3000 natisov« Št. 12. V Gradcu, 16. junija 1908. Letnik 57. Gospodarski Glasnik za Štajersko. List gospodarstvo in umno kmetijstvo. Izdaja ces. kr. kmetijska družba na Štajerskem. List velja na leto i krone. Udje družbe prispevajo na leto 2 kroni. Udje dob<5 list zastonj. ■— .... .....~~ -. Vsebina: Štetje kmetijskih gospodarstev in njega začasni podatki za Štajersko. — Vojaštvo in kmetsko gospodarstvo. — Dva nova kmetijska stroja. — Štiri poglavitne .reči pri zatiranju peronospore. — Iz razprav osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe na Štajerskem. — Spodnještajersko hmeljarsko društvo. — Zborovanja podružnic in krajnih društev. — Iz podružnic in krajnih društev. — Uradno. — Zadruga: Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Tržna poročila. — Oznanila. Štetje kmetijskih gospodarstev in njega začasni podatki zaŠtajersko. Pred kratkim je c. kr. statistična osrednja komisija priobčila v posebni številki lista „Osterreichiscke Statistik", „Začasne podatke štetja kmetijskih gospodarstev ali obratov".*) Kakor rečeno, so ti podatki samo začasni; končni podatki tega štetja bodo, urejeni pregledno po okrajih posameznih kronovin, izšli v teku prihodnjih mesecev. Štetje kmetijskih obratov se je izvršilo skupno s štetjem obrtnih obratov dne 3. junija 1902. Podatki o obrtnih obratih so izšli — dasi malo pozno — po večjem že v letih 1905. in 1906.; zdi se pa, da se bo sestava podatkov o štetju kmetijskih obratov vlekla še par let in da bo, da se to delo končno izvrši, trajalo še najmanj Šest let. S stališča krogov, ki so pri tem neposredno interesirani, kakor tudi s splošnega stališča zdrave in pametne agrarne politike moramo vsekakor obžalovati, da se rabi za končno sestavo teh podatkov tako dolga doba; podatki, ki leže za šest let nazaj, izgubijo precej svoje vrednosti in se morajo v primeri z današnjimi dejanskimi razmerami smatrati vsekakor za premagane, zastarele. V čem tiči vzrok za to zakasnitev — ali v tem, da posluje uradna avstrijska statistika vse bolj počasi in zaspano kakor statistika po drugih deželah, ali pa v težkočab, ki so jih zakrivile lastnosti zbranega materijala — o tem še danes nimamo poročil. Kolikor se more izvedeti od merodajnih strokovnjaških činiteljev, sploh skraja niti niso mislili na to, da bi izdali podatke o štetju gospodarskih obratov, ker sta bila podlaga in načrt, po katerem se je to štetje vršilo, zagrešena in napačna. Iz kakšnih vzrokov so se nazadnje vendar odločili in izdali te podatke, to bomo izvedeli še le v poročilu, v katerem bodo obdelani vsi podatki. To štetje obratov je prvo te vrste, ki se je vršilo v Avstriji. Izvršilo se je v glavnem po vzoru v Nemčiji (1882 in 1895) in na podlagi postave z dne 18. januarja 1902, drž. zak. št. 21., in izvrše-valne naredbe z dne 25. marca 1902, drž. zak. št. 56. To štetje je spadalo v *)Vorl&ufige Ergebnisse der landwirtschaftliclien Be-triebsz&hlung. delokrog trgovinskega ministrstva, ki ga je izvršilo sporazumno z drugimi inte-resiranimi ministrstvi. v Štetje so vodile politične oblasti, oziroma mesta z lastnim statutom in nekatere trgovske komore, ki so se oprijele te naloge. V ta namen so stvorile politične okrajne oblasti okrožja, ki so se delila v pretežno obrtna in pretežno kmetijska. Štetje so izvršili posebni komisarji, ki so šli od hiše do hiše ali pa poskrbeli podatke pri občinskih uradih. Dasi moramo vedno imeti pred očmi denar, ki ga tako delo stane, vendar se nam ne zdi primerno, da bi se ob istem času vršila štetev obrtnih in kmetijskih obratov, posebno, ker so podatki, za katere tukaj gre, zelo različni. Torej se nam ni Čuditi, da je bila ena ali druga štetev pri takem štetju odškodovana; se manj pa se nam je treba čuditi, da je bila oškodovana pri tem štetev kmetijskih obratov, ker je tvarina, ki pride tukaj v vpoštev, mnogo bolj komplicirana in težavna. Publikacija obsega sumarično razdelitev obratov po vrsti kulture, razdelitev obratov po njihovi velikosti v zvezi z razdelitvijo po vrstah kulture in po pravnem sredstvu, s katerim je v zvezi poraba zemlje (je-li dotično posestvo last posestnika ali ga ima v najemu). Na enak način so sestavljeni pregledi o živalskih močeh, porabi strojev, sestavi gospodarskega osobja, v poklicu delujoče osebe po stanju v obratu, po starosti in spolu in nazadnje zveza kmetijskih obratov z drugimi (obrtnimi) in v zvezi s plačanim delom in servituti. K sklepu so še navedeni podatki o razširjatvi nekaterih posebnih nasadov (sladkorjeve pese, hmelja, cikorije in krompirja za žganje). Glede sestave obratov po vrsti kulture razločuje poizvedovanje: kmetova 1-ske, logarske in mešane obrate (kmetijske v zvezi z logarskimi). Zadnji so razdeljeni v štiri razrede; ta razdelitev se ravna po tem, ali znaša kmetijsko izrabljena ploskev več ko 75, 50 — 25, 25 do 50 ali manj ko 25 odstotkov produktivne površine obrata. Kmetijski obrati so nadalje razdeljeni v Čiste vrtne obrate (samo vrti in neproduktivna ploskev), čiste vinogradniške obrate (samo vinogradi, vrti in neproduktivna zemlja) in čisto kmetijske (vse druge). Med vrtne obrate so se šteli samo trgovski vrti, ne oni, ki so za domačo rabo. Ravno-tako se niso šteli obrati s samimi domačimi vrti in neproduktivno zemljo; logarski obrati z logarsko zemljo in domačimi vrti pa so se šteli kratkomalo k logarskim. Skupno se je naštelo na Štajerskem 150.426 obratov. Od teh jih je 54.297 kmetijskih, 823 logarskih in 95.306 mešanih. Od kmetovalskib obratov je 52.177 čisto kmetovalskib, 1953 čisto vinogradniških in 167 Čisto vrtnarskih. Torej imamo na Štajerskem 167. Največkrat se najde zveza med kmetijskim in logarskim obratom; ta zveza znaša skorej dve tretjini vseh obratov. Pri teh znašajo obrati, ki imajo manj ko 1 ha, le 2% odstotka, pri čisto kmetijskih pa skorej polovico, to je 48 odstotkov. Torej vidimo, da obsega zadnja skupina skorej sama mala posestva, kar vidimo tudi na dejstvu, da je obratov, ki znašajo nad 10 ha, le 1998, nekako 3 l/2 odstotka. Prvo skupino (pod 1 ha) pa lahko označimo kot ono, ki nam kaže običajni vzorec „kmetskega posestva". Ker bo razdelitev posameznih obratov po okrajih se le izšla, bomo o priliki tudi o tem poročali. Vsekakor lahko pričakujemo, da nam bo krajevna razdelitev podala mnogo dragocenih podatkov. Pri mešanih obratih znaša kmetijsko porabljena površina v 28.704 slučajih več ko 7 5 odstotkov skupne obratove površine, v 46.142 slučajih 50—75, v 17.226 slučajih 25 — 50 odstotkov iu v 3234 slučajih manj kot 25 odstotkov. Torej je za kmetijstvo določena večja površina obrata v 74.846 slučajih. Razdelitev čisto logarskih obratov po velikosti prinaša popolnoma nepričakovanih rezultatov. Dasi je število teh obratov (823) samo na sebi razmeroma malo, vendar se moramo tem bolj čuditi, da znaša le 50 obratov nad 100 ha, da jib je 142, ki znašajo od 5 do 100 ha, da je 337 obratov, ki znašajo od 1 do 5 ha in da jib je 249, ki znašajo manj ko 1 ha. Ker je zadnja vrsta tako majhna, je sploh vprašanje, ali jo smemo še šteti medv „obrate". Če se oziramo na pravno ozadje obrata, najdemo med 150.426 obrati 131.801 obrat, ki je čista last posestnika, 5613 lastnik v zvezi z najetimi, 8991 najetih in 4021 le deležnih (deputatov, službenih obratov. Štetje najvažnejših domačih živali kaže — razen pri svinjah, katerih število se je pomnožilo — nižje številke, kakor pa jih kažejo podatki živinskega štetja, ki se je vršilo dne 2. decembra 1900 skupno z ljudskim štetjem. Če pomislimo, da se je prva štetev