malico s svojim otrokom v okviru svoje OZD. Drugje v svetu je že tako. Ali se bomo znali in hoteli tudi mi odločiti tako?
Pripravil INDOK CENTER
Nesreče
V času od 1. 9. do 30. 10. 1979 so se v zvezi z delom pripetile naslednje poškodbe:
1 poškodba na poti v službo, 1 poškodba na poti iz službe in 9 poškodb pri delu v obratu.
Ponesrečenci so iz naslednjih OE:
OE TKALNICA:
JOŽE HORVAT
Pri nakladanju kovinskega valja z navitimi zavesami na voziček, (nakladal je z Jožetom Grčarjem), valja ni uspel pravočasno spustiti in mu je le-ta stisnil roko med voziček in valj in mu zmečkal prst desne roke.
Porazdelitev teže podolgovatega predmeta mora biti skladna in enakomerna za oba nosača. To pomeni, da v takem in pazljivem položaju odlaganja bremena težko pride do poškodbe.
pri delu
JELA JURKIČ
Ko si je vezala pretrgano nit na tkalskem stroju — nit je bila prekratka — istočasno, ko je hotela potegniti nit je vključila stroj, pri tem pa jo je čolniček udaril v dlan desne roke.
JOŽI POGAČAR
Pri potisku čolnička nazaj, ki ga je potisnila z levo roko, se ji je v noht zadela trska in se ji je prst ognojil.
Pri takem delu se moramo prepričati ali je čolniček cel oz. nepoškodovan in ali je pravilno nameščen rezervni votek.
LADO NAROBE
Pri popravljanju skrinjice za čolniček mu je ključ spodletel in je padel nazaj, tako da se je urezal na nož, ki se nahaja na desni strani stroja. Porezal si je dlan desne roke.
OE VZDRŽEVANJE:
DRAGO MRDJENOVIC
Pri nabijanju zobnika na pesto v delavnici se je ponesreči udaril na prst leve roke s 3 kg kladivom.
V času od 30.10. do 23.11.1979 so se v zvezi z delom pripetile naslednje poškodbe:
5 poškodb na delu in 4 poškodbe na poti v službo.
Ponesrečenci so bili iz naslednjih OE:
OE TKALNICA:
TONČKA HREN — Na poti v službo ji je spodrsnilo in poškodovala si je koleno desne noge (močna oteklina).
REDŽEP SALIHI — Pri snemanju valja s stojala ni mogel z eno roko sam držati palico, z drugo pa oprijemati valj. Zato mu je palica padla in mu porezala četrti prst leve roke.
OE PREDILNICA:
FRANCKA JULARIč — Stroj-car-da je bil že izklopljen, vendar še ni miroval; pri tem pa je delavka potegnila material iz stroja, da jo je udaril v prst desne roke.
OE VZDRŽEVANJE:
BERNARD JEMEC — Ko je šel v službo, je zaradi poledice na cesti padel z motorja iin si poškodoval desno stran reber.
FILIP ŽIBER — Pri nalaganju šotorov na tovornjake v konfekciji Radomlje, si je pretegnil kite desne roke.
V istem intervalu je imel Jože Horvat še eno nesrečo, ko je pri odvijanju tkanine z valja držal s strani valj, da se ne bi premikal, pri tem pa se mu je tkanina navila na prste in mu je potegnila roko gor. Poškodoval si je dva prsta leve roke.
ANTON ZUPAN
Pri popravilu stroja v spodnji tkalnici je moral zlomljeni vijak odstraniti. Ko je hotel ležaj odstraniti si je pomagal z vzvodom. Vzvod mu je spodrsel in ga močno udaril v zgornjo stran prsnega koša, ki mu je močno otekel.

STANE HOČEVAR
Pri zlaganju osnovnega valja se je kup valjev speljal in mu je valj padel na desno nogo — močan udarec.