vršila v zgodnjem poletju, da je zadnja nasprotno izrecno zimska štetev in da je, kar je popolnoma naravno in kar je tudi Statistika potrdila, število živine v poletju večje ko pozimi, da smo vsled podpor za povzdigo živinoreje vsaj na tem polju pričakovali malo višje številke, potem si pač ne moremo kaj, da ne bi dvomili o resničnosti teh številk, o čemer pa se — kakor smo že v uvodu omenili, tudi na drugih straneh dvomi. Vsekakor si moramo misliti, da je bilo postopanje pri ljudskem štetju bolj zanesljivo in da so podatki za živino, ki so se dobili tedaj, vsekakor bolj verjetni. Stroji se na Štajerskem še ne rabijo mnogo, posebno Če primerjamo število strojev na Štajerskem s številom strojev na Češkem, Moravskem in Nižjem Avstrijskem. Naštelo se je 44.660 strojev; od teh se jih je z roko gnalo 41.690 in le 142 s paro in 23 z elektriko. Pri tej priliki omenimo, da je na Gornje Avstrijskem 12.782 parnih kmetijskih strojev, število, ki je več ko za polovico večje, ko ono na Češkem in Moravskem in ne mnogo manjše ko število strojev po vseh drugih avstrijskih kronovinah. Ali pa je to pomota ali tiskovna napaka, tega ne vem povedati. O drugih podatkih šteja obratov bomo govorili natančneje, ko bodo izšli končni podatki. K sklepu omenimo le še sledeče: Eden prvih namenov štetja gospodarskih obratov je bil ta, da bi se ustvarila obsežna in varna podlaga za presojo agrarnopolitičnih vprašanj, torej nekaka ročna knjiga, ki pove število obratov, ki pa bi naj tudi oblasti, politike, strokovnjaške kroge, časopisje in druge interesirane kroge poučila o stanju gospodarskih obratov. Dvomimo pa, ali se je ta namen dosegel v vsestransko zadovoljnost in ali odtehtajo podatki stroške. Seveda se mora tukaj tudi po-vdariti, da moramo celo to poizvedovanje in štetje smatrati za nekak prvi poizkus. Ogromna vsota dela pa, ki tiči v pripravah in v obdelavi štetja in posebno v obdelovanji snovi, ta si bo priborila odkrito priznanje vseh strokovnjakov. Dr. "Wittschieben. Vojaštvo in kmetsko gospodarstvo. V teh vrsticah nam ne gre za politične vzroke, ki bi govorili za in proti vojaštvu. Vsak pametno in lojalno misleč človek bo prepričan, da je vzdrževanje bolj ali manj močne vojske neobhodno potrebno in da bo tako tudi ostalo. Ostalo pa bode to tako dolgo, kakor dolgo bodo obstajale države, ki bodo morale svoje — po večini gospodarske — koristi braniti zoper druge države. Branijo pa jih lahko — hvala Bogu! ne le z orožjem; diplomacija ima veliko zaslombo pri svojih pogajanjih, če se ve, da se opira lahko v slučaju na močno, vedno pripravljeno vojsko. Mir se zagotovi v prvi vrsti — kakor čudno se to na prvi pogled zdi — s tem, da je vojaštvo vsak čas pripravljeno za vojsko. Tudi ne maramo govoriti o raznih zahtevah, ki so se stavile v zadnjem času večkrat in od raznih stranij in ki jih je tudi vojaška uprava priznala, n. pr. zahteva po dveletni službi, glede dovolitve dopustov ob času žetve za kmetijske posle i. t. d.; očrtati hočemo samo zveze med vojaštvom in kmetijstvom. Naj se to zdi še tako malo verjetno, vendar se mora priznati, da sta oba poklica v tesni zvezi in da vplivata zelo drug na drugega. Kmetijstvo daje domovini za leta in leta svoje najboljše moči na razpolago, da jih lahko porabi za vojsko. In z veseljem, iz odkritosrčnega, patrijotičnega mišljenja. Statistika nam pravi, da pripada več ko polovica vseh vojaških oseb kmetskim stanovom, zgodovina nas uči, da sta cesar in dom vedno dobila najboljše, najpogumnjše in najzvestejše vojake iz kmetskega stanu. Kako vpliva vojaštvo na kmetijstvo? Splošno se lahko reče, da koristi vojaška obveznost kmetom zelo, a zanikati se tudi ne more, da jim na drugi strani tudi precej škoduje. Korist lahko spoznamo: Mlad fant, čegar obzorje je bilo, predno je bil pozvan k vojakom, zelo ozko, spozna pri vojakih svet, življenje in red. Mladi ljudje pridejo vun v svet, spoznajo druge kraje in dežele in se seznanijo s tovariši iz drugih stanov in poklicov. Z eno besedo: razširijo si svoje obzorje. Ce se oziramo na razmere pri naših domačih polkih, potem vidimo že pri onih naših garnizijah, ki leže na jugu naše domovine, da spoznajo naši otroci dežele, šege in običaje, ki jih brez vojaštva pač ne bi imeli nikdar, ali pa zelo redko priliko proučevati. Ali tudi strogo vojaška disciplina, skrb za red in navsezadnje večkrat potrebni veliki napori lahko ugodno vplivajo na izomiko in izobrazbo mladega vojaka, utrdijo mu značaj, voljo in energijo. O vseh teh koristih nam pač ni treba še dalje govoriti, ker so preveč očividne. A ravno te koristi delajo tudi veliko škodo, ki se opazi posebno pri sedanjih razmerah v kmetijstvu. Marsikateri mladenič, ki ni imel doma upanja, da bi prišel na svoje posestvo, se ne vrne več na kmete. Spoznal je življenje v garnizijskih mestih, ugaja mu in zato se ne mara več vrniti na deželo. Mislijo si, da si bodo s tem, da spremenijo svoj poklic, popravili svoje gmotno stališče, hočejo v tovarne, iščejo službe pri železnici, v trgovinah i. t. d. Sami pravijo, da so spremenili svoj poklic, da bi si zboljšali svoje gmotno stališče; večkrat pa je tega kriva samo domišljavost, ki je nastala iz tega, da so spoznali nove razmere in pred vsem mesto: sramujejo se, da bi postali zopet „kmečki hlapci*. Mnogo se je že pisalo o tem, da je stara, dobra in častna beseda „kmet* postala v zadnjem času — posebno med kmeti samimi — tako nepriljubljena in da se je kmetje sami sramujejo. Nihče « noče več biti „kmet", ampak zovejo se „kmetovalec", „posestnik", „ekonom" in kar je še več takih imen. Kakšen je gospodar, tak je tudi hlapec. Nobeden noče več biti „kmečki hlapec" in se tudi ne tako imenovati. To staro, častno ime se opiše na razne načine. Najbolj je priljubljeno ime „kmetijske delavec". Značilno pri vsem tem pa je, da se beseda „hlapec" navadno opiše z besedo „delavec". To pa vsled tega, ker je socijalna demokracija znala narediti ime „delavec" zopet častno in mu priboriti priznanje. In v tem, da je vojaštvo spravilo ob čast službo hlapcev, tiči v sedanjih razmerah velika škoda za vse kmetijstvo. Sedaj pride naloga naših zastopnikov, da to škodo odpravijo. Ali kako pa? V naslednjih vrsticah hočemo pokazati pot, ki bo mogoče peljala k našemu cilju in po kateri se bode mogoče dalo še kako drugače koristiti našemu kmetijstvu. V prejšnem delu te razprave smo pokazali, da se mnogi kmetijski delavci, posebno hlapci, po odsluženih vojaških letih ne vrnejo zopet domu, ker se — vsled različnih vplivov in iz različnih vzrokov, sramujejo svojega poklica. Ta neugoden vpliv vojaškega poklica bi se moral odpraviti. To pa bi se lahko zgodilo le na ta način, če bi se fantom vcepilo prepričanje, da je tudi delo in poklic hlapca častno. V tem oziru bi lahko zelo ugodno vplival primeren pouk in primerna vzgoja. Od vojaške uprave se seveda ne more zahtevati, da bi poskrbela za to, da bi se v mladih vojakih vzbudilo veselje za kmečki stan. To spada v šolo, v družino. Ustvarila pa bi se lahko institucija, s katero bi se lahko med časom vojaške službe gojil v vojakih — sicer le neposredno — kmečki stanovski ponos. Avstrija bi si v tej stvari lahko vzela vzgled na drugih državah, posebno na Rumunski. Tukaj menimo kmetijske večerne tečaje pri vojakih. S takimi bi se lahko na eni strani povzdignil kmečki stanovski ponos pri vojakih, na drugi strani pa bi se vojaki lahko tudi poučili v pametnem obdelovanju posestva in lahko bi se seznanili z marsikaterim novim načinom pri gospodarstvu. Umljivo je, da ne moremo zahtevati od vojaške uprave, naj poleg težavne in iz različnih vzrokov še otežkočene vojaške izobrazbe skrbi tudi še za kmetijsko izobrazbo vojakov. Tudi politični vzroki pri nas tega ne bi dopuščali. Kar je mogoče na Rumunskem, to pač pri nas ni ravno mogoče. Ali tudi te razmere bi ne bile nobena resna ovira, če bi se vprašanje večernih poučnih tečajev pri vojaštvu za resno vzelo in primerno vdej-stevilo. Šlo bi mogoče na sledeči način: Trenutno draginjo živil v mestih, o kateri se toliko govori in o katere vzrokih nam pač ni treba govoriti, čuti pred vsem gotovo tudi vojaška uprava, ki mora skrbeti tisočim in tisočim na dan za živež. Tukaj pa bi lahko začeli s tem delom. Vojaška uprava bi gotovo privolila, če bi bilo za vsako garnizijo primerno veliko zemljišče na razpolago, na katerem bi se lahko vsaj deloma oni pridelki dobili, ki cih; vzorec 100 L drži okoli 100 litrov, vzorec 125 L pa drži okoli 125 litrov. Za veifja posestva, društva in zadruge je posebno primerna za škropljenje visokih vinogradov. Višina in širina curka se da poljubno regulirati. Ta trsna škropilnica nam kaže popolnoma novo konštrukcijo, ki vkljub svoji preprostoti in lahkega dela vse znane sisteme prekaša v tem, da je absolutno samodelna, t. j. ko se kotel napolni, se tudi sam brez kake druge pomoči izprazni. Dobijo se sledeče „Syphonia“ : Znamka 100 L drži 100 litrov in ima 6 razprše-vavcev (3 na vsaki strani), ki škropijo do 1800 mm visoko; znamka 125 L drži 125 litrov, a) z 8 razprševalci (4 na vsaki strani), b) z 12 razprševalci (6 na vsaki strani), ki škropijo do 2200 mm visoko. Največja širina škropilnice znaša 800 mm. Največja dolžina škropilnice znaša 3750 mm z ojesom vred. (Glej sliko „Syphonia“.) „Syphonia“. jih potrebuje uprava vsak dan. Gotovo bi se vojaška uprava tudi ne branila nekaterih pogojev, če bi se ji zatrdilo in dalo zagotovilo, da pri tem ne bo trpela vojaška izobrazba. Ti pogoji bi bili nekako sledeči: 1. Za sredstva pri gospodarjenju: delavske moči, seme, gnoj i. t. d. mora skrbeti vojaški erar. 2. Z zemljiščem se mora gospodariti po modernih nazorih in pametno. Določenim gospodarsko izobraženim vladinim osebam (potovalnim učiteljem i. t. d.) se mora pustiti potreben vpliv. Potrebna dela bi se lahko — z ozirom na veliko število delavskih močij, ki so na razpolago, opravila ob času, ko bi vojaška služba s tem ne bila prikrajšana in ne imela škode. Moštvo bi imelo s tem delom gotovo veselje, tako da bi se jih mnogo radovoljno oglasilo, ki bi v prostem času delali. V vsaki garniziji se bo menda tudi našel kak častnik ali podčastnik, ki bo lahko delo nadzoroval, razdelil in vodil. Kmetijsko izobražene učne moči bi ga morale pri tem podpirati in skrbeti tudi za teoretično izobrazbo vojaštva (pametno gnojenje in krmljenje, gojenje in oskrbovanje rastlin). V teh vzornih gospodarstvih bi se morale gojiti tudi druge stroke kmetijstva, ki za vojaštvo samo nimajo direktne koristi, ki pa imajo drugače za kmetijstvo velik pomen (n. pr. hmeljarstvo, vino- in sadjereja). Ni treba dvomiti, da bo, če se bo vsa stvar pametno začela in primerno izvedla, imelo gospodarstvo veliko korist od tega. To pa na dvojen način. 1. Vojaki, ki bi prišli z dežele, bi imeli dovolj prilike, da bi videli pametno gospodarstvo in da bi pri njem tudi sami sodelovali. Z bogatimi izkušnjami bi se vrnili v domovino in tam bi jih lahko izrabili praktično. 2- Ti vojaki se z vojaško službo nebi odtujili svojemu poklicu, ampak bi se nanj priklenili še z močnejšimi vezmi. Gotovo bi bilo tudi dovolj prilike, da bi se vzbujala stanovska zavest vojakov, in zanimanje za kmetijske organizacije. A tudi vojaški erar bi imel velik dobiček, ki bi se lahko izrazil v številkah. Vpraša se le, kedo naj da vojaškemu erarju ta zemljišča na razpolago. Država in posamezne dežele. Izdatki za to bi ne bili preveliki in bi kmetijstvu gotovo toliko koristili, kolikor različne kmetijske šole, subvencije i. t. d. Ni naša naloga in tudi ne spada v okvir tega spisa, da bi natanko naštevali stroške, ki bi jih povzročilo to podjetje in da bi podali natančen načrt te organizacije. Na vsak način bi prinesla velike koristi. Tudi bi se dalo s tem lahko poskusiti v jedni ali drugi garniziji, ki ima vojaštvo iz pretežno kmetskih slojev. (Je smo s temi izvajanji opozorili merodajne kroge na to zadevo, smo dosegli svoj namen. Sedaj pa je naloga poklicanih zastopnikov kmetijstva, da to vprašanje preštudirajo in storijo potrebne korake. _______ K. Dva nova kmetijska stroja. I. Ph. Mayfartha & Co. samodelna vozna trsna škropilnica „Syphonia“. „Syphonia“ je preračunjena za eno živinsko moč in se izdeluje v dveh vzor- Škropilnica sestoji iz voza, ki ga lahko vleče eno živinče, podolgovatega kotla s pripravo za deljenje tekočine in sesalke, ki se dobi posebe in se mora pritrditi na kadi ali kaki drugi posodi, iz katere se potem škropilnica napolni. Voz je narejen iz železa in je namenjen za kotel, ki pride nanj. Kolesa imajo premer 800 mm in primerno širino, tako da se ni treba niti v najmehkejši ilovici ali pesku bati, da bi se vdirala. Kolesa stoje vsaksebi 600 mm, tako da se lahko vozi tudi po zelo ozkih vrstah. Voziček je narejen tako, da se lahko vanj vpreže živinče. Kotel ima kakih 500 mm premera in je svoji vsebini primerno dolg; narejen je iz močne bakrove pločevine in leži, a njegovo težišče je tako urejeno, da se tudi pri hudi strmini ni treba bati, da bi se prevrgel. V glavnem ima najbolj nizko ventil, ki popolnoma zapre, ki pa tudi omogoči, da se kotel dd osnažiti. Na vrhu ima pokrit manometer, s katerega se lahko bere pritisk. Delilci za tekočino se nahajajo zadaj na obeh straneh kotla in sestajajo iz dobrih, preskušenih razprašilcev, ki dobivajo tekočino od centrale, s katero so v zvezi s pomočjo kavčukovih Čreves. Na prečnikih so tako urejeni, da se lahko regulirajo na vse strani, tako da se na vsak način lahko škropi na vse strani in to tem bolj, ker se curek iz razprašilca žene v obliki stožca in jeden stožec sega do sosednjega. Zvezo med kotlom in razprašilci tvori močna gumasta cev, ki se da zapreti in ki jo lahko zvežemo s sesalko tedaj, ko hočemo kotel napolniti s tekočino. Sesalka nam služi samo za napolnjevanje kotla. Ravna se ž njo kakor z drugimi sesalkami. II. Nove stiskalnice za dolgo slamo. Posebno ceno, kratko in lahko stiskalnico za dolgo slamo prodaja pod marko „Bevenser“ zaloga Rud Sack, Dunaj II. Ta je namenjena za male in srednje velike mlatilne stroje, ki jih ženejo lokomobili, a tudi za tiste, kjer se mlati žito z zob-častnimi valjarji. Pri zadnji vrsti pride slama podolgem v stiskalnico. „Bevenser“ se dobi v dveh velikostih, z 1 m luči in 1-4 m luči. Teža 1650 kg, oziroma 2000 kg. Cena 2100 K, oziroma 2600 K, s carino od Dunaja. Za stroj zadostuje 1 konjska sila, vendar pa je „Benselver" dober le tedaj, če slame ni treba tako zelo stisniti, kakor takrat, če hočemo izrabiti prostor v vagonu. Če treba bolj močno stisniti, se rabi večja stiskalnica z 1 m 50 cm luči, ki je težka 3700 kg in ki stane 3400 K od Dunaja. Ta stiskalnica je narejena iz železa in jekla, veže zavoje eden-, dva- ali trikrat in stisne na dan do 250 meterskih stotov slame v zavoje, ki so težki od 10—40 kg, kakor se želi. Vsi stroji se lahko dobijo tako, da se veže ali z vrvco ali z žico. Štiri poglavitne reči pri zatiranju peronospore. 1. Peronospora ne nastopi vsako leto ob istem Času. Lahko nastopi že v maju ali tudi še le v septembru, kakor hitro sta dana oba pogoja skupno, da lahko vzklijejo njene troske, namreč toplota in mokrota. 