Pri odlaganju predmeta pazite, da si ne poškodujete nog. Za varno delo uporabljajte primerne podstavke in ne pozabite uporabiti tudi varovalne čevlje z jekleno kapico.
ŠTEFAN HRIBAR
Pri nakladanju odpadne embalaže na prikolico je Hribar na prikolici ravnal kartone. Ko so prikolico naložili, so jo povezali z vrvjo, pri tem se je vrv odtrgala in je Hribar padel s prikolice na tla.
OE PREDILNICA:
IVO BARIČ
Ko je šel po stopnicah, se je spotaknil, pri tem je padel in si poškodoval levo koleno.
OE OPLEMENITILNICA:
MARIJA VRBNJAK
Pri transportu smeti so bile steklenice kemikalij razbite in ji je tekočina kapnila na desno nogo in je nastala opeklina.
Luge, kisline in podobne jedke tekočine vozi s pomožno transportno napravo. Te snovi smeš nositi le v manjših količinah — 10 kg.
OE RADOMLJE:
ŠTEFKA KRALJ — Na poti v službo je nerodno stopila in padla ter sii potolkla levo koleno.
OE MENGEŠ:
MARIJA MRKUŽUC — Pri nabijanju rink je premalo odmaknila roko, tako da jo je stroj udaril v palec desne roke. Morali so ji odstraniti noht.
VIDA DRČAR — Ko je na postaji stopila iz avtobusa, si je poškodovala gleženj zaradi nerodnega izstopa.
TEREZIJA TRATNJEK — Pri pregledu šotorov je nerodno stopila z mize in si izvinila gleženj.
Predmeta ne vrzi; če pa položaj to zahteva, se predhodno prepričaj, če s tem ne ogrožaš sebe ali koga drugega.
Nagradna križanka
NAGRADE: 1. nagrada — 200 din, tri nagrade po 100 din. Rešitev nagradne križanke pošljite ali prinesite na uredništvo Konoplana do 25. 12. 1979. Izžrebanci bodo objavljeni v naslednji številki glasila.
Veliko zabave pri reševanju in sreče pri žrebanju!
obvestila iz kadrovske službe
TOZD PROIZVODNJA Vstopi:
1.	Jenič Zdenka, tkalka, vstopila
8.11.1979,
2.	Urbanija Drago; elektrikar, vstopil 14.11.1979,
3.	Baloh Emil, pomočnik mojstra, vstopil 19.11.1979,
4.	Husič Edvard, elektrikar, vstopil 26.11.1979.
Izstopi:
1.	Jurkič Jela, tkalka, izstopila
17.10.1979,
2.	Razpotnik Anica, premeščena v TOZD Konfekcija z dnem 11. 11. 1979,
3.	Vejzoviič Zehnira, tkalka, izstopila 31.10.1979,
4.	Bergant Danica, tkalka, premeščena v TOZD Konfekcija z dnem
11.11.1979,
5.	Šinkovec Franc, priprav., izstopil 10.11.1979,
6.	Banič Ivo, priprav., izstopil 30.
11.1979,	odšel v JLA.
TOZD KONFEKCIJA Vstopi:
1. Žibert Veronika, šivilja v obr. Mokronog, vstopila 5.11.1979.
Izstopi:
1. Bale Nada, šivilja v obratu Mokronog, izstopila 31.10.1979.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Vstop:
L Velepec Franc, ekonomist, vstopil 15.11.1979.
ZAHVALI
ob nenadni smrti dragega moža
JAKOBA BORCA
se iskreno zahvaljujem sodelavkam lin sodelavcem konfekcije v Mengšu za denarno pomoč, darovano cvetje in izrečeno sožalje. Zahvaljujem se vsem, ki so ga pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Hvala vsem, ki so mi stali ob strani v težkih trenutkih.
Žalujoča žena Ivka
ob nenadni smrti mojega dragega očeta
JOŽETA PERGARJA
se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz konfekcije v Radomljah za venec, ki so ga prinesli pokojniku in denarno pomoč.