2. Peronospora se ne prime samo listov, ampak tudi grozdja in tako uniči večkrat celo trgatev. Zato moramo gledati na to, da tudi grozdje pošteno oškropimo. 3. Peronospora ne odmre ravno lahko. Kdor misli, da bo letos malo ali nič peronospore, ta se moti; lani je sicer nastopila manj hudo. To pa ne sme zapeljati nobenega vinorejca, ker sicer zna zgubiti velik del trgatve. 4. Ljudje ali ne vedo ali pa ne pazijo dovolj na to, da mešanica iz galice in apna ni zdravilo za osmojene trse, ampak da samo zabrani, da se trs ne osmodi. Če še le potem škropimo, ko je perono-spora že nastopila, potem je prepozno. Ker peronosporine troske ne odmrejo, ampak vsako leto le čakajo na ugoden Čas, namreč ko je ureme toplo in mokro, zato se naj ravna vsak vinorejec po pravilu: prvič škropim maja, drugič v začetku junija, potem pa, kadar bo potrebno. Stori, kar moraš in potem naj pride, kar hoče. S tem si prihraniš očitanje, da si si sam zakrivil škode na blagu in premoženju. Goričan. Iz razprav osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe na Štajerskem. Seja dne 12. maja 190$. Začetek ob 10. uri predpoldne. Navzoči so sledeči gospodje: Predsednik ekscelenca Edmund grof Attems, oba podpredsednika Henrik vitez pl. Plessing in Roman Neuper, zastopnik visoke vlade in visokega deželnega odbora c. kr. dvorni svetnik Henrik vitez pl. Hammer-Purgstall in Franc grof Attems, člani 0 0. in glavni tajnik Juvan kot zapisnikar. Predsednik konštatira sklepčnost in otvori sejo s prisrčnim pozdravom novoizvoljenemu predsedstvu in osrednjemu odboru in prosi navzoče, naj posvetijo družbinemu namenu vse svoje moči, da bo družba lahko v zanaprej še bolj krepko in uspešno podpirala štajersko kmetijstvo. Posebe opozarja na poseben namen današnje seje, ker se je v nji zbral pomnožen osrednji odbor, kakor ga je sklenil 84. občni zbor družbin in kakor je dovolila visoka vlada. V tem novem osrednjem odboru so zastopani vsi deli štajerske dežele. Nato pozdravi predsednik gospode zastopnike visoke vlade in visokega deželnega odbora c. kr. dvornega svetnika viteza pl. Hammer-Purgstalla in prisednika deželnega odbora Franca grofa Attemsa s prošnjo, naj kakor doslej, še tudi v naprej podpirata družbina stremljenja. Naznani, da so opravičili svojo odsotnost člani osrednjega odbora Jožef Lenko, dr. Erik Klusemann in dr. Leo Zedlacher. Zapisnik zadnje seje, z dne 23. marca, kroži v vpogled; predsednik prosi, naj se morebitni popravki prijavijo na koncu seje. Nato se preide na dnevni red. Na vrsto pride najprej: Poročilo in predlogi perutninarske sekcije. Poročevavec član osrednjega odbora gospod baron Ec k er poroča kot načelnik perutninarskega odseka najprej o sklepih perutninarske sekcije z dne 20. marca 1908, glede podelitve jajec za nasad družbinim podružnicam in prosi, da se razdelitev naknadno^ odobri. Razdelilo se je: na Gornje Štajersko 61 prošnjikom iz 22 podružnic 3075 staroštajerskih, v Srednje Štajersko 86 prošnjikom iz 28 podružnic 1605 staroštajerskih, 2715 sulmodolskih, na Spodnje Štajersko 39 prošnjikom iz 21 podružnic 990 staroštajerskih, 1410 sulmodolskih, 120 celjskih, skupno torej 186 prošnjikom iz 71 podružnic 5670 staroštajerskih, 4125 sulmodolskih, 120 celjskih plemenskih jajec v skupnem številu 9915. Se sprejme z odobravanjem na znanje. Nadalje poroča isti o sklepih sekcijine seje z dne 9. maja, v kateri se je sekcija večinoma posvetovala o udeležbi pri letošnjem jubilejnem graškem jesenskem sejmu. Sekcija je sklenila, da bo priporočala osrednjemu odboru, naj skupno z društvi za rejo malih živalij (perutnine, kuncev, golobov) priredi razstavo štajerske perutnine in naj na tej razstavi tri štajerske pasme in radvanjsko perutnino; razen tega naj postavi preprost vzoren kurnik za perutnino. Stroški za to prireditev se naj pokrijejo z vstopnino, najemnino in z izkupičkom za katalog. Če bo kak primankljaj, pa se naj pokrije iz državinega doneska, postojanka „Razstave". Sprejeto. Poročilo o razstavi goveda in s vinj na grašk em j e s enske m sejmu 1908. Poroča glavni tajnik. Društvo, ki priredi graški jesenski sejem, bo, kakor lani, tudi letos postavilo brezplačno velik hlev in je pripravljeno, dati za razstavo goved podpore 3000 K, za razstavo živine pa 2000 K. Ker je razstavin odbor tako prijazen, predlaga poročevavec, da se naj družba udeleži razstave z 120 glavami goveda in 100 svinjami. Predlogi odseka se sprejmejo in sklene se, da bo za razstavo izbiral murodolska, marijadvor-ska in p in cgavska go ve da go s p o d potovalni učitelj Jelovšek s pomočjo svojega asistenta gospoda gospoda Zupanca, vzhodnještajer-ske lisce pa bo izbrala zveza. Za potne stroške se mu da primeren odstoten donesek iz vsote, ki jo je določil osrednji odbor, oziroma za katero se bo prosil deželni odbor. Več članov podružnice v Slovenjem Gradcu prosi za izvolitev novega pred-sedništva. Poroča glavni tajnik Juvan. Sklene se, opozoriti prošnjike na določbe pravil in jih pozvati, da ravnajo v smislu teh pravil in potem se naj, če bo potrebno, zopet obrnejo na osrednji odbor. Sklepanje o prošnjah za podpore za stroje in orodja. Poroča glavni tajnik J u va n. (Je bi se hotelo ugoditi vsem tem prošnjam, bi bilo potrebno nad 5000 K, v proračunu za leto 1908. pa je za podpore za stroje in orodja določenih le 2000 K. Ker se torej lahko ugodi le malemu delu prošenj, predlaga glavni tajnik, naj se vzame iz obrestij ustanove nadvojvoda Ivana in grofa Meran-skega 1000 K, tako da bo za stroje in orodja na razpolago skupno 4000 K. Predlog se sprejme in osrednji odbor sklene sporazumno s predlogi gospoda poro čevavca rešitev prošenj za stroje in orodja. Na Spodnjem Štajerskem so dobile: podružnica na Ponikvi brezplačno šest požiralnikovih cevij; Št. lij v Slov. gor. za štiri travniške brane polovično ceno, za nakup drevesnega orodja donesek do največ 33 AT; Smihelj nad Mozirjem za jeden trijer polovično ceno; Rogatec za jeden plug donesek do 50 K; Sevnica za travniško brano polovično ceno; Vransko za dve travniški brani polovično ceno, ravno tako Mala Nedelja in Št. Jurij ob juž. žel,; Videm za travniško brano polovično ceno, ravno tako Sv. Benedikt v Slov. gor.; Št. Jurij ob juž. žel. brezplačno tri požiralnikove cevi; Velika Nedelja za sejalni stroj donesek do 79 K j Šmarjeta za trijer polovično ceno in brezplačno tri požiralnikove cevi; Dobrna za^ belilni stroj polovično ceno do 70 K\ Št. Jurij v Slov. gor. za travniško brano polovično ceno in podružnica v Ljutomeru za mostno tehtnico drugiv obrok 200 K. Član osrednjega odbora predlaga naj se v družbinem glasilu v bodoče naznanijo podpore za stroje in orodja. Predlog se sprejme. Sklepanje o prošnjah za podelitev trsnih in drevesnih škropilnic. Poroča glavni tajnik Juvan. Po predlogu poročevavca sklene osrednji odbor porabiti iz državinega doneska za pokončevanje trsnih in drevesnih Škodljivcev 2000, oziroma 4000 K in razdeliti škropilnice in žveplalce brezplačno. Drevesnih škropilnic se je razdelilo na Gornje Štajersko 17 in Šrednje Štajersko 40. Na Spodnjem Štajerskem so jih dobile sledeče podružnice: Ponikva 3, Celjev 1, Št. Ilj v Slov. gor. 6, Trbovlje 5, Šmihelj nad Mozirjem 3, Konjice 3, Vransko 3, Mala Nedelja 2, Rogatec-Slatina 1, St. Jurij v Slov. gor. 3, Dobrna 2, skupno torej 32. Razen tega se je dovolil podružnici v Ljutomeru donesek do 140 K za dve drevesni škropilnici za prevažanje. Skupno se je torej razdelilo, oziroma subvencijoniralo 91 škropilnic. Trsnih škropilnic je šlo navSrednje Štajersko 16. Na Spodnjem Štajerskem so jih dobile podružnice: Ponikva 3, Celje 1, Št. Ilj v Slov. gor. 6, Laško 2, Sevnica 3, Vransko 3, Studenice 3, Šmarjeta 3, Mala Nedelja 3, Rogatec-Slatina 3, Videm 3, Sv. Benedikt v Slov. gor. 2, Št. Jurij v Slov. gor. 4, Šmarje pri Jelšah 3, Ptuj 3, Dobrna 3, skupno torej na Spodnje Štajersko 48 in vseh 64. Žvepljalce so dobile podružnice: Kaindorf 1, Št. Ilj v Slov. gor. 2, Št. Jurij ob juž. žel. 4, Dobrna 2, skupno se jih je torej razdelilo 9. Se vzame z odobravanjem na znanje. Član osrednjega odbora Sutter prosi, naj se sistemi škropilnic na novo preiščejo in preizkusijo. Nato predlaga član osrednjega odbora Zweifler, naj se poveri vino- in sadjerejskemu odseku naloga, da reši vprašanje o vrednosti raznih trsnih in drevesnih škropilnic in žvepljalcev in naj stavi nato primerne predloge. Predlog se sprejme. Na to so se izvolili: a) v stalni odbor avstrijske centrale za varstvo gospodarskih in logarskih koristij na Dunaju člana osrednjega odbora gospoda Rudolf D eh n e in Rihard Klammer, b) v občni zbor pa gospodje člani osrednjega odbora dr. Erik Klusemann, Ferdinand Roš, Leo Zedlacher in glavni tajnik Juvan. Priziv gospoda župnika Gomilška zaradi odklonjene prošnje za ustanovitev podružnice pri Sv. Petru v Medvedovem selu in gospoda župnika Kranjca zaradi odklonjene prošnje za ustanovitev podružnice v Zusmu. Poročevavec Član osrednjega odbora gospod Klammer poroča natanko o stanju in podatkih poizvedovanj in predlaga sledeče: Zastopnikoma obeh komitejev pri Sv. Petru in Zusmu se naznani, da za sedaj ni mogoče “ustanoviti v sod-nijskem okraju Šmarje pri Jelšah, v katerem sta bili pred kratkem dve novi podružnici ustanovljeni in potrjeni od družbinega občnega zbora, zopet dveh novih podružnic kmetijske družbe. Če se bo v teku časa pokazalo, da je v imenovanem sodnijskem okraju potrebno in primerno, da se ustanovita dve novi podružnici, ne bo osrednji odbor prav nič ugovarjal tej ustanovitvi. Se spr e j m e. Prošnja za ustanovitev podružnice v Slivnici (okraj Šmarje pri Jelšah). Poročevavec Član osrednjega odbora gospod Klammer predlaga, naj se najprej osrednji odbor obrne po informacije k sosednim podružnicam in naj še le potem sklepa o ustanovitvi nove podružnice. Se sprejme. Priziv Jožefa Stoklasa in tovarišev, ker jih župan Ferlinc noče sprejeti v podružnico Šmarje pri Jelšah. Poroča član osrednjega odbora gospod Klammer. Poročevavec opiše natanko razmere in predlaga sledeče: Osrednji odbor naj opomni vodstvo podružnice v Šmarji pri Jelšah, da je njegovo počenjanje nasprotno koristim gospodarskega in kmetijskega ljudstva in da ne gre iz osebnih vzrokov kratiti kmetom pravico, ki imajo do vstopa v kmetijsko družbo. Vodstvu podružnice naj se naznani, da bo osrednji odbor, ako se bo vodstvo še vedno upiralo in ne bo sprejemalo članov iz okoliške občine, prisiljen ustanoviti v okoliški občini Šmarje pri Jelšah novo podružnico. Predlog se sprejme. Prošnja za ustanovitev podružnice v Žalcu (okraj Celje). Poroča član osrednjega odbora gospod Roš. Poročevavec utemeljuje potrebo ustanovitve nove podružnice v tem gospodarsko tako zelo razvitem kraju in omenja, da ni podružnica v Celju tej ustanovitvi nič ugovarjala. Z ozirom na to, da nima okrajni zastop v Celju avtonomne samouprave in ker zato okrajni zastop na gospodarskem polju jako malo dela, je posebno želeti, da se ustanavljajo kmetijska društva. Iz tega vzroka in ker se je že oglasilo 75 kmetovavcev s tem, da so vplačali pristopnino, za pristop k snujoči se podružnici, predlaga poročevavec sledeče: osrednji odbor naj pritrdi ustanovnemu odboru v Žalcu za ustanovitev nove podružnice c. kr. kme- tijske družbe in naj dovoli ustanovitev. Se sprejme. Prošnja za ustanovitev podružnice v Šoštanju. Poroča Član osrednjega odbora gospod Roš. Ker v okraju Šoštanj še ni nobene podružnice kmetijske družbe, a je društvo za podporo kmetskega stanu nujno potrebno in ker se je oglasilo 71 kmetovavcev za pristop in je zajedno plačalo tudi članarino, predlaga poročevavec: osrednji odbor naj ugodi prošnji komiteja, zastopanega po gospodu Francu Krošelj v Šoštanju, za ustanovitev nove podružnice c. kr. kmetijske družbe in naj dovoli ustanovitev. Predlog se sprejm e. Za nagrade pridnim hlapcem in poslom je dobila iz Franc Jožefove ustanove podružnica pri Sv. Golu 30 K in podružnica pri Sv. liju v Slov. gor. 40 K. Nato poroča član osrednjega odbora gospod Zweifler o prošnji c. kr. okrajnega logarja v p., gospoda Zentnerja v Mariboru, glede potovalnih logarskih predavanj in predlaga: osrednji odbor naj povaba okrajnega logarja v p., gospoda Julija Zentner, ki je tudi slovenskega jezika popolnoma zmožen, naj prireja logarska potovalna predavanja v delokrogu c. kr. kmetijske družbe (tudi v slovenskih delih dežele,) za sedaj pa samo neobvezno. Se sprejme. Član osrednjega odbora dr. L eus c liner poroča o tečaju za varstvo rastlin v Rogatcu, za katerega je dalo c. kr. ministrstvo 300 K podpore za ubožnejše udeležence. Poročilo se vzame na znanje in sklene se zahvaliti se visoki vladi in visokemu deželnemu odboru zahvala zapodporo, ki sta jo naklonila tej prireditvi. Predlogi. Član osrednjega odbora Jožef M ur s a predlaga, naj se priredi ob času jesenskega sejma v Gradcu tudi vinski sejem. Dr. Leuschner pozdravlja to podjetje, a meni, da se priredi graški jesenski sejem ob času, ko še ni mogoče točiti novega vina in ko so stare dobre zaloge že prodane. Ravnotako govori tudi član osrednjega odbora Zweifler, ki poroča o tozadevnem delovanju zveze gospodarskih zadrug, ki je svoje kleti že zelo razširila. Član osrednjega odbora Franc Robič predlaga, naj se nasvet gospoda Murse odda vinorejskemu odseku, da o njem poroča in stavi primerne predloge. Se sprejme. Predsednik proglasi zapisnik zadnje seje, proti kateremu se ni vložil noben ugovor, za odobren, določi prihodnjo sejo na dne 23. junija in proglasi sejo za sklenjeno. Spodnještajersko hmeljarsko društvo. = Spodnještajersko hmeljarsko društvo je imelo ob izredno veliki udeležbi svoje letno glavno zborovanje. Predsednik gosp. dr. Bergmann otvori zborovanje in prosi tajnika, da poroča o delovanju društva. Iz tajnikovega poročila je razvidno, da je imelo hmejarsko društvo v preteklem letu 24 odborovih sej in tri generalne skupščine; torej je društvo delovalo, kakor še ne v nobenem letu svojega obstanka. Leto 1907. pa žal ne bo ostalo pri hmeljarjih v dobrem spominu, zakaj pridelek hmelja ni bil niti kar se kakovosti niti kar se količine tiče, zadovoljiv; razven tega so bile cene tako nizke, da se niso pokrili niti stroški. Obiranje hmelja se je začelo 12. avgusta; ves pridelek se jo cenil približno na 12.000 meterskih stotov. Cene so bile 140 —150 RT za meterski stot. Poročil o stanju hmela se je napravilo tekom leta 12 in se jih obelodanilo v vseh domačih in inozemskih, strokovnih časnikih. Društvo je imelo 93 rednih članov. V svrho pouka se je od vodstva društva povzročilo sledeče: a) Naprosilo se je občinske urade in šolska vodstva, da skrbe v svojem delokrogu zato, da se divji hmelj po možnosti pokončuje, b) iste urade se je tudi naprosilo, da pouče ljudstvo, da more snažno obiranje in pravilno sušenje ugled pridelka zelo zvišati in da je za uravnavo in zboljšanje hme-ljskih cen posebne važnosti j c) 15. septembra se je vršila razstava hmelja iz poskuševalnega vrta, v katerem je rastlo 15 različnih vrst; razstava je imela zelo