Joži Križman
POROČILO O GIBANJU
Vrednost točke za mesec oktober je ostala neizpremenjena din 0,0600. Stimulativni del osebnega dohodka se je gibal sledeče:
R-D-Z za TOZD-1 in DSSS je znašal 95,5 %.
R-D za TOZD-1 iin DSSS je znašal 100 %.
TOZD Maloprodaja s prodajalno v Jaršah 115 % in Beogradu 114,5 %. TOZD Restav. in počit, domovi
106.5	%.
TOZD Konfekcija Radomlje R-D-Z
95.5	% in R-D 100 %.
OD ZA OKTOBER 1979
Povprečno izplačani osebni dohodki so se gibali sledeče:
din
TOZD Proizvodnja	5901.—
TOZD Maloprodaja	7322.—
TOZD Restav. in počit, domovi	6949.—
TOZD Konfekcija Radomlje 5774.— Delovna skup. skup. služb 7844.— Pregled osebnih dohodkov za mesec oktober za delo v polnem delovnem času, ob normalnih delovnih pogojih in polni oceni zahtevnosti del oziroma nalog:
		TOZD Proizvodnja							
Razred				E		Q Š	Q .		
	pred	S 0.	tkal.	OJ D.	Vzdr	N S Ss	N ts O 0 b ti	n e O o e «	m 02 P
4000—4500	8	6	8	1	1			33	6
4500—5000	10	13	25	13	2			25	10
5000—5500	13	31	58	15	5		4	50	10
5500—6000	25	36	54	19	11	3	1	44	24
6000—6500	14	15	22	9	9	3	4	29	4
6500—7000	1	3	13	15	3	9	3	14	23
7000—7500	5	3	13	7	2	4	4	9	10
7500—8000	1	2	4	3	3			3	6
8000—9000	3		8	6	2		1	7	15
9000—10000			1		3		1	11	21
nad 10000	1	1	2	2	1	3	1	11	30
Skupaj	81	110	208	90	42	22	19	238	161
Najnižji OD	4006	4193	4858	4475	4433	5580	5176	4388	4096
Najvišji OD	11746	10610	10943	11777	11005	13453	11831	23010	18260
Povprečni OD	5719	5617	5827	6209	6569	7322	6949	5774	7844
	Bolniški izostanki v			mesecu oktobru 1979			
TOZD	Štev. 1 zaposl.	Izost. zaradi bolezni	Izost. zaradi nesreč	Izost. zaradi nege in spr. Izost. zaradi noseč, in porod.	Izost. zaradi pod. por. , dop.	Skupaj	Skupaj izp. ur zaradi boln.
		%	%	% %	%	%	ur
Proiz. izd. iz sintetičnih	558	6,93	0,28	0,74	0,72	0,89	9,56	10.247
vlaken Industrijska prodajalna	23	0,48		0,18	4,35	5,01	218
Restavr. in počit, domovi	22	4,88		1,01	1,35	9,16	16,40	682
Konfekcija	268	7,28	0,08	1,84	2,35	3,81	15,35	7.904
Del. skupnost skupnih služb	163	3,48		1,12	1,51	0,31	6,42	2.008
Povprečni izostanki za celotno podjetje: zaposlenih 1034 delavcev, 3 vajenci
Izostanki zaradi bolezni	7,37	%
Izostanki zaradi nesreč	0,17%
Izost. zaradi noseč, in poroda	1,26	%
Izost. zaradi podalj. porod. dop.	1,81	%
Skupaj	10,61 %
Izdaja v 1400 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Uredniški odbor: Alojz PUŠLAR, Marinka GROŠELJ, Majda VRHOVNIK, Marija JEMC, Janez KOSMAČ, Cilka MRDENOVIČ, Ingo PAŠ, Janko UKMAR in Ivana SEIFERT — odgovorni urednik. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SP.S (421-1/72 od 8. aprila 1974)
kSd