povoljen obisk; razstavilo se je tudi 20 velikih bavnih slik predstavljajočih hmeljske škodljivce, slike so izdelali pod vodstvom društvenega tajnika učenci obrtne nadaljevalne šole; vse so jako ugajale; d) predavanja o umni hmeljereji je imel v različnih krajih, kjer se prideluje hmelj, društveni tajnik; taka predavanja so biia od strani hmeljarjev povsod izborno obiskana. Vodstvo društva je tekom leta odposlalo sledeče važnejše prošnje a) prošnjo po trgovski in obrtni zbornici v Gradcu na ravnateljstvo državne železnice v Beljaku za dovolj veliko število takozvanih „Jul-Lowry“ v Času obiranja na postajah: Žalec, Št. Peter in Polzela-Braslovče; b) po jedno prošnjo na generalno ravnateljstvo južne železnice in ravnateljstvo državne železnice v Beljaku za polovične vozne cene za obiralce hmelja; c) po ministrstvu za poljedelstvo prošnjo na železniško ministrsvo za objavljenje množine hmelja, ki ga je vsprejela železnica v različnih hmeljskih krajih v svrho določitve vsega pridelka; ta skroma prošnja se je z nova odbila; d) prošnjo na poljedelsko ministrstvo za ustanovitev zimske šole v Žalcu s posebnim ozirom na hmeljerejo, za nastavljenje hmeljskega izvedenca za alpske dežele s sedežem na Dunaju ali v Gradcu in za podporo pre-skuševališču s Alostersadiki. O izvršilnih naredbah k hmeljski pro-venienčni postavi je poročal državni poslanec gospod Fran Roblek. Ko je v kratkem pojasnil bistvo omenjene postave je konštatiral, da se je trudu hmeljarskega društva, njegovemu osebnemu posredovanju v poljedelskem in zeležniškem ministrstvu posrečilo, potem, ko se je gališki kulturni svet pridružil z trgovsko in obrtno zbornico v Lvovu pridružil sklepom in prošnjam spodnještajerskega hmeljarskega društva, izposlovati, da se z onem izvršilnimi naredbami ni ugodilo želji in volji hmeljarjev na Češkem. Izvršilne naredbe vsebujejo na kratko sledeče: 1 Dovoljeno je, prodajati mešani hmelj, če se navede provenienca vseh v njem se nahajajočih vrst, brez navedbe razmerje mešanice n. pr. žatecki hmelj pomešan z južno štajerskim savinjskim. Tako je torej omogočeno, naš pridelek na navedeni način prodajati, kar bo brezpogojno povzročilo, da spravimo izborno kakovost našega hmelja tudi pri konzu-mentu v veljavo; b) za dobo peterih let se lahko prodaja tudi naš hmelj pod imenom: „bohemian hops*, „češki hmelj*; vporaba že enkrat rabljenih vreč za hmelj je tudi za naprej dovoljena. K nadaljni točki: „Lopa za signiranje hmelja* je poročal gospod župan Josip Širca v Žalcu. V odobrenje od njega izdelanih in predloženih pravil se je iz volilo vodstvo društva, razvenjtega pa še sledeči gospod: A. Cvenkel (Št. Peter), F. Cukala (Gomilsko), vitez pl. Haupt, pl. Bi e n (Braslovče), E. Kuketz (Žalec), Fl. Rak(Braslovče), Fr. Osel (Vransko) in Jul. Žigan (Polzela). Na predlog gospoda profesorja Jošta iz Celja so vsi navzoči izrekli svoje popolno zaupanje in priznanje vodstvu društva in gospodu državnemu poslancu Franu Robleku. Po zopetni izvolitvi dosedanjega odbora in rešitvi nekaterih predlogov se je po 31/2 urah zaključil glavni občni zbor. A. P. Zborovanja podružnic in krajnih društev. Iz Vidma. Kmetijska podružnica na Vidmu priredi meseca junija več poučnih predavanj, pri katerih bo govoril gosp. potovalni učitelj Jelovšek o živinoreji. Predavanja se vrše: v nedeljo, dne 28. junija ob 8. uri zjutraj v Raj-henburgu, ob 3. uri popolane na Vidmu, kjer je ob enem občni zbor. Na praznik sv. Petra in Pavla je zborovanje ob 8. uri zjutraj na Sromljah, ob 3. uri popoldne v Artičah (pri Slovencu). V torek, dno 30. junija se bo vršil v Artičah mlekarski tečaj. Podružnični udje se opozarjajo na ta zborovanja in se vabijo, da se jih udeleže v prav obilnem številu. Sevnica. Kmetijska podružnica v Sevnici priredi občni zbor na dan 5. julija t. 1. ob treh popoldne pri Jož. Božiču v Stopah (Zabukovje). Govoril bo na tem zborovanju gospod potovalni učitelj M. Jelovšek o živinoreji, razpravljalo se bo o društvenih zadevah in bodo se sprejemali predlogi. Podružnični udje se vabijo na to zborovanje, naj se ga udeleže v prav obilnem številu. Žalec. Ustanovitev podružnice v Žalcu. Pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice v Žalcu naznanja svojim članom, da se je dovolila ustanovitev podružnice v Žalcu, ki se bo vršila 21. junija ob 3 uri popoldne v gostilni gospoda Hausen-bichlerja s sledečim dnevnim redom: 1. Gospod glavni tajnik Juvan poda potrebna pojasnila o družbi. 2. Gospod potovalni učitelj Fr. Goričan govori o važnosti kmetijske podružnice. 3. Volitev podružničinega odbora in iz njega sredine predsednik, njegov namestnik, zapisnikar in blagajnik. Za ta dan so vabljeni vsi napredujoči kmetje, da pridejo k ustanovitvi nove podružnice, da bodo videli pomen gospodarstva pod današnjimu razmerami v Savinjski dolini; pred vsem naj ne manjka nobeden izmed Članov, ki so se že priglasili. Za pripravljalni odbor: V. Steiner. Iz podružnic in krajnih društev. Št. lij V Slov. gor., 2. junija 1908 Tukaj šna podružnica je priredila predvče-rajšnim v gostilni gospoda Schautzerja pri Sv. Juriju ob Pesnici zelo mnogoštevilno obiskano potovalno zborovanje. Gospod načelnik podružnice Repnik je pozdravil navzoče in potem govoril po-8inrtnico pred kratkim umrlemu, zelo delavnemu članu podružnice, gospodu J. Kammererju, ki so je navzoči poslušali stoje. Nato je poročal gospod Girst-mayr o vprašanju glede obdačevanja žganja in je priporočal, da se sprejme primerna spomenica. Poslušavci so sledili z velikim zanimanjem njegovemu govoru in so soglasno sprejeli predlagano spomenico. Deželni vino in sadjerejski ravna-talj gospod Anton S ti e gl er je na to govoril zelo poučno o poletni oskrbi vinogradov, o zelenem cepljenju in o pokon-čevanju raznih drevesnih in trsnih škodljivcev. Znal je narediti svoje jasno predavanje tako zanimivo, da so mu poslušavci sledili popolnoma tiho in z vedno večjim zanimanjem. Gospod Girstmayr je poročal zelo praktičnega razprševalca, ki se da porabiti pri vsaki trsni škropilnici in ki ga izdeluje gospod Flick v Framu in ki ga prodaja trgovec Fran-gesch v Mariboru. Gospod Hladč se je pritoževal, da Pesnica še vedno ni urejena do Št. Jurja, kjer je naredila že mnogo škode in kjer se je bati še večje. Gospod načelnik podružnice, Repnik se je zahvalil vsem govornikom, pred vsem pa gospodu ravnatelju Stieglerju za zanimivo predavanje. Nato so se razdelile vrednim in potrebnim vinogradnikom gumijeve vezi za zeleno cepljenje. Po tem se je sklenilo zborovanje, ki je trajalo nad 3 ure. Sv. Benedikt v Slov. gor. V nedeljo dne 24. maja t. 1. se je vršil občni zbor tukajšne kmetijske podružnice. Udeležba ni bila ravno preobilna. Čudno, da se mnogi tako malo zanimajo za zadružno življenje in ne pomisljijo resničnega reka, da le v družbi je moč. Kaj pomaga tožiti čez slabe Čase, če si pa sami pomagati nočemo. Upamo pa, da bo v prihodnje udeležba mnogobrojnejša. Ob 3. uri po-poldue otvori gosp. predsednik F. Zupe zborovanje ter predloži račun za leto 1907., kateri se odobri. Za tem pojasni tajnik gosp. nadučitelj E. BI e n k nekaj točk društvenih pravil, zlasti tiste, ki se tičejo podružnic. Navzoči želijo, da bi se društvena pravila tiskala tudi v slovenskem jeziku in v tolikem številu, da bi zamogel vsak ud dobiti en iztis. Pri prihodnjem občnem zboru c. kr. kmetijske družbe v Gradcu naj bi zastopniki slovenskih podružnic to odločno zahtevali Dalje se naznani, daje podružnica prejela od c.kr. kmetijske družbe zopet brezplačno dve novi trsni škropilki, za kar se izreče c. kr. kmetijski družbi zahvala ter se določi, v katere kraje imate priti. Gospod predsednik F. Zupe govori potem v prav poljudnem govoru o sredstvih, katere ponuja c. kr. kmetijska družba udom potom podružnic, kakor so n. pr. nakupovanje različnih semen, umetnih gnojil, galice, kmetijskih strojev in orodja, posredovanje pri nakupu ali prodaji živine, kmetijskih pridelkov i. t. d., i. t. d. S prav živo be- sedo vspodbuja društvenike, naj bi se teh sredstev prav živahno in mnogobrojno posluževali. Poročilo o 85. glavnem zborovanju c. kr. kmetijske družbe v Gradcu odpade, ker gosp. poročevalca ni bilo in tudi pismeno poročilo ni došlo. Gosp. tajnik stavi predlog, da se kupi potom podružnice goltna cev kot pomoč pri napenjanju živine, kar se zdaj, ko se je paša pričela, kaj rado zgodi. Ta predlog se sprejme in ob enem določi, da bo ta goltna cev v tukajšnji šoli shranjena, kjer si jo vsak društvenik, kojega živino bi doletela ta nesreča, lahko izposodi. Ko-nečno pristopi še nekaj novih udov, tako, da je število društvenikov zdaj že precej naraslo in upamo, da nas bo do prihodnjega leta toliko, da bodemo k prihod-njeletnemu glavnemu zborovanju c. kr. kmetijske družbe v Gradcu že zamogli odposlati dva zastopnika. Uradno. štv.H. 18-4U Razglas. 2422 Na štajerski deželni vino- in sadjerejgki Šoli v Mariboru se razpisuje za šolsko leto 1908/09., t. j s 15. septembrom 1908 več deželnih prostih mest štajerske hranilnice, ki se bodo oddala. Prošnjiki, ki prosijo za jedno ali drugo prosto mesto, morajo biti v Štajerskem pristojni in najmanj 16 let stari. Neko-lekovanim prošnjam, ki se naslovijo na štajerski deželni odbor, se morajo priložiti krstni in domovinski list, spričevalo o stavljenih kozah in zdravniško spričevalo, nravstvenostno spričevalo, odpustnica iz ljudske šole in ubožno spričevalo. Prosivci morajo prošnje osebno oddati ravnateljstvu deželne vino-in sadjerejske šole v Mariboru najpozneje do 15. julija tega leta. Oni učenci vinorejske šole, ki imajo deželna prosta mesta, se morajo zavezati s pravno veljavno obveznico, da bodo po končanih šolskih letih in po končani vojaški službi služili v gospodarstvu na Štajerskem vsaj 3 leta ali pa plačali za vsako leto, ki ga tekom tega Časa preživijo izven štajerske dežele, po 200 K ravnateljstvu deželne vino- in sadjerejske šole v Mariboru za deželni zaklad. Plačniki, to so učenci, ki plačajo za hrano in pouk iz svojega letno 448 A, potem oni, ki prosijo za okrajne štipendije ali za podpore pri drugih korporacijah in praktikanti, se morajo z zgoraj omenjenimi listi na mi osebno zglasiti pri ravnateljstvu deželne vino- in sadjerejske šole v Mariboru. Plačnikom seveda ni treba prinesti ubožnega spričevala. V Gradcu, dne 21. aprila 1908. Od štajerskega deželnega odbora. Štv. 25.841 ----; II. 8506 Ra*glas C. in kr. vojno ministrstvo je zaradi večjih stroškov pri izdelovanju zvišalo ceno smodnika za streljanje proti toči v zabojčkih po 25 kg in v vrečah po 25 kg od 1. junija naprej. Smodnik za streljanje proti toči se mora naročiti potom deželnega odbora in sedaj stane zaboj 25 kg z zavojem in vožnjo od smodnišnice na postajo Kalsdorf 20 K 80 v (doslej je bila cena 20 K 62 v). V Gradcu, 1. junija 1908. Od štajerskega deželnega odbora. v Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, r. z. z o. p. Gradec, Franzensplatz št. 9. I. Letno poročilo zveze kmetijskih zadrug na Štajerskem in letopis za kmetijsko zadružništvo na Štajerskem za leto 1907. Po določilih paragrafa 12. zveznih Štatutov je izdalo društveno vodstvo kakor v prejšnjih letih obširno poročilo o celem poslovanju zveze in njenih vspehih za leto 1907.; poročilo in letopis za kmetijsko zadružništvo na Štajerskem tega leta sta že tiskana, da se bodeta mogla na dan občnega zbora zveze predložiti. Ker se je poročilo že pred tremi tedni poslalo vsem korporacijam naših članov, opozarjamo na tamošnja izvajanja in jih priporočamo vsem našim članom vpogled in razmotrivanje. Uvod konštatira zadovoljive vspehe preteklega leta; uspeh se ne vidi le v stalno naraščujočem številu zvezinih članov in v razširjanju obče-koristnegazveznega delovanja, ampak tudi v pridobitvi gmotnih vspehov, ki so spravili zvezo v prijeten položaj, da lahko ugodi trajno svojim mnogoštevilnim nalogam. Jednoglasna zopetna izvolitev njegove ekscelence deželnega glavarja grofa Ed-naunda Attemsa predsednikom nadzorovalnega sveta in vsprejetje zopetne izvolitve daje poroštvo za nadaljno vestno izpolnjevanje dolžnostij, ki jih ima nadzorovalni svet. Občutno izgubo je zadala zvezi smrt posestnika gospodaFrana Hauseggerja. Od ustanovitve zveze se je ta mož udeleževal kot ud odbora, oziroma vodstva izvrševanja raznih nalog vedno požrtvovalno in zato ima zveza vzroka dovolj, obdržati rajnika v hvaležnem spominu. v Četudi se je v pretečenem letu posrečilo povspeševati kmetijske, ozir. zadružne koristi na Štajerskem in delovanje zveze spraviti naprej se imamo vendar za to pred vsem zahvaliti dalekosežni skrbi, ozir. podpori, ktero je dobivala zveza od Daerodajnih državnih, deželnih, autonom-Nih in drugih korporacij; vodstvo zveze Čuti dolžnost, izreči vsem tem faktorjem, sicer posebno: visokemu c. kr. poljedelskemu ministrstvu, visokemu c. kr. Namestništvu, visokemu deželnem zastop-stvu in vis. deželnemu odboru najtoplejšo 2ahvalo dejansko podporo zvezinih prizadevanj in zraven staviti prošnjo, da pomagajo z nadaljnim sodelovanjem k dosegi Ponočnega smotra zadružne samopomoči. II. 25 letni jubilej državne zveze nemških kmetijskih zadrug. Pri letošnjem zborovanju nemških kmetijskih zadrug v Mogunciji obhaja državna zveza nemških kmetijskih zadrug svojo 25 letnico. Za zborovanje je določen čas od 8 —11. julija. 8. julija se otvori jubilejno zborovanje v mestni dvovani, na pozdravnem večeru, ki ga priredi zveza hesenskih kmetijskih zadrug; 9. julija ob 9. uri zjutraj se začnejo razprave ravno-tam. Posebno imenitno bo zborovanje, ker prevzame častno predsestvo veliki vojvoda hesenski Ernst Ljudevit; to zadružno zborovanje se bo torej očividno i kar se resne i kar se praznične strani tiče izvršilo kaj imenitno in lepo. Morda bo to zborovanje mejni kamen v razvoju-državne zveze in bo povspeševalo zadružno misel na plodonosen način. Ker je pričakovati mnogobrojne udev ležbe iz vseh krajev Nemčije, je dobr poslati naznanilo udeležbe takoj državni zvezi nemških kmetijskih zadrug v Darmstadtu. III. Izkaz o kontokorentnem poslovanju zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem meseca aprila 1908. (Promet z denarjem in blagom). A. Posojilnice. Konto vloge Konto kredita Posojilnice Povračila vlog Vloge Krediti Povračila kreditov K v K V K V K V Stanje dne 31. marca 1908 - 7,310.549 84 2,130.505 64 - ____ Promet aprila 1908 . . . 265.735 99 285.685 27 135.442 82 75.427 — Skupaj . . . 265.735 99 7,596.235 11 2,265.948 46 75.427 — Proč vračila — — 265.735 99 75.427 — — — Stanje dne 30. aprila 1908 — — 7,330.499 12 2,190.521 46 — — B. Druge kmetijske zadruge in društva. Kmetijske zadruge in društva Konto vloge Konto kredita Povračila vlog Vloge Krediti Povračila kreditov K K V * V K V Stanje dne 31. marca 1908 1.450 40 562.766 46 Promet aprila 1908 . . . — — — — 136 78 14.486 96 Skupaj . . . — — 1.450 40 562.603 24 14.486 96 Proč vračila — — — — 14.486 96 — — Stanje dne 30. marca 1908 — — 1.450 40 548.416 28 — — Ves promet posojilnih društev zveze meseca aprila 1908 . ... K 686.864*08 Ves promet ostalih gospodarskih zadrug in društev meseca aprila 1908 .............................................„ 14.623*74 Stanje vseh vlog koncem aprila 1908 . . ................... 7,331.949*52 Stanje vsega kredita „ „ 1908 ........................... 2,738.937*74 Uvoz blaga v aprila 1908 .................................... „ 50.452*99 Izvoz „ „ „ 1908 ................................. . „ 178.684*37 Skupni promet aprila 1908 ...........................K 229.137 36 Število pridruženih posojilnih društev koncem aprila 1908: 263. Število ostalih pridruženih gospodarskih zadiug in društev koncem aprila 1908: 62. Vabimo p. n. okrajne zastope in občine, kakor tudi celjene družbine ude, da Inse-Hrajo v „Gospodarskem Glasniku^. Cena je nizka. Ako se večkrat inserira in večji insekti, damo primeren popust. Naročila se naj biagovoBijo vposlati naravnost družbini pisarni. Tržna poročila. Cena deželnih pridelkoy iz Štajerskega. Avstrije in Ogrske. Mesto 2 Pšenica | >N P3 Ječmen Oves Koruza Proso K V K v K V K v K v K V Celje .. 50 12 _! U 8 8 50 8 | 9 50 Ormož . 50 10 50 10 — 8 50 9 — 7 50' 7 50 Gradec . 50 — — — — — — — — — — — — Ljubno . 50 12 50 11 — 8 — 9 — 8 25 — — Maribor 50 10 50 9 — 8 50 8 25 7(75 8 — Ptuj.. 50 12 — 10 10 9 50 8 — 8 — Inomost 50 13 38 11 90 943 9 05 — — — — Celovec 50 11 43 10 20 — — 8 50 8 77 — — Ljubljana 50 12 — 10 - 9 — 8 50 8 — 9 50 Pešt . . 50 12 — 10 6,92 n 50 6 50 — — Solnograd 50 1170 1025 1 8 95 8 60 — — Dunaj 50 1265 10 82j| 7 02 7 93 7 06 — — Line . .. 50 — — — — ~ — — 1 — — i -3 : -° § O % i S •J2 . c3 g s Ct I lil Mesto •^1 m i £ 02 GG s " OJ 03 1 I K v 1K «1 K t. K t- K v K Celje .. 50 10150 8 3 50 3 3 2 50 Ormož . 50 9 50 1050 5 — 4 80 4 3 50 Gradec 50 — — — — Ljubno . 50 — — 5 — 4 80 3 90 3 Maribor. 50 8 1— ! 7 I 3 50 — 3 20 3 Ptuj . .. 50 950 8 4 50 3 Sl 4 20 3 20 Graško tržno poročilo. Sej m s krmo in slamo od 1. junija do 7. junija 1908. Pripeljalo se je 90 vozov s 779 meterskimi stoti sena in 28 vozov s 210 meterskimi stoti slame; sejm je bil boljše obiskan kakor pretečeni teden. Cene so bile naslednje: Seno, kislo od K 7.— do K 8.60, sladko od K 7.20 do K 8.80 ; ržena slama od K 6.— do K 7.--; pšenična slama od K 6.20 do K 7.—, ječmena slama od K —. — do K -.—; ovsena slama od K -.— do K -.—; ježna slama od K -.— do K -.—. Sejm z rogato živino dne 11. junija 1908 Prignalo se je 360 volov, 19 bikov, 610 krav, 100 živih telet, pripeljalo se je — mrtvih telet, — svinj, — drobnice in — konj. Izvoz na Nižje Avstrijsko: — volov 11 bikov, - krav, — telet; na Gornje Štajersko 80 volov, 20 bikov, 60 krav, — telet; Pred-arlberško: 40 volov, 20 bikov, 50 krav, 13 telet; v Nemčijo: - volov, — bikov, — krav, — telet; v Švico: 40 volov, 30 bikov, - krav, — telet; Solnograd: - volov, - bikov, - krav, - telet; na Ogrsko: — volov, — bikov, — krav, — telet; v Trst: 30 volov, 6 bikov, 220 krav, — telet; na Češko: — volov, - bikov, — krav, — telet, v Moravsko: — volov, — bikov, - krav, — telet. Cena je bila za 100 kilogramov žive teže: klavui voli, tolsti od K 76' — do K 82.— (izjemoma K 88.—), poltolsti od K 68.— do K 74.—, suhi od K 58.— do K 64.— ; voli za pitanje od K 58.— do K 64.— ; klavne krave tolste od K 54.— do K 68.—, poltolste od K 46.— do K 52. — , suhe od K 30.— do K 42.— ; biki od K 58i— do K 72.—; dojne krave do 4. teleta od K 60.—, do K 66.—, črez 4. tele od K 46.— do K 58.—; breje od K 44.— do K 58.—; mlada živina od K 60,— do K 72.—. Za 1 kilogram mrtve teže: telet do K —.— do —.— ; svinje od K —.— do K —.—; pitanske svinje od AT —.— do K —.— Sejm klavne živine dne 12. junija 1908. Zaklana živina: 698 telet, 1390 svinj, 30 komadov drobnice. Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K -.88 do K 1.—; teleta la (izjemna cena) od K 1.02 do K 1.12; nemške mesne svinje od K 1.28 do K 1.34; nemške pitanske svinje od Al 1.16 do K 1.20; ogrske pitanske svinje la od Al -.— do K -.—; ogrske pitanske svinje Ha od K 1.18 do K 1.22; mesne svinje od K 1.16 do K 1.30 bošnjaške pitanske svinje, debele, od K -.— do AT ; bošnjaške pitanske svinje, suhe od K -.— do K -.—; ovce od K —.70 do K —.80; kozlički in jagnjeta od K 5.— do K 6.—. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letni in živivski sejmi. Dne 22. junija pri Sv. Jurju**, okr. Celje; na Cerkevnjaku**, okr. Sv. Lenart v Slov. gor.; v Rušah**, okr. Maribor; v Sevnici**; v Šoštanju**; na Tinskem**, okr. Šmarje pri Jelšah. Dne 23. junija v Ormožu. Dne 24. junija v čermožišah**, okr. Rogatec; v Podsredi**, okr. Kozje; v Mariboru*; v Lembergu**, okr.v Šmarje pri Jelšah; v Laškem**; v Konjicah*'*'; v Št. Lenartu v Slov. gor.**; na Ptuju (sejem s ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje. Dne 25. junija v Loki**, okr. Laško; v Gradcu**; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Lipnici*. Dne 26. junija pri Sv. Križu, okr. Ljutomer; v Cmurecku**. Dne 27. junija v Ponikvi*, okr. Šmarje pri Jelšah; pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju**, okr. Ptuj; v Brežicah (svinjski sejem). Dne 29. junija v Gomilici, okr. Lipnica. Dne 30. junija v Zrečah**, okr. Konjice; v Jurkloštru**, okr. Laško; pri Sv. Petru**, okr. Gornja Radgona; v Ormožu (svinjski sejem); v Ternovcu**, okr. Ptuj; v Ribnici**, okr. Marn-berg; v Št. Janžu**, okr. Arvež; na Spodnji Poljskavi*, okr. Slovenja Bistrica; Olimjem**, okr. Kozje; Rajhenburgu**, okr. Sevnica; v Sopotah**; okr. Brežice; v Gomlici**, okr. Lipnica. Dne 1. julija na Ptuju (sejem s konji, govedom in ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v Lučah (sejem z drobnico), okr. Arvež. Dne 2. julija na Ptujski gori**, okr. Ptuj; na Tinskem**, okr. Šmarje pri Jelšah; na Polen-šaku, okr. Ptuj; na Bregu pri Ptuju*; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Št. liju pod Turjakom**, okr. Slovenji Gradec; v Gradcu (sejem z rogato živino in ščetinarji). Dne 3. julija na Spodnji Polskavi (svinjski sejem), okr. Slovenja Bistrica. Dne 4. julija v Vojniku*, okr. Celje; v Brežicah (svinjski sejem); na Vidmu*, okr. Brežice; v Vuzenici**, okr. Marnberg. Dne 6. julija v Peklu* okr. Slovenja Bistrica; v Oplotnici**, okr. Konjice; v Ormožu*; v Celju*; v Spielfeldu*, okr. Lipnica. Oznanilo „Gospodarskega Glasnika" za Štajersko. Anton Soschnigg veletržec s papirjem, Gradec, Griesgasse 4 priporoča: Debeli papir za vlaganje v sode in zaboje za jabolka. Zavojni papir za namizno sadje. Fino papirjevo volno za opremljanje in zavijanje jabolčnih jerbasov in zabojev. Bele in barvaste zrezke svilenega papirja za nalaganje. Etikete, servijete in vrečice za sadje. Pravi pergamentni zavoj v zvitkih za prošiljanje sadja, perotnine, grozdja, sira, nadalje Hofheimske in danajske pase za lovljenje mrčesa, lim in nalimnn papir v zvitkih za lovljenje gosenic. 40a—24 Vzorci in ceniki na razpolago. Gospodje naročeuauGi se uljudno naprosijo, da se pri naro-čevanju blaga sklicujejo na naš list. Najboljši živinski prašek nobena goljufija je garlhdovo Majno apno zabranjuje, da živina ne liže in ne oboli na kosteh, hromost pri žrebetih, teletih, prasetih, krepi kosti, pospešuje tek, nošenje jajec i. t. d. Izdatek mal — dobiček desetkraten. Popis zastonj. 44—B Michael Barthel & Go. Dunaj X/a. Oznanila v „Gospodarskem Glasniku" dosežejo pri veliki izdaji največjo razširjatev Stroj za striženje ljudi za 3, 7 in 10 mm rez, francoski sistem K 5-50; isti, ameriški sistem K 6‘50; isti, „Ideal", zelo močen, K 9-50. Stroj za striženje brade, francoski Bistem, reže 1 mm, K 5-—: isti, zelo fin, ameriški sistem, reže